1
34 KOČEVSKI UTRIP / [email protected] / februar 2013 KULTURA V preteklem letu je založba Stella iz Šmarjeških Toplic na slovenski literarni trg poleg svoje redne literarno strokovne literature, ki zaobsega še knjige, tržno morda ne tako zanimive, vendar vsebin- sko neprecenljive, ponudila kar dve ka- pitalni deli avtorja Ivana Črniča, našega soustvarjalca. V septembru 2012 je izšla njegova knjiga o kabali – delo, ki temelji na preko 30-le- tnem preučevanju religij, kabale, astrologi- je in magije – Zlati zmaj. Decembra pa je luč ugledala obsežna antologija Črničeve poezije, nastajajoče od 80. let prejšnjega stoletja ter zaokrožene z zbirko Okus sla- ve, ki je leta 2004 izšla pri založbi Emonica iz Ljubljane. Ne toliko sosledje dogodkov, ki so na- peljali k temu, da je Ivan Črnič postal sou- stvarjalec našega lokalnega časopisa z me- sečnim astronapovednikom, bolj zanimivo je to, da sva se kot dva pesniška individu- alista uspela preplesti, ne zgolj kot pesni- ška in kolega pri Utripu, temveč še znotraj Ivanove poezije, katere rezultat je skupni izbor pesnikovih pesmi in spremna misel k antologiji Ozloglašeno slavje. 80. leta 20. stoletja so bila zaradi ideje ti- stega časa zanimiva v vseh ozirih – v teh letih so padale bariere, začel se je razkol med modernim in konvencionalnim sve- tom, moderni je začel prodirati v konven- cionalnega ter je vidno odražen tudi na področju kulture. Ivan Črnič, s svojo držo že takrat močno prisoten, je v kulturnem gibanju veljal za »enfant terrible«. Njegove nenehne prisotnosti v vlogi izpričevalca razgaljujočih klofut resnice, nepovšeči vse- obči kulturniški srenji, ne gre spregledati niti v devetdesetih letih, in je tudi danda- nes ne gre zanikati – še vedno gori v vsem svojem ognju. Naj vas nikar ne čudi, da me je pri se- demnajstih Črničeva poezija iz zbirke Pri- sotnost blaznosti tolikanj prevzela, da sem v svojo, že poprej temačno liriko, začela vnašati nove in ekspresionistične prijeme, do katerih me je privedlo spogledovanje z Ivanovimi pesmimi. Pa tudi želja, pesni- ka srečati v živo. Kar se je nekaj let zatem z obiskom na njegovem domu dejansko pri- petilo ter z mojo podarjeno zbirko Medv- mesje postavilo temelje najinemu osebne- mu in pesniškemu prijateljstvu. V katerega so vsakokrat preko pogovorov, poslušanja, razlag, predstavitev in treningov vplete- ni še preostali Ivanovi primarni elemen- ti: glasba, magija, astrologija, kabala ter religije. Vse od tedaj tako eden kot drugi skrbno spremljava pesniški napredek pri drugemu in sva si kot pesnika vedno izre- dno zanimiva, s tem da se je Ivanova poe- zija – še vedno v svoji nepopustljivi ostrini – daleč razmahnila, medtem ko je moja na točki nekonstruktivnega premora (zača- sno) potihnila. Z Ivanom Črničem sva se ponovno sre- čala kot pesnika, ko je naredil izbor pesmi svoje antologije, za katerega me je popro- sil, da ga še sama pregledam. S spošto- vanjem do človeka z zavidanja vrednim in neprecenljivim zna- njem ter ravno tako s široko zastavljenim poznavanjem slo- venske in svetovne poezije – tudi tiste, ki polic naših knjigarn in knjižnic niso in nikoli ne bodo dose- gle – sem, majhna v svoji razgledanosti, še spoštljiveje sprejela zaupano »nalogo«. Ob prebiranju pesmi me je navdala želja, da Ozloglašeno slavje pospremim s svojo spremno mislijo. Nekje v prvih odstavkih, prepričana, da bodo po zbirki posegali tako literarni sladokusci kot iskalci globljih vsebin, bralca tako nagovorim: »Ni nam treba oprezati preko domačih meja za pe- snikom takega formata. Dobrih trideset let pesnjenja, katerega bistvena komponenta, okultna logika, ki stoji izza na ta način obar- vane poezije, slovenskemu pesniku Ivanu Črniču izrisuje popolnoma novo dimenzijo. V tej predaja brezkompromisno obliko zapisa z jasnostjo, porojeno iz in zaradi prizadevnega študija in prakticiranja magije. Pesnik posku- ša biti precizen celo v svoji disperziji. Nekate- re stvari je želel povedati na specifičen, zelo natančen način, pa čeprav je morda včasih šlo le za kakšna estetska odkrivanja. Takšna simbolna oblika navsezadnje izpričuje ene- ga od načinov, kako ga je in kako svet vidi pesnik.« Zbirko, kot že v samem uvodu zapisano, je (kljub dogovoru s Cankarjevo založbo) založila založba Stella. Zakaj ravno Stella? Skozi leta spoznavanj slovenskega zalo- žniškega trga se je vse bolj kazalo dejstvo, da je naše založniško okolje neprijazno in nezaupljivo do številnih, tudi uveljavljenih domačih avtorjev. Še bolj zadržano je po- stalo z aprilskim (2012) okleščenim prora- čunom, ki je prav tako globoko posegel v kulturno sfero ter posredno v založništvo. Na Stelli so se s tem spoprijeli na drugačen način. Tukaj ne gre prezreti še dejstva, da je Ivan Črnič z založnikom Robertom Po- kornyjem že v preteklosti nekajkrat izre- dno dobro sodeloval. Pri založbi je namreč izdal oba svoja romana Zdaj veš, kako je, če te kača piči in Lovci Šivovega poljuba, omenjeno delo o kabali Zlati zmaj, antolo- gija poezije pa je bila četrta knjiga njunega sodelovanja in sploh prvo pesniško delo, izdano pri Stelli. »Robert Pokorny je de- jansko človek odprtega duha – je človek, ki nekaj razume!« je pesnik označil zalo- žnika, s katerim je bilo užitek sodelovati, in obenem izrazil veliko hvaležnost za rojstvo vseh štirih del. Moje besede ob zaključku? Po maloprodajni ceni 28,90 evra lah- ko knjigo naročite na uredništvu Utripa NOVI UTRIP d.o.o., Omerzova 29, 1330 Kočevje; e-naslov noviutrip@novi-utrip. eu; tel: 031 655 986. Romana Novak fotografija: Stefaan Van den Abbeele Ozloglašeno slavje Ivan Črnič in Romana Novak

