SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

Naredniot 31. broj na"Penzioner plus# }eizleze na 18-ti fevruari 2011 godina

VO OVOJ BROJ...

Na 20 dekemvri 2010 godinaSobranieto na SZPM ja odr`aosmata sednica na koja go

utvrdi Nacrt-Statutot na SZPM iodlu~i da go dade na javna diskusi-ja vo zdru`enijata koja }e trae dokrajot na januari 2011 godina.

Zakonskata potreba od donesu-vawe na nov Statut na SZPM jaobrazlo`i pretsedatelot Du{ko[urbanovski. Statutot treba da

bide usoglasen so noviot Zakon zazdru`enija i fondacii do april2011 godina. Vo uvodnite napomeni~lenot na rabotnata grupa za pod-gotvuvawe na Statutot Stamen Fi-lipov istakna deka so ovoj nacrt

dokument se ureduva dejnosta, orga-nizaciskata postavenost i funkci-oniraweto na Sojuzot, a kako novinase predlaga Sobranieto da imapretsedatel i potpretsedatel i daizbira pretsedatel i ~lenovi naIzvr{en i Nadzoren odbor so ogra-ni~uvawe na mandatot na izbranite

funkcioneri. Na sednica naIzvr{niot odbor se predlo`i do-sega{nato re{enie za edinstvenpretsedatel na Sobranieto i naIzvr{en odbor da se predlo`i kakoalternativa za javnata diskusija, dase vovede Arbitra`en sovet za re-{avawe na problemi i nedorazbi-rawa pome|u zdru`enijata i da ne seograni~uva mandatot za reizbor. Vodiskusijata u~estvuvaa Ramiz ]azi-

moski, AnastasIvanovski, Spi-ro Nikolovski iMilorad Ristos-ki, koi dadoasvoi viduvawa naNacrt - Statutoti na statutite nazdru`enijata koiimaat svoi speci-fi~nosti. Se za-klu~i posle jav-nata diskusijaRabotnata grupa

da gi sumira predlozite koi }e girazgleda Izvr{niot odbor i kakoPredlog-Statut }e gi dostavi doSobranieto za usvojuvawe.

Sobranieto ednoglasno ja usvoiOdlukata za prodol`uvawe na man-

datot na sega{ni-ot sostav do kra-jot na mart 2010godina. Be{e us-voena i Odluka zavremeno finan-sirawe na SZPMza prvite tri me-seci 2011 godina.

Opstojna disku-sija se vode{e iza predlogot zazgolemuvawe namese~nata ~lena-

rina od 20 na 30 denari koj so mno-zinstvo glasovi be{e usvoen. Pot-rebata za ova zgolemuvawe proiz-leguva kako odgovor na zgolemenitetro{oci vo raboteweto na zdru`e-nijata i SZPM i za zgolemuvawe namo`nostite za socijalna pomo{ nasvoite ~lenovi i za podobruvawe na

kvalitetot na `i-votot vo tretotodoba. Za Odlukatase izjasnija mno-zinstvo pretstav-nici na na zdru-`enija - ~lenkina SZPM. I odpredhodno spro-vedenata anketaod vkupno 51zdru`enie na pe-nzioneri ~lenki

na SZPM, 39 bea za predlogot, a nedadoa soglasnost samo 12 zdru`e-nija na penzioneri. Za zgolemuvawena ~lenarinata za 10 denari pozi-tivno se izjasnija i Sojuzot na zdru-`enijata na invalidite na trudot ikorisnici na invalidska penzija naMakedonija, Sojuzot na invalidskipenzioneri na Makedonija i Nacio-nalniot sojuz na invalidite na tru-dot na R. Makedonija.

Imaj}i go seto toa vo predvid Odbo-

rot na registriranata organizacijana Sojuzite na penzionerite na Ma-kedonija ednoglasno donese Odlu-ka za zgolemuvawe na ~lenarinataod 20 na 30 denari so va`nost od ja-nuarskata penzija 2011 godina.

Prethodno po site rabotni mate-rijali od dnevniot red na sedni-cata na Sobranieto, pozitivno seproiznesoa i ~lenovite na Izvr{-niot odbor na SZPM.

Ilija Gligorov

OP[TESTVA ZA SITE VOZRASTI

str. 10

str. 2

IZBORstr. 13

str. 9

str. 5

str. 4

MOETOHOBIE MOJATA SRE]A

1 januari 2011 godinaGodina IV, broj 29 i 30

str. 12

ZABAVAstr. 15

VIDICI

str. 16

TRIBINA

str. 7 HRONIKA

NASTANI

INFO

NE STAREAT SITE ISTO

ZDRAVSTVEN VODI^

PENZIONEROsma sednica na Sobranieto na SZPM

Nacrt-statutot na SZPMdaden na javna diskusija

Vrz osnova na ~l.15 to~ka 4, ~len 49 i 50 od Statutot na Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite na Makedonija soglano ~len 18 to~ka 2alineja 6 od Zakonot za zdru`enija i fondacii (Sl. Vesnik na R.Makedonija br. 52 od 16.04.2010 godina) Sobranieto na SZPM na svojatasednica odr`ana na 20.12.2010 godina, donese

O D L U K AZa prodol`uvawe na mandatot na dosega{niot sostav na

Sobranieto i negovite organi.

1.Se prodol`uva mandatot na ~lenovite na Sobranieto na Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite na Makedonija do konstitutivnata sedni-ca na Sobranieto.

2.Konstitutivnata sednica na Sobranieto }e se odr`i do krajot namart 2011 godina.

3.Organite na Sobranieto }e ja vr{at svojata funkcija do konstitu-tivnata sednica na Sobranieto.

O b r a z l o ` e n i e

Podolgo vreme vo SZPM se raboti na iznao|awe podobri re{enija zaorganizacija i rabota na Sobranieto, negovite organi i pomo{nite telai soodvetna organizacija i rabota na Zdru`enijata na penzionerite.

Na sostanokot so pretstavnici na zdru`enijata na penzionerite orga-niziran i odr`an vo SZPM na 30 juni 2010 godina, se zazede stavot~etnite sobranija vo zdru`enijata i SZPM da usvojat izve{taj zasvojata rabota i zavr{na smetka za finansiskoto rabotewe, a novitesostavi na Sobranijata na svoite konstitutivni sednici da donesatsvoi programi i finansiski planovi i drugi dokumenti i odluki sporedodredbite na Zakonot za zdru`enija i fondacii i svoite Statuti.

Se oceni deka taka sekoj sostav }e usvojuva izve{taj za svojata rabo-ta, finansiski planovi i zavr{ni smetki i drugi dokumenti i odgovaraza svojata rabota za izminatiot mandaten period i nema da nametnuvaobvrski na idnite organi koi samostojno }e si donesuvaat programi,planovi i drugi akti i odluki za svojata rabota i snosat odgovornost zatoa. Taka bi se izbegnala, odnosno prekinala nepopularna, logi~no neo-pravdana i pravno neodr`liva praktika kakva be{e dosega.

Osven toa vo ovoj period treba da se izvr{i i preregristacija naSZPM spored noviot Zakon za zdru`enija i fondacii.

str. 3

NASTANI PENZIONERplus dekemvemvri 2010, Januari 20112

Na 26 noemvri 2010 godina seodr`a Konstitutivna sedni-ca na Sobranieto na Sojuzot

na zdru`enija na penzionerite nagrad Skopje na koja za pretsedatelednoglasno be{e reizbran d-rKrste Angelovski. Na sednicata

bea izbrani i ~lenovi na Izvr{-niot i Nadzorniot odbor i na Ko-misijata za statutarni i drugi pra-vni pra{awa.

Postapkata za odr`uvawe naKonstitutivnata sednica ja obraz-lo`i pretsedatelot Angelovski ipobara da se prifati predlo`e-niot delovnik. Posle kratka dis-kusija na koja ima{e i sprotivsta-veni mislewa, delovnikot be{eprifaten, a se donese i Odluka zapreregistracija na Gradskiot sojuz

vo soglasnost so noviot Zakon zazdru`enija i fondacii.

Za aktuelnite sostojbi i aktiv-nosti vo SZPM govore{e sekreta-rot Dragi Argirovski, koj posebnoja naglasi potrebata zdu`enijatana penzioneri da iznajdat modelii formi da se vklu~at vo iskoris-tuvaweto na mo`nostite {to gipru`a Evropskata unija preku fi-nansirawe razni proekti naso~eniza me|ugeneraciska solidarnost isorabotka. Toj informira{e i za

izbornite aktivnosti vo drugitezdru`enija i deka izbornata sed-nica na SZPM }e se odr`i, kako{to e dogovoreno, vo mart 2011 go-dina.

I.G.

Konstitutivna sednica naSobranieto na SZP na grad Skopje

Po povod akcijata "Nedela na gri-`a na stari lica” Zdru`enieto

na penzionerite Kru{evo vo sora-

botka so Op{tinskata organizacijana Crveniot krst i u~ili{niot cen-tar za sredno obrazovanie “Naum

Naumovski - Bor~e” od 19 do24.11.2010 godina izvedoa pove}eaktivnosti, a edna od niv e i rabo-tilnicata za edukacija na stari li-ca na tema "Osnovni poznavawa odprva pomo{“ prilagodena za starilica-penzioneri. Celta be{e kakopenzionerite samite da se za{titati da pru`at prva pomo{ pri povredivo svoite domovi. Isto taka be{eorganizirano besplatno merewe nakrvniot pritisok i {e}erot, a be{eizvr{ena i poseta na 33 bolni iiznemo{teni penzioneri vo nivnitedomovi.

G.Angeleski

Vo Kru{evo odbele`ana "Nedela na gri`a na stari lica”

Nova godina se slavi vo sitekraevi na svetot, re~isi 4000 godini. Istra`uva~ite

smetaat deka drevnite Vaviloncivo oblasta na nekoga{na Mesopo-tamija, prvi po~nale da ja odbele-`uvaat Novata godina. Taa se sla-vela kako povtorno ra|awe na se voprirodata i bilo logi~no toa da epo~etokot na proletta koga se o`i-vuva. Vaviloncite go slavele doa-|aweto na Novata godina duri 11dena. I starite Egip}ani isto takago proslavuvale doa|aweto na No-vata godina. Vo po~etokot toa bilokon krajot na septemvri, vo vremekoga Nil ja poplavuval svojot breg.Toa bilo za Egip}anite najva`enden vo godinata i ozna~uval buewena rastitelniot svet, a so samototoa i pove}e hrana. Vo stariot RimNovata godina so vekovi se slave-la na po~etokot na proletta. Ve-selbite i gozbite traele i do petdena. Iako rimskiot Senat odre-dil proslavata na Nova godina dabide na 1. Januari, ovoj den za po-~etok na Nova godina po~nal da seslavi mnogu podocna, i toa koga Ju-lij Cezar proglasil 1. Januari dase slavi kako kalendarski po~etokna Novata godina. Inaku prviot me-sec januari go dobil imeto po rim-skiot Bog Janus, koj ima dve glavi -so edna gleda nanazad vo godinata{to si odi, a so drugata nanapredkon godinata {to doa|a.

Vo vekovite koi sledele lu|etoprodol`ile da go slavat doa-|aweto na Novata godina. Iako de-nes 1. januari e prifaten za po~e-tok na Novata godina, mnogu narodiniz svetot zadr`ale tradicional-no da go proslavuvaat ovoj praznikvo razli~ni vremiwa, pa taka Kinadr`ava so najgolem broj na `itelipo~etokot na godinata go proslavu-va vo vreme na mladata mese~ina.

Kako i da e najludata i najvese-lata no} koga si odi starata, a do-a|a Novata, se slavi na site konti-nenti, vo site zemji, no se razbirana razli~ni na~ini. Sepak zaed-ni~ka karakteristika im e radost inade` deka narednata }e bide po-dobra i pouspe{na.

Vo Japonija ovoj praznik seslavi so sve~ena trpeza, a ku}itese ukrasuvaat so borovi i banbuso-vi gran~iwa. Na polno} doa|awetona Novata godina se oglasuva so 108udari na zvona od budisti~kitehramovi, koi gi simboliziraat108-te mo`ni grevovi na ~ovekot.

Za Kinezite Nova godina epraznik koj voobi~aeno pa|a me|u 20januari i 19 februari i trae celeden mesec. Toa e najgolem narodenpraznik vo o~i na koj se ~istat do-movite kako simbolika da seis~isti od domovite se {to e sta-ro, a na ulicite se organiziraatproslavi so ogromni naj~esto crve-ni zmejovi od hartija kako simbolina uspeh i mo} i se jadat mekici vovid na grutka {to simboliziragrutka zlato i bogatstvo.

Vo Kolumbija vo sekoe semej-stvo se {ie specijalna kukla koja japretstavuva starata godina. Kuk-lata se polni so par~iwa od staraobleka od site ~lenovi na semej-stvoto i pismenca na koi sekoj sipi{uva {to saka da mu se ostvarivo novata godina. Kuklata se izne-suva pred vrata i se pali na polno}da izgori.

Vo [panija sekoe mesto si imasvoja proslava, a najglavna e pros-lavata vo Madrid so golem ognometna polno}. Novata godina se do~e-kuva so jadewe na zrna grozje za se-koe ot~ukuvawe na ~asovnikot(vkupno 12).

@itelite na Danska Novata go-dina ja proslavuvaat so kr{ewe na~inii i drugi sadovi koi gi sobira-at preku godina za taa namena. Vonovogodi{nata no} odat po ku}itena svoite prijateli i ostavaat odskr{enite sadovi. Onoj koj ima naj-golem kr{ pred vrata ima i najve}eprijateli.

Temperamentnite Ju`noameri-kanci Anjo vijeho (starata godina)ja ispra}aat so ogin. Pred ku}ataobesuvaat stra{ilo oble~eno vostari ali{ta napolneto so starivesnici i petardi i go palat. Go-

rej}i go stra{iloto go gorat setoona {to bilo lo{o vo prethodnatagodina.

Vedna{ posle polno} vo [kot-ska se posetuvaat sosedite i serazmenuvaat ~estitki. Kako znak naprijatelstvo se nosi par~e leb ilipar~e jaglen. Se veruva deka godi-nata }e bide osobeno sre}na i uba-va ako vo ku}ata prvo }e vleze zgo-den i crnokos ubav ma`. Osobenoako vo ku}ata ima momi za ma`ewe.

Holan|anite na ulica palatogin vo koj gi gorat elkite i pravatognomet, bidej}i smetaat deka ogi-not nosi radost i sre}a i jadatkrofni za koi veruvaat deka nosatsre}a.

Vo Portugalija vo novogodi{-nata no} decata odat po ku}i, peatubavi stari pesni poznati pod ime-to @eneiro (Januari), a za toa do-bivaat podaroci i pari.

Italijanite imaat neobi~nanovogodi{na tradicija. Koga seprostuvaat so starata godina gifrlaat niz prozorcite i site sta-ri predmeti koi im se nepotrebni.Za da ne bide povreden nekoj minu-va~ vo posledno vreme se frlaatsitni raboti, kako simbolika naobi~ajot. Starite Rimjani za Novagodina si podaruvale orevi, urmi,smokvi i trkalezni kola~iwa.Italijanite za Nova godina jadat ile}a ili gra{ok ~ii zrnca simbo-liziraat pari.

Vo Vijetnam Novata godina sedo~ekuva ne{to podocna vo januari.Toga{ se jade edna vrsta {aran zakoj se smeta deka na svojot grb nosibogatstvo i sre}a.

Vo Amerika se do~ekuva Nova-ta godina so ognomet i se jade orizso crn grav i svinsko meso. Vo toase stava pari~ka i koj }e ja pronaj-de cela godina }e bide sre}en.. Sesmeta deka ovoj obi~aj go donelerobovite od Afrika.

Vo Grcija Nova godina se do~e-kuva so “Vasilopita” vo koja se sta-va zlatna pari~ka, a detskite ~iz-mi se polnat so podaroci.

Avstrijcite nova godina ja do-~ekuvaat so sladoled so nane vovid na ~etvorolistna detelina.

Norve`anite za novogodi{natano} gotvat oriz vo koj stavaat edenbadem. Onoj {to }e go pronajde ba-demot }e bide mnogu sre}en vo No-vata godina.

Kubanska tradicija e da se do-~eka Novata godina so jadewe na 12grejpfruti, za sekoj mesec po eden.

Vo Brazil vo novogodi{natano} site se oblekuvaat vo belo, zasre}a, mir i blagosostojba.

Cela Latinska Amerika vo o~ina Novata godina bara ga}i vo raz-ni boi vo zavisnost od zemjata:crveni, rozovi ili `olti. Vo nekoizemji se do~ekuva Novata godina sodolni ali{ta oble~eni naopaku, zasre}a.

Avstralija i nejziniot glavengrad Sidnej ja do~ekuvaat Novatagodina na sonce. Pove}e od milionlu|e turisti od celiot svet i oko-lu 300 000 `iteli na Sidnej u`i-vaat vo toplata novogodi{na no}gledaj}i go onometot, koj velat mo-`e da se vidi na oddale~enost od16 km.

Vo Germanija postoi obi~ajrastopeno olovo da se frla voladna voda. Spored oblikot nasozdadenite figuri se gleda {to}e donese i kakva }e bide Novatagodina. Taka na primer prsten zna-~i brak, brod - patuvawe itn.

I vo Francija se gotvi zrnestahrana za da ima mnogu pari vo No-vata godina. Tipi~en francuskinovogodi{en podarok e tegli~ka soza{e}ereni kosteni vo {erbet.Francija e prvata zemja vo Evropakoja po~nala da go proslavuva pre-~ekot na Novata godina vo 1563 go-dina.

Vo Indija do~ekot na Novatagodina se vika Diwali - festivalna svetlinata. Se slavi tri denakon krajot na oktomvri ili po~eto-kot na noemvri i sekoj grad i selo eukrasen so sjajni svetlikavi ukra-si. Diwali e i religiozen hindupraznik, pa zatoa se nosi cve}e iovo{je vo hramovite.

Egipjanite Nova godina ja sla-vat kako nacionalen praznik. Iakose znae koga po~nuva Novata godi-na, sepak se ~eka da izleze mlada-ta mese~ina pred da se objavi nej-zinoto doa|awe. Nabquduvawetona mese~inata se obavuva vo Muha-med Ali xamijata koja se nao|a navrv na ridot nad Kairo. Porakatase prosleduva do golemiot muftijai toj go proglasuva doa|aweto naNovata godina. Nasobranite lu|epotoa odat doma da im ja prenesatvesta na doma{nite. Site se sve-~eno oble~eni, na decata im se de-lat kola~iwa zavitkani vo {arenaplisirana hartija.

Vo Irak novata godina se slavina 21 mart. Nekolku dena pred No-va godina se stavaat zrna od p~e-nica ili ja~men da pro'rtat. Ni-kulcite se simbol na nov `ivot. Semesat lep~iwa za podaruvawe, a poulicite se slu{a dajre, truba i ta-pani.

Od celiov tekst se gleda dekasekade Novata godina se do~ekuvaprazni~no, veselo i so obi~ai, a seso cel taa da bide podobra odpredhodnata.

K.S.A

Kako se proslavuva Novata godina vo svetot

Prvata nedela od mesec de-kemvri be{e nedela zaodbele`uvawe na denot na

licata so invaliditet vo svetot.Pod pokrovitelstvo na pretseda-telstvoto na Sojuzot na invalid-ski penzioneri i invalidi natrudot na Makedonija, centralna-ta manifestacija za odbele`u-vawe na ovoj nastan e odr`ana voBitola, vo organizacija na Zdru-`enieto na invalidski penzione-ri i invalidi na trudot BIP-Bi-tola, ~ij pretsedatel e Dragi Ko-~inski, a potpretsedatel RadeAngelovski. Ovaa godina mani-festasijata se odr`a na 05. de-kemvri, pod Tumbe Kafe, vo res-toranot "Imperator” vo Bitola, voprisustvo na pretsedatelot naSojuzot na korisnici na invalid-ska penzija na Makedonija, GidoBoj~evski i potpretsedatelotIlija ^olakovski.

Vredno e da se odbele`i gole-miot interes za sredbata i dru-`eweto na ovie lica, ~lenovi napove}e Zdru`enijata od zemjava inivni prijateli i pridru`nici poovoj povod. Taka, na centralnoto

odbele`uvawe na ovoj den ima{e~lenovi na Zdru`enija na inva-lidski penzioneri i invalidi natrudot od: Ohrid, Gevgelija, Va-landovo, Veles, Skopje, Gazi Baba,Tetovo Kumanovo...

"Vakvite sredbi, pokraj odbele-`uvaweto na svetskiot den nahendikepiranite i invalidizira-ni lica, se koristi i za ovie na{isogra|ani od cela Makedonija, dase sretnat i vidat na edno mestoso starite poznanici i baremeden den da bidat zaedno, da raz-menat mislewa, i kako {to velina{iot narod da si gi ka`at ma-kite”, - veli eden od u~esnicitena sredbata.

Vo izvonredno planirana i pod-gotvena organizacija od ~lenovi-te na Zdru`enieto na invalidskipenzioneri i invalidi na trudotBIP-Bitola, i na op{to zadovol-stvo na prisutnite, sredbata tra-e{e do docnite popladnevni ~a-sovi. Za dobroto raspolo`enie nagostite se potrudi renomiranatabitolska grupa "Pelagoniski bi-seri”.

D. Todorovski

Odbele`an denot na ivalidiziranite lica

Po povod "Nedelata za gri`a nastari lica”, peja~kata grupa

"Sirma Vojvoda” i u~enici od kul-turnite sekcii pri OU "Todor Ange-levski” od Bitola, go posetija Domotza stari lica “Sju Rajder”, i odr`aapriredba, so recital i pesni.

So ova prodol`i dolgotrajnata so-rabotka pome|u Domot za stari lica"Sju Rajder”, peja~kata grupa "Sirma Vojvoda” i Zdru`enito na penzioneriBitola. D.T.

Nedela za gri`a za stari

Sobranieto na Zdru`enieto napenzionerite vo [tip na 11dekemvri 2010 godina odr`a

konstitutivna sednica na koja poverifikacija na novite ~lenovi be-{e izbran Izvr{en i Nadzorenodbor. Za nov pretsedatel na Zdru-`enieto be{e izbran Mihail Vasi-lev, za zamenik pretsedatel Kosta[teriev-Xambazov, a za sekretarDu{an Jovanov. Za nov delegat naSobranieto na SZPM be{e izbran

Aleksandar Zahariev.Dosega{niot pretsedatel na Sob-

ranieto Mihail Kralev otkako gipozdravi novite delegati podneseizve{taj za rabotata vo izminatiotperiod so ocena deka se rabotelodoma}inski i deka se postignati za-bele`itelni uspesi vo oblasta nakulturata, sportot, vo humanitarni-te aktivnosti i drugo. Vakvite re-zultati bea izneseni i od nekolkuu~esnici vo diskusijata.

