SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

TRIBINA

ZDRAVSTVO

INFO

POTSETUVAWE NAARGUMENTITE

NOV DOM ZA STARILICA VO BITOLA

str. 2

str. 3

FZO - LISTA SOLEKOVI BEZ DOPLATA str. 9

28 mart 2014 godinaGodina VII, broj 68

OT^ETNI SEDNICI

str. 12

str. 15

KULTURA

ZABAVA

str. 16

str. 17

str. 19

PENZIONER

INTERVJUSO \ORGEANDONOV

str. 8

str. 10 i 11

str. 20

Sobranieto na Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija na 24mart 2014 godina ja odr`a svojata ot~etna sednica na koja bea usvoeniIzve{tajot za rabota i Zavr{nata smetka za 2013 godina, kako i Odlu-

kata za utvrduvawe na edinstveni kriteriumi za matrijalno-finansisko rabo-

tewe na zdru`enijata i Sojuzot. Na sednicata be{e zaklu~eno deka spored rezultatite 2013 godina e edna od

najuspe{nite godini za Sojuzot, za {to zabele`itelno obra}awe ima{e pretse-datelot na SZPM, Dragi Argirovski.

Ot~etna sednica na Sobranieto na SZPM

Najnapred pozdrav do site Vasprisutni. Zadovolstvo e da serakovodi i sorabotuva so lu|e

kakvi {to ste site vie, pretstavnicina va{ite zdru`enija. Pozdrav i dogostite i site onie koi davaat pri-dones na{ata najbrojna i mnogu aktiv-na nevladina, nepoliti~ka i multi-etni~ka asocijacija, koja vo posled-nite godini postignuva zabele`itel-ni rezultati, blagodarej}i na edin-stvoto na ~lenstvoto i rakovodniteorgani na site nivoa, od ogranok doSojuzot, da bide u{te pouspe{na.

Kako {to vi e poznata na{a najva-`na cel e ostvaruvaweto na program-skite zada~i vo za{tita i unapredu-vawe na pravata od penziskoto osig-uruvawe. Na{ prioritet e da imamedostoinstvena starost i zdravo i ak-tivno da stareeme vo ramkite na rea-lizacijata na evropskite preporakivo sorabotka so lokalnata i dr`av-nata vlast.

Iako na{ite celi se jasni, a na{e-to dejstvuvawe transparento, vo jav-nosta povremeno se pojavuvaat neso-odvetni i neprimerni kritiki, koi senajverojatno od nedobra informira-nost ili na odredeni strukturi nakoi ne im e vo prilog i ne im se radu-vaat na na{ite uspesi, na koi mo`atda ni pozavidat i mnogu pobogati iporazvieni op{testva, bidej}i niesme bogati so duh, energija i pravi~-nost. Vpro~em, toa se odliki na siteonie koi `iveat na ovie prostori, aosobeno na postarata generacija nakoja pripa|ame site nie. Nedoli~nikritiki neodamna iznese i novofor-miranata „Partija na obedineti pen-zioneri i gra|ani” so tvrdewe dekapostignuvawata na Sojuzot i na zdru-`enijata na penzionerite ne se real-ni i vistiniti, tuku se so predznak napopulizam i deka ni{to osobeno ne epostignato za podobruvawe na polo-`bata i standardot na penzionerite.U{te pove}e nerazbirlivi se nivniteizjavi i Programi vo koi se potenci-ra deka taa partija e formirana zada gi za{titi penzionerite od oniekoi ne poka`ale sluh za niv, a toa,spored niv, e rakovodstvoto i pret-

sedatelot na Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Make-donija!. Vakvite izjavi se nevis-tiniti i daleku od realnosta vokoja za `al `iveat i ovie glasnogovornici, koi imaat visokipenzii, zgri`eni semejstva i giu`ivaat site benificii {to giozboruvaat, a gi ostvaruva SZPMna site poliwa od sekojdnevniot`ivot. Nitu rakovodstvoto, nitupartijata ne se prezent na pen-zionerite i na gra|anite za koitvrdat deka gi pretstavuvaat.Ako tolku se gri`at za standar-dot na ovaa populacija, kade beada go ka`at svoeto mislewe, dago poka`at svojot otpor kogapenziite go doprea minimumot

od pod 49 %? Kade bea da go ka`atsvoeto „ne” koga penziite redovno nese ispla}aa. Sekoj saka da bide po-dobro, da bidat penziite povisoki,standardot podobar. Da. Ne treba go-lema mudrost za ovoj zaklu~ok. No ka-ko, od {to? Pa neli ne se samo pen-zionerite vo Republika Makedonija.

Kade bea ovi du{egri`nici i takanare~eni voda~i pripadnici na mar-ginalna partija vo koja ~lenuvaat sa-mo sedumstotini penzioneri i u{tetolku biv{i pripadnici od raznitepartii koi zaradi svojata nesposob-nost ili lakomost ostanale nezado-volni. Pa takvi ima i }e gi ima seko-ga{ i vo opozicijata i vo pozicijata.

SZPM ne e partija, no za razlika oddr`avite na Balkanot kade {to seformirani vakvi partii, penzione-rite vo Republika Makedonija imaatevidentno pogolemi rezultati. Na-{iot potvrden dignitet i kredibi-litet nekomu mu pre~i, zatoa ne napa-|aat. Se postavuva pra{aweto zo{totokmu sega se tolku ~esti izmislici-te za Sojuzot, poradi predizborietoli, ili zaradi svoi li~ni interesi.

Sojuzot na zdru`enijata na penzio-neri na Makedonija ostvaruva o~ig-ledni rezultati koi nikoj ne mo`e dagi negira, zo{to se vistiniti i nepo-bitni i najvisoki vo istorijata napenzionerskoto organizirawe vo Ma-kedonija, sakale tie da priznaat iline. Faktite se na stranata na visti-nata i tie se na na{a strana.

So najnoviot Zakon za penzisko iinvalidsko osiguruvawe na na{e ba-rawe, se utvrdi, so dobrovolna sog-lasnost, gri`ata za sobiraweto na~lenarinata i za solidarniot fondzakonski da ja ima Fondot na PIOM{to e unikaten primer vo Evropa. Nasite ni e kristalno jasno deka ako sa-mi ja sobirame ~lenarinata i 120 de-nari za solidarniot fond, Sojuzot izdru`enijata na penzionerite te{ko}e mo`ea da funkcioniraat. Mnogukorisno se poka`a toa {to vo ovoj pe-riod ~lenarinata se zgolemi od 20 na30 denari, so {to se obezbedija zna-~itelno pogolemi sredstva za zgole-meni aktivnosti na zdru`enijata, aOdborot na registriranata organiza-cija utvrdi ednakva visina za ispla-ta po 500 evra od solidarniot fond itoa se vr{i preku podra~nite edini-

ci na Fondot.Prose~nata penzija od 7.683 denari

vo 2006 godina sega vo 2014 godina sezgolemi na 12.455, ili {to e porastod 62 otsto, najniskata penzija vo ovojperiod e zgolemena od 4.330 na 7.620denari, ili za 76 otsto, a najvisokataod 27.606 vo 2006 stana 36.000 denari,ili za 30,43 otsto.

Zna~itelno pogolem broj penzione-ri so zadovolstvo go prifatija i do-polnitelnoto usoglasuvawe na pen-ziite po 600 denari na sekoj penzion-er, {to za 11 meseci od godinava ku-mulativno iznesuva po 107 evra, sre-dstva od buxetot, a ne od fondot. Ovae u{te pozna~ajno ako se analiziraatoficijalnite podatoci od Dr`avnotzavod za statistika, redovnoto zgo-lemuvawe za vtoroto polugodie odminatata godina }e be{e samo 0.08otsto, odnosno za najvisokata penzijaod 36.000 denari samo okolu 3 denarimese~no. Efektot }e be{e minima-len, bidej}i spored utvrdenata meto-dologija 50 otsto od porastot na ce-nite sporedbeno na prvoto so vtorotopolugodie vo 2013 godina iznesuvaminus 5 otsto, a 50 otsto od porastotna platite iznesuva samo 0.08 otsto.

Za da se dobie realna slika trebada se sogleda i kupovnata mo} na pen-zionerite na Balkanot i po{iroko.Spored posledite podatoci na „Ev-rostat” od Evropskata unija Makedo-nija ima najeftina hrana, pijaloci itutun vo cela Evropa. Hranata kaj nase za 42 otsto poeftina od prose~natacena vo Evropa, tutunot za 75 otsto ipijalocite za 35 otsto. Taka e i so ne-koi drugi produkti.

Spored ovaa analiza lebot i `i-tarkite vo Makedonija se za 46 otstopoeftini od evropskite, mesoto za 55otsto, a mlekoto i mle~nite proizvo-di se za 33 otsto poeftini od evrop-skiot pazar. Pribli`no isti ceni ka-ko kaj nas se registrirani vo Polska,a treta na listata na zemji so najef-tin leb i `itarici, meso, riba i mle-~ni proizvodi e Albanija.

Vo analizata na „Evrostat” se na-pomenuva, dodeka lebot vo Makedo-nija se kupuva za 25 denari, vo Hrvat-ska za 51 denar i vo Velika Britanijaza 54 denari, a kupovnata mo} na na-selenieto vo tie zemji e mnogu pogo-lema. Kilogram domati vo na{ata ze-mja vo prosek e 59 denari, vo Hrvat-ska 164 i vo Britanija 185 denari, tojsoodnos za kilo jabolko e 30-66-147,za {est jajca 45-70-144, za kilo {e-}er 34-43-73, litar mleko 40-54-73,litar maslo 53 - 61-148, kilo kompi-ri 30-102-111, dva litra koka kola69-90-146 itn.

Spored analizata na Tanjug vo po-ve}e evropski dr`avi prose~niteplati i penzii se za deset pati po-golemi vo sporedba so balkanskitezemji. Prose~na plata vo Velika Bri-tanija i Francija e okolu 2.040 evra,a prose~na penzija okolu 1.120 evra.