Ozloglašeno slavje

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Ozloglašeno slavje

Citation preview

34 KOČEVSKI UtrIp / [email protected] / februar 2013

kultuRa

V preteklem letu je založba Stella iz Šmarjeških Toplic na slovenski literarni trg poleg svoje redne literarno strokovne literature, ki zaobsega še knjige, tržno morda ne tako zanimive, vendar vsebin-sko neprecenljive, ponudila kar dve ka-pitalni deli avtorja Ivana Črniča, našega soustvarjalca.

V septembru 2012 je izšla njegova knjiga o kabali – delo, ki temelji na preko 30-le-tnem preučevanju religij, kabale, astrologi-je in magije – Zlati zmaj. Decembra pa je luč ugledala obsežna antologija Črničeve poezije, nastajajoče od 80. let prejšnjega stoletja ter zaokrožene z zbirko Okus sla-ve, ki je leta 2004 izšla pri založbi Emonica iz Ljubljane.

Ne toliko sosledje dogodkov, ki so na-peljali k temu, da je Ivan Črnič postal sou-stvarjalec našega lokalnega časopisa z me-sečnim astronapovednikom, bolj zanimivo je to, da sva se kot dva pesniška individu-alista uspela preplesti, ne zgolj kot pesni-ška in kolega pri Utripu, temveč še znotraj Ivanove poezije, katere rezultat je skupni izbor pesnikovih pesmi in spremna misel k antologiji Ozloglašeno slavje.

80. leta 20. stoletja so bila zaradi ideje ti-stega časa zanimiva v vseh ozirih – v teh letih so padale bariere, začel se je razkol med modernim in konvencionalnim sve-tom, moderni je začel prodirati v konven-cionalnega ter je vidno odražen tudi na področju kulture. Ivan Črnič, s svojo držo že takrat močno prisoten, je v kulturnem

gibanju veljal za »enfant terrible«. Njegove nenehne prisotnosti v vlogi izpričevalca razgaljujočih klofut resnice, nepovšeči vse-obči kulturniški srenji, ne gre spregledati niti v devetdesetih letih, in je tudi danda-nes ne gre zanikati – še vedno gori v vsem svojem ognju.