Rabotata na konstitutivnata sed-nica na Sobranieto mina vo najdo-bar red, spored Statutot i Delovni-kot na zdru`enieto.

C.Spasikova

Izbrano novo rakovodstvoVo Zdru`enieto na penzionerite vo [tip

\

SORABOTKAPENZIONERplus dekemvmri 2010, januari 2011 3

Na prigodna sve~e-nost na koja pri-sustvuvaa nad

stotina penzioneri, voUrbanata zaednica se-dum vo Ko~ani bea pre-dadeni vo upotreba re-noviranite prostoriina Op{tinskata orga-nizacija na penzione-rite od Ko~ani, koi }eslu`at za Klub na pen-zionmerite od ovoj delna gradot. Vo ovoj ob-jekt koj zafa}a povr-{ina od 120 metri kva-dratni se smestenikancelarija, sala zasostanoci i razonodaod 80 metri kvadratni, kako i sani-tarii i drugi pomo{ni prostorii.

Gradona~alnikot na Ko~ani RatkoDimitrovski pred penzioneritenajavi deka Op{tinata }e se vklu-~i vo iznao|aweto strate{ki par-tner za izgradba na Penzionerskidom vo prostorot od starata kasarnavo Ko~ani vo lokalitetot [atrovi},pritoa najavuvaj}i deka na naredna-ta sednica na Sovetot na op{tinaKo~ani }e se donese odluka za oslo-boduvawe od pla}awe na komunalnitaksi za prostorot kade {to sporedurbanisti~kiot plan }e se gradiidniot penzionerski dom.

Isto taka so celove~eren koncertna narodni pesni ora i igri Zdru`e-nieto na penzioneri od Ko~ani goodbele`a 20 dekemvri denot na Ko-~anskite penzioneri. Vo bogatatamuzi~ka programa vo koja dojde doizraz na{ata narodna tradicija,orovodna i pesnopojna, od Ko~anski-

ot kraj, od Male{evijata i od Tik-ve{ijata,so nastap na folklornigrupi,me{an sostav i muzi~ari odZdru`enijata na penzioneri od Be-rovo, Kavadarci i Ko~ani.

Na koncertot vo ~est na denot naKo~anskite penzioneri po pauza odpedesetiana godina nastapi del odansamblot "Domingo rosos” koj ja ne-guva meksikanskata popularna muzi-ja. Od ovoj ansambl nastapija BorisMan~ev, Van~o Arsov, kako i pomla-dite Riste Stefanov i Van~o Bogo-ev. Tie ispolnija pet meksikanskimelodii so {to gi vratija spomenitena prisutnite vo salata na nivnatamladost i nekoga{nite serenadi poko~anskite sokaci.

Komisijata za zdravstvo i stan-dard pred novogodi{nite praznicija realizira akcijata za dodeluvawena socijalni paketi na najsiroma{-nite penzioneri vo Op{tinata.

K.Gerasimov

Aktivnosti na ko~anskite penzioneri

Problemite na obezbeduvawesredstva za redovna ispla-ta na penzii i za podobru-

vawe na uslovi za `ivot vo tre-toto doba se pove}e stanuvaataktuelni vo site zemji na Evrop-skata unija. Nastojuvaj}i da go na-malat buxetskiot deficit, nekoidr`avi, kako {to se Francija iSlovenija, go prodol`ija rokot zapenzionirawe, a [panija se otka-`a od usoglasuvawe na penziiteso inflacijata.

Toa e sekako mo{ne ~uvstvitel-no pra{awe. Tretoto doba e zna-~itelno prodol`eno. Vo Evropa`iveat pove}e {eesetgodi{nici,

otkolku mladi lu|e na 20 ili 30godi{na vozrast.

Evropejcite `iveat se podolgo,a }e mora i podolgo da rabotat,pora~uvaat od Evropskata unija.Me|utoa, vo Republika Makedoni-ja poradi izrazenata siroma{tijaod nad 31 otsto pra{aweto naobezbeduvawe sredstva za penzi-ite treba da se re{ava pred se sostopanski investicioni aktiv-nosti i otvorawe novi rabotnimesta za mladi stru~naci koi }ego podobrat solidarniot vnos vofondot za penziskoto osiguru-vawe. Treba da se ima predviddeka vo na{ata zemja zna~itelno enamalen soodnosot pome|u vrabo-teni i penzioneri. Dodeka vo 1991godina toj iznesuva{e trojca vra-boteni na eden penzioner, vo pos-ledno vreme toj e namalen samo na1,6 vraboteni. Vo Republika Ma-kedonija ma`ite vo penzija zami-nuvaat so napolnuvawe na 64 go-dini starost i najmalku 15 godiniraboten sta`, a `enite so 62, no iso mo`nost da go prodol`at zami-nuvaweto vo penzija za u{te dvegodini. Toa e pribli`no na za-lo`bite vo pove}e evropski zemji65 godini da bide gornata granicaza zaminuvawe vo penzija.

Se smeta deka pogolema naglas-ka vo Makedonija treba da se dadena me|ugeneraciskata solidar-

nost i anga`iranost pro-tiv siroma{tvoto {totreba da pridonese i zadostoinstvena starost. Voedno epotrebno za nadminuvawe naop{testvenata marginalizacijana starite lu|e SZPM da ja po-dobri me|unarodnata sorabotkaso penzionerskite asocijacii -~lenki na Evropskata unija i sozemjite od Zapaden Balkan kakokandidati za vlez vo evropskotosemejstvo.

Na ova se uka`a i na konferen-cijata za toleranten i socijalenso`ivot na site generacii {to seodr`a na 4 dekemevri 2010 godina

vo Trst, voorganizacija naInstitutot Eu-reka od Qub-qana, a so fi-nansiska pod-r{ka na Evrop-skata unija.Italijanskiotgrad Trst nebe{e slu~ajnoizbran za do-ma}in na sred-bata, bidej}i vonego od 260.000

`iteli 70 otsto se penzioneri. Zaova problematika na ekspertskonivo govorea Davor Dominku{,Marjan Sedmak, Anton Donko iAndrej Jus od Republika Sloveni-ja, Zoltan Kornfeind i senator-kata Tamara Bla`ina od Republi-ka Italija, Rudolf Ben~ek od Re-publika Hrvatska i Dragi Argi-rovski od Republika Makedonija.Be{e naglasena potrebata od pro-meni vo tradicionalnite sfa-}awa za stareeweto i starosta,koi vo novite uslovi stanuvaatbezna~ajni. Novoto vreme bara po-golemo razbirawe na stareewetoi vozrasta, a na mo}ta, ve{tinite,sposobnostite i mo`nostite napostarite lica da se gleda kakoresursi za deluvawe. Be{e poten-cirano deka i vo zaklu~ocite na10-tiot Festival za treto `ivot-no doba se dava naglaska naaktivnoto starewe i deka akumu-liranoto znaewe, iskustvo i kul-tura na starite lu|e treba da seprenesuva na site generacii {totreba da bide kamen-temelnik nasekoja zemja od Evroposkata unija.Me|ugeneraciskata sorabotkapodrazbira i celosno vklu~uvawena veteranite na trudot voop{testvenite zbidnuvawa, po-dobruvawe na kvalitetot na niv-noto `iveewe so kulturni, spor-tski i humanitarni aktivnosti i

dru`ewa.Za seto ova potrebno e da se mi-

ne od zborovi vo akcii, bidej}i nee taka ednostavno da se nadminatstereotipite vo vrska so staros-ta. Poradi toa Evropskata unijaposebno gi pottiknuva i finasis-ki potpomaga onie proekti koivklu~uvaat pove}e generacii, odnajmladite vo gradinkite, u~eni-ci od osnovni i sredni u~ili{ta,rabotosposobnoto naselenie istarite lica koi `iveat doma ilivo penzionerskite i starskitedomovi. Pri toa se bara socijal-nite i drugite institucii aktivnoda se soo~at i da odgovorat napredizvikot na op{testvoto {tostaree.

Bea prezentirani i evropskitekriteriumi utvrdeni od Evrop-skata komisija, deka licata {toza `ivot imaat na raspolagawepomalku od 60 otsto od prose~na-ta zarabotuva~ka vo zemjata kade{to `iveat, se vo opasnost dastanat siroma{ni. Toa se odnesu-va i za Republika Makedonija ka-de {to soodnosot pome|u prose~-nite penzii i plati iznesuva 49,5otsto. Toa e karakteristika i nasite zemji od na{eto opkru`u-vawe. Tokmu poradi toa evropski-te poraki uka`uvaat na potrebatane samo od podobruvawe na stan-dardot, tuku i od pobrza izgradbana sovremeni penzionerski istarski domovi, na klubovi icentri za dneven prestoj na starilica i drugo. Ovie pra{awa trebada imaat prioriteti i vo reali-zacijata na Nacionalnata strate-gija za stari lica na RepublikaMakedonija od 2011 do 2020 godi-na. Voedno vo lokalnite zaednicitreba da se formiraat informa-tivni biroa kade {to postaritelu|e }e mo`e da dobivaat infor-macii i soveti.

Vo ramkite na seto toa SZPM izdru`enijata na penzionerite vona{ata zemja treba da iznajdatmodeli i formi da se vklu~at vopogolemo iskoristuvawe na mo`-nostite {to gi pru`a Evropskataunija preku finansirawe razniproekti naso~eni za me|ugenera-ciska solidarnost i sorabotka.

Poradi potrebata od pogolemapromocija na vizijata za op{tes-tvo za site vozrasti Sovetot naEPSKO odlu~i Evropska godina2012 da bide i vo znakot na"Aktivno stareewe i solidarnostme|u generaciite”.

Dragi Argirovski

Evropski poraki

Op{testva za site vozrasti

Od 7 do 10 dekenvri 2010 godi-na vo Brisel, pod pokrovi-telstvo na generalnata di-

rekcija za pro{iruvawe na EU, seodr`a seminar na tema "Sta-reeweto na populacijata: obezbe-duvawe visoki standardi za za~u-vuvawe na pravata i dostoinstvotona starite lica”.

U~esnicite na Seminarotbea pretstavnici na orga-nizacii {to se zanimavaatso pra{awa od ovaa oblastod zemji - kandidati i po-tencijalni kandidati zapriem vo EU: Albanija, Hr-vatska, Srbija, Bosna iHercegovina, Crna Gora iMakedonija.

Od Makedonija ima{e 4pretstavnici: tri od nev-ladini organizacii i edenod SZPM.

Be{e objasneto deka Seminarot esostaven del na Programata naEkonomskata Komisija na EU "Zapa-den Balkan: zasiluvawe na evrop-skite perspektivi” usvoena vo mart2008 godina. Ovaa Programa pred-viduva podr{ka na nacionalno imultinacionalno nivo i sodr`i trigrani so zaedni~ka cel da ja zajakneulogata na gra|anskoto op{testvovo demokratskiot proces:

- TASKO-tehni~ka podr{ka nagra|anskite inicijativi i zajaknu-vawe na nivnata uloga vo op{tes-tvoto;

- NAROD ZA NAROD-podr{ka naposeti na EU instituciite i telataza razmena na iskustva, znaewa idobri praktiki me|u korisnicite,EU i organizaciite na gra|anskotoop{testvo vo zemjite ~lenki;

- PARTNERSTVO-me|u korisni-cite i organite na EU za civilnoop{testvo, vodstvo na prenosot naznaewe i vo realizacijata na ino-vaciite vo me|unarodnite proekti.

Vo vtorata granka NAROD ZA NA-ROD, vo ~ij sostav be{e odr`an iovoj Seminar. Do denes se odr`ani30 seminari so preku 1000 u~esnici.

Celite na ovaa Programa se da impomaga na korisnicite vo zapozna-vaweto so programite na institu-ciite na EU i so nivnite politiki iprocesi na odlu~uvawe; zaemnopovrzuvawe vo nacionalni i multi-nacionalni mre`i; stimulirawe nagra|anskoto u~estvo vo zemjata i voregionot.

Programata gi pomaga NVO vo si-te dejnosti preku nivnite programii proekti.

Temite gi odreduva GeneralnataDirekcija za pro{iruvawe na EUsoglasno politikite i prioriteti-te vo celnite regioni na predlog nadelegaciite na EU vo zemjite.

U~esnicite na Seminarite seodreduvaat zavisno od temite ipra{awata {to se na dneven red vosorabotka so kancelariite na EU vozemjite kandidati i potencijalnikandidati za ~lenstvo vo EU.

Tro{ocite za u~estvo na Semina-rite; organizacija, logistika, pre-voz i smestuvawe gi podnesuvaorganizatorot.

Imaj}i predvid deka programatae orientirana glavno kon gra|an-skiot sektor i negovite aktivnosti,SZPM bi trebalo da se pojavi kakoorganizator za povrzuvawe na NVOkoi se bavat so ovaa problematika.

Na toj na~in vlijanieto za proek-tirawe na programi povrzani sostarite lu|e bi bilo poefikasno ibi mo`ele da o~ekuvame porealnirezultati vo idnina.

Risto Prentovski

Studiska poseta na Brisel- seminar za stareeweto

Denovive pretsedatelot,potpretsedatelot i sekre-tarot na SZPM

Du{ko [urbanovski,^edo Georgievski iDragi Argirovski giposetija novite, sop-stveni delovni pros-torii na Zdru`enietona penzionerite "Ki-sela Voda” - Skopje.

Po razgleduvawetona sovremeno uredeni-te 75 kvadratni metrikorisna povr{ina gos-tite gi pozdravi DoneTodorovski, pretseda-tel na Sobranieto na Zdru`enie-to, a za rabotata na ova najmasov-no i edno od najaktivnite penzio-

nerski zdru`enija vo na{ata zem-ja govore{e Dim~e Bogatinoski,

pretsedatel na Izvr{niot odbor.Pri toa toj posebno naglasi dekavo zdru`enieto ~lenuvaat okolu

20.000 starosni i semejni penzio-neri vo 12 ogranoci i deka vo pet-te op{tini rabotat 15 klubovi zadneven prestoj na penzionerite vokoi deluvaat i razni sekcii, soprogramski i proektni aktivnosti

vo pove}e oblasti. - Vakvoto anga`irawe

i deluvawe zna~i zna~a-en ~ekor napred za zboga-tuvawe na aktivnostite itreba da bide primer zadrugite zdru`enija -~lenki na SZPM, istaknapretsedatelot Du{ko[urbanovski.

Voedno be{e otvoren inoviot klub za penzione-rite na ogranokot "Bira-rija”, pri {to govore{epretsedatelkata na

Odborot na ogranokot, CvetankaKrstevska.

I.G.

Novi delovni prostorii na ZP "Kisela Voda” - Skopje

\

Foto: Tome Manov

INFO PENZIONERplus dekemvri 2010, januari 20114

Vie ste gradona~alnik na Op{-tina Pustec, edinstvenata make-donska op{tina vo Republika Al-banija. Kako ja ostvaruvate sora-botkata so penzionerite i so sta-rite lica vo va{ata op{tina?

- Vo tek e formirawe inicijati-ven odbor za sozdavawe organiza-cija na penzioneri Makedonci io~ekuvam denovive da gi napravimeprvite aktivnosti. Taka, pogolembroj stari lica so pomo{ na Minis-terstvoto za kultura na RepublikaMakedonija }e go posetat gradotOhrid. Toa e prvata faza. Potoa }ese pro{irime i vo drugite mesta ka-de {to `iveat Makedonci, kako {tose Kor~a, Elbasan, Tirana, GoloBrdo, Gora... ]e napravime osnova~-ko sobranie kade {to }e bidat poka-neti i pretstavnici na SZPM i }epotpi{eme dogovor so SZPM, so celda se pottiknat vo site aktivnostina penzionerite i na starite licakaj nas. So toa na{ata gri`a za pen-zionerite }e se izdigne na povisokonivo se so cel sozdavawe podobriuslovi za `ivot.Kakvo e va{eto mislewe za tret-manot na ovaa populacija od Va{astrana, kako gradona~alnik i odorganite vo Op{tinata?

- Skromniot buxet so koj raspola-game ne ni dava mo`nosti dovolno idobro da se organizirame. Vo sitemanifestacii ovaa populacija javklu~uvame, bidej}i e zaslu`na zaza~uvuvawe na makedonskiot jazik ikultura tuka vo Albanija. Nivnotoka`uvawe za na{iot identitet, zamene e najverodostojno. Tie se izvorna duhovno zadovolstvo vo tie pros-tori, bidej}i uspeale da ostanat ka-ko tvrd orev.Nasekade vo svetot, a i kaj nas voMakedonija, ima penzionerski do-movi i centri za dneven prestoj napenzionerite. Dali vo va{ata op-{tina postojat takvi objekti i da-li planirate da izgradite u{te?

- Kaj nas nema penzionerski domo-vi nitu centri za dneven prestoj nastari lica. Vo momentot ovie licase koncentrirani vo borbata zaopstanok. So Inicijativniot odborza formirawe zdru`enie na penzi-oneri se dogovorivme da adaptirameeden star objekt vo ~ii prostorii }ebidat smesteni nekoi penzioneri, atuka da funkcionira i penzioner-skata organizacija. ]e go napravime

toa za po~etok i pokraj toa {to seraboti za op{tina so mnogu slabafinansiska sostojba.Dali vo Sovetot na Op{tinata pen-zionerite imaat svoj pretstavnik?

- Se u{te nema vklu~eno pret-stavnik od penzionerite vo Sovetotna Op{tinata. No toa ne zna~i dekane mislime i na toa. Se u{te ne sesozreani uslovite. Naskoro i toa }ese slu~i za{to za nas ovaa e mnogubitno, so {to se zakrepnuva na{iotidentitet.G-dine Temelko ima li aktivnostna penzionerite od Pustec so kojVie kako gradona~alnik posebnose gordeete?

- Gordost i zadovolstvo e {tostarite lica kaj nas uspeale i sezaslu`ni za za~uvuvawe na jazikot ikulturata. Nie pomladite generaciina Makedonci vo Albanija sme mnogugordi na niv {to ne podlegnale nasite pritisoci. Na seto toa se vos-hituvam i mi dava pottik da se bo-ram za pravata na penzionerite bi-dej}i tie `iveeja vo pote{ki usloviod nas. Tokmu toa mi dava elan dasozdadam uslovi za koi tie se bore-le, a i zaslu`uvaat. Edna od mnogub-rojnite aktivnosti e i ovaa posetana na{ite `eni penzionerki na pen-zionerkite od Op{tina Butel priZP "^air i Butel”.Kakvi se Va{ite vpe~atoci od taaposeta?

- Mnogu sum voodu{even od gos-toprimstvoto. Karakteristi~no e{to vo toa se prepoznavame nie Ma-kedoncite. Dru`eweto, razmena namislewa, steknuvawe novi iskustvase karakteristiki na ovaa poseta, aosobeno sum zadovolen {to se za-poznav so gradona~alnikot na Op{-tina Butel, Petre Latinovski. Ovaaposeta e po~etok na pobratimuvawena dvete op{tini, Op{tona Butel iOp{tina Pustec a za seto toa zas-lu`ni se `enite penzionerki odop{tinite Butel i Pustec. Se nade-vam deka vakvi sredbi }e ima u{te.

Vasil Pa~emski

Sojuzot na Zdru`enija na penzi-onerite na Republika Make-donija neposredno i preku

Zdru`enijata inicira i organiziraraznovidni aktivnosti za penzione-rite, kulturno-zabavni, obrazovni,sportsko-rekreativni, a naedno ipomaga socijalno zagrozeni i stariiznemo{teni lica so cel da im gipodobri uslovite za `ivot i da impomogne {to polesno i pobezgri`noda ja pominuvaat starosta. Vakvatatendencija dovede do za`ivuvawena aktivnostite vo penzionerskiteklubovi, a sogleduvaweto na potre-bata go nametna razmisluvaweto za

pro{iruvawe i formirawe noviklubovi. Najdobro iskustvo vo tojpogled ima rakovodstvoto na Ogra-nokot "Jane Sandanski” od ZP "Kise-la Voda”, vo ~ii sostav postojat klu-bovite: "Jane Sandanski” vo Penzio-nerskiot dom vo Op{tina Aerodrom;"Aerodrom” na Bulevar AVNOJ - 24 iklubot "Novo Lisi~e” na BulevarVidoe Smilevski - Bato - 81 voSkopje. Pretsedatelot na Odborotna ovoj ogranok Ilija Gligorov ezadovolen od rabotata na klubovi-te, a poleznosta re~isi site penzi-oneri na toa podra~je ja po~uvstvu-vale.

- Potrebata za pro{iruvawe i zaizgradba na novi klubovi be{e na-metnata od mestopolo`bata i odbrojot na penzionerite vo Op{tina-ta Aerodrom, koj re~isi ja dostignabrojkata 9500, a celta be{e tie da

se pribli`at kon domovite na pose-titelite i da funkcioniraat naprincipot maalski klubovi, so {tobarem pribli`no bi se zadovolilsoodnosot: eden klub da pripa|a na2.000 penzioneri, veli Gligorov.

Klubovite ne se obi~ni sobira-li{ta na penzionerite, tuku vo nivse odviva postojana planska aktiv-nost organizirana i poddr`ana odspomenatiot ogranok na ZP "KiselaVoda”. Vo niv se organiziraat sosta-noci i sredbi na komisiite i sekci-ite i toa naizmeni~no vo site klu-bovi za da se raspredeli optovare-nosta i pove}e prostor i vreme da se

ostavi za realizacija naprakti~nite aktivnosti.Tie sekojdnevno se otvo-reni i najmnogu se "okupi-rani” od qubitelite na{ahot i na drugite zabav-ni igri, za koi sekoga{ seostava prostor vo nekoe}o{e i pokraj toa {to klu-bot bil rezerviran za dru-ga potreba. Vo klubovitese realiziraat pogolemdel sodr`ini od rabotatana komisiite koi vo zavis-nost od mo`nostite i pot-

rebite na penzionerite formiraatrazni sekcii i glavno preku niv gisproveduvaat svoite programskiaktivnosti.

Sekciite se grupirani sporedsli~nostite i srodnosta na dejnos-tite i ottamu, na primer, vo Komisi-jata za kulturno-zabaven `ivot sepojavuva Aktivot na `eni penzio-nerki koj e mo{ne aktiven vo orga-niziraweto predavawa od oblastana medicinata od aspekt na za~uvu-vaweto na zdravjeto, zapoznavaweso informati~kite sistemi soakcent na rabotata na kompjuteri,razmena na iskustva od oblasta nakulinarstvoto, izrabotka i prezen-tacija na rakotvorbi i drugo. Tukaspa|a likovnata i filatelisti~ka-ta sekcija, pa igraorno-peja~katagrupa, tambura{kata sekcija (voformirawe), klubot na qubiteli na

knigata, koj se sostanuva sekoja pos-ledna sreda vo mesecot, sekcijatana penzionerite poddr`uva~i naSojuzot na borcite na Makedonijaitn. Komisijata za sport i rekreaci-ja praktikuva 11 sportski discipli-ni soodvetni na mo`nostite i voz-rasta na penzionerite. Svoe mesto iposebna uloga vo klubovite ima iKomisijata za socijalni pra{awa izdravstvo koja posebno se istaknuvavo organiziraweto humanitarniakcii, poseta na bolni i iznemo{-teni lica, podelba na socijalni pa-keti, socijalna pomo{ i sli~no.