Spored izve{tajot na Tanjug najvi-soka prose~na penzija na Balkanot evo Hrvatska, okolu 300 evra. Vo Ma-kedonija prose~nata penzija iznesuva

12.455 denari ili 202 evra, vo Bosnai Hercegovina 170 evra, vo Srbijaokolu 200 evra, vo Bugarija, Albanijai vo Kosovo okolu 150 evra. Zna~i,makedonskite penzioneri nemaat naj-niski penzii na Balkanot.Vo siteovie zemji zamrznato e poka~uvawetona penziite, a zgolemena e starosna-ta granica za penzionirawe.

Zna~ajna brojka na penzioneri voMakedonija, koja opfa}a nad 150.000penzioneri, koi imaat penzija poma-la od prose~nata, od 2013 godina do-bija pravo na besplatno bolni~ko le-kuvawe, a nad 28.000 penzioneri soponiski penzii ja koristea i }e kori-stat sedumdevna bawsko-klimatskarekreacija. Starite lu|e vo Skopje,Bitola, Prilep, Veles, Ko~ani i dru-gi gradovi imaat i besplaten av-tobuski prevoz vo odredeni denovi sotendencija da se zgolemi i brojot nagradovi, no i na denovi.

Na na{e barawe Vladata ni izlezevo presret davaj}i ni prostorii zarabota vo zgradata na MRT i toa 161kvadraten metar za trajno koristewebez nadomest. Vo pove}e gradovi bla-godarej}i na uspe{nata sorabotka solokalnata samouprava otvoreni sepove}e sovremeni klubovi za dnevenprestoj na penzionerite, kako i ne-kolku centri za prestoj na stari lica.Na{ite revii na pesna, muzika i igrise proglaseni manifestacii od naci-onalen interes za kulturata na dr-`avata, a za site teatarski pretstavivo Skopje i vnatre{nosta penzioner-ite imaat popust za vleznici od 50otsto i drugo. Za ovie postignuvawapostojano dobivame ~estitki od naj-golem broj penzioneri, kako i od so-juzite na penzionerite od Slovenija,Hrvatska, Srbija, Bugarija, Albanija iKosovo, so koi razvivame me|unarod-na sorabotka.

Za uspesite na SZPM i na zdru`e-nijata zaslu`ni se golem broj na pen-zioneri. Ovoj trend i na{eto zaedni-{tvo treba da prodol`i. Ve poviku-vam da ostaneme zdru`eni i splote-ni, zaradi golemite uspesi, no i za-radi viziite i mudrosta koja ovaa po-pulacija ja nosi vo sebe za site pra-{awa od `ivotna va`nost na dr`a-vata, no i na na{iot narod i na gene-raciite koi doa|aat. I ponatamu da~ekorime eden do drug vo odbrana iunapreduvawe na pravata na penzio-nerite, za zgolemuvawe na aktivnos-tite i za sozdavawe {to podobri us-lovi vo tretata `ivotna doba, za iz-gradba na penzionerski domovi i ce-ntri za prestoj na penzioinerite, zadoma}insko rabotewe i zgolemenahumanitarna aktivnost, za u{te po-dobri rezultati na poleto na sportoti kulturata, na organizirawe pikniksredbi, ekskurzii i drugo. Zaedni{-tvoto }e ne napravi u{te posilni ipouspe{ni.

Neka ni bide uspe{na 2014, Godi-nata na solidarnosta, principot vrzkoj e sozdaden na{iot penzionerskisistem. Samo po toj pat se odi napred,drugite pati{ta se bezpa}a, a dekatoa e taka, }e poka`e vremeto.

Obra}awe na pretsedatelot Dragi Argirovski na sedmata sednica na Sobranieto na SZPM

Patot po koj ~ekori Sojuzot e ispraven i transparenten - dokaz se rezultatite

AKCENTI ODIZVE[TAJOT ZA 2013NA SZPM

MBLEDHJA E KE TË

LShPM

TANE

str. 13

str. 4 i 5

str. 7

OSMOMARTOVSKIPRAZNUVAWA

str. 14

MINISTEROT SPASOVVO POSETA NA KATLANOVSKA IDEBARSKA BAWA

Dragi Argirovskipretsedatel na SZPM

AKTUELNOSTI PENZIONER plus mart 20142

Denovive vo euforija na predizborieto vojavnosta bea liferuvani nekoi nevistiniza mestoto i ulogata na najmasovnata i naj-

aktivnata nevladina, nepartiska i multietni~kaorganizacija - Sojuzot na zdru`enija na penzio-nerite na Makedonija. Vo vreme koga se sveduvaatrezultatite od rabotata i koga se dava ot~et zarealizacijata na Programata na SZPM za 2013 go-dina, nekoi zagri`eni novokomponirani partiski~elnici, so {irewe nevistini se drznaa da gidevalviraat postignuvawata na Sojuzot koi beaoceneti za istoriski. Samo nedobronamernici,ili neuki, ne sakaat da ja vidat i da ja doznaatvistinata za SZPM i ka`uvaj}i nebulozi se zala-`uvaat sebesi i nekoi nivni poddr`uva~i (za dapridobijat u{te takvi), mislej}i deka }e im po-rasne rejtingot i, gotovo, „site }e potr~aat konniv da spas pobaraat”. Tuku, mo`ebi e ne{to drugovo pra{awe!? Verojatno, svesni za neuspehot {togi o~ekuva vo izborite, kako davenici za slamkase fa}aat i, ako e taka, navistina ne treba mnoguda im se zabele`uva.

No, koj mo`e penzionerite da gi izla`e i da ginadmudri! Tie stameni i iskusni gra|ani to~noznaat da procenat i da ne dozvolat nekoj da gizamajuva. Zatoa, zaludno e verbalno i preku me-diumite da se napa|a Rakovodstvoto na SZPM, damu se lepat etiketi i pau{alno da se davaat iz-javi od tipot deka „SZPM e nevladina organiza-cija, i {to e u{te pova`no, pogolemiot del odlicata vo rakovodstvoto se bliski do vlasta”, za

da se sozdade pogre{na percepcija za aktivnostai pridobivkite {to gi imaat penzionerite.

A koga stanuva zbor za pridobivkite, toga{faktite ja ka`uvaat vistinata. Site iznesenimanipulacii i {pekulacii se tendenciozni i da-leku od vistinata. Za da i im go osvetlime vido-gledot na navodnite „braniteli na pravata na pe-nzionerite”, potsetuvame na nekoi argumenti, a zapocelosno soznanie, gi upatuvame da se informi-raat na stranicite na na{iot vesnik, kade i voovoj broj se pravi ot~et za rabotata na SZPM vo2013 godina.

Zna~i, penzionerite so pomo{ na SZPM redov-no, organizirno i navreme gi ostvaruvaat svoiteprava steknati vrz osnova na Zakonot za penziskoi invalidsko osiguruvawe. Pove}e godini i vouslovi na te{ka ekonomska i svetska kriza, kogavo Evropa i vo sosednite zemji se namaluvaatpenziite, na{ite penzioneri redovno i navremedobivaat penzija, duri i zgolemena. Gi spomnuva-me i benefitite vo zdravstvenata i socijalnataza{tita, a osobeno namaluvaweto na cenata nalekovite i besplanoto bolni~ko lekuvawe, bes-platnata klimatsko-bawska rekreacija, bespla-tniot avtobuski prevoz, a da ne govorime za kul-turno-zabavnite i sportsko-rekreativnite ak-tivnosti i orgniziranite sredbi, piknici i dru-`ewa, kako forma za podobruvawe na kvalitetotna `ivotot, za aktivno i zdravo stareewe i dos-toinstveno `iveewe na penzionerite...

Mendo Dimovski

Od agolot na vistinata

Potsetuvawe na argumentite

Na 24 mart 2014 godina SZPM ja oddr`a svo-jata ot~etna sednica. Prisutnite na sedni-cata, najnapred gi pozdravi i im se obrati

so gordost zaradi postignatoto, pretsedatelot naSZPM, Dragi Argirovski. Pokraj sumiraweto napostignatoto i realiziranoto, toj se osvrna i naneodamne{nite napa|awa vrz Sojuzot od stranana „Partijata na obedineti penzioneri i gra|ani”i pritoa me|u drugoto re~e.

- Faktite i vistinata se na stranata na So-juzot. Na{ite postigawa se evidentni, na{etorabotewe e transparentno. Patot po koj ~eko-rime e praviot pat, a pati{tata po koi ~ekoratnekoi glasnogovornici koi ne napa|aat se bes-pa}a. Deka e taka }e poka`e vremeto, no i na-{ite ponatamo{ni rezultati.

Potoa sednicata prodol`i spored predlo-`eniot dneven red. Najnapred razgledani beaIzve{tajot za rabota i Zavr{nata smetka za2013 godina, za koi vovodno izlagawe ima{epotpretsedatelot na IO na SZPM, MetodijaTo{evski. Toj gi potencira{e najbitnitepostigawa vo Izve{tajot za rabota na Sojuzot, sokonstatacija deka sekoga{ mo`e da bide podobro.

Vo svojata diskusija Stanka Trajkova, sekretarna IO na SZPM istakna:

- Nikoj nema pravo da gi devalvira postig-natite rezultati na Sojuzot, bidej}i toj e seri-ozen subjekt vo funkcioniraweto na gra|anskotoop{testvo.

Vo svoeto izlagawe taa gi istakna reformitevo PIOM, a se osvrna i na Proektot „Socijalnakarta”, kako i na naporite koi gi pravi SZPM zapodobruvawe na zdravjeto i standardot na pen-zionerite vo R. Makedonija.

Izve{tajot za rabota na Sojuzot be{e ocenet odprisutnite, kako mnogu kvaliteten i seopfaten ideka vo istiot ima analiza na srabotenoto, no iodredeni nasoki i konstatacii koi prisutnite giprifatija ednoglasno.