Naj vas nikar ne čudi, da me je pri se-demnajstih Črničeva poezija iz zbirke pri-sotnost blaznosti tolikanj prevzela, da sem v svojo, že poprej temačno liriko, začela vnašati nove in ekspresionistične prijeme, do katerih me je privedlo spogledovanje z Ivanovimi pesmimi. pa tudi želja, pesni-ka srečati v živo. Kar se je nekaj let zatem z obiskom na njegovem domu dejansko pri-petilo ter z mojo podarjeno zbirko Medv-mesje postavilo temelje najinemu osebne-mu in pesniškemu prijateljstvu. V katerega so vsakokrat preko pogovorov, poslušanja, razlag, predstavitev in treningov vplete-ni še preostali Ivanovi primarni elemen-

ti: glasba, magija, astrologija, kabala ter religije. Vse od tedaj tako eden kot drugi skrbno spremljava pesniški napredek pri drugemu in sva si kot pesnika vedno izre-dno zanimiva, s tem da se je Ivanova poe-zija – še vedno v svoji nepopustljivi ostrini – daleč razmahnila, medtem ko je moja na točki nekonstruktivnega premora (zača-sno) potihnila.

Z Ivanom Črničem sva se ponovno sre-čala kot pesnika, ko je naredil izbor pesmi svoje antologije, za katerega me je popro-

sil, da ga še sama pregledam. S spošto-vanjem do človeka z zavidanja vrednim in neprecenljivim zna-njem ter ravno tako s široko zastavljenim poznavanjem slo-venske in svetovne poezije – tudi tiste, ki polic naših knjigarn in knjižnic niso in nikoli ne bodo dose-gle – sem, majhna v svoji razgledanosti,

še spoštljiveje sprejela zaupano »nalogo«. Ob prebiranju pesmi me je navdala želja, da Ozloglašeno slavje pospremim s svojo spremno mislijo. Nekje v prvih odstavkih, prepričana, da bodo po zbirki posegali tako literarni sladokusci kot iskalci globljih vsebin, bralca tako nagovorim: »Ni nam treba oprezati preko domačih meja za pe-snikom takega formata. Dobrih trideset let pesnjenja, katerega bistvena komponenta, okultna logika, ki stoji izza na ta način obar-vane poezije, slovenskemu pesniku Ivanu Črniču izrisuje popolnoma novo dimenzijo. V tej predaja brezkompromisno obliko zapisa z jasnostjo, porojeno iz in zaradi prizadevnega študija in prakticiranja magije. Pesnik posku-ša biti precizen celo v svoji disperziji. Nekate-re stvari je želel povedati na specifičen, zelo natančen način, pa čeprav je morda včasih šlo le za kakšna estetska odkrivanja. Takšna simbolna oblika navsezadnje izpričuje ene-ga od načinov, kako ga je in kako svet vidi pesnik.«

Zbirko, kot že v samem uvodu zapisano, je (kljub dogovoru s cankarjevo založbo) založila založba Stella. Zakaj ravno Stella? Skozi leta spoznavanj slovenskega zalo-žniškega trga se je vse bolj kazalo dejstvo, da je naše založniško okolje neprijazno in nezaupljivo do številnih, tudi uveljavljenih domačih avtorjev. Še bolj zadržano je po-stalo z aprilskim (2012) okleščenim prora-čunom, ki je prav tako globoko posegel v kulturno sfero ter posredno v založništvo. Na Stelli so se s tem spoprijeli na drugačen način. tukaj ne gre prezreti še dejstva, da je Ivan Črnič z založnikom robertom po-kornyjem že v preteklosti nekajkrat izre-dno dobro sodeloval. pri založbi je namreč izdal oba svoja romana Zdaj veš, kako je, če te kača piči in Lovci Šivovega poljuba, omenjeno delo o kabali Zlati zmaj, antolo-gija poezije pa je bila četrta knjiga njunega sodelovanja in sploh prvo pesniško delo, izdano pri Stelli. »robert pokorny je de-jansko človek odprtega duha – je človek, ki nekaj razume!« je pesnik označil zalo-žnika, s katerim je bilo užitek sodelovati, in obenem izrazil veliko hvaležnost za rojstvo vseh štirih del.

Moje besede ob zaključku?

Po maloprodajni ceni 28,90 evra lah-ko knjigo naročite na uredništvu Utripa NOVI UTRIP d.o.o., Omerzova 29, 1330 Kočevje; e-naslov [email protected]; tel: 031 655 986.

Romana Novak

fotografija: Stefaan Van den Abbeele

Ozloglašeno slavje

Ivan Črnič in Romana Novak