Za da se uverime vo rabotata naklubovite, go posetivme klubot "Ae-rodrom”, kade {to bevme do~ekaniod doma}inot Drage Markovski.Vreme pred otvorawe, a vo Klubotbesprekorno ~isto i se stokmenospored vkusot na posetitelite. To-ga{ terminot be{e odreden za {a-histite i igra~ite na tabla i domi-no. Kako po obi~aj prv pristignaKrste Lazarevski i postepeno soodminuvaweto na vremeto salata sepolne{e so posetiteli, koi, sporedodnosot, se zabele`uva{e deka sepostojani klienti i strasni qubi-teli na {ahovskata igra. Vdlabenivo igrata, kako vistinski rivali, napra{weto za rabotata na klubot,kratko odgovaraa deka navistina sezadovolni i deka nemaat nikakvizabele{ki. Doma}inot Markovski nezapozna so rasporedot i rabotata naklubot, so manifestaciite {to seodr`uvaat vo nego, a istakna dekavladee golem interes i potrebaprostorot da se pro{iri. Vo prakti-ka Klubot se poka`a kako pogodnomesto za informirawe na posetite-lite, koe{to se odviva vo me|useb-niot kontakt i razmena na informa-cii, no i so ~itaweto pe~at {to sedobiva, posebno vesnikot na penzio-nerite "Penzioner plus”, a se zain-teresirani da ima zgolemen brojprimeroci.

Vpe~atocite {to gi ponesovme odKlubot navistina se impresivni itreba da poslu`at za primer voorganiziraweto i rabotata na pen-zionerskite klubovi vo drugitemesta.

Mendo Dimovski

Penzionerski klubovi

Prijatno mesto za drugaruvawe

\

\

\

Edmond Temelko, gradona~alnik na Op{tina Pustec, Albanija

Plodna sorabotka

Zdru`enieto na penzioneritena Ohrid i Debrca, naskoro ioficijalno so potpi{uvawe na

Spogodba, }e ja obnovi sorabotkataso Zdru`enieto na penzionerite odgradot Vrawe, Republika Srbija.Ova be{e dogovoreno na sve~enataAkademija, {to po povod 20 septem-vri, Denot napenzionerite naMakedonija be{eorganizirana voOhrid. Dvajcatap r e t s e d a t e l i\or|i Trp~eski iZoran Aleksi},izrazija obostra-no zadovolstvo i`elba za obnovu-vaweto na sora-botnata me|u dve-te Zdru`enija,

koja po~nala vo 1983 godina, a ednovreme bila prekinata.

- @alno be{e {to ja prekinavmesorabotka so Zdru`enieto na penzi-onerite na Ohrid, no eve sega }e japrodol`ima. Nie sme sre}ni i zado-volni {to }e ja obnovime sorabtka-ta, a vakvo raspolo`enie postoi kaj

site na{i organi na Zdri-`enieto, - veli pretse-datelot na Zdru`enietona penzionerite na gradotVrawe od Republika Sr-bija, Zoran Aleksi}.

- Na{eto Zdru`enie,veli pretsedatelot Alek-si}, postoi od 1946 godinai broi 16.000 penzioneri.Se vbrojuvame me|u poak-tivnite Zdru`enija napenzioneri vo Srbija.Imame Folklorna grupa

od formiraweto na Zdru`enieto,koja broi 30 ~lenovi i koja nastapu-va na pove}e manifestacii, po raz-ni povodi. Na{eto zdru`enie vodiposebna gri`a za svoite ~lenovipreku snabduvawe so ogrevno drvo iprehranbeni proizvodi. Zbratimenisme so Zdru`enijata na penzioneri-te od Bawa Luka, Cetiwe, i Bor, aporano uspe{no sorabotuvame i soKumanovo i Bitola. Na{ata osnovnazalo`ba e penzionerite da imaat{to podobar standard. Penziite kajnas, iznesuvaat 63 % od prose~nataplata vo Srbija. Aktivni sme i vopoliti~kiot `ivot. So svoi ~lenovi- penzioneri participirame i vonajvisokite republi~ki i op{tinskiorgani. Imame na{ ~len potpret-sedtael na Vlada, pet pratenici voSobranieto na Republika Srbija i~lenovi vo Sovetot na op{tinataVrawe, - ni izjavi vo razgovorotpretsedatelot na ZP na Vrawe, Zo-ran Aleksi}.

K.Spaseski

Naskoro obnovuvawe na sorabotkatana ZP Ohrid i Vrawe, Srbija

Zdru`enieto na penzioneri\or~e Petrov otvori u{tedva kluba za penzionerite,

vo urbanite zaednici \or~e Pet-rov i Deksion. Novite kat~iwa{to se otvoreni vo sorabotka solokalnata samouprava, se name-neti za najstarite `iteli voovaa Op{tina, kade tie }e mo`atda se dru`at i da go pominuvaatvremeto igraj}i {ah, domino, pi-kado, karti, ili da go prelistaatdnevniot pe~at i sekako "Penzi-oner plus”. Opremuvaweto naklubovite so rekvizitite za za-bava go izvr{i Zdru`enieto napenzionerite, dodeka drugite

tro{oci za rabota na klubovite,kako {to se zatopluvawe, elek-tri~na energija, voda, gi snosiOp{tinata \or~e Petrov. Vo pos-tapka e otvoraweto u{te dvakluba, vo mesnite zaednici Hromi Kisela Jabuka, za koi Op{tina-ta \or~e Petrov treba da obezbe-di soodvetni prostorii.

- So otvoraweto na tie klubo-vi, site mesni zaednici voOp{tinata \or~e Petrov }e bi-dat pokrieni so klubovi za dne-ven prestoj na penzionerite - ve-li Metodija Novkovski, pretse-datel na Izvr{niot odbor naZdru`enieto na penzioneri \or-

~e Petrov. - Rabotnoto vreme naklubovite e usoglaseno so potre-bite na penzionerite. Nekoi klu-bovi se otvoreni sekoj den za~lenovite na Zdu`enieto, a ne-koi rabotat po dva do tri dena vonedelata. Vo sekoj slu~aj, penzi-onerite se mnogu zadovolni {toima kade da se dru`at, kade da sevidat, porazgovaraat, pa i da sepo{eguvaat.

Zdru`enieto na penzioneri\or~e Petrov za Novogodi{nite iBo`iknite praznici, ja realizi-ra humanitarnata akcija za dode-luvawe na paketi so prehranbeniproizvodi na osumdesetina nego-vi ~lenovi, koi se vo najte{kamaterijalno-socijalna polo`ba.

V. Mickoska

Gradona~alnikot na op{tinaTetovo, prof.d-r Sadi Bexe-ti gi dru`e{e penzionerite

na nivnata prednovogodi{na za-bava. I vo ovaa pri-lika gradona~alnikotizrazi spremnost zame|usobna sorabotka ipomo{ vo razre{u-vaweto na problemitena penzionerite, oso-beno svrzani za utvr-duvawe na sopstve-nosta i modernizira-weto na Domot na pen-zionerite.

Prednovogodi{natazabava na tetovskitepenzioneri se odr`a

na 11-ti dekemvri.Vo golematasala na hotel "Makedonija” se sob-raa nad 300 penzioneri od re~isisite regioni vo tetovskiot kraj.

Na isto mesto se najdoapenzioneri od nekolkugeneracii - ma`i i `e-ni, Makedonci i Al-banci, lu|e so razniprofesii i zanimawadodeka bile aktivni.Od isto mesto se slu{-naa i "Srce me boli zaTrpana” i "E, moj cucevogel”, igraj}i i dru-`ej}i senezavisno nakoj jazik se pee{e.

G.Eftoski

Gradona~alnikot se dru`e{e sotetovskite penzioneri

Zadru`enieto na invaldiski-te penzioneri od Sveti Ni-kole na 28.11.2010 godina

odr`a sredba po povod Svetskiotden na ivnalidski penzioneri, avoedno se odbele`a i proslaviedna godina od zbratimuvaweto soZdru`enieto od Makedonska Ka-menica.

Na proslavata vo Sveti Nikolebea prisutni okolo 380 penzione-ri, a prisustvuva{e i pretsedate-lot na Sojuzot na invalidski pen-zioneri na Makedonija Dimitar

Zarkov.Pretsedatelot na Z.I.P od gra-

dot doma}in Simeon Mihajlovskiso prigoden govor gi pozdravi gos-tite, im posaka ubavo i prijatnoraspolo`enie i izrazi `elba zaponatamo{na sorabotka i drugaru-vawe. Du`eweto }e pridonese zame|usebno zapoznavawe i razmenana iskustva.

Vo hotel "Ov~e Pole” drugaru-vaweto prodol`i so pesna i igra.

V.P.

Sredba na invalidski penzioneri

Zdru`enie na penzioneri \or~e Petrov

Novi kat~iwa za dru`ewe

Zoran Aleksi}

TRIBINAPENZIONERplus dekemvri 2010, januari 2011 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina IV - broj 29 i 30 dekemvri 2010, januari 2011 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Poleka, no sigurno, ve}e stanuvatradicija generalniot direktorna Fondot na PIOM i direkto-

rite na slu`bite i na~alnicite naoddelenijata da se obra}aat so novo-godi{na poraka do site vraboteni.Koga }e se poglednat tie obra}awa,izleguva deka se vistinski raporti zatoa {to se rabotelo i {to se postig-nalo vo tekot na 2010 godina vo ovaana{a institucija, kon koja se svrtenipogledite na nad 277 iljadi penzio-neri.

Inicijator za vakvata novovovede-na praktika e internoto glasilo navrabotenite "Informator”, koe navr-{i tri godini od negovoto redovnoizleguvawe i vo 28 pe~ateni broeviobjavi pove}e od trista tekstovi od iza rabotata na Fondot. A, avtori naprilozite se ne samo rakovodniot ka-dar i ~lenovite na Menaxerskiot tim,tuku i vrabotenite koi se kreatori irealizatori na programata za rabota.

Ottuka, so pravo mo`eme da ka`emedeka rabotata na Fondot na PIOM vogodinata {to izmina, be{e ispolnetaso mnogu, pred se, kreativni aktiv-nosti, koi pridonesoa za sozdavawevistinska klima kaj vrabotenite zapostignuvawe na u{te pogolemi uspe-si vo interes na korisnicite na uslu-gite i vo podobruvaweto na standar-dot na penzionerite vo RepublikaMakedonija.

Taka, na primer, fazata na celosnakompjuterizacija na rabotniot procesvo Fondot ve}e e zavr{ena, programi-te se testirani i nagolemo se raboti,taka {to sega ve}e, vo sekoe vreme seima uvid vo naplatata na pridonesitei isplatata na penziite, popolnu-vaweto na formularite za penziskiotsta`, me|unarodnata sorabotka, predse, na bilateralen plan, odr`ani sebrojni rabotilnici na koi se obu~enivrabotenite za oddelnite rabotniprocesi, sredstvata planirani so bu-

xetot racionalno se iskoristeni zarekonstrukcija na objektite so koiraspolaga Fondot, vnatre{nata kon-trola e zajaknata, izrabotena e novaVeb stranica, dodeka pak, internotoglasilo ima nov likovno-grafi~kiizgled, {to ni dava za pravo, da kon-statirame deka vo Fondot na PIOMvo 2010 godina, se rabote{e maksi-malno organizirano i kvalitetno zarealizirawe na programata za rabota.Rezultatot e pove}e od vidliv: spo-red iska`uvaweto na generalniot di-rektor Isni Jakupi, postignati semnogu zna~ajni rabotni rezultati, aostvareni se i zafati koi doprva }edadat rezultati. Spored nego zaslugaza seto ova imaat site vraboteni, {toe u{te eden pokazatel deka vrabote-nite vo centralata, filijalite i de-lovnicite, imaat izgradeno sosemanov odnos kon rabotata i potrebata oddobli`uvawe do korisnicite nauslugite kaj idnite penzioneri, ilipak, kaj onie {to ve}e se na zaslu`enodmor.

Nad 277 iljadi penzioneri, ve}esosema redovno ja dobivaat svojatapenzija, {to ne e slu~aj vo na{etoopkru`uvawe. Ako se znae deka eko-nomskata kriza udri najmnogu po pen-zionerskite fondovi, toga{ so pravopretstavnicite od porane{nite JU-republiki - u~esnici na sredba voSlovenija, ja istaknale na{ata Re-publika, kako dr`ava koja napravilanajmnogu penzionerite em da dobijatzgolemeni, em redovni penziskiisplati, to~no na opredelen den vomesecot. No, ne e samo toa: nad 2.500000 denari vo 2010 godina se vlo`enivo penzinerski domovi i klubovi zanivna rekonstrukcija i podobruvawena uslovite za prestoj i `iveewe, anajnov primer e grade`niot zafat naPenzionerskiot dom vo Gostivar, koj-{to e pri kraj so realizacija.

Koga kon pogornoto }e se dodade i

faktot deka na{ata dr`ava po osa-mostojuvaweto po~na da izgraduvasopstvena politika za regulirawe napenziskiot sta` i penziite so drugi-te zemji, se poka`a deka ovoj procesisto taka, be{e vo centarot na vnima-nieto na raboteweto na Fondot naPIOM. Samo vo poslednive dva mese-ci, slu`bata koja ja vodi ovaa rabotaima{e oddelni sredbi i razgovori sopretstavnici od Fondovite za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe i mi-nisterstvata za trud i socijalna po-litika na Srbija, Italija i drugi, pri{to e postignat dogovor za celosnoregulirawe na pra{aweto za vzaemnopriznavawe na penziskiot sta` nana{i i nivni rabotnici.

No, ona {to posebno treba da seistakne se u{te ovie fakti: naplata-ta na pridonesite e najvisoka do sega,proda`bata na akcii i udeli so koiraspolaga samiot Fond odi dobro, {to}e re~e deka i po taa osnova se sobi-raat sredstva vo buxetot. Po barawena Vladata na RM e izraboten proek-tot "Gra|anski dnevnik”, spored kogo,vo sekoe vreme }e mo`e da se nabqu-duva rabotata na vrabotenite, kako iodnosot kon strankite, stru~nite od-govori na baranite pra{awa i drugo.

Me|utoa, i ovoj na{ novogodi{enraport bi bil necelosen dokolku ne-istakneme deka site ovie realizira-ni programski zada~i se rezultat nakoordiniranata rabota na Menaxer-skiot tim na ~elo so direktorot I.Jakupi, kako i dosega{nata rabota naUpravniot odbor na Fondot na PIOM.Da go ka`eme i toa deka na posledna-ta sednica na UO, po istekot na man-datot na dosega{niot pretsedatelAngel Maksimov, Aco Stojanov e iz-bran za nov pretsedatel na UO vo na-redniot ~etirigodi{en mandat.

m-r Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Realizirana programata za rabota...Po mnogu ne{to e karakteristi~na 2010 godina, koja zad sebe ostava pove}e realiziraniproekti i pottik vo idnina da se prodol`i so ova tempo na aktivnosti i rabota

Ve molam nabrojte gi pravata koi gi ima korisnikot spored ZPIO. [totaka Ve molam ka`ete i spored koj ~len od ZPIO se tie.

Biqana Mitreva od Kumanovo

Prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvaweSpored ~len 34 od Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite imaat pravo

na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i kolektiv-en dogovor, dodeka pak ~lenot 35 od Ustavot vospostavuva obvrska zaRepublika Makedonija kako demokratska i socijalna dr`ava da se gri`i zasocijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gr|anite, soglasno na~eloto nasocijalna pravednost.

Vrz osnova na ovie ustavni opredelbi proizleguva i pravoto na socijalnoosiguruvawe, a vo tie ramki i penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Koiprava se ostvaruvaat od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe e reguliranoso ~lenot 5 od ZPIO, {to zna~i tie se utvrdeni so zakon.

So cel idnite korisnici na prava od PIO da se zapoznaat so niv, eve kakoizvorno glasi ~lenot 5 odnosno koi prava gi sodr`i:

Prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se:1)pravo na starosna penzija;2)pravo na invalidska penzija;3)pravo na profesionalna rehabilitacija;4)pravo na semejna penzija;5)pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe;6)pravo na najnizok iznos na penzijaVidovite na pravata koi se ostvaruvaat od penziskoto i invalidskoto

osiguruvawe se usloveni so nastanuvawe na odreden osiguran slu~aj itoa:

- pravoto na starosna penzija e usloveno so nastanuvawe na odredenastarost;

- pravoto na invalidska penzija se ostvaruva so nastapuvawe na invalid-nost;

- pravo na profesionalna rehabilitacija so nastanuvawe na namalenarabotna sposobnost;

- pravoto na semejna penzija e usloveno so smrtta na osigurenikot, odnosnokorisnikot na penzija;

- pravoto na pari~en nadomestok e usloveno so nastapuvawe na telesnoo{tetuvawe, i

- pravo na najnizok iznos na penzija na site korisnici na penzija.Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, li~ni i

materjalni prava koi ne mo`e da se prenesuvaat na drugi lica. Neotu|ivosta na pravata od PIO proizleguva od zna~eweto, su{tinata i

karakterot na pravata od ova osiguruvawe. Toa zna~i deka nikoj nemapravo na koj i da bilo na~in da go dovede vo pra{awe ostvaruvaweto naovie prava ili da gi ograni~i, odzeme ili spre~i koristeweto na ve}eostvarenite odnosno dobieni prava. Ova pravo go nemaat nitu drugi lica,nitu dr`aven organ, nitu Fondot na PIOM, bidej}i ova osiguruvawe evospostaveno kako sistem na prava i obvrski preku koi se obezbeduva sood-vetna materijalna i socijalna sigurnost na korisnicite na tie prava.Istovremeno, neotu|ivosta na ovie prava zna~i deka i osigurenikot kako nosi-tel na koristeweto na tie prava ne mo`e od niv da se odre~e, da gi otu|i vokorist na drugi lica, pa nitu vo korist na dr`avata (preku proda`ba, razme-na, podarok ili da se zalo`at), a nitu da bidat predmet na nasleduvawe.Me|utoa ne e isklu~ena mo`nosta penzijata da bide predmet na obezbeduvaweili izvr{uvawe (~len 158 od ZPIO).

Nezastarlivosta na ovie prava zna~i liceto koe gi ispolnilo usloviteza ostvaruvawe na nekoe pravo od PIO, samoto odlu~uva koga }e podnesebarawe za ostvaruvawe na pravoto, bez ogled na toa kolku vreme pomina-lo od ispolnuvawe na uslovite.

Na krajot, zna~ajno e da se informiraat korisnicite na pravata od ovaosiguruvawe deka tie u`ivaat posebna za{tita na li~ni i materijalniprava koi se obezbeduvaat preku vlo`uvawe na sredstva kako pridones zaPIO i istite mo`e da prestanat ili da se ograni~at samo vo uslovi pred-videni so ZPIO. Stanka Trajkova

Pra{awa i odgovori

Pla~ot na esentaNeboto nema o~i.denot osamna magliv,tmuren i siv,daleku od pesnite,daleku od izvorite,~ii vodi se zamatileod nebesnite solzi.Ta`na e denes esenva,taa pla~e.Zo{to si ta`na esen?Zo{to pla~e{?Koga zlatnoto lisjego krasi tvojot val.Mo`ebi zo{to maglatatmurna i sivane dava soncetoda ja oglasi zorata,ili tvojata du{a pati,zo{to `oltoto lisje od do`dotna zemjata pa|a.Ne, ne taguvaj esen i ne pla~i,tvojata bolkavremeto }e ja izle~i.Kako vior }e ja odnesenegde na daleku,i pak }e ti se vratitvojot sjajobvien so toj prekrasen val.Ne, ne taguvaj i ne pla~i,Zo{to koga pla~e{ ti,so tebe pla~ati moive o~i. Elena ^ugunska

penzionerka od Gevgelija

Penzioniraniot umetnikTrajko Dur~ovski odOhrid, ve}e desetina go-

dini se zanimava so retkaumetnost, pravewe skulpturi isliki od `elezo. Dur~ovski sodecenii nanazad kako profe-sionalen bravar go koristel`elezoto. No idejata materi-jalot da se pretvori vo retkiumetni~i dela, po~nal da jarealizira od 2002 godina.

- Skulpturite od `elezo,odzemaat dosta vreme pri izra-botkata, no finalniot proizvodvredi za vlo`eniot trud. Kolkupodobro se poznavaat negovitekarakteristiki - du{ata na `e-lezoto, tolku pointeresni i pou-bavi sklupturi mo`at da se nap-ravat. Idejata mi dojde sama odsebe. Jas isto taka sum i fotog-raf i si pomisliv da gi spojamovie dve moi hobija. Inaku, mo-`am slobodno da ka`am deka vosvetot ne se koristi tehnikatakoja jas ja primenuvam, izrabotka-ta na `elezni top~iwa, - veliumetnikot. Dur~ovski otkrivadeka od sekoj vid `elezo mo`e dase napravi skulptura. Osven kva-litetot na `elezoto, va`en priizrabotkata na skulpturite e italentot. So zavaruvawe, `ele-zoto dobiva oblici i boi. Sceni

od sekojdnevniot `ivot, likovi,`ivotinski svet, mrtva priroda,se motivite na slikite i skul-pturite koi gi izrabotuva umet-nikot Dur~ovski.

- Site skulpturi koi gi imamizraboteno, mi se dragi. Sepakmo`am da ka`am deka osobenoubavo izgledaat delata "@enataso tovarot” i "Damata so {e{i-rot”, koja e mnogu privle~na - ve-li toj. Na izlo`bata "@elezensvet”, koja be{e postavena voIzlo`beniot salon na Centarotza kultura "Grigor Prli~ev” voOhrid, bea postaveni 14 sliki i43 skulpturi. Dur~ovski dosegaima izlo`uvano svoi eksponativo Ohrid, [tip i Bitola, a pla-nira da izlo`uva i vo drugi gra-dovi vo Republikava.

K. Spaseski

I `elezoto ima du{a

Denovive Sekcijata na `eni naZdru`enieto na penzioneri voStrumica be{e organizator na

dvodnevno dru`ewe so penzioneri odSofija i Vra~an-Republika Bugarija.Na prigodnata zabava {to se odr`avo restoranot na zdru`enieto pri-sustvuvaa 50 penzionerki i penzio-neri od Bugarija i 200 od strumi~ko-to zdru`enie.Vo taa prigoda pozna-tiot penzionerski hor "VK Crveni ro-zi” od Sofija ispolni tri pesni, odkoi "Lihnida platno bele{e” na ma-

kedonski jazik, {to be{epozdraveno so posebenaplauz.