Po Izve{tajot za rabotata na Sojuzot za 2013godina diskutiraa: Jordan Arsovski, BlagojaAn|u{ev, Jovan Dam~evski, Qubica Kuzmanov-ska, Milorad Ristevski, Ilija Adamoski, Dan-~e Daskalovska i Besnik Pocesta potpretseda-tel na Sobranieto na SZPM koj re~e:

- Nikade, vo niedna Partija ili Asocijacija nepostojat vakvi me|uetni~ki odnosi kako {to giima vo SZPM. Me|u ~lenovite na Sojuzot postoitakvo drugarstvo i so`ivot koj mo`e da im slu`iza primer na generaciite koi doa|aat.

Zaklu~ok na sednicata be{e deka postignatiterezultati se delo na site penzioneri koi ~lenu-vaat vo Sojusot i deka tie ja otslikuvaat masov-nosta i transparentnosta, elementi koi go pravatSojuzot Evropski.

[to se odnesuva do Zavr{nata smetka za fina-nsiskoto rabotewe na Sojuzot vo 2013 godina, be-

{e konstatirano i vo Izve{tajot na NadzorniotOdbor, deka se rabotelo doma}inski i sporedzakonskite odredbi.

Dvata dokumenti bea ednoglasno usvoeni soslednite zaklu~oci:

Sobranieto go prifa}a Izve{tajot za rabotana SZPM za 2013 godina, i dava pozitivno mis-lewe za rabotata na organizte na SZPM i narakovodstvoto;

IO i rakovodstvoto na SZPM da se posvetina vnatre{nata organizacija konsolidacija naodnosite vo penzionerskite zdru`enija vo pres-ret na izbornata 2015 godina;

Sobranieto zaklu~i IO i rakovodstvoto naSZPM da gi intenziviraat kontaktite i da japro{irat sorabotkata so nadle`nite dr`avniteorgani i rakovodstvata na politi~kite partii odpozicijata i opozicijata zaradi potrebata zaneodlo`no ostvaruvawe na proektite opfateniso Nacionalnata strategijata na RM do 2020 god-ina za starite lica

Sobranieto na SZPM im prepora~uva na Iz-vr{nite odbori i naorganite na zdru`e-nijata vo ramkite naProgramata za rabotavo 2014 godina, da japro{irat, prodlabo-~at i intenziviraatsorabotkata so orga-nite na lokalnatasamouprava, zaradire{avaweto na so-c i o - e k o n o m s k i t epra{awa na penzio-nerite vo Godinatana solidarnost i

sozdavawe uslovi za pokvalitetno re{avawe napotrebite za aktivno stareewe (poddr{ka zaodr`uvawe na postojnite i izgradba na novi pen-zionerski domovi i domovi za stari lica,obezbeduvawe prostorni uslovi za otvarawe napenzionerski klubovi) i drugo.

Sobranieto go zadol`uva IO i rakovodstvotona SZPM da gi zabrzaat aktivnostite za proce-suirawe na Zakonot za penzionersko organizirawe.

Sobranieto go zadol`uva IO i rakovodstvo-to na SZPM da ja koordinira aktivnosta nazdru`enijata vo materijalnata sfera zaradiprimena na aktite za ostavaruvawena zaedni~ki-te celi od zdru`uvaweto.

Odlukata za utvrduvawe na edinstveni krite-riumi za matrijalno-finansisko rabotewe nazdru`enijata i Sojuzot be{e usvoena so 60 glasa,od prisutnite 62, eden be{e vozdr`an i edenprotiv. I ova glasawe poka`a i doka`a deka~lenovite na SZPM se edinstveni i vo dejstvuva-weto i vo odlukite!

Kalina S. Andonova

Od ot~etnata sednica na Sobranieto na SZPM

Edinstveni vo dejstvuvaweto i odlukite

Koga bevme deca, nestrplivo o~ekuvavme dadojde Veligden ili Bo`ik. Ima{e mnogupri~ini za toa, no vo na{ite detski sni-

{ta se motkaa samo mislite deka za tie prazni-ci nekoi od pogolemite bra}a i sestri }e dobi-jat novi ali{ta ili ~evli, a nie pomalite soradost o~ekuvavme da ne promenat vo ali{tataili ~evlite na svoite postari brat~iwa ilisestri~ki. I se taka, so godini. Odeweto vo cr-kva i pri~estot be{e neizbri{liv nastan, avra}aweto so zapalena sve}a vo racete vo tieposlepolno}ni veligdenski ~asovi vo cika tem-nina, i streme`ot oganot da se donese do ku}ata,ne ispolnuva{e do beskraj. Tie denovi bea pra-znik za detskite du{i i zaradi prazni~nite ja-dewa {to gi podgotvuvaa na{ite babi, ponekadei majki, postari sestri. No za decata ima{e idrugi praznici, koga majkite gi promenuvaa vonajnovo {to imaa, i gi ukrasuvaa so crveni ma-rami, mali znamenca na stap~e i gi nosea so nivna glasa~kite mesta. A tamu, redici po dvajca vokolona od u~ili{nata vrata, do preku dvornatau~ili{na porta na sokakot... Na dene{nite plu-ka~i na toa vreme koi anatemisuvaat se {toslu{nale, a ne razbrale, ne im veruvajte. Sete-te se na svoite po~etoci, na toj i takov `ivot...Kako da odime natamu ako zaboravime niz {to ikako sme pominale, za da stigneme do tuka. Kakoda go promenime na poarno, ako ne znaeme {tobilo, a {to ne bilo arno.

Mene ne mi e sram da go ka`am ova. I ~uvstvu-vam nekakvo blago, pritaeno zadovolstvo koga sepotsetuvam na toa vreme. Vo tie migovi, svesnostavam zavesa pred o~ite, gi isklu~uvam u{nitesetila da ne mi go vra}aat tropotot po `ele-zni~kite {ini koj{to sekojdnevno mi yuni vou{ite, me sledi i voznemiruva. Sakam da go zab-oravam patot na egzodusot niz koj minuvavme, a nemo`am. Me sledi kako yver {to go sledi plenot!

Sega, decata od mojata generacija koja izminasli~en pat, ponovo ima mo`nost da gi slavi svo-ite praznici. Dodu{a, imiwata na ovie prazni-ci ostanaa isti, no se izmeni nivnata sodr`ina.Pobliski sme do zna~eweto na tie praznici,poinaku ja sfa}ame i tolkuvame nivnata sodr-`ina. Vo sosedstvoto do nas i so nas, drugi na{ivrsnici svetlo gi odbele`uvaat svoite prazni-ci, koi nam kako deca, barem vo mojot kraj ne nibea poznati, se slevame vo zaedni~koto odbele-`uvawe na svetite dni. No, novoto vreme donesei novi praznuvawa.

Ovie i narednite denovi, mojata generacija epre~ekana od novi prazni~ni odbele`uvawa.Sve~eno i prazni~no, no i gri`livo i neizves-no, kako i vo nekoi poodamne{ni vremiwa. Sta-navme nedol`ni slavenici i prokolnatici poovie novi praznuvawa, sekoj spored verbata vosvojot nov "Bog#, i spored o~ekuvawata za praz-nikot da se dobie ne{to poinakvo od nekoga{-nite detski nade`i. Pred nas se novi izbori,dvojni izbori vo edno vreme koga na nedale~niprostranstva od nas se kobi novo svetsko pre-meruvawe na silite, i na nehumanosta. A ustiteni se polni od gri`ata za pravata na lu|eto odsite meridijani, za ednakvosta vo mo`nostite,za demokratskite procesi koi{to samo {to ne jasvrtele na{ata sudbina... Vo isto vreme, sitesvetski i lokalni mediumi ne klukaat so in-formacii za semo`ni i nemo`ni prirodnikatastrofi i katastrofi {ti gi pri~inuva lu-diot ~ove~ki um, seedno na koja to~ka od zemji-nata topka, i seedno od ~ija glava izrodeni.Strepime od denes do utre. I kakva razlika.Koga bev u~enik od Le{ok preku Slatino, sekoj-dnevno i po sonce, i po do`d, i po veter i posneg, so nekolkute vrsnici odevme sami vo u~i-li{teto vo Tearce. Sega, sekojdnevno, po istipriliki se sre}avam so moite vrsnici vo dvorotna u~ili{teto kade ni u~at vnucite, za da giprifatime i bezbedno da gi odneseme do doma!

Kakov presvrt, kakva maka, ne fizi~ka, mislov-na. Otidovme nemerlivo napred, `ivotot nipriredi i mnogu sre}ni i ~estite darbi, ama dase pla{ime sekoj den {to se mo`e da im se slu~ina decata, na{ite, na sosedite, na prijatelite,na nepoznatite od treta ulica, toa me raspar-~uva kako buka od pregolem stud. Nemir koj{tomi pre~i vo di{eweto. Ama, toa ti e. Zgora natoa i po nekoe stare~ko gajle. Ama, koj gi nema!Uteha neka ni bide praznuvaweto...

Ete po~ituvana generacijo. Vo site drugi sla-vi i praznici da gi pre~ekame i ovie dvojnipraznuvawa. ]e izbirame pretsedatel na dr`a-vata i nov sostav na Sobranieto na Republi-kata. Neka se ~estiti! Ama, za da go izgovorimeovoj blagoslov na krajot od praznuvaweto, ne~eka razre{uvaweto na u{te nekolku dilemi.Treba dobro da procenime kade na izbira~kiteliv~iwa }e go zaokru`ime imeto na na{iot fa-vorit.

Taa odgovornost ~esto se sfa}a neseriozno,kako ~in na zabava, kako dosetka na nekoj {ego-biec koj vo svoeto meditirawe otkril deka se-edno {to }e zaokru`ite, i na kogo }e dadete do-verba, se e isto. Deka site se isti. Deka vetuva-at dodeka ne se soglasite da go zaokru`ite bro-jot, a potoa imate ~uvstvo na izmamena devojkaod koja dodvoruva~ot ja dobil premijata, i pove-}e nema zo{to da igra, premijata e edna i taa"padnala#!

Slu{avme i }e slu{ame najrazli~ni ponudi zakoi sekoj }e treba da si napravi seriozni "pres-lu{uvawa vo sebe# za da znae deka ovoj pat nemada zgre{i, ako takvo ~uvstvo ima za izminatiteprocesi.

Spored mene, ako slu{neme koj {to nudi i ka-kvi {ansi ima da go ostvari toa vo idninata {todoa|a, imame nade`na kombinacija.

Ako slu{ame samo, koj {to, pove}e ili pomal-ku napravil od drugiot, ili, koj {to ne napravil,a imal {ansi za toa, }e imame te{ka dilemakade da go ostavime na{eto mastilavo krug~e.

Ako ne slu{neme ni{to od ova, i ako kom{iv-kata Persa i tetka Sevda si ispratat samo kle-tvi i prokobi za toa kolku sprotivnata stranapove}e mamela i kradela vo minatoto, kolkuvozovi ispu{tila na patot do ve~nosta, kolkuqubovni seansi se pretvorile vo politi~kiaferi, i t.n i t.n. ne }e ni bide lesno da napra-vime dve krug~iwa, a me|u niv da stavime raz-delna crta (koja jazi~arite ja vikaat "tire#).

Gledam kako, i sega, mojata generacija, kako ivo minatiot vek, }e minuva pat so "odot po ma-kite#, }e ja izoduva povtorno, i povtorno svoja-ta krivulesta pateka i na stari godini.

Sepak, za da bideme na ~isto, }e ka`am, dekajas veruvam oti mojata generacija go znae svojotdolg, i smelo, mudro i dostoinstveno }e ja izvr-{i, kako i mnogu pati dosega, uspe{no, svojataop{testvena misija na mirot. A mirot zna~i de-mokratija, a demokratijata zna~i napredok ako edemokratija, a napredokot zna~i sloboda, i pak}e povtoram, deka mojata generacija sekoga{znaela da go izbere vistinskiot pat do slobo-data. Toa e patot po koj{to treba da odat tie{to }e gi izbere, tie {to }e ja dobijat doverba-ta da vodot, za da mo`e mojata generacija da good`ivee ostatokot od svojot del od slobodata,vo sloboda...

Ova ne e proglas. Ova ne e manifest. Ova ne eparola zalepena na ogradata na {totuku zapo~-natata izgradba na ku}a na mojot kom{ija Slo-bodan Pi{manot, koj{to, verojatno so doza naironija, no i na negovata vrodena {egobijnost,saka{e da ne potseti na nekoi dale~ni vremi-wa, pa napi{al "Site na izbori! Koj ne izleze,}e vleze!#

Minuvam, gledam, pravam nekoj ~ekor, se vr-tam nanazat, ne mi se veruva, pak ~itam i si mi-slam, bo`e, Pi{manot koj{to e naroden tribunvo na{eto maalo, protivnik na sekakov akti-vizam, stanal aktivist! Neka mu e na zdravje!

Kogo da izbereme, za kogo da glasame!? Ne vika`uvam. Nastapi molkot i nema da pravam pre-kr{oci i krivi~ni dela za koi i inaku nikoj do-sega ne bil zemen na odgovornot. Ama bil zemen.

Najva`no od se, sepak e ~uvstvoto, koga posleizborite, na "h# ili "u# data, ili po bilo kojpovod }e sedneme na semeen, generaciski, ilideloven ru~ek, sredba ili sobir, da ne re~enekoj deka, eve "i sega ja utnavme rabotata" amideka "i ovoj pat pogodivme#! Da ne izleze kakovo detstvoto, samo {to }e go izbere{ veligden-skoto jajce, ona drugoto, {to }e go izbere bratotili sestrata, drugarot ili bratu~edot, ti iz-gleda pojako i poubavo!

E, ama se zapletkav, nikako da go zavr{am ovamoe potsetuvawe na detstvoto. Mislite deka etoa nekoja posebna namera? Ne, ne e taka. Veru-vam deka i vie ~esto ste tamu kade {to nekoga{ste bile, samo treba nekoj da ve potturne, da sesepnite, i da sfatite deka sum vo pravo. A i dane e taka, nema da vi zabele`am. Samo bidetevnimatelni. Bez detstvoto, `ivotot e kako slo-boda bez demokratija! Neka se ~estiti, no netaka ~esti!

Izborite!

Neka se ~estiti!Metodija St. To{evski

Kolumna

\

\

NASTANIPENZIONER plus mart 2014 3

Ministerot za trud i socijalnapolitika, Dime Spasov, grado-na~alnikot na Op{tina Gazi

Baba, Toni Trajkovski i pretsedate-lot na Sojuzot na zdru`enijata napenzioneri na Makedonija, Dragi Ar-girovski go posetija renoviraniotDneven centar za stari lica vo Ma-xari, Gazi Baba.

Pri posetata, ministerot Spasovpotseti deka renoviraniot Dnevencentar za stari lica vo Maxari, GaziBaba, e prodol`uvawe i sproveduva-we na zaedni~kite aktivnosti okoluotvorawe na Dneven centar i centarza davawe pomo{ vo doma{ni uslovivo Op{tina Gazi Baba, spored Dogo-vorot za me|usebna sorabotka, pome|u

Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika i Op{tina Gazi Baba, kojbe{e potpi{an na po~etokot na mesecjuli 2013 godina. Po potpi{uvawetona Dogovorot bilo zapo~nato so izve-duvawe na grade`no zanaet~iskiteraboti i rekonstrukcija na prostori-ite vo porane{noto kino Maxari.Grade`nite raboti bile obvrska naOp{tina Gazi Baba, i istite se zavr-{eni do krajot na minatata godina, aMinisterstvoto za trud i socijalnapolitika izvr{ilo opremuvawe sopotrebnata oprema i inventar.

- Dnevniot centar i centarot zadavawe pomo{ vo doma{ni uslovi, }efunkcionira vo prostorii koi{to se

prisposobeni za rabota so lica votreto doba i istiot se formira voramkite i pod nadle`nost na Op{ti-na Gazi Baba. Kako korisnici nauslugite mo`at da se javat stari licaod naselba Maxari, kako i od osta-natite okolni naseleni mesta voOp{tina Gazi Baba,- re~e vo izjavataza mediumite ministerot za trud isocijalna politika, Dime Spasov.

Vo odnos na idnite planovi, minis-terot Spasov re~e deka vo 2014 god-ina se predviduva otvorawe na u{tetri Dnevni centri za stari lica.

- Za zadovoluvawe na realnitepotrebi na starite lica, Vladata iMinisterstvoto za trud i socijalnapolitika, i vo naredniot period }e

prodol`at da prezemaat me-rki za reformi vo za{titana starite lica i vo taa na-soka planirano e ponatamo-{no razvivawe na socijalniservisi za stari lica vo dr-`avata, vo op{tini kade sejavuva potreba i mo`nost zarealizacija. Taka za 2014 go-dina se predviduva otvora-we na novi vakvi centri voop{tinite Negotino - n.m.Timjanik, ^e{inovo-Oble-{evo i Vinica, - dopolniministerot Spasov.

Inaku, vo Makedonija ve}e postojat5 dnevni centri za stari lica i toa vo^a{ka, Bogomila, Samokov, Bu~in iVev~ani. Vo sorabotka so Grad Skopjei Crveniot krst na Grad Skopje seotvorija i 2 Dnevni centri za starilica i centri za davawe pomo{ vodoma{ni uslovi vo Skopje i toa voOp{tina Centar i vo Op{tina ^air.

- Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika, dava otvorena pod-dr{ka na site nevladini organizaciii op{tini koi se podgotveni da gorazvivaat ovoj domen na voninstitu-cionalna za{tita na starite lica vozemjata - re~e ministerot Spasov.

Kalina S. Andonova

Renoviran Dnevniot centarza stari lica vo Maxari

Zamenikot na Pretsedatelot naVladata na Republika Makedo-nija i miinster za finansii,

Zoran Stavreski, ministerot za trudi socijalna politika, Dime Spasov,direktorot na Fon-dot za penzinsko iinvalidsko osiguru-vawe, Bekim Nezirii pretsedatelot naSojuzot na zdru`e-nija na penzioneritena Makedonija, Dra-gi Argirovski os-tvarija rabotna sre-dba na koja{to serazgovara{e za pra-{awa povrzani sosocijalniot `ivotna penzionerite. Penzionerite vomart godinava dobija poka~uvawe napenziite za 600 denari. Sredstvatavo visina od edna milijarda i 800milioni denari za ovaa namena seobezbedeni od Buxetot na RepublikaMakedonija.

- So ova sme edinstvenata zemja, nesamo vo regionot, tuku i vo Evropa,koja uspea vo vakvi te{ki vremiwakoga se ~uvstvuvaat posledicite odkrizata, da gi za{titi penzionerite,

da ne ja zgolemi starosnata granica iredovno da gi ispla}a penziite, i pritoa i da izvr{i zgolemuvawe na pen-ziite za iznos koj e zna~itelen ako seima predvid kolkavi se finansiski-

te mo`nosti na dr`avata. Vo sledni-te deset meseci, }e bidat ispla}aniovie zgolemeni penzii i toa }e vlezevo osnovicata za presmetka na penzi-ite za slednata godina. Likvidnostana buxetot e dobra i ponatamu }e pro-dol`ime so redovna isplata na pen-ziite i na zgolemenite socijalni na-domestoci, kako i so isplatata nasubvenciite i site drugi obvrski, -istakna vicepremierot i minister zafinansii Zoran Stavreski.