Gostite od Bugarija gi posetija ma-nastirite Vequsa. Vodo~a, Sv. Pet-naeset tiveriopolski ma~enici,Sv.\or|ija vo Radovi{, lokalitetotCarevi Kuli, kako i site drugi zna-menitosti vo ovoj region. Gostite nego kriea zadovolstvoto od videnoto,posebno od prirodnite ubavini ikulturnoto nasledstvo vo strumi~ki-ot region, a posebno pozitivno beaiznenadeni od gostoprimstvoto itoplinata na veselite strumi~kipenzioneri.

Pretsedatelkata na Zdru-`enieto na penzioneri odSofija Naxa Aleksieva ipretsedatelkata na Izvr{-niot odbor na ZP StrumicaDan~e Daskalovska se zapoz-naa so na~inot na organizi-rawe i raboteweto na dvetezdru`enija, a poseben akcentbe{e staven na sorabotkataod oblasta na kulturno-za-bavniot `ivot.

M.Lazarevski

Me|unarodna sorabotka

\

\

REKLAMI PENZIONERplus dekemvri 2010, januari 20116

HRONIKAPENZIONERplus dekemvri 2010, januari 2011 7

Pretsedatelot naOgranokot napenzionerite od

Bediwe kaj Kumanovo,vo koj pripa|aat i pen-zionerite od Lopate,Re`anovce i @elez-ni~ka stanica, vovederedovna praktika da goposetuva ~lenstvoto odovie ruralni sredini.Pritoa, nastojuva da giinformira za odlukite {to gi do-nesuvaat povisokite organi naZdru`enieto na penzionerite, kakoi da gi animira za nivnite mis-lewa, predlozi i problemi so koise sre}avaat.

Vo Lopate, me|u drugite, go posetii penzionerot Sulejmani Evzi odova selo. Ovoj skromen penzioner,rabotniot odnos od 40 godini go po-

minal kako voza~ prvin voAvtotransportnoto pret-prijatie "Jug-Turist”, apogolemiot del vo ZIK"Kumanovo”. So gordost seprise}ava na vremeto mi-nato na rabota, na iljad-nicite kilometri {to giizvozil vo mnogu dr`avi.Toa vreme na ovoj vredenrabotnik slobodno mo`eda se re~e deka zna~at

`ivot na ~etiri trkala. Me|utoa, gor~inata na `ivotot ja

do`iveal po penzionirawe. Po za-boluvaweto od {e}erna bolest,edinstven izlez da ostane `iv mubile amputirani dvete noze, od koiednata vo 2005 godina i vtorata vo2007 godina. Od toga{ negoviot `i-vot e "vrzan” za krevet. Od negovotopove}e~leno semejstvo, sega za nego

se gri`i sinot Ismet.Pri posetata, pretsedatelot na

Ogranokot Rade Georgievski, mupredal primerok od "Penzionerskiinformator” na Albanski jazik i"Penzioner plus” na SZPM. Ovojgest mnogu go iznenadil. Toj prostone mo`el nitu na son da sonuva de-ka nekoj }e go poseti i u{te pove}edeka }e mu donese vesnici. Vozbu-den, od voshit izjavil: Ova za menee vistinsko iznenaduvawe. Toazna~i deka ne sum zaboraven. Segaznam deka i jas pripa|am na edna go-lema penzionerska organizacija.Mnogu sum blagodaren. Na{etoZdru`enie zaslu`uva ~estitki {toizdava vesnik i na Albanski jazik.Sega, vo vakva zdravstvena polo`-ba, imam mnogu vreme. Vesnicite }egi pro~itam od po~etok do kraj.

S.Nikolovski

Bele{ka od na{eto sekojdnevie

Pretsedatele, dojdi povtorno

\

2010 godina, za Zdru`enieto napenzionerite na op{tinite Ohridi Debrca, be{e uspe{na. Aktiv-nosta na organite i telata ja ka-rakteriziraa pove}e temi i pra-{awa vo nasoka na podobruvawena statusot na zdru`enieto, `i-votniot standard, sportot,rekreacijata i zabavata napenzinerite. No, ne izosta-naa i aktivnostite {to pro-izleguvaat od zakonskataregulativa.

Spored zborovite napretsedatelot na Izvr{ni-ot odbor na ZP Ohrid i Deb-rca \or|i Trp~eski, vnima-ieto na ~lenstvoto koe broiokolu 8.500 starosni i se-mejni penzioneri, be{e naso~enokon donesuvawe na nov Statut naZP, soglasno izmenite i dopolnu-vawata na Zakonot za zdru`enija ifondacii. Za taa cel, na ovaa te-ma se organiziraa tribini vo se-lata Leskoec, Pe{tani i Bel~i{-ta za ~lenstvoto koe gravitira voovie podra~ja. Tie bea masovnoposeteni. Sli~ni vakvi tribini vopogolemite naselbi bea organizi-rani i na tema "Semejnoto nasil-stvo”, na koi izlaga~i niz video-prezentacija i vra~uvawe na fla-eri i drug propaganden materijal,bea prestavnici na Sektorot zavnatre{ni raboti, na Centarot zasocijalni raboti, Crveniot krst ilekari od Zdravstenite ambulan-ti vo naselbite kade {to se orga-

niziraa tribinite. Ovaa temapredizvika osobeno vnimanie iinters vo ruralnite sredini kade{to pojavata na semejnoto nasil-stvo e poizrazena otkolku vo gra-dot, bidej}i vo niv ima pove}eosameni i nezgri`eni stari lica.

Poseben beleg na aktivnostitena ZP Ohrid i Debrca, mu dadeodr`uvaweto na sve~enata Akade-mija po povod odbele`uvaweto na20 septemvri- Denot na penzione-rite na Makedonija, na koja refe-rat podnese pretsedatelot naIzvr{niot odbor \or|i Trp~eski,a prisutni bea mnogubrojni gostiod gradot i po{iroko, od ZP od so-sednite dr`avi Albanija, Bugarijai Srbija, kako i prestavnici naSZPM predvodeni od pretsedate-lot Du{ko [urbanovski, i sekre-tarot Dragi Argirovski.

Vo 2010 godina, ZP na Ohrid iDebrca ja prodol`i sorabotkataso ZP od Pogradec - Albanija iStara Zagora - Bugarija, pri {toostvari poseta na ovie zdru`eni-

ja, a i nivni prestavnici bea voposeta na Ohrid. Posebno e za od-bele`uvawe {to Ohridskata pen-zionerska organizacija, ja obnovisorabotkata so ZP od Vrawe, Re-publika Srbija.

Vo ramkite na ovie aktivnosti,vredno e da se spomene i so-rabotkata so Lokalnata sa-mouprava na Op{tinite Oh-rid i Debrca, so koi e potpi-{ana trilateralna spogodbaza sorabotka i so Op{tins-kiot Crven Krst od Ohrid, sokoj zaedi~ki se ograniziranipove}e humanitarni, zdrav-stveni, edukativni i kultur-ni manifestacii.

Vo 2010 godina ZP na Ohridi Debrca, aktivno u~estuva{e natradicionalnite folklorni re-vii na penzionerite na Makedoni-ja, na sportskite natprevari,sredbite na Aktivite na `eni vopove}e gradovi vo Republikava ina ednodnevnite izleti.

- Vo 2010 godina osobeno zna~aj-no za ZP na Ohrid i Debrca, e za-dovolstvoto {to kone~no eutvrdena lokacijata za izgradbana Dom za stari lica, za {to golempridones ima Lokalnata samoup-rava na op{tina Ohrid, koja vomnogu se anga`ira za realizirawena ovaa inicijativa - naglasi \o-|i Trp~eski, pretsedatel naIzvr{niot Odbor na Ohridskotozdru`enie na penzionerite.

K.Spaseski

Zdru`enie na penzioneri Ohrid i Debrca

Tribinite za statutot, semejnoto nasilstvo iAkademijata , ja odbele`aa 2010 godina

"Mnogu e da broi{ do 61 a ne dapre`ivee{ tolku godini vo brak”.

So ovaa konstatacija na negoviotlekar, ja zapo~nuva svojata prikaznaberovecot Gligor Kafexiski zanavleguvaweto vo sedmata decenijana brak so negovata sopruga Sne`a-na.

- Jas bev oficervo Strumica vo 1947godina - veli Kafe-xiski. Istovremeno,vo Strumica, u~e{e imojata sestra Da-finka. Taa be{edrugarka so mojatasega{na sopruga. I,taka se zapoznavme.Pomina vreme i kako {to velat be-rovci "uglavihme se” (se verivme).Podocna mene, kako vojno lice mepremestija vo Ki~evo. A za da mo`amda stapam vo brak, vo toa vreme jasmorav da imam dozvola od armijata(za da se vidi podobnosta na sopru-gata da bide `ena na oficer). Pod-nesov barawe za dozvola i dobivnegativen odgovor, odnosno deka nemo`am da stapam vo brak so Sne`a-na. No podocna, po intervenicija napovisokite organi vo armijata,otkako be{e pojasneto deka Sne`a-na bila na rabotna akcija na prugata"[amac - Saraevo” i deka rabotelana {ireweto na bratstvoto i edin-stvoto, sepak, dozvolata mi be{edadena. I taka, napravivme svadbavo Berovo na 14 avgust 1949 godina -ja ni`e prikaznata so smiren, seri-ozen glas i baven govor Gligor.

Sonceto, koe e na zao|awe, be{eprekrasna mo`nost za evocirawe naspomeni za ovoj izminat period.

- Ona {to me privle~e kaj Gligorbe{e serioznosta - go prodol`uvarazgovorot Sne`ana. Gligor e ~ovekza koj mo`am da ka`am deka ne ja sa-ka kavgata. Ednostvavno na{iotbrak mo`am da go vbrojam vo harmo-ni~nite brakovi. Oficijalno, nie

so nego sme zaedno od negovoto pre-mestuvawe kako oficer vo Ki~evo.Potoa be{e premesten vo Skopje asvojata penzija ja do~eka vo Belgrad.Moram da priznaam deka negoviteotsustva od domot mi bea te{ki bi-dej}i morav samata da se gri`am zadecata. No, vo ovie 6 decenii nitu

vo eden moment me|unas ne se pojavi nika-kov somne` za never-stvo iako vojnite li-ca visoko "kotiraat”kaj `enskiot pol. Tojima{e i celosna do-verba vo mene - do-polnuva g-|a Kafe-xiska.

Na{iot sogovornik e roden vo1922, vo Berovo, dodeka pak negova-ta sopruga Sne`ana vo 1928 godinavo Strumica. Vo nivniot brak imaatsin, koj `ivee i raboti vo Belgrad i}erka koja e vo London.

- Ne mo`e vo period od 6 deceniime|u sopru`nicite se da bide ide-alno - veli Gligor. No, sepak, toabea nesoglasuvawa okolu odgledu-vaweto na decata. No, ne dozvolu-vavme tie "kavgi” da imaat poseri-ozno vlijanie vo na{iot brak. Zado-volni sme i od toa kako se snajdoa ina{ite deca, pa sega se raduvame ina vnu~iwa - }e re~e Kafexiski.

Razgovorot, neodminlivo, se vrzuvai za toa kako dene{nite mladi bra~niparovi da do~ekaat vakvi jubilei. Do-verbata e najva`na, velat tie.

Mnogubrojni se nastanite od zaed-ni~kiot `ivot. Sepak, pokraj drugi-te prijatni momenti i na dvajcata seu{te vo sve`o se}avawe im e mo-mentot na svadbata i svadbenoto pa-tuvawe.

Na razdelba, ekipata na “Penzio-ner plus” im posaka na Sne`ana iGligor povtorno sredba vo Berovo,narednata prolet, na 62 godina odnivniot brak.

tekst i foto: Dragi Rolevski

[est decenii vo brak

Manasija Matevski, navidum sosema obi~en~ovek, kogo te{ko mo`ete da go izdvoite oddrugite lu|e, da gi vidite negovite poseb-

nosti i da ja otkriete negovata `ivotna prikazna.Duri, otkoga sam }e se razotkrie, }e se uverite de-ka negoviot `ivoten pat e mnogu porazli~en i po-interesen. Koga se zapoznavme, so zadovolstvo gonaglasi svoeto poteklo i rodnoto Gari Debarsko,kade go steknal osnovnoto obrazovanie, a vo pla-ninite i divinite nau~il da se bori i da gi sovla-duva te{kotiite. Verojatno ottamu i ottoga{ janosi vo sebe golemata otpornost i podgotvenost daim se sprotivstavuva na problemite i relaksirano da gi re{ava. Zatoa, ni-tu izgledot, nitu izrazot na negovata vnatre{nost ne ja oddavaat starostana ovoj 83-godi{en skopjanec, koj najgolemiot del od rabotniot vek go po-minal vo "@ito luks” kako rakovoditel na klasi~na prodavnica i pove}e od23 godini gi u`iva plodovite od negovoto rabotewe, kako penzioner.

Na sredbata, tivko i nenametlivo, no so stroga preciznost i sigurnost gozapo~na svoeto ka`uvawe za sega{nosta i za minatoto. Vo racete dr`e{epove}e sliki, nekakvi hartii i eden bled ise~ok od vesnikot "Nova Make-donija” od 1982 godina kako svedo{tva za nastanite i uspesite {to gi pos-tignuval. Spomenite tolku mu se vre`ale vo se}avawata {to za niv, kako vo`ivo raska`uva. Najprvin edna slika ni poka`a i ni re~e: "Ovoj do pretse-datelot Tito sum jas, a vedna{ do mene e negoviot a|utant Milan @e`eq”.Manasija go posetil pretsedatelot na biv{ata SFRJ vo 1960 godina na Bri-oni koga bil rakovoditel na firmata za ku~iwa na Sto~arskata zadruga"Stogovo”, za da mu podari dva {arplaninci, a na sredbata Tito go raspra-{uval za `ivotot i za problemite na negovite soselani.

Potoa, gi razgledavme i drugite fotografii i hartii {to gi nose{e, me|ukoi ima{e Pofalnica od Sojuzot na borcite na RM. Glavna preokupacijasega mu e dol`nosta pretsedatel na ogranokot "Vardar” vo Sojuzot na bore~-kata organizacija "Kisela Voda”, a kako ~len na Bore~ko-invalidskata ko-misija u~estvuva vo utvrduvaweto na starosnata i zdrastvenata sostojba navoenite invalidi za da se sogledaat nivnite potrebi i da im se dade sood-vetna pomo{.

Re~isi sekojdnevno Manasija e na noze, vo nekakva aktivnost ili misija naorganizaciite vo koi ~lenuva. Taka pobrzo mu minuva vremeto i ne se ~us-tvuva osamen, bespolezen i otfrlen. Kondicijata nekoga{ {to ja steknal vorodnoto Gari, se u{te ja odr`uva so sekojdnevno dvi`ewe pokraj kejot naVardar, a sportskata naklonost ja iska`uva so u~estvoto vo penzionerski-te spotrtski natprevari kade postignuva zabele`livi rezultati, osobenovo disciplinnata pikado. Postojan pridru`nik e pri patuvawata {to giorganizira penzionerskoto zdru`enie po razni povodi i poseti na istoris-ki mesta i kulturni spomenici, a redovno u~estvuva i vo zabavno-rekrea-tivnite aktivnosti.

Koga ima vreme i mo`nosti Manasija odi vo Gari, {eta naokolu i im sevoshituva na ubavinite. Sega uspe{no se bori so starosta, a negovoto motoza postojana aktivnost, izleguvawe na ~ist vozduh i dvi`ewe, na mnoguminamo`e da im poslu`i kako primer i princip na `iveewe. Vistinitosta na toanavistina e proverena i vo praktika potvrdena.

Mendo Dimovski

Sredba so Manasija Matevski

Postojana aktivnost i dvi`ewe

Me|unarodniot den na inva-lidite na trudot - treti

dekemvri, Zdru`enieto na in-validi na trudot od Ohrid goodbele`aa i godinava so sve-~ena sednica na Sobranieto vopro{iren sostav, so pretstav-nici na Lokalnata samouprava,zdru`enija i nevladini orga-nizacii. Refarat za zna-~eweto na Treti dekemvri -Me|unarodniot den na invali-dite na trudot vo svetot, pod-nase pretsedatelot na Zdru-`enieto na invalidite na trudot"Ohrid” Blagoja Krstanovski.

Interesno e za odbele`uvawe{to vo aktivnosta na ova Zdu`enieposebno e izrazena humanosta. Vo

2010 godina delegacija na Aktivotna `eni na Zdru`enieto, be{e voposeta na Domot na hendikepirani

lica vo Demir Kapija, pri{to na {titenicite im vra-~ija obleka i obuvki, a vakvahumana akcija be{e sprove-dena i za pacientite vo Ge-rontolo{koto oddeleniepri Op{tata bolnica voOhrid.

Rakovodstvoto na Zdru`e-nieto na invalidi na trudotod Ohrid planira vo Novata2011 godina, vo mesec maj dabide doa}in na Republi~ki-te sportski natprevari na

trudovite invalidi na Makedonija.

K.S.

Zdru`enie na invalidi na trudot Ohrid

Sve~eno odbele`an 3-ti dekemvri

Po povod patroniot praznikna gradot, svetecot SvetiNikola, Zdru`enieto na

penzioneri na Sv. Nikole i ovaagodina kako i predhodnite, orga-nizira{e zaedni~ka tradicio-nalna proslava so penzionerite

od pove}e zdru`enija od cela Ma-kedonija.

Vo hotelot "Ov~e Pole” pretse-datelot na Z.P. na gradot domakinMirko Danailov, srde~no gi poz-dravi prisutnite gosti i im posa-ka ubava zabava i u{te pove}e

dru`ewe i sorabotka pome|uzdru`enijata. Na veselbata beaprisutni i pretstavnicite od Lo-kalnata samouprava.

Sredbata be{e dobro organizi-rana, a muzikata, pesnite i oratapridonesoa za prijatna, dobra ivesela atmosfera.

V. P.

Proslava vo Sveti Nikole

Sulejmani Evzi

REKLAMI PENZIONERplus dekemvri 2010, januari 20118

HRONIKAPENZIONERplus dekemvri 2010, januari 2011 9

\

\

Vo posledno vreme sorabotkatapome|u zdru`enijata na pen-zionerite na Prilep i Bitola

zna~itelno se zbogatuva. Toa gopotvrdi i koncertot{to se odr`a vo seloTopol~ani, na koj u~es-tvuvaa penzionerskiteKulturno-umetni~kidru{tva "Penzioner” i"Penka Koteska” odPrilep, "Sirma Vojvo-da” od Bitola i mesniotfolkloren ansambl"Mir~e Acev”. Muzi~ki-te ansambli nastapija so pesni iigri karakteristi~ni za ova fol-klorno podnebje.

Za zna~eweto na ovaa kulturnamanifestacija koja se planira dabide tradicionalna govorea Alek-sandar Ilioski, pretsedatel naOdborot na ogranokot, Kiril \or|i-oski, pretsedatel na Zdru`enietona penzionerite na Prilep i To-

mislav Ilievski, pretsedatel naIzvr{niot odbor na Zdru`enietona penzionerite od Bitola. Be{epotencirano deka sorabotkata po-

me|u ovie dve zna~ajni penzioner-ski organizacii i nivnite kultur-no-umetni~ki dru{tva postojano }ese zgolemuva vo interes na penzio-nerite od dvette sosedni op{tini.

Koncertot so golemo interesi-rawe go sledea penzioneri od To-pol~ani i okolnite naseleni mesta,kako i mesnoto naselenie.

D.S.

Koncert vo Topol~ani

Na sekoj ~ovek, osobeno na po-vozrasnite, sekoga{ im sepotrebni novi izvori na `i-

votna energija. Na Donka Hustoles,`ivotna sila i dava nejzinotoprekrasno hobi - umetni~ki rakot-vorbi izraboteni so monista, no ine samo toa.

Zapo~nala da veze i da pleteu{te pred da pojde na u~ili{te. Bi-la nemiren duh i zatoa postojanone{to morala da raboti kako so ra-cete taka i so umot.

Darbata ja nasledila od dedo i,koj bil ~orbaxiski vnuk i imal bez-broj zanaeti, no i od baba i, rodenasolun~anka.

Svojot raboten vek Donka go pomi-nala na Skopskiot univerzitet, odkade {to se penzionirala. I toga{bez dvoumewe mu se predala na svo-eto hobi od mladosta. Zapo~nala dagi izrabotuva svoite remek dela odmonista. So niv Donka kreira raznimotivi, pred se onie od na{iot ubavmakedonski folklor.

So isklu~itelna ve{tina i sosmisla za ubavo, Donka uspeva deta-lite od ko{ulite i od futite da giprenese na svoite dela. Gi izrabo-tuva so golema qubov i nikakovproblem ne i pretstavuva toa {tosekoe monisto mora da go bocne tripati, {to pomalite predmeti morada gi izrabotuva i po tri ~asa, a doedna sedmica pogolemite. Toa senaj~esto ukrasi za na masa, ukrasikoi mo`at da se vgradat i vo delo-vi od oblekata, ukrasi koi Donkanaj~esto gi podaruva, no i gi proda-va, pomagaj}i mu na svojot vnuk da se{koluva.

Umetni~kite rakotvorbi Donka gi

izrabotuva po {emi {to gi pravinejzinata }erka Tatjana.

Ona {to go vidovme ne navede naocenkata deka Donka Hustoles po-ka`uva isklu~itelna kreativnost ipodgotvenost za neguvawe na na{atabogata tradicija i kultura. Vo taasmisla nejzina golema zasluga edobli`uvawe do mladite genera-cii.

Najnapred na kreativna rabota janau~ila nejzinata }erka Tatjana, apodocna i edna od vnukite. Ne pos-toi motiv {to taa ne mo`e da goprenese na svoite umetni~ki rakot-vorbi. ]erkata na Donka izrabotuvararitetni dela od glina nare~eniglinovez, koi navistina dejstvuvaatkako vez, no izraboteni od glina.Donka pak, izrabotuva sli~ni takvidela so monista. I povtorno }e nag-lasime, preku niv silno pulsira du-hot na vremeto, na minatoto, na tvo-re{tvoto na narodot so golemivrednosti.

Gledaj}i gi ovie bleskavi dela nemo`eme, a da ne se potsetime na ona{to na{iot narod go sozdaval pred

pove}e decenii nanazad. Ne mo`e-me, a da ne ja izrazime sre}ata i za-dovolstvoto {to zapoznavme `enaso vakvi kreativni sposobnosti, ko-ja so se {to pravi e dostoen repre-zent na na{ata bogata tradicija ikultura.