- Za razlika od drugite zemji voregionot i Evropa, vo Makedonija sebele`i zgolemuvawe na penziite, no izadr`uvawe na istata starosna gra-nica za zaminuvawe vo penzija. Pro-se~nata penzija vo 2006-ta godina iz-nesuvala 7.683 denari, dodeka taa vomart ovaa godina iznesuva 12.445 de-nari, {to e zgolemuvawe od 62 otsto.Najniskata penzija vo 2006-ta godinabila 4.330 denari dodeka vo mart go-dinava taa e 7.620 denari, {to izne-suva zgolemuvawe od 76 otsto. Najvi-sokata penzija vo 2006-ta godina iz-nesuvala 27.606 denari, dodeka naj-visokata penzija vo mart ovaa godinae 36.007 denari, {to e zgolemuvaweod 30,43 otsto, - potencira{e na sre-dbata ministerot za trud i socijalnapolitika, Dime Spasov.

- Ova e zna~ajna merka za penzio-nerite, bidej}i so nea se podobruva`ivotniot standard. Raduva i faktot{to se zgolemuva i brojot na vrabote-ni, so {to vo Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe se sozdavaatuslovi za redovna isplata na penzi-ite, - re~e Dragi Argirovski, pret-sedatel na Sojuzot na zdru`enija napenzioneri na Makedonija.

K.S.Andonova

Penziite povisoki za 600 denari - usoglasenotozgolemuvawe vleguva vo osnovicata

Edna zaedni~ka inicijativa naOp{tinata Bitola, na ZP Bitolai na Rakovodstvoto na Domot za

stari lica "Sju Rajder” - Bitola od2007 godina, so negovoto davawe naupotreba, neodamna stana realnost.Samo da potsetime: Domot "Sju Rajder”be{e osnovan 1953 godina, so odlukana Op{tina Bitola, a objektot vo tip-ni baraki e izgraden vo 1969 godina,kako donacija na angliskata humanis-tka Sju Rajder. Ottoga{ pa do denes ne

e vr{ena nikakva intervencija. Vo ramkite na "FI[E” programata

na Evropskata unija, eden od proekti-te IPA - 1 opfa}a gradewe na objektiod oblasta na socijalata. Op{tinataBitola svoevremeno u~estvuva{e sosvoj proekt za Domot "Sju Rajder” i vokonkurencija na pove}e op{tini, ko-misijata go proglasi kako najizdr`ani se dodelija sredstva za izgradba irekonstrukcija. Del od sredstvata beaodobreni od fondovite na EU, a so

pomal del u~estvuva{e iOp{tina Bitola.

- Vo momentot e zavr{-nata faza na penzioner-skiot dom, a se odnesuvana ras~istuvawe i parter-no ureduvawe. No nabrgu,za sosem kratok period,Bitola dobiva nov, sovre-men penzionerski dom, ponajnovite evropski stan-dardi za `iveewe i domu-vawe na korisnicite, {to}e zna~i zgolemuvawe nakvalitetot, vo optimalni

mo`ni `ivotni standardi. Vkupnatakorisna povr{ina e 2000 m2. Domot epodelen na dve celini, (za korisnicikoi se podvi`n i korisnici koi imaatpotreba od 24 ~asovna nega) povrzanso pateki i ograda za polesno dvi`e-we. Domot zgri`uva dva tipa na kori-snici po na~inot na smestuvaweto:preku centrite za socijalna rabota iso individualni dogovori.

- Korisnicite }e dobijat smestuva-we vo ednokrevetni i dvokrevetni so-bi opremeni so pridru`ni elementi,kako radio TV priklu~ok, sistem zaotkrivawe na po`ar i drugi opasni ga-sovi, bolni~ka signalizacija, seto ovasekako so nega na doktor nevrolog, in-ternist i mati~en lekar. Domot na ra-spolagawe }e ima i koristewe na dvezanimalni, terasi i hortikulturnoureden dvor. Olesnitelna okolnost,voop{to i za intervencija, e koriste-weto na dvata novi lifta, - istaknuvadirektorot Marica Todorovska.

Treba da se spomene deka Minis-terstvoto za trud i socijalna poli-tika, prefrla odreden iznos finan-

siski sredstva vo vid na blok dota-cii, zatoa {to se smestuvaat lica sore{enie od centrite za socijalnarabota.

Od rakovodstvoto na domot ne uve-ruvaat deka kako tim }e gi vlo`at si-te napori ova da bide reprezentativ-en penzionerski dom. Za kompletnaizvedba i realizacija na proektot be-{e anga`irano grade`noto pretpri-jatie "BV-In`iwering” od Bitola.

I vo Zdru`enieto na bitolskitepenzioneri vladee zadovolstvo. Sonetrpenie go o~ekuvaat smestuvawetona svoite ~lenovi vo novite prosto-rii.

- Mislam deka od poodamna na Bi-tola i treba{e eden vakov moderenpenzionerski dom, koj e vo soglasnostso evropskite standardi. Ne go krie-me zadovolstvoto od ostvarenataidea i se stremime kon podobruvawena penzionerskiot `ivot vo na{iotgrad, so realizacija na novi proekti,vo koordinacija so ostanatite struk-turi vo Op{tinata, - istaknuva pret-sedatelot na Zdru`enieto na bitol-skite penzioneri Tome Iliovski.

Za vreme na izveduvaweto na rabo-tite, korisnicite na penzionerskiotdom "Sju Rajder” gi koristea prosto-riite na hotel ,,Bitola”.

Dobre Todorovski

Nov dom za stari lica vo Bitola

Vo ramkite na programata imerkite {to gi prezema Sojuzotna zdru`enijata na penzioneri

na Makedonija za za{tita i podobru-vawe na zdravjeto na starite lica, vosorabotka so Crveniot krst na GradSkopje i Fondot za zdravstveno osigu-ruvawe na Makedonija, vo Domot na hu-manitarni organizacii „Dare Xambaz”vo Skopje, na 21-vi fevruari se or-ganizira{e prva rabotilnica za in-

formirawe i edukacija na penzione-rite od oblasta na zdravstvenoto osi-guruvawe i prevencija na zdravjeto. Voprisustvo na pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski, direktorot naFZOM, m-r Maja Parnaxieva - Zmejko-va, pogolem broj mediumi i nad sto-dvaesetina penzioneri od skopskitezdru`enija, rabotilnicata ja otvorisekretarot na Crveniot krst na GradSkopje, Suzana Tuneva - Paunovska.Pritoa, taa istakna deka temite {to

}e se obrabotuvaat na ovaa i na drugi-te rabotni sredbi }e bidat dopolnu-vawe na programata koja ve}e postoivo dnevnite centri za stari lica.Vsu{nost, celta e pripadnicite natretata doba blagovremeno da bidatinformirani za site novini vo zdrav-stvenoto i penziskoto osiguruvawekoi gi zasegaat penzionerite.

Za zna~eweto na ovoj proekt, koj op-fa}a 14 rabotilnici na odredeni te-

mi od oblasta na zdrav-stvoto i zdravstvenataza{tita na starite li-ca, zboruva{e direkto-rot na Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe naMakedonija, m-r MajaParnaxieva - Zmejkova,koja istakna deka naovie sredbi }e ima pre-zentacija, interakcija iuka`uvawe na odredeniproblemi i predlozikako tie da se nadminatili da se razjasnat pra-

vata {to gi imaat penzionerite za po-brzo da gi ostvarat.

Vo svoeto obra}awe pretsedatelotna SZPM Dragi Argirovski go poddr-`a ovoj proekt na FZOM i uka`a dekavakvite edukativni i prakti~ni ak-tivnosti pridonesuvaat penzioneriteda bidat informirani za zdravstve-noto osiguruvawe i prevencijata nazdravjeto i da imaat zdravo, aktivno idostoinstveno stareewe, vsu{nost{to e intencija i na Evropskata Unija.

- Tokmu ovaa tema e aktuelna kajsite penzioneri. Rabotilnicite koi}e se odr`uvaat ne samo vo Skopje, tu-ku niz cela dr`ava, }e dadat odgovorna mnogu pra{awa koi gi postavuvaatpenzionerite, me|u koi e i zdravstve-nata za{tita i nivnoto informiraweza taa problematika, a osobeno za le-kovite koi se so namaleni ceni, a ima-at isti svojstva so onie {to se prepi-{uvaat i se pojavuvaat pod razniimiwa, - poso~i Argirovski.

Vo prakti~niot del od rabotilni-cata d-r Ana Petrova, sovetnik nadirektorot na FZOM, zboruva{e zaprevencija na zdravjeto so poseben ak-cent na zdravata ishrana i spravuva-weto so naj~estite kardiolo{ki i ne-frolo{ki zaboluvawa i dijabetot,dodeka Daniela Jov~evska - \urovs-ka, direktor na Sektorot za pravniraboti, gi informira{e penzioneriteza nekoi aktuelni pra{awa i novinivo ostvaruvaweto na pravata od zdra-vstvenoto osiguruvawe. Potoa, pove-}emina od prisutnite postavija inte-resni pra{awa i od li~ni primeriuka`aa na nekoi dobri re{enija, no ina nedostatoci vo ostvaruvaweto napravata {to }e bidat zemeni predvidpri natamo{noto podobruvawe na sis-temot od zdravstvenata za{tita.

Raspored na odr`uvawe Vakvi edukativni rabotilnici za

Sojuzot na zdru`enijata na penzio-neri na Makedonija vo FZOM e utvr-deno da se odr`at spored sledniotraspored: mart - ZP Bitola i Skopje;april - ZP Prilep i Skopje; maj - ZPTetovo i Skopje; juni - ZP Kumanovo;septemvri - ZP Gostivar; oktomvri -ZP Strumica; noemvri - ZP [tip idekemvri - ZP Ki~evo.

M. Dimovski

Rabotilnica na Fondot za zdravstveno osiguruvawe za penzionerite

Merki za podobro zdravje

Op{tina Ko~ani i Isto~niotplanski region potpi{aadogovor za obezbeduvawe na

finansiski sredstva za podgotovkana tehni~ka dokumentacija zaidniot regionalen penzionerskidom vo Ko~ani.