Ja zamolivme na krajot da upatiporaka do ~itatelite na “Penzionerplus”. Taa bez dvoumewe pora~a se-koj da se zafati so kakva i da e ra-bota, za{to samo taka `ivotot votretata doba }e bide ispolnet, samo

taka }e se ~uvstvuvatezadovolni i sre}ni. Priova Donka ni dodadedeka nejzino hobi e i{ieweto i ni ja raska`ai prikaznata za preuba-vipt fustan {to taa i goso{ila na nejzinatavnuka vo [vajcarija.Vnukata koja e poznatakreatorka, so ovoj fus-tan pro{etala po crve-niot kilim vo Wujork,kade {to snimkata ce-liot den se vrtela na

xinovskite monitori.Donka Hustoles ni ja potvrdi ne-

ophodnosta mozokot {to pove}e dase “ve`ba” i za taa cel taa koga neraboti ni{to, toga{ re{ava krstoz-bori.

Ova najmnogu go pravi vo Germani-ja, kade {to `ivee so nejziniot sop-rug {est meseci, a ostanatite vosvojata rodna zemja, so svoite naj-bliski. I ovde i tamu Donka nao|avreme i za prijatelite i toa e u{tene{to {to im go pora~uva na sitepenzioneri, za{to prijatelite setie so koi }e si gi spodelite te{-kotiite, koi ve razbiraat, koi }e verazvedrat i nasmeat.

Cvetanka Ilieva

Moeto hobi e mojata sre}a

Vo Centarot zakultura "TrajkoProkopiev” vo

Kumanovo denovivesve~eno be{e promo-virana najnovata~etvrta po red poet-ska kniga "Jazol namislata” na penzio-nerkata Bo`ana P.Trajkovska, a voizdanie na izdava~-kata ku}a "Makavej”od Skopje.

Poznatiot make-donski avtor Bran-ko Cvetkovski go-vorej}i za najnovatapoetska zbirka naTrajkovska, istaknadeka vo makedonska-ta kulturna sredinataa se ponaglaseno janametnuva svojatatvore~ka li~nost ideka nivoto na po-etskata iznenada, namislovnata pro~is-tenost i na stilska-ta privle~nost za-bele`uvaat poviso-ki i pokvalitetniiska~uvawa.

Vo knigata "Jazolna mislata” avtor-kata ciklusno giopfa}a rodnokraj-nite akordi, qubov-niot ogan i odata napsihata.

D.A.

Kumanovo - Promocija na knigata "Jazol na mislata#

Cve}eto, manastirite, ikonite,prirodata, se samo del od re-pertoarot na penzionerkata

samouk- umetnik Qubica Jovanos-ka. Vo nejzinite sliki dominiratehnikata tempera, mrsni boi i lak,

a slikite gi izrabotuva na hamer.Taa raboti za svoe zadovolstvo beznikakva improvizacija.

- So slikawe se zanimavam u{takako mala, no aktivno po~nav daslikam od koga otidov vo penzija

pred edna i pol godina. Se odlu~ivsosema slu~ajno, koga eden den sa-mata bev voodu{evena od moitecrte`i. Slikam i imam samodover-ba vo ona {to go rabotam. Rabotatae naporna, pove}e rabotam prekuno}, no ako se saka da se postigneona {to treba da se prika`e, trebada ima qubov i trpenie, a toga{ nee ni{to te{ko - veli Qubica pen-zioner, umetnik vo du{ata. NoQubica ne ostanuva samo na toa.Ima naslikano pove}e od 200 crte-`i, za koi veli deka saka da napra-vi izlo`ba vo nekoi penzionerskidomovi ili vo prostoriite na zdru-`enijata, za da gi relaksira penzi-onerite, a so toa da im ka`e kakomo`e da se ispolnat penzionerski-te denovi i kako se nao|a mir, spo-kojstvo i ispolneta du{a so zado-volstvo.

V. Pa~emski

Penzionerka slikar - amater

Jazol na mislata

Ako go spleteme jazolot na mislataso qubov i svetlina od dlabo~inata nadu{ataoblagorodeni so nasmevka,na qu|eto sme im go podarile duhovnotobogatstvo na{ekoe pleni so pozitivna energijai povikuva na `ivot.

V`e{teni molwivo pazuva se svileda gi uni{tat divite vetrovi{to ja ru{at zemjata moja Makedonija

Alarmotme u~i na slobodavo vremeto na moeto vino`itoso kontroliran krikna ~uvstvatada se voznesam sekoga{ vo nov preludium.

Bo`ana Trajkovskapenzionerka od Kumanovo

Vo hramot na knigata, NUB "Sve-ti Kliment Ohridski”, na den18.11.2010 god. to~no na plad-

ne sovremenata makedonska avtorkaMirjanka Risteska Sel~anec (Pri-lep,1944) ja prestavi pred skopskata~itatelska publika svojata najnovakniga "@ivot so patrdii”. Ova evtoro nejzino pretstavuvawe voSkopje posle ona vo 2009 godina natrilogijata: "Gena”, "Margarita” iAnka”. Ovojpat, se ~ini, nejzinatarabota be{e zna~itelno pokomplek-sna. Taa be{e svesna deka ogromniotmaterijal {to i go doveril nejzini-ot prijatel pok. Mile Poposki, }e ja

stavi pred golemiisku{enija. Kako da na-pi{e nepristrasno ~e-tivo, a pritoa da se za-~uva qubovta i visoki-ot respekt kon glavniotjunak, li~en i semeenprijatel, osobeno akostanuva zbor za lice,koe spored mnogumuna,go nosi belegot na naj-golem komediograf i satiri~ar voMakedonija. Na toa uka`a i glavni-ot promotor, Slobodan Beli~anec.Toj istakna deka Mirjanka nekolkugodini neprekinato vo svoite be-

le{ki, vo srceto, vo umotse borela so obemniot ma-terijal {to i go dal nauvid i obrabotka Poposki.Taa potvrdi deka romazi-rana biografija za poznatali~nost e te{ka i odgovor-na rabota.

I za Mirjanka, koja svoi-te najvisoki dostreli gidostigna kako penzionerka,i za nepovtorliviot MilePoposki so ednakov pietetzboruvaa i direktorot naNUB, Mile Bo{eski i

akterkata Sne`ana Stameska kojaigrala vo dvete najgolemi komediog-rafski dela na Popovski "Solunskipatrdii” i "Vikend na mrtovci”.

B. [uminoski

PROMOCIJA

"@ivot so patrdii#

"Da ja nemav pesnata” e kniga koja denovive izle-ze od pe~at od avtorot Dragica Lazarevska, odPeh~evo. Lazarevska e penzionerka. Knigata, deno-vive, be{e promovirana vo Peh~evo. Izdava~ eOrganizacijata na `enite od op{tinata. Vo svoetoprven~e, Lazarevska pomestila poezija od razli~-ni temi po~nuvaj}i od blagodarnosta kon pesnata,pa prodol`uva so peh~evskiot "Pavlovden”, bolka-ta, pesni posveteni na li~nosti od Peh~evo i po-{iroko, na qubovta... Vo knigata e pomestena i no-velata "@ivot na raskrsnica”. Tematikata za nea ezemena od `ivotot vo brak, isprepletena so ba-raweto na qubovta i begaweto od osamenosta. Nakrajot na knigata e pomestena i poezija posvetenana decata so temi od detstvoto, za `ivotnite i zagodi{nite vremiwa. Po povod izdavaweto na knigata Lazarevska dobi podarok i odZdru`enieto na penzionerite od Peh~evo.

Vo svojata mladost taa pi{uvala poezija, a i po penzioniraweto go zbogatuva svo-eto tvore{tvo. Ima napi{ano i roman pod naslov "Senka na galebovata karpa” koj seu{te e vo rakopis.

D.Rolevski

"Da ja nemav pesnata#

Mi`itataraNa vilino kow~e-lebdeam,boite na yunicata,ja prepletuvam nebesnata {iro~ina.V dlabo~inata na okeanot,vo carstvoto na tminata i molkot-biser sum vo {kolkata.niz ehoto vo glasotna neznajniot gostin,zrnce sum vo smeeweto-na gromoglasniot zdiv,pronajdi me e e~inki ti ispra}am,

da ti go gricnat uvceto,da po patot na mojotmiris odi{i povtorno pra{a{:no, kade si |avolice?Vo snegulkata bela-{to liceto ti go miluva,vo vreloto sonce-snagata {to ja `ari,vo crnoto male~ko -pod maliot nokt.Pronajdi me ee.

Lidija Jeremi},ZP "Karpo{“ Skopje

Me nema ve}eNo}, polna mese~inaI vozdi{ki od pelin.

Zo{to doa|a{so svetnato licei o~i polni sni{ta,koga me nema ve}e.

Me nema, zo{to,odamna istekoa voditei nema nikoga{ da sevratatvo istata reka.

Me nema, zo{togo prokolnav zajdisonceto,no}, polna mese~inai trepet na strunite.Zo{to doa|a{,koga me nema ve}e.

Dragica Lazarovska,penzionerka od Peh~evo

\

\

PANORAMA PENZIONERplus dekemvri 2010, januari 201110

Dodeka razgovarav so ednapacientka koja be{e zagri-`ena i ta`na bidej}i dese-

tina dena sinot ne ja posetil, do-biv informacija za nov priem. Pa-cientkata se smiri koga i vetivdeka li~no, telefonski }e go po-baram nejziniot sin, a potoa }e jainformiram za pri~inata na nego-voto otsustvo. So solzi vo o~iteinsistira{e toa da go napravamvedna{, no sepak prifati prvo dago izvr{am priemot.

Vo rabotnata soba me ~eka{esredove~na `ena. Vedna{ sfativdeka e }erkata na novata pacien-tka bidej}i izgleda{e skr{eno odtaga i bolka. Me pogledna so sini-te ta`ni o~i koi i bea zacrvene-ti od pla~ewe. Od niv zra~e{equbov koja ne mo`e{e da ja pomatibolnata odluka svojata majka da jasmesti vo na{ata ustanova. Po za-poznavaweto, spontano po~na dazboruva:

- Iako pominaa pet godini, jas seu{te ne mo`am da prifatam dekaja gubam majka mi so koja tolku dob-ro se razbiravme! Mi se ~ini dekai sega, iako e bolna od te{ka bo-lest, samo taa mo`e da me razbere.Taa boleduva od Alzhajmerova bo-lest, - re~e so tivok rastreperenglas. Podzastana, odmavna so gla-vata, potoa prodol`i:

- Do pred edna godina site nie,celoto semejstvo se gri`evme zanea. Voop{to ne ja ostavavme sa-ma. Toga{, nekako vo isto vreme seslu~i mojot soprug da zagine vo so-obra}ajna nesre}a, a }erka mi seoma`i vo stranstvo. - Mi se izvi-nuva{e {to ne mo`e da se vozdr`ida gi skrie emociite i so {amiv~egi bri{e{e solzite.

- Neka vi olesni, ne gri`ete sezaradi mene. Sum se iznaslu{alata`ni prikazni, no ne zna~i deka ine me dopiraat. Sosema ve razbi-ram, veruvajte, - se obidov da jasmiram.

- ]erka mi vo najskoro vremeo~ekuva prinova i me moli da bi-dam pokraj nea, - solzite i seizme{aa so bleda radosna nas-mevka. No povtorno ja preplavibran na taga i kako da saka{e dase opravda prodol`i:

- Nemam komu da ja ostavam mo-jata majka, a taa sama, sosema ebespomo{na!

Ja gledav i si pomisliv: "Bolka-ta od zagubata na soprugot ovaa`ena ja stopila vo gri`ata za svo-

jata bolna majka.” Be{e o~iglednodeka du{ata i se kine od te{kataodluka. Dilemata be{e stra{na:da odi da i pomogne na }erkata ida go pregrna svoeto prvo vnu~eili da ostane pokraj bolnata maj-ka. Na dvete im be{e neophodna idvete mnogu gi saka{e. Kako da gipro~ita moite misli, me poglednai prodol`i:

- Dolgo vreme se ma~am. Si ve-lam: ]erka mi e mlada, zdrava.Mo`e samata da se snajde vo nova-ta uloga. Majka mi, pak, e stara,bolna, nesposobna da se gri`i zasebe. Nejze sum i potrebna! No, na-ve~er, koga }e legnev son ne mefa}a{e. Pred o~i mi izleguva{elikot na nerodenoto vnu~e i solzimi naviraa od radost i gri`a {toda pravam. Od den na den ovaagletka se povtoruva{e. Kone~nodonesov odluka privremeno, neka-de do pred Novata godina da jasmestam vo va{ata ustanova, - ovago izgovori nekako nabrzina, a po-toa, kako da i olesni. Se dobli`ido majka si, ja pogali po kosata, jabakna vo ~eloto i i re~e:

- Mamo, malku, samo malku da ise najdam na }erka mi, da go gu{namvnu~eto }e se vratam. Ti, me raz-bira{, neli?

Iako staricata ne prozbore nituzbor, vo {iroko otvorenite o~ikako da i se ~ita{e odobruvawe.Dali taa navistina i ovoj pat iakobolna ja razbra svojata }erka?!

Izvesno vreme se dr`ea za raka,a }erkata se obiduva{e da giskrie solzite, kako da se pla{e{eda ne ja rasta`i svojata bespo-mo{na i bolna majka. Potoa sepotsmiri i i re~e:

- Postojano }e mislam na tebe. Tiznae{ neli deka mnogu te sakam!

Majkata bledo se nasmevna, apotoa pogledot i se izgubi vo dla-bokata bezdna na nejzinata bolnadu{a, kako da saka{e da izbega odrealnosta vo nejziniot svet bez~uvstva i bez gri`i.

Epilog:Pred nekolku dena, od stran-

stvo, se javi }erkata na pacien-tkata i re~e so vozbuden i radosenglas:

- Za edna nedela se vra}am odstranstvo. ]erkata i vnu~eto sedobri. ]e dojdam da ja zemam majkami. Za Nova godina }e si bidemedoma, pak zaedno!

d-r Kostadinka Bojkova, nevropsihijatar

Za Nova godina pak zaedno

Mo`e da se ka`e deka stare-eweto zapo~nuva me|u trieset-tata i ~etiriesettata godina,

vidnite znaci na stareewe po~nuvaatda se zabele`uvaat me|u pedesettatai {eesettata godina, a kon krajot na{eesettata godina kaj mnogu lica ve-}e mo`e da se zboruva za starost.

Arteriosklerozata e eden od prvi-te znaci na stareeweto. Zatoa se ve-li deka ~ovekot e onolku star kolku{to mu se stari krvnite sadovi.Prvite vidlivi pokazateli na sta-reeweto se zabele`uvaat po namale-nata podvi`nost. Potoa takvite „pre-dupreduvawa” po~nuvaat da se zabe-le`uvaat i na ko`ata. Ko`ata ne eve}e tolku mazna i sjajna kako porano,stanuva malku rapava, suva i na izlo-`enite mesta potenka. Pod isten~e-nata ko`a na dlankata i gornatastrana na stapaloto se gledaat pois-taknati pro{ireni veni. Okolu o~itei usnite, na ~eloto i na vratot se ja-vuvaat br~ki, koi pred toa gi nemaloili ne bile tolku izrazeni. Na dlan-kata i na liceto izbivaat temni dam-ki koi se ve}e dobro izrazen znak nastareewe (stare~ka pigmentacija).Kosata po~nuva da obeluva i da seproret~uva (iako, kaj nekoi lu|e ovojproces po~nuva mnogu porano). Musku-lite omlitavuvaat, postanuvaat pos-labi i ponepodvi`ni, osobeno kaj li-cata koi pomalku se dvi`at. Koskitegubat kalcium, nivnoto tkivo se pro-ret~uva, stanuvaat krevki i lesno sekr{at, a skr{enicite te{ko zarasnu-

vaat. Zglobovite se deformiraat,stanuvaat jazlesti poradi {to odot eote`nat. Vo nekoi slu~ai zglobovitese okov~uvaat, osobeno na ’rbetot kojstanuva vko~anet, iskriven i svitkanna napred.

Poradi namaluvawe na obemot nanekoi organi (atrofija), kaj nekoi li-ca vo izvesna mera se namaluva i vi-sinata. Brojot na mozo~nite i drugitenervni kletki se namaluva, a ne seobnovuva. Mozokot pove}e ne e vo sos-tojba da gi razbira i da gi re{avaproblemite kako porano. Karakteris-ti~no za starite lica e da pametat idobro da se se}avaat na slu~kite ido`ivuvawata od detstvoto, a te{koili nikako ne se se}avaat na ona {toneodamna se slu~ilo. Takvite lica sekruti vo svoeto sfa}awe i odnesu-vawe.

Na belite drobovi, osobeno kaj pu-{a~ite, se pojavuvaat znaci na pro{i-ruvawe so hroni~en bronhitis i upor-na ka{lica. Organite za varewe nefunkcioniraat uredno. Apetitot i ce-liot metabolizam e naru{en. Kaj `e-nite, no i kaj ma`ite, poradi sla-beewe na funkcijata na polovite`lezdi se javuvaat razni pote{kotii(klimakterium). Procesot na sta-reewe gi zafa}a i odredenite setila,osobeno setiloto za vid i za sluh. Sosite ovie i drugi promeni, koi sta-reeweto gi nosi so sebe, poleka no si-gurno se vleguva vo dobata na starost.

Stareeweto, kako normalen bio-lo{ki proces, ne mo`e da se izbegne

nitu da se zapre, no so prezemawe nasoodvetni merki mo`e da se zabavi.

Pred se, so "zdravo odnesuvawe”koga stanuva zbor za ishranata i fi-zi~kite aktivnosti treba da se po~neu{te od detstvoto koga se sozdavaotpornost kon bolestite i sta-reeweto, {to pretstavuva osnova zadobro zdravje niz celiot `ivot, pa iosnova za dlaboka starost. I nasled-nosta ima golema uloga vo odlo`u-vaweto i zabavuvaweto na procesotna stareewe. Zabele`eno e deka vonekoi semejstva pojavata na dolgo-ve~nost e po~esta otkolku vo drugi.

Zna~i, lu|eto so rabota i dovolnodvi`ewe, so ureden `ivot, bez alko-holni pijalaci i bez tutun, so umere-na, zdrava i lesna hrana, koja sodr`ipomalku masti i jagleni hidrati ({e-}eri), a pove}e belkovini, vitamini ivo dovolna koli~ina mineralni soli,bi mo`ele vo pogolem broj slu~aevida `iveat podolgo otkolku sega. No,na takov `ivot treba da se naviknu-vaat od mladosta i taka da `iveat donajstarite denovi. Uredniot `ivot,so dovolno dvi`ewe i umerenaishrana, se najdobra garancija protivranoto stareewe, i sledstveno na toa,obezbeduvawe dolg `ivot.

Postarite lica treba povremeno, vopodolgi ili pokratki vremenski ras-tojanija, da go kontroliraat zdravje-to. Osven pravilnata ishrana, rabo-tata i dvi`eweto se preduslov za za-~uvuvawe na zdravjeto na sekoe lice,osobeno postaro. Dvi`eweto go poja-~uva krvotokot, a so toa i ishranata ijakneweto na tkivoto. Zatoa postari-te lica treba, kolku {to mo`at, ine{to da rabotat. Dokolku ne mo`atda rabotat, toga{ zadol`itelno tre-ba da se {etaat. Treba bez brzawe se-koj den da prope{a~at do deset kilo-metri. Eden od va`nite uslovi da sedo`ivee vedra i krepka starost, me-|udrugoto, e i sportuvaweto.

S. Kutuzovska

ZO[TO STAREEME I KAKO TOJ PROCES DA GO ZABAVIME, BIDEJ]I NE MO@EME DA GO ZAPREME

Razli~no se staree

[tipjanecot Du{ko Stojanov e neumoren istra`uva~ i hroni~ar nasvojot roden grad pod Isarot. Roden e vo [tip 1931 godina, a rabot-niot vek go zavr{i kako nastavnik vo Osnovnoto u~ili{te "Van~o

Pr}e”. Negovi u~enici deneska se lekari, profesori, pravnici, in`eweriitn.

Po penzioniraweto Stojanov stana neumoren istra`uva~ i hroni~ar nasvojot roden grad. Gi ima izdadeno knigite: "D-r @an, tie, jas i gradot moj”,"[tipsite ~e{mi - vekoven izvor na `ivotot”, "Starite {tipski furni, se-}avawe i zapisi”, "Beleg na edno vreme-{tipsko lozarstvo i kazanicite”.

Denovive od pe~at izleze i pettata kniga raskazite "Na istok od gradot”, koja naide naubav priem kaj ~itatelite.

T. Boseovski

Neumoren hroni~ar na svojot roden grad

Nema somnenie deka sekoj malkuporevnosen ~itatel, bez ogledna stepenot na negovata

naklonetost kon poetopisot, }e znaedeka sintagmata od naslovot seodnesuva na Radovan Pavlovski.Poet, koj na Tatkovinata £ dade"poetski identitet i duhoven imu-nitet”. Toj vo na{ata literaturavleta kako meteor, bez svoe debi iprethodna najava, kako otkritie."Ima nerv, ima darba detevo, ne e zadoma. Za svetot e. Ne }e go najde{poetot kraj rodnoto ogni{te pepelda meri, ~ekorot na poetot edodaden na zamorenoto vreme”.

Negovata bibliografija e fasci-nantna: Su{a, svadba i selidbi,1961, Korabija, 1964, Visokopladne 1966, Boemija na Pri-rodata, 1969, Niz proyirkata name~ot, 1971, Sonce za koe zmijatane znae, 1972, Pir, 1973, Zrna, 1975,Molwi, 1978, Stra`i, 1980, ^uma,1984, Klu~evi, 1986, Marena, 1986,Izbrani dela vo tri toma, 1986,Temelnik, 1988, Bog na utroto,1991-1994), Java~ na zvukot, 1995,Sinot na Sonceto, 1999, Jas sumvreme, 2009, trilogijata: Gospodarna peroto,2006, Okean vo kapka2008, Vospevi, 2009.

Osnoven beleg na pevot naPavlovski mu davaat edna nezauz-dana poetska imaginacija ~ij te-matski interes ne se miri so strog-

ite teoretski klauzuli,ima planetarni dimen-zii. "Poetskiot nemirna svetot u{te odnajrana mladost summislel deka e edenvid moja sve}a. I dodeneska vo mene takove mojot svet.” Zatoanegovoto peewe dostigaisklu~itelno visokidostreli, koi gi prepoznaa site.Vedna{. U{te so pojavata na Su{a,svadba i selidbi. A sekoja narednazbirka poka`uva permanentnozreewe, usovr{uvawe na stihot, nazborot so metfori~no raskrilu-vawe i otvorenost kon razli~niasocijativni pravci, poradi {to ibe{e promoviran vo princ nametaforata. ..."zborot e te`ok.Zborot dr`i voda i vo pustina”,}e re~e. A za jazikot vo negovatapoezija }e dodade: "Jas sekoga{ se~uvstvuvam kako tatko i tatkov-ina na jazikot, malku obratno odnekoi moi sovremenici koi velatdeka Makedonija e tatkovina najazikot. Bez moeto telo i du{amojot jazik bi bil mrtov kakolatinskiot. Jas mu davam ednapoinakva konotacija na mojotizraz i dimenzija na jazikot... vosvojata poezija, koja e eden cel sis-tem na ~uvstvuvawe i mislewe,dlaboko povrzani so korenot i

vrvot na poezijata.” Se rodil na 23. noem-

vri 1937 godina vo Ni{,kade pominal kuso vremedodeka rabotelo malotodu}an~e na roditelitekoe gi prehranuvalo. Sevratile na svoeto og-ni{te vo @elezna Rekau{te pred da zaodi. Nasvojot rodenden }e muotkrie sudbinska smis-la. "Besmrtnosta e samogenetska karika vo ve-~nosta, hromozom 23, sodatumot na mojot roden-

den. Ve~en. Glasot na pesnata eglas na ve~nosta” Vo magi~niot,orfejski predel iskapen kakonovoroden~e, se nao|a dlabokiotkoren na negovata prva stihovnicaSu{a, svadba i selidbi. Tokmuporadi toa nekoi kni`evni teo-reti~ari i analiti~ari detinstvo-to go imenuvaat kako nejzina tem-atska oska. Takvata determinanta esosem uslovna, samo poradi slikiteso koi izrasnal: seja~ite koi gofrlaat semeto po nivite izgoreniod su{a, a so nade` deka spasonos-niot do`d }e se smilostivi, no tojdoa|a bu~no, so poplava. Tuka sesite vetrovi, pijavici, krtici,crniot konec od mravki koi zakopu-vaat cve}e pod zemja da ne ostanezimata bez ubavina, tuka e Maja so-~na i dro~na, polna so ovo{tie, kojago ~eka onoj {to doa|a so svirkawe iotkriva tragi na kradlivci vo grad-inata, mladi~ot zaspan na pladnesred otkosite... No ~udesnite,

neobi~ni, hrabri i neo~ekuvanimetafori~ki spregi na site tieznaci im davaat novo, poviskozna~ewe. "Preku @elezna Reka cel`ivot se otkrivam sebe si i svojotnarod, a toa zna~i edna golema civ-ilizaciska edinka u{te od vremetona Vizantija”. Seedno, poetot }e giponese tie sliki so sebe i odnovo, iodnovo }e gi sonuva. Koga }e gonapu{ti seloto, od vrvovite ipadinite na Korab }e se sudri sobeskone~nosta koja }e go zamae, }e gozeme v pregratki i }e go zavede nagolemo patuvawe do nejziniotbeskraj i potamu. Taka }e se rodiKorabija: "Du{ata ja ven~av sodolgi pati{ta.... jas sum prezafatenod prekrojuvawe na prostorite... Vovrteweto na Vselenata se slu{aatbieweto na srceto i na{ite bajki”.

Toj ne miruva ni duhovno nifizi~ki. @ivee vo Zagreb, a potoavo Belgrad. I tamu ne se osporuvanini negovata darba ni pevot. Nagra-duvan e so visoki nagradi i primene za ~len na nivnite pisatelskidru{tva. Koga kone~no vo, 1985 god-ina, doa|a vo Skopje, zad sebe imabibliografija od 12 naslovi, dos-tatna za eden cel tvore~ki vek.Postojano sozdava i ve}e narednatagodina ima dva novi naslova: Klu-~evi i Marena. Kako i dotoga{ se-koja nova kniga e nastan. Se redatvisokite priznanija. Sepak, ovde }eizdvojam samo dve koi zavreduvaatposebno zna~ewe i respekt. Biblio-grafskiot centar vo Kembrix govbrojuva vo stote svetski li~nostikoi go obele`ale 20. vek, a Me|u-

narodniot bibliografski institutna SAD mu dodeluva "Priznanie za`ivotno delo”. Prepejuvan e napove}e od 50 svetski jazici. Na-polno svesen za svojot poetski u~i-nok }e ka`e: "Nikoga{ tvore~ki nesum bil skromen, tuku natskromen.Oti kako skromen bi bil brzo zgro-men. Skromnosta e za drobnoto”...

Po povod golemiot jubilej 50.godini poetsko tvore{tvo objavene reprezentativniot izbor Svrt-ni~ar na svetlinite. Bidej}i nikojpodobro od nego samiot ne mo`e dago objasni zna~eweto na toj izbor,ostavam toa da go stori akademikRadovan Pavlovski: "Makedonskotobitie i na{eto postoewe nizistorijata nikoga{ nemalo potrebaod delbi, podelbi i kavgi. Toa setu|i potrebi i interesi u{te odanti~kite vremiwa. Kako tvorecuspeav da ostavam za potomstvotodrugo duhovno nasledstvo, da gootklocam instinktivnoto delewe,mno`ewe i odzemawe na silite nasmetka na vizijata, intuicijata voedna druga svetlina na svoetoduhovno vidno pole. Pa i vo toa sesostoi simboli~nata nasoka i navi-gacija na "Svrtni~arot na svetlin-ite” vo presvrtni~ki kreativenpotfat na tvore{tvoto. Sum gi pom-inal site kreativni pati{ta nadarbata so svoj pat po pati{tata zada se vidam i ~ujam sebesi vo sve-tskata mapa na poezijata kako ret-ko koj svoj, avtenti~en, so svojapoetika, etika, moral i zavet”.

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Princot na metaforata

\

Vidnite znaci na stareeweto po~nuvaat da sezabele`uvaat me|u pedesettata i {eesettata, a konkrajot na {eesettata godina kaj mnogu lica ve}emo`e da se zboruva za starost

REKLAMIPENZIONERplus dekemvri 2010, januari 2011 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus dekemvri 2010, januari 201112

Ovoj period od godinata e karakte-risti~en so na{ite lo{i navikivo ishranata i stilot na `ivot od

pove}e aspekti. Se konsumiraat pogole-mi koli~ini na hrana vo eden obrok, sevnesuva masna hrana i alkoholni pija-laci, se preteruva so slatkite i gazira-nite pijalaci i sli~no. Makedonskiotinstitut za javno zdravje podgotvipravilnik za zdrava ishrana vo tekotna zimskiot period:

Da se po~ituva principot na ume-renost vo koli~inata na hranata koja sekonsumira (postepeno organizmot da senaviknuva na mali koli~ini na hrana)

Redovno da se zemaat tri glavni

obroci vo denot i sekoga{ da se po~-nuva so pojadok

Za u`ina da se odbere samo ovo{-je i zelen~uk

Jadewata da bidat ~orbesti, pod-gotveni so mnogu malku dodadeni ras-titelni masla i gotvarska sol.

Da se konsumiraat sve`i salatisekoj den

Da se konsumira leb podgotven odintegralno bra{no

Da se odbira mleko i mle~ni pro-izvodi so namaleni masti i sol

Da se odbira posno meso i po~estoda se jade riba

Da se odbegnuvaat gaziranite pi-

jalaci, sokovi so {e}er i alkoholnipijalaci

Da se konsumira umereno solenatur{ija

Da se pijat sve`o cedeni sokovibez dodavawe na {e}er (mo`e so mal-ku med)

Da se pijat mlaki ~aevi i kompo-ti bez {e}er

Od jatkastoto ovo{je mo`e da sekonsumiraat bademi, orevi ili le{-nici bez sol (po 5-6 jatki sekoj den)

Najdobra hrana za zimskite denovi:Hranata koja osve`uva i dava sila e

idealna za studenite meseci koi nipretstojuvaat. Poglednete spisok naprodukti koi se bogati so vitamini iantioksidansi.

Kalinka - Kalinkata spre~uva vos-

palenija. Semkite od kalinka se boga-ti so polifenoli, rastitelni hemika-lii koi se borat protiv vospaluvawa.Pome{ajte gi semkite so zobni snegul-ki za vkusen i zdrav obrok.

Prokeq - Skinete go najgorniot slojlistovi od glavicata prokeq, prese-~ete go na polovina, prelijte go somaslinovo maslo i za~inete so malkumorska sol. Stavete go prokeqot votepsija i pe~ete na 180 stepeni dode-ka ne poprimi blago zlatna boja. Toa eodli~en izvor na antioksidansi.

Citroni - Grejprutot sodr`i fla-vanoni, vid antioksidansi za koi sepoka`alo deka go spre~uvaat {i-reweto na razni bolesti. Stavete govo ovo{na salata ili stavete go kakoukras na kola~ot.

Kivi - Edno kivi sodr`i okolu 100miligrami vitamin C, koj e ~uvar naimunitetot. Dodadete gi kri{kite nakivi vo salata od spana}.

Cveklo - Zamotajte go cvekloto vofolija i pe~ete go na 180 stepeni vorerna, dodeka ne se svari. Ise~ete goi stavete go vo rendana salata soizgme~eno kozjo sirewe. Dodadetemalku maslinovo maslo. Cvekloto gojakne imunitetot, a i eftino e.

Pokraj ishranata isto taka mnogu ebitna i fizi~kata aktivnost, kojaobezbrduva jaki muskuli i koski, ne{-ta mnogu bitni za zimskiot period ko-ga se e zamrznato i lizgavo i mnogu~esto se slu~uvaat skr{enici osobenokaj postarata populacija.

M. Damjanoska

Denes lu|eto se po-ve}e se svesni zazna~eweto na

zdraviot na~in na `i-vot, a toa vklu~uva, pok-raj zdravata i izbalan-sirana ishrana, i fi-zi~ka aktivnost. Pozna-to e deka kaj lu|eto {toredovno praktikuvaatfizi~ka aktivnost po-retko se javuvaat srcevii mozo~ni udari, imaatponizok krven pritisok,imaat povisoki nivoa nadobriot HDL holeste-rol otkolku lu|eto {to vodat zased-nat na~in na `ivot. Fizi~kata aktiv-nost go namaluva stresot, gi namaluvakilogramite, ja namaluva mo`nosta za{ekerna bolest, go podobruva imuni-tetot i voop{to ja zgolemuva vital-nosta na organizmot. Postojat golembroj pridobivki od fizi~kata aktiv-nost i mnogubrojni se formite niz koi{to taa mo`e da se odr`uva. No, {to epoednostavno i polesno od stavawetonoga pred noga, t.e. pe{a~eweto? A toago ~ini ~ovekot pozdrav, mu dava po-ve}e energija i go pravi pomlad, {tosekako ne e za prenebregnuvawe, po-sebno za populacijata od tretoto doba.Dodatna korist e {to toa ovozmo`uvasredbi so drugi lu|e, ovozmo`uva raz-govor so prijateli, sosedi, kako iinformacija {to ima novo vo sosed-stvoto. No, sepak najgolema e koristtaza zdravjeto.

Stru~wacite prepora~uvaat: "Prak-tikuvajte ja ovaa lesna ve`ba-pe{a-~eweto!” Ednostavna e, ne bara opremai e lesna za zglobovite. A, noviteistra`uvawa poka`uvaat deka istotaka pomaga da se rastera "maglata” odmozokot. Edno istra`uvawe {toopfa}alo lica na vozrast od 55-80godini, koi bile vklu~eni vo edna odnajstarite i najednostavni formi nafizi~ka aktivnost - pe{a~eweto, po-ka`alo deka toa pomognalo da se po-

dobri signalnatakomunikacija vo mo-zokot na u~esnicitevo istra`uvaweto.

Kako {to stareemepati{tata za komu-nikacija vo mozokotpo~nuvaat da zagla-vuvaat. No, vo istra-`uvaweto, mozokotna vozrasni ispita-nici koi go pove}e gopominuvaat denot vosedewe, vklu~eni voeden ednogodi{enprogram za pe{a-

~ewe, na krajot na ispituvaweto, po-ka`al zna~itelno podobruvawe nakognitivnite funkcii i signalnatakomunikacija.

Problemot na opa|aweto na kogni-tivnite sposobnosti mo`e da se vlo{ii kaj lu|eto koi ne pravat nikakvikardio ve`bi. Druga grupa na u~esnicivo edno istra`uvawe namesto pe{a-~ewe pravele ve`bi na istegnuvawe itonizirawe vo period od edna godina,no nivnite rezultati od magnetna re-zonansa i testovite za kognitivnive{tini ne poka`uvale sosema istopodobruvawe kako {to poka`uvale odtie {to pe{a~ele. Sekoe pottiknu-vawe na mozokot {to im se slu~uvalose pripi{uvalo na u~eweto i sovla-duvaweto na nekoja nova ve`ba. Pa se-pak, poradi mnogu drugi zdravstvenipri~ini potrebno e praktikuvawe i nakardio ve`bi i na ve`bi za ja~ina namenito za fitnes.

Se e taka, no ima denovi koga ne vise pe{a~i. Eve sedum na~ini kako dagi otfrlite va{ite najdobri izgovoriza da ne pe{a~ite:

1. Dvi`ete se niz doma. Ne mo`eteda izlezete od va{ite pi`ami? Nemaproblem. Odete vo mesto vo va{atadnevna soba, spored nekoja programaza pe{a~ewe od televizija ili kom-pjuter. ]e dobiete trener, motivator -i odli~en trening - se vo edno, a bez

pari!2. Postavete si cel. Zadadete si

ne{to kon {to }e se stremite - kakona pr. da napravite 10.000 ~ekori zapo~etok - i najverojatno na toj na~in}e ostanete vo igrata. Cel mo`e dabide bilo {to od stavawe na golemznak vo kalendarot za da go odbele-`ite sekoj den koga ste otpe{a~ile dopostignuvawe na nekoj dodaten kilo-metar.

3. Zaka`ete pe{a~ewe so prijatel.Se se}avate li na popularnata izrekau{te od osnovno u~ili{te, "Prethodnoplanirawe spre~uva lo{a realizaci-ja”? Ako imate planirano pe{a~ewe soprijatel, so va{eto ku~e ili so grupaprijateli ima mnogu pogolema verojat-nost da se pojavite - i }e bidete zado-volni {to ste go storile toa.

4. Vnesete ne{to novo. Mo`ebi nava{eto pe{a~ewe mu e potreben nekojpotstrek, impuls , predizvik {to }e goodr`uva va{iot interes. Mo`ebi evreme za Nordisko odewe (so stapovi),ili za planinarewe?

5. Pe{a~ete bidej}i mo`ete da odi-te. Ima lu|e koi nemo`at da odat (zapo~etok, pomislete na site invalidikoi ne se vo sostojba da odat). Nekoiod na{ite sodru`nici vo pe{a~ewetovelat soznanieto deka tie mo`at daodat dodeka drugi ne se vo takva sos-tojba gi tera da se pokrenat vo denovikoga nemaat `elba za toa.

6. Upotrebete pedometar (aparat zamerewe na pominat pat). Toa go pret-vora odeweto vo igra. Izmerete kolku~ekori mo`ete da napravite dodeka gopodgotvuvate ru~ekot.

7. Odete na bilo koj na~in. Prviot~ekor e najte`ok. [tom edna{ za~eko-rite nadvor od vratata, verojatno }eprodol`ite da ~ekorite. Prestaneteda barate pri~ini da ne odite i izle-zete nadvor.

I ne zaboravajte: bilo {to e podob-ro od ni{to. Zatoa {etajte, pe{a~ete,bidete aktivni za da bidete pozdravii da ja rasterate "maglata” od mozokot.

podgotvila:D-r M. Kalajxiska -Petru{evska

I so lesna fizi~ka aktivnost i so pe{a~ewe serasteruva "maglata”od mozokot

Najgolemiot vnatre{en organ vo ~ove~kiot organizam -crniot drob e smesten vo gorniot desen kvadrant nastoma~nata praznina, a negovoto levo i desno krilo go

dr`at jaki ligamenti. Vnatre, vo sekoe krilo, se nao|aat lo-buli ispolneti so vaskularni kanali, niz koi te~e krv.Crniot drob e od vitalno zna~ewe za metabolizmot na jagle-nite hidrati, masti i proteini, a e odgovoren i za skladi-rawe na glikogenot, vitaminite, `elezoto i krvta... Crniotdrob se gri`i i za la~ewe na `ol~kata, {to im pomaga naenzimite pri vareweto, {to isto taka ja zasiluva apsorpci-jata na masnite kiselini i vitamini rastvorlivi vo masti.

Vo vnatre{nata obloga na vaskularnite kanali na crni-ot drob ima posebni kelii koi gi otstranuvaat toksiniteod krvta, a kako pro~istuva~ na krvta, crniot drob giotstranuva o{tetenite crveni krvni zrnca i tu|i tela. Ko-ga organizmot }e nasobere premnogu toksini, funkcijata nacrniot drob za detoksikacija raboti prekuvremeno i takagi doveduva vo pra{awe negovite drugi bitni za celiotorganizam funkcii. Zasituvaweto od toksini mo`e da vli-jae posledi~no na sekoj aspekt od `ivotot. Vo kontekst natradicionalnata kineska medicina, crniot drob vodismetka energijata, koja odgovara na bioelektri~nata ener-gija da te~e niz na{iot nerven sistem i da go stimulira naadekvaten na~in, a toj pak go pottiknuva sekoj sistem voorganizmot nepre~eno da funkcionira.

Crniot drob, isto taka, ja pridvi`uva krvta niz krvniotsistem, hranej}i gi keliite. Problem so ’rskavicite, liga-mentite, noktite ili o~ite e signal deka crniot drob e voblokada, a taa se manifestira i vo emocionalnite reakciikako {to se lutina, frustriranost ili depresivnost. Setoova uka`uva na faktot deka crniot drob e va`en organ kojmora da se pazi i da se ~uva za da ne se o{teti i pokraj toa{to toj e edinstveniot organ koj mo`e da se regenerira.Spored hirurgot Dejvid Lojd, koj se bavi so istra`uvawa,veli deka ako se otstrani golem del od ovoj organ vo tek na

hirur{ka intervencija toj povtorno }e izrasne do svojataprvobitna golemina vo rok od samo tri meseci! Ako sedum-desetgodi{en donator vodel zdrav `ivot, ne piel alhohol,ne konsumiral droga i ne bil bolen od te{ki infekcii,mo`e da dade crn drob za transplantacija na dvaesetgo-di{nik, koj potoa mo`e normalno da `ivee.

Do neodamna koga crniot drob prestanuva{e da funkci-onira, se zavr{uva{e fatalno. Transplantacijata e re{e-nie, no problem be{e pronao|awe na soodveten donator. Nokako i vo se i ovde na povidok e nova nade` za lu|eto soo{teten crn drob. Amerikanskite nau~nici sozdale fun-kcionalni delovi na tkivo od crn drob, za {to se veruvadeka e golem napredok kon mo`nosta za laboratorisko pro-izvodstvo na ovoj organ. Inaku crniot drob naj~esto seo{tetuva od nelekuvana `oltica (hepatit A, B i C), od kon-sumirawe golemi koli~ini alhohol, od truewa so razni he-mikalii, lekovi i drugo. Zna~i, mo`e da se transplantiracrn drob od donator ili sozdaden vo laboratorija, no toase mnogu skapi metodi na lekuvawe, a najdobar e onoj pri-rodniot, svojot crn drob. Zatoa vnimavajte pred se {tokonsumirate, a eve i nekolku soveti koi se prepora~uvaatza za~uvuvawe na dobroto zdravje na crniot drob:

Dobra i zdrava ishrana koja sodr`i organski izbalan-sirani hranlivi produkti, pomalku masnotii i aditivi, apove}e zelen~uk i ovo{je.

^aevi i negazirani pijalaci i mnogu voda za detoksi-kacija

Alhonol vo minimalni koli~iniSamo neophodni lekovi propi{ani od lekar, a ne na

svoja raka.Vitamini i drugi suplementi vo dogovor so lekar ili

po konsultacija so farmacevt.Ako se pridr`uvate na ovie pet kusi soveti va{iot crn

drob }e funkcionira dobro i }e gi za~uvate negovite fun-kcii, so {to }e se optimizira mehanizmot za samoiscelu-vawe na teloto, a i na duhot spored poznatata pogovorka: vozdravo telo - zdrav duh. podgotvila: T. Gavrovska

^uvajte go crniot drob

Kako do podobro zdravje vo zimskiot period

Lekuvawe vo stranstvo

Osigurenoto lice ima pravo nalekuvawe vo stranstvo vo sledniteslu~ai:

1. koga se iscrpeni site mo`nostiza lekuvawe vo zdravstvenite usta-novi vo Republikata, a postoi mo`-nost za uspe{no lekuvawe na toa za-boluvawe vo druga zemja;

2. ako liceto e upateno na privre-mena rabota vo stranstvo, od stranana rabotodava~ot;

3. koga liceto privremeno presto-juva vo stranstvo poradi slu`benoili privatno patuvawe, studiskiprestoj, {koluvawe i stru~no usov-r{uvawe, prestoj vo vrska so me|u-narodna tehni~ka, nau~na i kulturnasorabotka i sl.

1. Postapkata za upatuvawe na le-kuvawe vo stranstvo se poveduva pobarawe na osigurenoto lice, a zamaloletni lica i lica li{eni oddelovna sposobnost, po barawe naroditelot, posvoitelot ili stara-telot. Baraweto se podnesuva doFondot za zdravstveno osiguruvawe,preku podra~nata slu`ba vo mestotokade {to `ivee osigurenikot. Konbaraweto se prilo`uva konzilijar-no mislewe od soodvetnata klinikapri Klini~kiot centar vo Skopje,kako i potrebnata medicinska doku-mentacija za tekot na dotoga{notolekuvawe. Vrz osnova na taa doku-mentacija, ocenka i mislewe za le-kuvawe vo stranstvo dava Prvoste-penata lekarska komisija za leku-vawe vo stranstvo pri Fondot. Vrzosnova na dokumentacijata i ocen-kata i misleweto na Prvostepenatalekarska komisija, Fondot donesuvare{enie, otkako e dobiena soglas-nost od stranskata zdravstvenaustanova za prifa}awe na leku-vaweto i e odreden termin za priemna lekuvawe. So re{enieto od Fon-dot se utvrduva dol`inata natraeweto na lekuvaweto vo stran-stvo. Ako postojat opravdani pri~i-ni za prodol`uvawe na lekuvaweto,na predlog na stranskata zdrav-stvena ustanova, Fondot mo`e da mupriznae pravo na prodol`eno leku-vawe, po sproveduvawe na istatapostapka kako i prviot pat. Poisklu~ok, ako se raboti za iten slu-~aj, koga e vo pra{awe `ivotot napacientot, Fondot mo`e da donesere{enie za lekuvawe vo stranstvo,samo vrz osnova na konzilijarnotomislewe, bez ocenka i mislewe naPrvostepenata lekarska komisija.

Na osigurenoto lice {to odi nalekuvawe vo stranstvo mo`e da muse odobri pridru`nik, odnosnostru~en pridru`nik pri odewe ivra}awe. Po isklu~ok, koga se rabo-ti za dete do trigodi{na vozrast, napridru`nikot mo`e da mu se odobrii smestuvawe vo bolni~kakatazdravstvena ustanova za seto vremena bolni~koto lekuvawe.