- Dogovorot go potpi{avme so Is-to~niot planski region preku kojobezbedivme eden milion i 500 il-jadi denari za izrabotka na tehni-~kata dokumentacija za idniot re-gionalen penzionerski dom vo Ko-~ani. Se nadevam deka odbraniotoperator firmata „Vektor” od Stru-mica }e izraboti tehni~ka dokumen-tacija po evropski terkovi so {to }emo`e da se konkurira pred Evrops-kite fondovi za izgradba na domot, -istaknuva Ratko Dimitrovski,gradona~alnik na op{tina Ko~ani.

Spored Dimitrovski op{tina Ko-~ani ja obezbedi potrebnata lokacijaza gradba na domot, a toa e mestotokade {to se nao|a{e starata voenakasarna na povr{ina od 4.000 iljadimetri kvadratni, so re{ena infra-

struktura, pat, voda, kanalizacija idrugo. Op{tinata }e obezbedi i dovodna geotermalnata voda od izvorot kajPodlog do idniot penzionerski domza nejzino koristewe vo bawolo{kiceli. Za dva meseci se o~ekuva da bi-de gotova tehni~kata dokumentacija, apo~etokot na izgradbata na regional-niot dom na penzionerite se o~ekuvada zapo~ne kon krajot na godinata.Domot vo Ko~ani }e go koristat i pen-zionerite od Vinica, MakedonskaKamenica, Del~evo i Berovo.

K. Gerasimov

Potpi{an dogovor za gradbana penzionerski dom

AKCENTI OD IZVE[TAJOT PENZIONER plus mart 20144

I. Realizacija na Programskite celi i zada~i na Sojuzot nazdru`enija na penzioneri na Makedonija za 2013 godina

Osnovnite zada~i i celi na Sojuzot na zdru`enija na penzionerina Makedonija koi se od zna~ewe za korisnicite na penzija se ut-vrdeni so Statutot na SZPM, a proizleguvaat od potrebite {to ginametnuva `ivotot na penzionerite. Istite se opfateni i sodr-`ani vo Nacionalnata strategija za stari lica na Vladata na Re-publika Makedonija 2010 - 2020 godina, koja pretstavuva osnovendokument vo unapreduvawe na op{testveniot status na penzione-rite, za da obezbedi aktivno i zdravo stareewe na vozrasnoto na-selenie vo Republika Makedonija, ~ii{to potrebi pretstavuvaatneodminlivi zada~i za aktivnost na SZPM. SZPM za realizacijana ovie celi i zada~i gi anga`ira zdru`enijata i organite na So-juzot. Godinata {to izmina za Sojuzot na zdru`enija na penzionerina Makedonija, spored postignatite rezultati za mnogumina }ebide godina za pametewe, bidej}i aktivnostite i zada~ite {to beaplanirani za ~etirigodi{niot mandat se ostvareni za tri godini.

Od posebno istorisko zna~ewe e faktot {to e postignata za-bele`itelna razdvi`enost na penzionerite na poleto na kultur-nite i sportskite dejnosti, na piknik-sredbite i ekskurziite, namnogute sekojdnevni dru`ewa vo klubovite na penzionerite isli~no, vo koi{to vo 2013 godina u~estvuvaa nad 300.000 pripad-nici na ovaa populacija. Seto ova pretstavuva evropski rekord.

Vo tekot na godinata, rakovodstvoto gi prodol`i kontaktite soMTSP i FPIOM za ostvaruvawe na politikata utvrdena so sis-temskite propisi za soodvetna valorizacija i usoglasuvawe napenziite so indeksot na tro{ocite na `ivot i porastot naplatite. Osven toa, ponaglaseno se bara{e i vonredno usoglasu-vawe na penziite zaradi odr`uvawe na realnata vrednost na pen-ziite nasproti porastot na tro{ocite na `ivot.

Vo tekot na 2013 godina napraveni se slednite usoglasuvawa:- na 1 januari 2013 godina penziite se korigirani za 0,15 %,- na 1 juli 2013 godina penziite se korigirani za 0,75 %,- za 2013 godina penziite se korigirani za 1,91 % plus po 550

denari linearno. Kon sredinata na 2012 godina, SZPM go izraboti i utvrdi ini-

cijalniot tekst na Zakon za penzionersko organizirawe, vo funk-cija na realizacija na zada~ata za donesuvawe na takviot zakon.Otkako gi mina potrebnite postapki vo ramki na zdru`enijata iSojuzot, inicijalniot tekst na Zakonot za penzionersko organizi-rawe vo juni 2012 godina, be{e dostaven do MTSP. Vo periodot dokrajot na 2013 godina napraveni se dve konsultativni sredbi naMTSP so pretsedatelot na SZPM za procenka i podobruvawe nare{enijata na Zakonot. O~ekuvavme deka so toa se sozdadeni us-lovi za otvorawe procedura za rasprava po inicijalniot tekst naZakonot za penzionersko organizirawe pred Vladata.

Postoi realen optimizam vo 2014 godina da bide donesen noviotZakon za penzionersko organizirawe vo Republika Makedonija.

Soglasno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe(~len 115 do 117, i inicijalniot tekst na Zakonot za penzionerskoorganizirawe), Odborot na Registriranata organizacija imazna~ajni ingerencii vo odnos na ureduvaweto na pra{awata za ra-bota na Solidarniot fond za posmrtna pomo{ i reguliraweto napra{awata za ~lenarinata (odreduvawe na visinata na pomo{ta i~lenarinata, raspolagawe so sredstvata, sledewe na realizaci-jata na ovie prava i obvrski), kako i navremeno nosewe na potreb-nite akti so koi se ureduvaat ovie su{testveni odnosi za izvr{u-vawe na ovlastuvawata i funkciite na Odborot. Zna~eweto narabotata na Odborot i ovaa godina nametna potreba od postojanosogleduvawe na izvr{uvaweto na zada~ite, bidej}i od negovatarabota zavisi i navremenosta na ostvaruvawe na programite narabota na sojuzite i zdru`enijata. Osobeno zna~ajno za site zdru-`enija, no i za Sojuzot e kone~noto ras~istuvawe na brojot na~lenstvoto po op{tini i zdru`enija.

2013 godina na inicijativa na SZPM, na komisijata za zdravst-vo i na pretstavnikot na penzionerite vo UO na Fondot za zdrav-stvo, prezemeni se pove}e merki i doneseni se pove}e zakonski inormativni akti. Sodr`inata na tie akti se odnesuva na pro{iru-vawe na listite na lekovi za koi ne se pla}a participacija iliparticipacijata se namaluva, na pra{awa za organizacijata na ru-ralnata zdravstvena za{tita na starite lica, i voop{to na nase-lenieto, namaluvawe na cenite na zdravstvenite uslugi i sl.

SZPM so Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe naMakedonija imaat sklu~eno dogovor za razmena na podatoci povr-zani so pra{awata na penzionerite, so pravoto na penzija, pravo-to na posmrtna pomo{, zadr{ka i uplata na ~lenarinata od penzi-skite primawa, a`urirawe na brojnosta na penzionerite, prome-nite vo taa sfera, sproveduvawe na drugite dr`avni merki koi seodnesuvaat na penzionerite i sl. Vo me|uvreme, od potpi{uvawe-to na Spogodbata do denes nastanati se zna~itelni izmeni voosnovite i vo odnosite, zaradi {to be{e oceneto deka ima potre-ba vo 2013 godina da se izvr{i izmenuvawe i dopolnuvawe naSpogodbata. Posvetenosta i davawe prioritet na proektot zaa`urirawe na evidencijata za mnogubrojnosta na ~lenstvoto, neovozmo`i vremenski prostor i za ovaa zada~a, koja kako aktuelnaostanuva da se sraboti vo 2014 godina. Za odbele`uvawe e dekapri krajot na 2013 godina po podolg period se izmeni Zakonot naPIOM. Vladata na RM na predlog na IO na SZPM izbra ~len naUpravniot odbor na FPIOM.

Memorandumot me|u SZPM i ZELS od 2010 godina, vo mnogu jaunapredi sorabotkata i op{testvenata i materijalnata poddr{kana lokalnata samouprava za razvoj na aktivnostite na zdru`eni-jata na penzioneri vo pove}eto op{tini vo Republikata.

Me|utoa, i vo 2013 godina, prodol`ija zapo~natite aktivnostiza poaktivna uloga na zdru`enijata na penzioneri vo rabotata natelata i aktivnostite vo lokalnata samouprava, vo prezentira-weto na potrebata na penzionerite za re{avawe na nekoi lokalnikomunalni pra{awa od nadle`nost na op{tinata, kako i istaknu-vawe na mo`nostite da se iskoristi iskustvoto i znaeweto napenzionerite.

Vo 2013 godina bea planirani ~etiri op{ti i pove}e regional-ni sostanoci i toa: za razgleduvawe na pra{awata {to }e proi-zlezat od potrebata za usoglasuvawe na statutite po eventualno-to donesuvawe na Zakonot za penzionersko organizirawe; za raz-gleduvawe i usoglasuvawe na Programata za organizirawe mani-festacii od zdru`enijata na penzionerite kade {to se dru`atpenzioneri od pove}e zdru`enija od Republikata; za razgledu-

vawe na rezultatite od proektot za a`urirawe na evidencijata;za razgleduvawe na predlogot za Odluka za regulirawe na edin-stvenite kriteriumi za finansiskoto rabotewe na zdru`enijata iSojuzot.

Pokraj toa se odr`uvaa i sostanoci na regionalnite komisii zaorganizirawe na regionalnite penzionerski sportski natprevarii sostanoci na regionalnite komisii za organizirawe na region-alnite revii na pesni, muzika i igri.

Vo 2013 godina uspe{no be{e odr`ana i Republi~kata revija napesni, muzika i igri vo Univerzalnata sala vo Skopje, kako i 18.republi~ki penzionerski sportski natprevari vo [tip. Reviitena penzionerite od Ministerstvoto za kultura se proglaseni zanacionalen interes na kulturata vo dr`avata.