Osigurenoto lice ima pravo nakontrolen pregled vo stranstvo, do-kolku stranskata zdravstvena usta-nova kade {to se lekuval predlo`iili koga takov predlog stoi vo kozi-

lijarnoto mislewe. Bolniot i nego-viot pridru`nik imaat pravo napatni tro{oci vo visina na stvar-nite tro{oci za prevoz (odewe ivra}awe), a pridru`nikot ima pravona dnevnica vo visina od 100% oddnevnicata utvrdena so propisiteza slu`beno patuvawe vo stranstvo.

Ako osigurenoto lice e nezado-volno od re{enieto na Fondot voodnos na lekuvaweto vo stranstvo,mo`e da podnese `alba do ministe-rot za zdravstvo, ~ie re{enie e ko-ne~no vo upravnata postapka, noprotiv koe mo`e da se vodi sporpred Vrhovniot sud na RepublikaMakedonija.

Po vra}aweto od stranstvo, a naj-docna vo rok od 7 dena po zavr{u-vaweto na lekuvaweto, bolniot inegoviot pridru`nik do Fondotpodnesuvaat pismen izve{taj so ce-losnata dokumentacija za izvr{eno-to lekuvawe (otpusno pismo i pot-vrda za prestoj vo bolnicata, fak-tura za izvr{enata zdravstvenausluga, vozni karti i drugo). Vrzosnova na ovaa dokumentacija, Fon-dot izgotvuva presmetka za bolni~-koto lekuvawe.

Bolniot u~estvuva so 20% odvkupnite tro{oci napraveni za le-kuvaweto vo stranstvo.

Ako osigurenoto lice koristelozdravstveni uslugi vo stranstvo bezodobrenie na Fondot, ima pravo napriznavawe na del od napravenitetro{oci. Fondot }e mu gi priznaetro{ocite do visinata na utvrdena-ta cena za ista ili sli~na zdrav-stvena usluga vo zemjata, a razlika-ta na cenata na zdravstvenata uslu-ga i patnite tro~oci si gi podnesuvasamoto osigureno lice.

2. Osiguranite lica {to se upate-ni na rabota vo stranstvo od stranana nivnite rabotodava~i, imaatpravo na celosna zdravstvena za{-tita, zavisno od sostojbata na zdra-vjeto, na tovar na Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe, vrz osnova napotvrda za koristewe na zdravstve-ni uslugi vo stranstvo, koja ja izda-va podra~nata slu`ba na Fondot ka-de {to osigurenikot e osiguran, a nabarawe na rabotodava~ot.

3. Osiguranite lica {to privre-meno prestojuvaat vo stranstvo ima-at pravo na koristewe samo itnamedicinska pomo{, dokolku so me|u-naroden dogovor ne e poinaku opre-deleno.

Kako itna medicinska pomo{ sesmeta koristewe na zdravstveniuslugi {to se neophodni za otstra-nuvawe na neposredna opasnost po`ivotot i zdravjeto na osigurenotolice, s¢ dodeka trae taa opasnost.Liceto {to koristi zdravstvenaza{tita vo iten slu~aj, dol`no e pozavr{uvaweto na itnosta da se vra-ti vo zemjata, kade {to }e go pro-dol`i lekuvaweto. Napravenitetro{oci za itnite zdravstveni us-lugi, Fondot }e mu gi priznae nabolniot vo poln iznos, namaleni zapropi{anoto u~estvo za lekuvawevo stranstvo.

prodol`uva

Vodi~ za pravata na zdravstvenite osigurenici (3)

Izdaden od Organizacija na potro{uva~i na Makedonijapotpomognato od Germanskoto ministerstvo

za ekonomska sorabotka i razvoj

IZBORPENZIONERplus dekemvri 2010, januari 2011 13

\

Stanuva zbor za nov i golemkoncept. Normalnata starosnagranica za penzionirawe vo

Britanija pove}e ne e 65 godini.Britanskite rabotnici sega se pen-zioniraat na vozrasta koga mo`e dasi dozvolat da zaminat vo penzija.

Ekspertite od britanskiot pen-ziski sektor poso~uvaat deka pora-no site se penzionirale na 65-go-di{na vozrast, a potoa najverojatno`iveele od pet do deset godini vopenzija pred da po~inat. Britancitesega se po~esto se penzioniraat na62 godini i do`ivuvaat 80-godi{navozrast. Dvaeset godini penzioner-ski `ivot e golema `elba, no mo`eda bide finansiski udobna samo zaonie {to se dovolno sre}ni i imaatdobri penziski pokritija ili, pak,se nezavisno bogati.

Postoi opasnost cela edna gene-racija, koja porano }e se penzionira,da se soo~i so vra}awe na siroma{-tijata, kakva {to be{e zabele`anapred 100 godini vo Britanija. Spo-red ekspertite, postojat dva na~inida se izbegne takvata situacija -ili }e se {tedi pove}e ili }e se ra-boti podolgo.

Britanskata vlada ima uloga vopritiskaweto na gra|anite da rabo-tat podolgo, preku zgolemuvaweto nastarosnata granica za dobivawedr`avna penzija od 65 na 66 godinido 2020 godina, koja }e bide ista iza ma`ite i za `enite. Se o~ekuvado 2030 godina taa da iznesuva 67, amo`ebi i 68 godini.

Vladata ima pove}e pri~ini zazgolemuvawe na starosnata granicaza dr`avnite penzii. Taa ne sakavra}awe na periodot na siroma{ti-

ja, no isto taka e svesna i za koefi-cientot na zavisnost. Toj koefici-ent go pretstavuva brojot na vrabo-teni lica {to pla}aat pridonesi zalicata {to primaat dr`avna penzi-ja.

Vo 1970-tite i 1980-tite godinisoodnosot iznesuval okolu ~etvori-ca vraboteni na eden penzioner, a nadobar pat e da iznesuva dva spremaeden do 2050 godina. Bi mo`elo dabide i polo{o, kako {to e slu~ajotso Italija, kade {to soodnosot naj-verojatno }e iznesuva eden vrabotenna eden penzioner. Kolku poramno-merno e izbalansiran koeficientotna zavisnost, tolku pove}e }e trebada se zgolemat danocite i dr`avatastanuva se pomalku efikasna. Sodrugi zborovi, raboteweto podolgomo`e da se promovira kako patriot-ski ~in.

Xon Loson, direktorot na oddelotza penziska politika vo Standardlajf, veli deka promenite mo`eleda bidat napraveni pred pove}e go-dini, i toa bez pogolem otpor i vre-va kaj javnosta.

- [eeset i petgodi{nite ma`i`iveat {est godini podolgo otkolkupred 30 godini, a `enite 4,5 godini.Pa taka, dene{nata starosna grani-ca za dr`avni penzii bi trebalo dabide 71 godina za ma`ite i 64,5 za`enite. Namesto da ja zgolemat sta-rosnata granica, politi~arite pre-tpo~itaa da gi povrzat zgolemu-vawata na osnovnata dr`avna pen-zija so inflacijata na maloproda`-nite ceni, i na toj na~in ja erodiraanejzinata vrednost vo odnos na za-rabotuva~kata, najverojatno mislej-}i deka javnosta nema da zabele`i -

naglasuva Loson. Spored nego, rabotodavcite so

definirani penziski {emi, kade{to penzijata voobi~aeno se zasnovana krajniot bilans na kompanijata, janapravile istata gre{ka.

Prodol`uvaweto na vrabotu-vaweto i na mo`nostite za obuka zapostarite vraboteni e se poprisutentrend kaj pove}e britanski kompa-nii, kako {to se "Briti{ gas#, "Bri-ti{ ervejs#, "Centrika#, Lojds TSB idrugi. Site ovie kompanii se del odgrupata za lobirawe, poznata kakoEmplojers forum on ejx. Rej~el Kris,eden od rakovoditelite na grupata,veli deka ne e potrebno lu|eto po-dolgo da bidat na rabotnite mestaza da se vlijae vrz koeficientot nazavisnost, a istovremeno postoivlijanie vrz rabotnoto mesto.

- ^lenkite na forumot iskusijanajrazli~ni uspesi otkako vo rabot-nite timovi vklu~ija rabotnici odrazli~ni vozrasti - naglasuva Kris.

Spored nea, stanuva zbor za pro-mena na traektorijata na karierata,odnosno namesto zgolemuvawe napovozrasniot personal i negovopenzionirawe, tie se povlekuvaatna fizi~ki polesni ili pofleksi-bilni rabotni mesta.

- Dokolku rabotodavcite napra-vat promeni za da gi spre~at rabot-nicite u{te porano da stagniraatili pak postojano gi obu~uvaat, to-ga{ nivnite sposobnosti ostanuvaatsve`i. Zatoa pomalku e verojatno daima neefikasnost na rabotnotomesto, kade {to lu|eto samo sedat ine pravat ni{to, {to za `al mnogu~esto se slu~uva, bidej}i vrabote-nite ne se dobro upravuvani i anga-`irani - dodava Kris.

"Financiel Times#

Koga zboruvame za {tetni navi-ki kaj postararata populacijaobi~no mislime na pu{eweto i

alkoholizmot, dodeka pak kaj pom-ladite vklu~eno e i konsumirawe nadrogi. Vo edna neodamne{no objave-na studija vo nau~noto spisanie PlosOne, nau~nicite tvrdat deka osame-nosta, spored nejzinata opasnost pozdravjeto, mo`e da se smesti ba{me|u ovie naj~esti i naj{tetni poro-ci.

Istra`uvaweto koe traelo sedumgodini, dalo interes-ni rezultati, a vo ne-go bile vklu~eni duri400 000 lu|e. Utvrde-no e deka li~nostitekoi ne pominuvaat do-volno vreme vo dru{-tvo, odnosno ne sedru`at so sosedite,prijatelite ili rod-ninite i ne pripa|aatna odredeni socijalnigrupi, imaat 50 procenti pogolemi{asni za razni zaboluvawa vo tekotna `ivotot, za razlika od dru-`equbivite individui.

Za jasno da ja naglasat {tetnostana osamenosta po zdravjeto, nau~ni-cite velat:

- Negativnoto vlijanie na osame-

nosta e ednakvo na pu{ewe po 15 ci-gari dnevno. Osven posledicite vrzfizi~koto zdravje, osamenosta mo`eda predizvika i trajni psihi~ki na-ru{uvawa.

Osamenosta e {tetna zatoa {tolu|eto vo svojata su{tina se dru{-tveni li~nosti i sekojdnevniot kon-takt so drugi poednici e neophodenza ~ovekovoto mentalno i fizi~kozdravje. Toa najdobro mo`e da seopi{e so razvojot na deteto. Imeno,za deteto da razvie kognitivni spo-

sobnosti i imunitet, ne-ophoden e dru{tven kon-takt, pa taka decata koiodat vo jasli ili gra-dinka steknuvaat sovreme podobar imunitetotkolku decata {to gi~uvaat babite i dedov-cite. Ubavo neli. Decatapozdravi, a babite i de-dovcite poslobodni! Ta-ka e za decata, no so sta-

reeweto, potrebite za dru{tvenkontakt i pripadnost ne se namalu-vaat.

Nau~nicite isto taka naveduvaatdeka silnata povrzanost so semej-stvoto i prijatelite, kako i bliski-ot emotiven odnos so drugo lice,mnogu zna~ajno go podobruvaat va{e-

to zdravje. Dru{tveniot kontakt po-nekoga{ e podelotvoren od posetana psihoterapevt ili apstinirawealhohol i pu{ewe. Vo krajna linija,velat tie, osamenosta podelete ja sonekoe doma{no mileni~e. ^uvajteku~e ili ma~e. Ako ste pomalku pod-vi`ni podobar izbor e ma~kata kojae posamostalna i voglavno samata segri`i za svoite fiziolo{ki potre-bi za razlika od ku~iwata. Nau~ni-cite velat deka ~uvaweto ma~ka edobro za vas, bidej}i nejzinotokrzno mo`e da go namali krvniotpritisok i stresot. .Novo istra`u-vawe poka`uva deka sopstvenicitena ma~ka pomalku umiraat od srcevinapadi, otkolku onie koi nikoga{ ne~uvale ma~ka kako doma{no mileni-~e. Rezultatite se dobieni od ana-lizirawe na podatocite od 4500 ma-`i i `eni, na vozrast od 30 do 75 go-dini, koi u~estvuvale vo ova istra-`uvawe. No, ova istra`uvawe ne ve-li deka vie koi poseduvate ma~ka netreba da vnimavate na va{iot pris-tisok, holesterol i dijabetesot; tu-ku samo deka koga bi ~uvale ma~ka,{ansite za vlo{uvawe na va{etozdravje se pomali otkolku koga ne bija ~uvale istata, a pokraj toa taa e idobro dru{tvo, ne mora da ja iznesu-vate dva pati dnevno, ne mora datr~ate po nea, hranata za nea e mno-gu poeftina, a so svoeto mjaukawe negi voznemiruva sosedite. [to e mno-gu bitno znae da saka i da se gali!

V.S.

Osamenostta e opasna kolku alkoholizmot i pu{eweto

Generaciskiot jaz me|u koris-nicite na internet se pove}ese smaluva, objavil ameri-

kanskiot nezavisen centar za so-cijalni i op{testveni istra`u-vawa. Spored niv, takanare~enatageneracija na 21-ot vekna vozrast od 18 do 33godini se pomalku edominantna na inter-net. Mladite se i pona-tamu vo prednost vopodra~jata kako {to sekoristewe na smartte-lefonite i onlajn pov-rzuvawata, no postari-te se pobrzo gi stigaat

vo trendovite kako {to se kupu-vawe preku internet, gledawe nafilmovi i koristewe na socijal-nite mre`i. Tokmu na fejsbukutvrden e najgolem porast na ko-risnici postari od 45 godini, a go-

lemo interesirawe zainternet poka`uvaat ipostari od sedumdesetgodini! Vo poslednitedve godini brojot napostari lu|e na fejsbukdva pati se zgolemil.

Spored istra`u-vawata pomladata ge-neracija pove}e pra}aporaki i igra igri, a

postarite pak pove}e posetuvaatstranici na institucii, banki,stranici za zdravje i drugo. Inte-resno e toa {to i kaj pomladata ge-neracija stranicite za zdravje sese popopularni i se nao|aat natreto mesto.

Kako i da e postarata populaci-ja se pove}e koristi kompjuter i zapi{uvawe, kako i za ~itawe ves-nici. Toa e zaradi faktot {topostarite lu|e pote{ko se dvi`at,imaat pove}e bolesti, pa interne-tot na mnogumina im e edinstveni-ot prozorec kon svetot i vtorabitna rabota posle televizijata.

V.S.

Mobilnite telefoni ne se bezopasni.Opasnosta se krie vo toa {to biolo{ki-ot efekt od elektromagnetnoto pole se

akumulira taka {to nastanuvaat posledici nadegenerativni procesi na centralniot nervensistem, no i leukemija, kako i hormonalni za-boluvawa. Zatoa se prepora~uva {to e mo`nopove}e da se skratat razgovorite po mobilentelefon, kako i da se dr`i {to podaleku odglavata. Lekarite od ruskata organizacija "Li-ga za zdravjeto na nacijata” predupreduvaat deka mobilnite telefoni bezkoi ne mo`e da se zamisli `ivotot na sovremeniot ~ovek, se opasni za ner-vniot sistem na ~ovekot.

- Na udar prvenstveno se nervite, no i endokrinite i reproduktivnitesistemi na korisnicite - izjavi za ruskiot vesnik "Izvestija” potpretseda-telot na "Liga za zdravje na nacijata”, Nikolaj Kononov.

[vedskite eksperti na Karolinska institutot, u{te vo 2004 godina soop-{tija deka posle desetgodi{na upotreba na mobilnite telefoni rasteopasnosta od pojava na tumor na uvoto na koe naj~esto se koristi mobilniottelefon. Na taa strana 3,9 pati po~esto se javuva akusti~en neuriom (beni-gen tumor) vo odnos na drugata strana. Isto taka konstatiran e i karcinomvo mozokot so oblik na top~ence kako posledica na golema upotreba na mo-bilen telefon.

Opasnosta se krie vo toa {to biolo{kiot efekt od elektromagnetnotopole se akumulira taka {to nastanuvaat odlo`eni posledici. Elektromag-netite branovi se osobeno opasni za decata i za trudnite `eni vo poodmi-nata faza na bremenosta, poradi {to na idnite majki im se prepora~uva {toe mo`no pove}e da gi skratat razgovorite preku mobilen telefon. Da ne gizaboravime i da gi spomeneme bizarnite postapki na nekoi nesovesni rodi-teli koi im davaat na svoite mali de~iwa da si igraat so mobilnite tele-foni!

Dene{nite mobilni telefoni zasnovani se na rabota na mre`ni repeti-torski stanici (t.n. kelii pa ottuka i nazivot cell phone) koi pokrivaatodredeni podra~ja, a site zaedno ja so~inuvaat mre`ata na eden grad ili nacela dr`ava. Koga korisnikot se oddal~uva od edna kelija-repetitor, sig-nalot od toj repetitor slabee i telefonot avtomatski go prezema signalotod drug repetitor, bez toa da go zabele`i korisnikot. So merewa e ustano-veno deka nivoto na {tetnite zra~ewa od repetitorskite anteni se zane-maruva~ki i ne se opasni za minuva~ite pokraj niv. Mobilnata telefonijavo visokorazvienite zemji ima mnogu pogust raspored na repetitorite vourbanite sredini, taka {to nivoata na zra~ewe na mobilnite telefoni semnogu poniski od gradovite i dr`avite kade{to brojot na repetitorite emal, kako {to verojatno e i kaj nas. Koga }e se zavr{i razgovorot telefonotpreo|a vo t.n. "prazen od”, pri {to povremeno ja odr`uva vrskata so nekojabazna stanica.

Fakt e deka i predavatelnite uredi na repetitorite i na mobilnite te-lefoni imaat avtomatska regulacija na zasiluvawe taka {to za mnogu kusovreme se vospostavuva vrskata i po~nuva mobilniot da funkcionira na mi-nimalna snaga koja e dovolna za kvalitetna komunikacija i koja ne e {tetnamnogu za zdravjeto. Zatoa se prepora~uva, a so cel da se namali {tetnostaod zra~ewe, mobilniot da se donese do uvoto 2-3 sekundi otkako }e se vos-postavi vrskata. Kaj pove}e mobilni telefoni, osobeno kaj postarite gene-racii, neophodno e koristewe dodatni slu{alki so mikrofon bidej}i naovoj na~in mobilniot e podaleku od glavata. Nekoi mobilni telefoni ima-at vgraden zasiluva~ na govorniot signal, {to ovozmo`uva mobilniot danemora da bide zalepen za uvoto. Na osnova na izvr{eni merewa na preku800 mobilni telefoni od razni proizvoditeli i na razni lokacii, dobienise interesni rezultati. So poizrazito niski zra~ewa se istaknuvaat apa-ratite na Nokia, Sony Erikson, Siemens, kako i na Samsung i Panasonis. Dob-ro e da se znae deka i fiksnite telefoni koi imaat bez`i~en del, isto ta-ka ne se bezopasni, osobeno onie koi imaat pogolem domet. Nekoi od niv ra-botat na rastojanie i do 2 km.

- Nie sekako ne zabranuvame koristewe na mobilnite telefoni, no sove-tuvame razumna pretpazlivost, bidej}i 70 procenti od vkupnoto elektro-magnetno zra~ewe na naselenieto se dobiva tokmu od mobilnite telefoni,veli Kononov.

Ekspertite od "Liga za zdravje na nacijata” uka`uvaat deka pobezbedni sekusi razgovori, poradi {to sovetuvaat deka e podobro da se razgovara petpati po edna minuta, otkolku pet minuti odedna{. Intervalot me|u povici-te bi trebal da bide najmalku 15 minuti.

Denes, zastra{uva~ka e golemata upotreba na mobilni telefoni od najma-lite do najstarite. Se koristat za zboruvawe, za poraki, igri i za nepres-tajno slu{awe muzika... Se koristat duri i vo gradskiot prevoz. Mnoguminakoristat duri i po dva: edniot za besplatni razgovori so semejstvoto, a dru-giot za so drugarite, prijatelite ili za slu`beni razgovori. Taka bilo po-evtino, a pri toa mnogumina neznaat deka evtinoto eden den mo`e da gi ~i-ni mnogu SKAPO!

K.S.Andonova

Postarite lu|e se po~esto koristat Internet

Bidete pretpazlivi so mobilnite telefoni

Britanija

Ranoto penzionirawe e samo pusta `elba

Slovene~kiot parlament giusvoi penziskite reformikoi predviduvaat zgolemu-

vawe na starosnata granica za za-minuvawe vo penzija i namalu-vawe na optovaruvaweto na dr-`avniot buxet, no analiti~aritesmetaat deka reformata }e bideotfrlena na referendum.

Reformata predviduva poste-peno zgolemuvawe na starosnatagranica za penzionirawe na 65godini i za dvata pola. Sega `e-nite zaminuvaat vo penzija na 57godini, a ma`ite na 58.

Reformite bea usvoeni so 49glasa "za” i 35 "protiv”, no anali-ti~arite smetaat deka vladata }ebide soo~ena so te`ok predizvikpri obidot da gi primeni, imaj}i

predvid deka samo so 30 glasa voparlamentot ili so 40.000 sobra-ni potpisi mo`e da se organizirareferendum.

Sindikatite planiraat da po-baraat referendum bidej}i tvr-dat deka golem broj gra|ani ne sesposobni da rabotat do 65 godini.

Reformite ne ja dobija poddr-{kata od pomaliot koaliciskipartner na vladata, Demokrat-skata partija na penzionerite -Desus.

Edna od glavnite celi na vla-data na Borut Pahor, koja dojde navlast pred dve godini, e tokmureformiraweto na penziskiotsistem.

DNEVNIK

Slovencite vo penzija na 65 godini

\

\

REKLAMI PENZIONERplus dekemvri 2010, januari 201114

Na sud:- Gospodine sudija sakam da se razvedam od mojot

ma` i toa vedna{.- Poleka, poleka. Zo{to tolku brzawe? Pa

sigurno toj imal i ne{to dobro {tom ste seoma`ile za nego!

- Ima{e, ama se potro{ivme!* * *

- Na koj fakultet ja zapi{avte vnukata, - japra{uva sosetkata Trpana.

- Na filozofski.- Zo{to ba{ na filozovski?- Znae{ koga }e se oma`i, i koga ma`ot }e i

filozofira da znae da mu se sprotivstavi.* * *

Doa|a ribar vo ribarnica i veli - Ve molam izmerete mi go onoj krap.-

Prodava~ot go meri i mu go podava.- Ne, ne, taka, frlete mi go.- Zo{to? - se ~udi prodava~ot.- Za da mo`am da i se zakolnam na `ena mi deka

sum go fatil!* * *

Vleguva postara dama vo prodavnica:- Ve molam edno xemper~e za moeto ku~e.- A koj broj da bide?- Neznam, ne e mnogu golemo. - Najdobro e da go donesete da proba.- O, ne, nikako toa mu e podarok za Nova godina i

sakam da go iznenadam.

- Dali `ena ti e ubava? - go pra{uva majka muTrpeta.