Vo programite za rabota za 2013 godina na zdru`enijata zna~aj-no mesto imaat aktivite na penzionerki. Vo vrska so toa plani-rana e rabotna sredba so pretstavnici na Aktivite na penzioner-ki po zdru`enija {to treba{e da se odr`i vo tekot na godinata,no se prolongira i se odr`a vo januari 2014 godina vo Kavadarci.Na sredbata pokraj navedenoto se utvrdi Godi{na ramka (progra-ma) za odr`uvawe na kolektivni manifestacii so revijalen ka-rakter za pokaz na raznite ve{tini vo izrabotka na umetni~ki,prehranbeni proizvodi i drugo.

Politikata na SZPM za zasileno aktivirawe na rabotata narazgranocite na zdru`enijata ja prifatija i ja praktikuvaat pove-}e zdru`enija koi vo svojata organizaciona postavenost imaattakva struktura. Potrebna e natamo{na koordinacija i pogolemonastojuvawe razgranocite {to poka`aa po`iva aktivnost vo tekotna godinata da bidat primer i motiv za rabota i na drugite raz-granoci vo zdru`enijata. Nivnata rabota e najbliska i najprifa-tliva za penzionerite, taa e neposredna za odvivawe, u~estvo iprosleduvawe od strana na penzionerite.

Na trite rabotni sredbi so ministrite na zna~ajni resori(MTSP, Ministerstvo za finansii) i pretsedatelot na Vladata votekot na 2013 godina, ova pra{awe ima{e centralno mesto vo ras-pravata.

So izgradba na penzionerski domovi i drugi formi na smestu-vawe vo dr`avata, se obezbeduva podostoinstven `ivot i sespre~uva marginalizacijata na starite lica, odnosno na penzio-nerite vo nivnite osnovni egzistencijalni uslovi za `iveewe.

Po ovie pra{awa Sojuzot aktivno u~estvuva vo podgotvuvawe naProgramata na Vladata na Republika Makedonija za izgradba napenzionerski domovi i domovi za stari lica, kako i centri zadneven prestoj na penzioneri.

Zdru`enieto na penzioneri [tip i Karbinci vo tekot na 2013godina, od lokalnata samouprava dobi na koristewe poseben ob-jekt, koj po soodvetna rekonstrukcija i adaptacija }e bide prispo-soben kako penzionerski dom, a vo ZP Ko~ani e podgotven proektza regionalen penzionerski dom.

II. Od rabotata na organite i telata na SZPM

Sednici na Izvr{niot odbor i na SobranietoVo tekot na godinata bea odr`ani pet sednici na IO (19 ~le-

novi) i toa na 26 fevruari, 10 maj, 27 avgust i 11 dekemvri 2013godina, i dve sednici na Sobranieto na 12 mart i 19 dekemvri2013 godina. Na sednicite se razgleduvani slednite pra{awa:

Akti od nadle`nost na IO. Materijali - 20, odluki - 11, izve{tai - 5, informacii - 6,

predlozi na spogodbi, memorandumi, dogovori - 3 predmeti.Predlozi na akti od nadle`nost po koi Sobranieto (66 ~le-

novi) na sednicite vode{e rasprava i gi prifati, gi donese ilise informira{e;

materijalni pra{awa - 8, odluki - 5, izve{tai - 3, informacii- 3 predmeti.

Spogodbi, memorandumi, dogovori - 2 predmeta.Vo tri slu~ai predlozi na dokumenti staveni na razgleduvawe

na IO se vrateni na dorabotka i po kompletiraweto, vo dopolni-telnoto razgleduvawe se prifateni.

Sednici na komisiite i na drugite rabotni telaStatutarna komisija - Statutarnata komisija (3 ~lenovi) odr`a

samo edna sednica (na 26 juni) od planiranite tri sednici, glavnozaradi odlagawe na zada~ata za usoglasuvawe na Statutot naSZPM i statutite na zdru`enijata usloveni od odlagaweto na do-nesuvaweto na Zakonot za penzionersko organizirawe.

Pravno-ekonomski forum - Vo tekot na godinata Pravno-eko-nomskiot forum (15 ~lenovi) odr`a tri sednici (na 23 januari, 19fevruari i 10 dekemvri). ^lenovite na Pravno-ekonomskiot fo-rum uka`aa na sogleduvawata za potrebata od unapreduvawe napra{awata na statusot na Odborot na Registriranata organizaci-ja; dadoa zna~aen pridones vo definiraweto na pravnata osnovaza donesuvawe na (Dogovorot, Spogodbata), Odlukata za ureduvawena finansiskoto rabotewe na zdru`enijata i Sojuzot, zaedno sozna~ajni konkretni predlozi za podobruvawe na re{enijata; suge-riraa druga forma na akt. I vo 2013 godina ostana nepodgotvenobaraweto do Sobranieto na RM za t.n. socijalna penzija i ne se po-dgotvi analizata za ostvaruvawe na ustavnite i zakonskite pravana korisnicite na penzija od penziskoto, invalidskoto i zdravs-tvenoto osiguruvawe.

Komisija za sport i rekreacija - Komisijata za sport i rekre-acija (11 ~lenovi) vo tekot na godinata odr`a pet sednici (25 jan-uari, 19 fevruari, 6 avgust, 3 septemvri i 8 oktomvri), na koi serazgleduvani slednite pra{awa: Izve{tajot za rabota vo 2012 go-dina i Programata za rabota na komisijata vo 2013 godina; Podgo-tovki za organizirawe na 18. regionalni i republi~ki sportskinatprevari; Organizacioni pra{awa za odr`uvawe na igrite;Primena na novite propozicii i kriteriumi od Pravilnikot zapenzionerskite sportski igri (prou~uvawe, dogovor, primena); In-struktivni podgotovki na ~lenovite na komisijata za primena naPravilnikot; Izve{taj za odr`anite 18. republi~ki sportski igrivo [tip i Analiza na odr`anite igri i Propusti vo primenata naPravilnikot, zabele`ani nesoodvetnosti kaj oddelni re{enija,zaklu~oci za nivno izmenuvawe i usoglasuvawe; Programa za ra-bota na komisijata za 2014 godina.

Komisija za kultura i zabava - Komisijata za kulturno-zabaven`ivot (9 ~lenovi) vo tekot na 2013 godina odr`a ~etiri sednici(na 24 januari, 17 maj, 22 maj i na 31 oktomvri). Na sednicite serazgleduvani slednite pra{awa: Izve{taj za rabotata na komisi-jata i za rezultatite od reviite vo 2012 godina; Programa za rabo-

tata na komisijata vo 2013 godina, rokovnik za odr`uvawe naregionalnite i na Republi~kata revija na pesni, muzika i igri vo2013 godina; Potreba za zajaknuvawe na disciplinata vo primenana Pravilnikot za uslovite i kriteriumite za organizirawe iu~estvo na zdru`enijata vo organiziraweto i izveduvaweto nareviite na pesni, muzika i igri; Ocenka na odr`anite regionalnirevii i projaveni organizaciski slabosti, postignat kvalitet istepen na napredok; Ocenka za rabotata prezentirana vo izve{ta-jot na selektorot na RRRPMI vo vrska so izbor na sodr`inata iu~esnicite; Metodi i formi za podobruvawe na izborot na u~es-nicite i kvalitetot na reviite; U~estvo na zdru`enijata vo pro-ektot za pottiknuvawe na penzionerskite amaterski kulturni sa-modejnosti; Izve{taj za u~estvo na prestavnikot na SZPM, KUD naZP Tetovo na festivalot vo Qubqana.

I ne samo toa. Vo minatata godina penzionerite zna~itelno gizgolemija posetite na teatarskite pretstavi i drugite manifes-tacii vo kulturnite institucii vo na{ata zemja, blagodarenie napopustot od 50 otsto od cenata na vleznicite, koj za penzioneritego ovozmo`i Ministerstvoto za kultura na Vladata na RM. Patemda spomeneme deka na ovoj na~in pri krajot na 2013 godina okoluiljada penzioneri od Skopje, Kumanovo i Veles ja gledaa kultnatapretstava „Ve~nata ku}a” vo noviot teatar vo Skopje i bea voodu-{eveni od celokupniot ambient.

Komisija za zdravstvo i socijalna za{tita - Komisijata zazdravstvo i socijalna za{tita (7 ~lenovi) vo tekot na 2013 godi-na odr`a ~etiri sednici (15 januari, 23 april, 15 oktomvri i 2 de-kemvri). Na sednicite se razgleduvani slednite pra{awa: Kakoda se vospostavi redovna komunikacija so nadle`nite dr`avniorgani zaradi kontinuirana sorabotka za re{avawe na zdravstve-nite potrebi na penzionerite; Zdravstvenata za{tita na penzio-nerite, potrebata za pro{iruvawe na spisokot na lekovi, namalu-vawe na participacijata pri bolni~koto lekuvawe i nabavka nalekarstva; Organizacija i pro{iruvawe na brojot na ambulantitevo ruralnite delovi na op{tinite, voveduvawe patrona`ni le-karski ekipi za zdravstvena pomo{ na penzionerite; Navremenovra}awe na sredstvata avansirani za nabavka na lekovi i poma-gala; Bansko lekuvawe i rekreacija za indicirana zdravstvenapotreba na penzionerite; Pro{iruvawe na pravoto za besplatenprevoz za penzionerite vo Skopje i vo nedela, a osobeno za vove-duvawe na penzionerska patna karta; Ispituvawe na mo`nosta zavoveduvawe besplaten prevoz i za penzionerite vo drugite op{-tini vo dr`avata; Poseta, sogleduvawe i informirawe za sosto-jbata na penzionerskite domovi i domovite za stari lica vo Repu-blika Makedonija; Definirawe na pra{awata vo anketniot listza voveduvawe na penzionerska socijalna karta, prva faza, pi-lot-proekt vo ZP \or~e Petrov; Podgotovki za proglasuvawe na2014 godina za Godina na solidarnost.