- Da, majko, ubava e.- A dali e umna?- Da, umna e.- A dali e dobra doma}inka?- Kako da ne, najdobra.- Pa zo{to toga{ ja brka{ sosetkata Petreica?

Ne e ubava, ne e umna i ne e dobra doma}inka?!- Tu|a e majko!

* * *Do{ol [kotlan|anec vo mesarnica.- Ve molam kilogram meso. - Cel kilogram?- se za~udil mesarot isto taka

[kotlan|anec.- Da, da, cel, }e imame mnogu gosti za pre~ek na

Novata godina!

- Dedo dali sekoe dete ima tatko?- Da, vnu~ko. - Pa kako toga{ nie sme tri deca, a doma imame

samo eden tatko, kaj se drugute?!

ZABAVAPENZIONERplus dekemvri 2010, januari 2011 15

Si bil nekoj elen.Toj mnogu se gor-deel so svoite

ubavi rogovi, najubavivo {umata. Eden dentoj si {etal taka niz{umata koga zdogledallovxii. Elenot mnoguse ispla{il i po~nalda bega kolku {to gonosat nozete. Tr~al tojtaka tr~al i naedna{zastanal zo{to mu se zapletkale ubavite rogovi vo grankiteod edno drvo. Upla{en i nata`en si rekol:

- So nozete nikoga{ ne se gordeev, a tie eve me spasija odlovxiite, a rogovite so koi se gordeev mo`ea da me ~inat `i-vot. Sum bil nepraveden!

Elenot i rogoviteM.T.

Sekoja vozrast si gi nosi svoite radosti. Realnosta e ona {to od nea }e napravime.Ako ne umee{ da zboruva{, podobro e da mol~i{.Ni{to ne e apsolutno dobro ili apsolutno lo{o.@ivotot e izbor, izborot e li~na rabota.Sre}ata i nesre}ata se kom{ii.Ako saka{ da te sakaat - sakajAko saka{ da te po~ituvaat - po~ituvaj.Ako saka{ da ti pomagaat - pomagaj.Blagorodniot ~ovek raspolaga so dostoinstvo i

toa se gleda vo negovite postapki.Veli~inata na ~ovekot e vo negovata pravednost i

dobrina.Roditelite sekoga{ gi sakaat pove}e svoite deca

otkolku tie {to gi sakaat niv.Ne~ovek e toj {to si gi zaborava roditelite.Rodninite ne mo`e da gi birame, prijatelite da.Golema gre{ka e da se pla{ime od smrtta, bidej}i

taa e neminovno ne{to za se {to e `ivo.Umniot voda~ znae koga treba da se povle~e.Egoizmot ne e doblest, toj go true prijatelstvoto.Za da `ivee{ dolgo, treba da `ivee{ mirno, ama

malku e dosadno.I sonceto ima eden nedostatok ne mo`e samoto da

se vidi.^ovek {to misli deka e nezamenliv, vo golema

zabluda e.Treba da se odnesuva{ kon roditelite kako {to bi

sakal tvoite decata da se odnesuvaat kon tebe.Rabotata go pravi ~ovekot sre}en i koga e mlad i

koga e star.Mudriot ~ovek nau~il dve ne{ta da podnesuva:

lo{oto vreme i nepravdata.Malite ne{ta go pravat ~ovekot sre}en.

AFORIZMI

Humor

KRSTOZBOR

\

\

\

SKANDI UPLA]AWEUPLA]AWEUREDENIUREDENIZELENIZELENI

POVR[INIPOVR[INI

BOG NABOG NAPODZEM-PODZEM-

JETOJETODENARDENAR SKANDISKANDI

PLANINAPLANINAVOVO

FRANCIJAFRANCIJA

DANSKADANSKAMERKA ZAMERKA ZA

KOLI^INAKOLI^INA

PROIZVODPROIZVODNANA

P^ELITEP^ELITE

POU^NAPOU^NALIT. ODLIT. OD

ENCIKOLENCIKOL--PEDISKIPEDISKIKARAKTERKARAKTER

PPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂KKKKAAAATTTTAAAANNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

NASILNONASILNOIZNENADNOIZNENADNOVLEGUVAWEVLEGUVAWE

PA\AWEPA\AWE

LAZARLAZARRISTOVSKIRISTOVSKI

SAKAN,SAKAN,SAKANASAKANA

(VO(VOPOEZIJA)POEZIJA)

BAWI VIBAWI VIITALIJAITALIJA

RIMARIMA

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOT

GEORGI-GEORGI-EVSKIEVSKI

DOEN^EDOEN^E

UNGARSKIUNGARSKIKNEZ ODKNEZ OD

DEVETI VEKDEVETI VEKPLANINAPLANINA

VO MK.VO MK.

S. VO DEMIRS. VO DEMIRHISARHISAR

VOJVOD.VOJVOD.[AHIST[AHIST

BORABORA

BIZMUTBIZMUTAVSTRISKAAVSTRISKANOVINSKANOVINSKAAGENCIJAAGENCIJA

PODAROKPODAROKSKR. ZASKR. ZA

“I DRUGO““I DRUGO“

SULFURSULFURIND. ZAIND. ZA

MOTORNIMOTORNIVOZILAVOZILA

FRAN-FRAN-CUSKICUSKIKRALKRALVIDVID

OVO[JEOVO[JE

GLAS,GLAS,POVIKPOVIK(TUR.)(TUR.)

JAPONSKIJAPONSKIPISATELPISATEL

UEDAUEDA

PLEMENSKIPLEMENSKISIMBOLSIMBOL

@ITEL NA@ITEL NAKAMPU^IJAKAMPU^IJAROMAN ODROMAN OD

SLAVKOSLAVKOJANEVSKIJANEVSKI

TALKA^TALKA^POTPORNAPOTPORNA

GREDAGREDA(GERM.)(GERM.)

GRAD VOGRAD VO[PANIJA[PANIJA

VLADAR VOVLADAR VOKNE@EV-KNE@EV-

STVOSTVO

MORSKAMORSKATESNINATESNINA

NA MALAJANA MALAJAOSTROVOTOSTROVOTNA ODISEJNA ODISEJ

SKANDISKANDI KELVINKELVIN KINESKAKINESKADINASTIJADINASTIJA

GRAD VOGRAD VOKINAKINA

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

RADIUSRADIUS

PRVAKPRVAK

AFIRMAAFIRMA--CIJACIJA

INDISKOINDISKOBO@ESTVOBO@ESTVONA OGNOTNA OGNOT

MODEL NAMODEL NATOJOTATOJOTA

VID IGRAVID IGRASO KARTISO KARTI

KOSKENOKOSKENOKOSKI^EKOSKI^EZA IGRAZA IGRALIBANLIBAN

POTTIKNUPOTTIKNU--VAWEVAWE

LIBANLIBAN

QUBOVQUBOV

J.J.

IMETO NAIMETO NANA[IOTNA[IOTPRERODPREROD--

BENIKBENIKKR^OVSKIKR^OVSKI

POTKO@NIPOTKO@NILOJNILOJNI

IZRASTOCIIZRASTOCI

DETSKODETSKOPLA[ILOPLA[ILO

ODODKNIGITEKNIGITE

ALEK GINISALEK GINIS

ACA MATI]ACA MATI]ALTALT

AMPERAMPERREKA VOREKA VORUSIJARUSIJA

DADODADOTOPI]TOPI]

@ENSKO@ENSKOIME NAIME NAGALENOGALENO

TENKA,TENKA,VITKAVITKA

POLEMI^ARPOLEMI^ARGRAD VOGRAD VO

IRANIRAN

NA[NA[PISATELPISATELSIMONSIMON

ARTISTOTARTISTOTNELZONNELZON

GRAMGRAM

AVTOZNAKAVTOZNAKZA SARAEZA SARAE--

VOVOMETARMETAR

POSMAPOSMA--TRA^ PRITRA^ PRIKARTAWEKARTAWE

OBLIKOBLIK

^ESTI^KA^ESTI^KAZA OBR.ZA OBR.

IDNOIDNOVREMEVREME

K.I.K.I.

“ME\UNAR.“ME\UNAR.AMAT. BOKS.AMAT. BOKS.

SOJUZ“SOJUZ“EZERO VOEZERO VOFINSKAFINSKA

MADRITSKIMADRITSKIFUDBALSKIFUDBALSKI

KLUBKLUB

GRAD VOGRAD VOSADSAD

ZAEDNICAZAEDNICANA GERM.NA GERM.

RADIORADIOSTANICISTANICI

“KILOAMPER““KILOAMPER“

FRANCUSKI PISATELFRANCUSKI PISATELFELIKSFELIKS

INICIJALITE NAINICIJALITE NAARTISKATA KOLESARARTISKATA KOLESAR

PLANINA VOPLANINA VOAVSTRALIJAAVSTRALIJA

TAPAN KAJTAPAN KAJKINEZITEKINEZITE

SILENSILEN@IVOTIN@IVOTIN--SKI VIKSKI VIK

VIDICI PENZIONERplus dekemvri 2010, januari 201116

Vo Makedonija nau~iv mnoguza folklornite tradicii.Koga qubovta e golema, to-

ga{ ne se va`ni nitu kilometri-te, nitu pak godinite. Takov eslu~ajot so 67 godi{niotn penzi-oner od Holandija Ernesto Fi-{er, vquben vo make-donskiot izvorenfolklor i tradicii-te, kako i na organi-ziranoto dejstvuvawena penzionerite. Tojza Makedonija velideka e najubava zemjaod site {to gi pose-til, a e mnogu prijatnoiznenaden za organi-ziranoto dejstvuvawena penzionerite.

Vo razgovor so negonajprvin se interesi-ravme kako i koga sesretnal so makedon-skiot folklor i tra-diciite?

- Pred petnaesetina godini, sogrupa holandski turisti slu~ajnose najdv na festivalot vo Dolne-ni. Me ponese milozvu~nuiot pi-sok na gajdata, ve{tinata na gaj-darite i `ivopisnata priroda.Na gajdata ne mo`ev da ostanamramnodu{en, go snimiv celiotfestival, kupiv od tamu gajda ikoga se vrativ vo Holandija po~-nav sam da go izu~uvam majstor-

lkot na svireweto. Bidej}i bev voraboten odnos, ne mo`ev povtornoda dojdam vo Makedonija, no otka-ko se penzionirav ve}e ~etvrtagodina po tri ~etiri pati vo go-dinata doa|am vo Va{ata zemja, gipronao|am gajdarite, gi zapozna-

vam Va{ite tradi-cii. Mo`ebi ne }emi veruvate, no jaszapoznav okolu 100gajdari od sitekraevi na Makedo-nija, gri`livo gizapi{uvav nivniteadresi, gi snimavna kamera nivnitesvirki na gajda, apotoa gi analizi-rav i u~ev doma.Skoro sekade kadesum bil kupuvav poedna gajda, takamojata zbirka broidesetina gajdi, nakoi sviram. I nie

vo Holandija imame gajdi, no ne sedobri kako Va{ite. Silen vpe~a-tok mi ostavija i Va{ite tradi-cii i qubovta so koja gi neguvatei se trudite da im gi prenesete napomladite generacii.

]e izdvoite li ne{to pokarak-teristi~no od Va{eto poslednoprestojuvawe vo Makedpnija?

- Prvo da ka`am deka imateprekrasna zemja, neprocenlivo

kulturno bogatstvo i mnogu dobarnarod. Jas ovde najdov mnogu pri-jateli, a so ~lenovite na KUD"Veseli penzioneri” se ~uvstvu-vam kako doma. Od niv nau~ivmnogu, zatoa i sekoga{ sum nivengostin. Toa {to vo dru{tvotoimate duri {estmina gajdari evistinsko bogatstvo i jas toa mno-gu go cenam. Me interesira i orga-niziranosta na zdru`enijata napenzionerite i nivnoto funkcio-nirawe preku Sojuzot. Mi ovozmo-`ivte da bidam prisuten na ednasredba na penzionerite {to gopodgotvuvaat Va{iot vesnik"Penzioner plus”, kako i na pro-mocijata na knigata "Moeto ime epenzioner” od novinar vo penzijaDragi Argirovski. Mene mi be{evra~en eden primerok i toa mnogumi zna~i, za da go poka`am na mo-ite kolegi i prijateli vo Holan-dija. Isto taka mi dozvolivte danastapam na edna emisija na na-cionalniot kanal na MTV, kadeotsviriv makedonsko oro, na ma-kedonslka gajda. Bev u~esnik i nafestivaliot na izvoren folklorvo Iwevo, kade go osvoiv prvotomesto vo solo izvedba na gajda. Zamojata qubov kon Makedonija go-vori i toa {to godinava kupivkomplet nosija od Makedonija ko-ja so gordost }e im ja poka`uvam inosam vo Holandija.

M.Zdravkovska

Gajdaxijata Ernesto Fi{er od Holandija

Na jubilejnite 15-tiRepubli~ki sportskipenzionerski natpre-

vari, koi neodamna se odr-`aa vo ubava atmosvera voRadovi{, penzionerkataSne`anka Atanasova odZdru`enieto na penzioneriod Sveti Nikole go osvoiprvoto mesto i se zakiti sozlaten medal vo disciplinatabla. Be{e presre}na ivozbudena, liceto i bleska-{e so nasmevka, koga i gostavija medalot okolu vra-tot.

No, koja e penzionerkataSne`ana Atanasova i na {toe rezultat dobivaweto nazlatnata medalja?

Taa e penzionerka od 2001godina. Igraweto tabla naovaa vredna penzionerka i evistinsko zadovolstvo ipredizvik, mnogu godini na-

nazad, u{te od nejzinatanajrana mladost. Ovaa zlat-na medalja ne i e prvo priz-nanie. Na 13-tite Repub-li~ki sportski penzioner-ski natprevari vo 2008 go-dina koi isto taka, se odr-`aa vo Radovi{, taa goosvoi vtoroto mesto i domaponese srebren medal voistata disciplina. Posled-nite ~etiri godini od svojotpenzionerski `ivot u~es-tvuva vo Regionalnite nat-prevari i sekoj pat osvojuvaprvo mesto.

Inaku, Sne`ana Atanasovae vredna `ena, dobra sopru-ga, majka i baba. No taa ne eposvetena samo na igrawetabla. Slobodnoto vreme gokoristi da sozdava i prek-rasni ra~no izraboteni is-kqu~ivo po {ema, razni ra-kotvorbi koi gi izrabotuva

so golema qubov i zadovol-stvo. Nekoi od ispelteniteraboti gi zadr`uva za sebe,a nekoi so radost gi podaru-va na svoite bliski. Sne`a-na ne mo`e da sedi bez ne{-to da raboti, sekoja minutavo denot mora da e zafatenaso nekoja rabota. Saka mnoguda pe{a~i i re~isi sekoj-dnevno pominuva okolu 2 km.vo dru{tvo so svoite prija-telki - penzionerki. Re-dovno ~ita knigi i e ~len nabiblioteka vo Sveti Niko-

le. Tuka e i vnukot koj i giispolnuva i razuabvuva de-novite so svojata iskrenadetska qubov. a koj znae po-nekoga{ da bide i nemirko.Sne`ana koja e majstor zatabla go podu~uva na igrawetabla i svojot vnuk, koj iakoe mal, ve}e i e dobar par-tner.

Pokraj so vnukot i so svo-ite bliski, taa i ponatamu}e prodol`i da igra tabla ida u~estvuva na penzioner-skite natprevari vo nared-nite godini i se nadeva de-ka slednite predizvici }ebidat u{te pouspe{ni so go-lemata i nesebi~na podr{kakoja ja ima i od soprugot, atoa od se srce i go po`elu-vame vo imeto na site `eni ina site penzioneri od SvetiNikole, bidej}i Atanasova epenzionerka-sportist zaprimer.

Vukica Petru{eva

Osvoena zlatna medala

Vo Zdru`enieto na penzio-neri od Gostivar me|uistaknatite aktivisti

spa|a i Jelena Jakimovska, ko-ja ve}e pet godini epenzionerka. Svojotraboten vek Jelena goima pominato kako tek-stilen rabotnik vo Go-stivar. Denes kako pen-zionerka, slobodnotovreme go ispolnuva sosvojata neostvarena go-lema qubov, so pesnata.Ubaviot ne`en glas idarbata ja zabele`alemnogumina u{te kakou~eni~ka vo osnovnotou~ili{te kade peela naproslavite. No, kako{to veli, taa poradislabata materijalna

sostojba ne bila vo mo`nost dago prodol`i {koluvaweto vomuzi~ko u~ili{te {to i bilagolema `elba. Zatoa sega taa e

edna od najak-tivnite penzio-nerki vo zdru-`enieto, `enaso entuzijazam ineiscrpna ener-gija, so prirodendar i prekrasniglasovni mo`-nosti, uspe{nasolo peja~ka, so{to mo`e da segordee. Sekoga{vedra, nasmev-kata kako da istoi na ustata,raspolo`ena iprijatna za raz-

govor, `ena od koja postojanozra~i pozitivna energija.

"Koga se penzionirav, po~navda se dru`am so penzioneritevo Zdru`enieto. ^etiri godiniu~estvuvam na penzionerskiterevii. Ovaa godina ja ispolnivpesnata "Mome moli boga”, zakoja bev nagradena so burenaplauz. Posebno gi sakam izvor-nite narodni pesni koi mi odgo-varaat na moite glasovni mo`-nosti. No, ne samo toa, jas sumavtor i na nekolku pesni koi gipejam”, raska`uva{e taa.

Jelena e doka`an i pasioni-ran ribolovec. Posebno saka daprigotvuva specijaliteti odriba. Tokmu zaradi toa, ve{ti-nata i `elbata kon podgotvu-vawe na najrazli~ni specijali-teti, taa bila pove}egodi{na~lenka na nevladinata organi-zacija "Ve{ta `ena”.

"Pred nekolku godini ja dobivprvata nagrada vo Gostivar i odtoga{ jas ja organiziram taa ma-nifestacija kaj nas” veli Jele-na. Taa e neumorna. Nao|a vremeza se {to relaksira i du{evnoja ispolnuva i toa go raboti soqubov i zadovolstvo.

Vasil Pa~emski

Vo Zdru`enieto na pen-zionerite "Centar” voSkopje, denovive se

odr`a promocija na "Tancotna du{ata”, delo na poete-sata Sava Tahovska.

Pred mnogubrojnoto ~len-stvo i pred gostite za delo-to na avtorkata i za zna-~eweto na nastanot govoreapretsedatelot na ova zdru-`enie Pavle Spasev, sekre-tarot na SZPM Dragi Argirovski iavtorkata Sava Tahovska koja pro~itanekolku pesni od svojata najnova zbir-ka, treta po red i gi razgali du{ite naprisutnite.

Knigata, ubavo pi{aniot zbor, po-~ustvuvavme na ovaa sredba, se verenpridru`nik vo `ivotot na Tahovska.Taa pi{uva i si go razubavuva i sop-stveniot `ivot i `ivotot na lu|etookolu sebe.

Vo 2005 godina Sava Tahovska jaizdala svojata prva zbirka "Let nakriljata na qubovta”, vtorata e zbir-ka pesni od sedum avtori, a tretataeve , e naslovena "Tancot na du{ata”.Iovaa treta kniga e posvetena na saka-nite vnuci i e prodol`enie na ciklu-site za decata, zbor na zborot, za poe-tot i qubovni pesni od prviot bakne`do po~etokot na krajot, kako {to veliavtorkata. "Gi ostavam spomenite predda zastane krvta vo venite”.

Ne pra{uvaj kade se nao|aToa zao|a...Zad ridSe gubi od vid,Daleku od sekoj domenVi ostavi spomenDa ve potsetuva,Deka nikoj vekovi ne vekuvaA samo qubovta lekuva.Kolku da znaeteDodeka traete- da ne se kaete.

I ovaa penzionerska sredba, promo-cija na kniga, ni poka`a deka tretatadoba ima svoi ubavini. Kako {to zak-lu~i i sekretarot na SZPM DragiArgirovski, kreativnosta mo`e da serazviva i vo podocne`niot period od`ivotot i zatoa na vakvite talentitreba da im se dava bezrezervna pod-r{ka, a nivniot primer da go sledatmnogumina.

C. Ilieva

Tretata doba - vistinsko vreme zatvore{tvo

Bilteni

Vo izdanie na SZPM denoviveizlegoa od pe~at dve kolorniizdanija na Informativniot bil-

ten posveteni na 15-te Republi~ki pen-zionerski sportski natprevari i naOsmata revija na pesni, muzika i igri{to se odr`aa vo tekot na 2010 godina.

Vo ubavo ilustriraniot Bilten zasportskite natprevari posveten na ju-bilejot e dadena hronologija na odr`a-nite sportski igri vo izminatite pet-

naeset godini, so op{iren prikaz na Re-publi~kite penzionerski sportski nat-prevari koi vo 2010 godina mo{neuspe{no se odr`aa vo sportskiot cen-tar "[ampion” vo Radovi{.

I Biltenot za folklornite revii emoderno oblikuvan i vo slika i zbor edaden celosen prikaz na Regionalniterevii na pesni, muzika i igri, na koi do-ma}ini vo 2010 godina bea Zdru`enijata

na penzionerite na Sveti Nikole, Pri-lep, Vinica, \or~e Petrov i Strumica.

Kako {to e poznato ovie dve zna~ajnimanifestacii gi organizira SZPM.

Penzionerka so glas na slavej

Denovive vo izdanie naNarodna biblioteka"Goce Del~ev” od [tip

be{e objavena novata stihoz-birka "Makedonium” na Cveta

Spasikova, osvedo~en avtorso devet knigi vo svojata li-teraturna aktiva.Taa del odsvoeto tvore{tvo mu go pos-vetuva na gradot po Isarot, aovoj pat gi vospeva borcite iheroite. Prio|aj}i so golemo~uvstvo kon ovaa tema poet-ski se osvrnuva na viorite na vojnata i na kova~ite na istorija-ta, zavr{uvaj}i so tvorbite za ubavinite na Makedonija.Dosega giima objaveno i stihozbirkite "Branuvawa i videlina”, "Svetilnikvo vremeto”, "Zdivot na Bregalnica” i "Himena”. Spasikova e{tipski dopisnik na "Penzioner plus” . D.A.

Bez poezija

Bez poezija ta`ni }e bidat i zemjata drevna i sonceto ve~no i neboto vi{nozo{to nema koj drugda i gi opee stapkite.

Bez poezija ta`ni }e bidat pticitei grankite na dvjata bez nivzo{to nema koj drugda im gi iska`e kopne`ite.

Taa e mesto od sinxir na zvucipateka od yvezdi ve~ni .Taa yirka vo srceto na lu|eto vo mirisot na cvetotvo senkata na du{ite mrtvi.

Ta`no }e bide ~ove{tvoto ako zamre poezijatavo ~ekorot na progonot vo vremeto bez dno.

Poezijata e sozdatel na riznica niz vekovite.

C. Spasikova

Nova stihozbirka na Spasikova

\