Zna~ajno e i toa {to od po~etokot na minatata godina site pen-zioneri koi imaat primawa pod prose~nata penzija, a toa se nad160.000 starosni, semejni i invalidski penzioneri, dobija pravona besplatno bolni~ko lekuvawe. So poddr{ka na SZPM ~etvrtagodina po red prodol`i i realiziraweto na proektot „Bawsko-klimatska rekreacija na korisnici na penzija”. Isto taka, golembroj penzioneri go koristat i pravoto na besplaten avtobuskiprevoz vo Skopje, Bitola, Prilep, Veles i nekoi drugi gradovi.Ovie proekti pridonesuvaat ne samo za podigawe na `ivotniotstandard na penzionerite, tuku i za nivno podobro `iveewe votretata doba.

Komisija za informirawe i izdava~ka dejnost - Komisijata zainformirawe i izdava~ka dejnost (7 ~lenovi) vo 2013 godina odr-`a edna sednica (na 15 noemvri) pri {to gi razgleduva{e sled-nite pra{awa: Izve{tajot za rabota vo 2012 godina i Programataza rabota na komisijata vo 2013 godina; Raznovidnost na sodr`i-nata i potreba za zbogatuvawe na sodr`inata na vesnikot so in-formacii od site sredini; Podgotovka na rabotilnica za eduka-cija na dopisnicite i dogovor za na~inot na pokrivawe na aktiv-nosta vo zdru`enijata ~lenki na Sojuzot; Sorabotka na redakci-ite na penzionerskite vesnici na SZPM za na~inot na prezenti-rawe na pra{awata od penzionerskoto organizirawe i `iveewe;U~estvo na ~lenovi na penzionerskata organizacija vo javni emi-sii i debati na TV i na drugi mediumi i sl. Reafirmirawe na po-trebata za transformacija na vesnikot „Penzioner plus” od mese-~nik vo dvonedelnik. Toa be{e uspe{no sledeno od vesnikot naSZPM „Penzioner plus”, od osovremenata veb-stranica, kako i odpove}e nacionalni i lokalni mediumi.

Na po~etokot na godinata za pridonesot vo afirmacijata na Re-publika Makedonija od Redakcijata na „Nova Makedonija” i od ~i-tatelite na prviot makedonski dneven vesnik, pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski be{e proglasen za „Li~nost na 2012 godi-na”, a za aktivnosta vo oblasta na novinarstvoto i publicistika-ta ja dobi presti`nata dr`avna nagrada za `ivotno delo „11 Ok-tomvri” za 2013 godina, za pridones od javen interes na RepublikaMakedonija vo oblasta na novinarstvoto i publicistikata. Oviepriznanija ednovremeno se i priznanie za Sojuzot i za penzione-rite ~lenovi na Sojuzot.

Komisija za me|ugeneraciska i me|unarodna sorabotka - Ko-misijata (7 ~lenovi) vo 2013 godina ne zasedava{e. Poradi toa ine se rasprava{e za Izve{tajot za rabota vo 2012 godina, nitu zaProgramata za rabota na komisijata vo 2013 godina. Izostana tre-tiraweto na pra{awata za mo`nata sorabotka so srodnite orga-nizacii vo zemjata i stranstvo od interes na ~lenstvoto. Zabe-le`itelno be{e u~estvoto na SZPM na Me|unarodniot 13-ti fes-tival za treta `ivotna doba vo Qubqana, Republika Slovenija,na koj pokraj oficijalnite sredbi uspe{no se pretstavi folklo-rniot ansambl na ZP Tetovo so makedonski i albanski obi~ai.

Komisija za finansiska poddr{ka na penzionerskite ama-terski samodejnosti vo kulturata i tvore{tvoto - Komisijataza finansiska poddr{ka na penzionerskite amaterski samodej-nosti vo kulturata i tvore{tvoto (3 ~lenovi) koja prvpat e for-mirana vo 2013 godina, za realizacija na proektot na SZPM za po-magawe i poddr{ka na penzionerskite amaterski samodejnosti vokulturata i tvore{tvoto odr`a edna sednica (na 4 juli) na koja: girazgleda pristignatite 13 prijavi od zdru`enijata so proekti napenzioneri tvorci za finansirawe vo tekot na godinata; utvrdikriteriumi za rangirawe na pristignatite prijavi po `anrovi iizvr{i izbor na 10 proekti za koi odlu~i da predlo`i finansi-ska poddr{ka.

Komisija za evidentirawe na arhivskata gra|a - Komisijata zaevidentirawe na arhivskata gra|a (3 ~lenovi) e ad hoc komisijakoja prvpat e formirana vo 2013 godina, za realizacija na proek-tot na SZPM za sreduvawe na arhivskata dokumentacija na SZPMod osnovaweto do denes. Komisijata odr`a dve sednici (31 maj i17 oktomvri) na koi gi razgleda slednite pra{awa: Pribirawe iselektirawe na arhivskata gra|a; Konsultaciii so Arhivot na Ma-

Akcenti od Izve{tajot na Sojuzot na zdru`enijana penzioneri na Makedonija za 2013 godina

AKCENTI OD IZVE[TAJOTPENZIONER plus mart 2014 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina VII - broj 68mart 2014 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska-Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka IlievaBaki Bakiu,Milan Axievski,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

kedonija za na~inot na sreduvawe na arhivskata dokumentacija;Dogovor so ovlasteni arhivski rabotnici za podbor na dokumen-tacijata; Arhivirawe na odbranata dokumentacija soglasno so Za-konot za arhivska gra|a; Prenos na odbranata arhivska dokumen-tacija i nejzino deponirawe vo Arhivot na Makedonija.

Aktivnosti na drugi rabotni tela - Vo tekot na ovaa godinabea formirani slednite drugi rabotni tela na SZPM ili na IOna SZPM;

1. Stru~na komisija za podgotovka na Odluka za zaedni~kikriteriumi za finansisko rabotewe na zdru`enijata i Sojuzot(dooformuvawe i dopolnuvawe), rabotno telo koe inicijalniottekst na odlukata }e go preoceni, dooformi i dopolni za da mo`eda se predlo`i za donesuvawe na nadle`niot organ - Sobranietona SZPM.

2. Stru~no rabotno telo za podgotovka na Prira~nik za knigov-odstvena evidencija na zdru`enijata i Sojuzot (tri ~lenovi, avtori dva recenzenta) koja podgotvi Prira~nik potreben za stru~niteslu`bi na zdru`enijata i Sojuzot. Prira~nikot e otpe~aten voizdanie na SZPM vo 100 primeroci.

Nadzoren odbor na SZPM - Site aktivnosti se realizirani sodoma}insko i zakonsko rabotewe za {to svoja ocenka dade iNadzorniot odbor na SZPM, koj vr{i nadzor i kontrola za namen-sko koristewe i raspolagawe so imotot i sredstvata na Sojuzot.NO vo tekot na 2013 godina ima odr`ano 6 sednici, na koi bilerazgledani finansiskite izve{tai na prihodite i rashodite -Godi{nata smetka za 2013 godina. Vo soglasnost so ~len 29 odStatutot na SZPM i Zakonot za zdru`enija i fondacii, Nadzor-niot odbor izvr{i kontrola na dadenite podatoci za Godi{natasmetka za 2013 godina od stru~nata slu`ba na SZPM, pri {to kon-statira i zaklu~i: Godi{nata smetka e izgotvena soglasno so pro-pisite na neprofitnite organizacii, kade {to podatocite poda-tocite dadeni vo finansiskite izve{tai davaat realna slika zato~nosta i vistinitosta na podatocite. Nadzorniot odbor davapozitivno mislewe na Godi{nata smetka so bilansot na prihodi-te i rashodite, bilansot na sostojbata i dano~niot bilans za 2013godina, kako i Odlukata za usvojuvawe na Godi{nata smetka.

Sobranie na SZPM

Na 14 mart 2014 godina Izvr{niotodbor na Sojuzot na zdru`enija napenzioneri na Makedonija ja odr`a

svojata 22 sednica na koja prisustvuvaaBesnik Pocesta, potpretsedatel naSobranieto na SZPM, Done Nikolovski,pretsedatel na Nadzorniot odbor,Fidan~o Stoev, pretsedatel i SaltirKarovski, sekretar na Komisijata za utvr-duvawe Predlog-odluka za edinstvenikriteriumi pri finansiskoto rabotewe.Na sednicata pokraj Izve{tajot za rabotai Zavr{nata smetka na Sojuzot za 2013godina, na dneven red bea postaveni idrugi zna~ajni predlog-odluki.

Vovedno izlagawe za Izve{tajot za ra-bota i za Zavr{nata smetka na Sojuzot za2013 godina, ima{e potpretsedatelot naIO na SZPM, Metodija To{evski. Izve{-tajot za rabotata, od prisutnite, be{eocenet kako detalen, seopfaten i kvali-teten. Be{e zaklu~eno deka e dadena to~-na analiza za srabotenoto vo 2013 godina,{to e za sekoja pofalba, iako se razbira,mo`e da bide i podobro, a pritoa se zabe-le`uva oti treba da se podobri sorabot-kata me|u zdru`enijata i Sojuzot na sitenivoa. Isto taka, be{e pretstavena i ra-botata na organite, telata i komisiite naSZPM vo 2013 godina.

^lenovite bea ednoglasni vo zaklu~o-kot deka rezultatite se delo na rakovod-stvoto na Sojuzot, na rakovodstvata nazdru`enijata i na site 254.000 penzionerikoi ~lenuvaat vo nego i deka spored pos-tignuvawata, masovnosta i transparent-nosta, Sojuzot stanuva asocijacija so ev-ropski performansi.

[to se odnesuva do Zavr{nata smetkaza finansiskoto rabotewe na Sojuzot, voIzve{tajot na Nadzorniot odbor be{ekonstatirano deka se rabotelo doma}in-ski i spored zakonskite odredbi.

Dvata dokumenta bea ednoglasno usvoe-ni so slednite zaklu~oci:

(1) Programata za rabotata na SZPM za2013 godina e uspe{no realizirana.

Spored site aktivnosti i rezultati,

2013 godina mo`e da se smetakako najuspe{na vo dolgogo-di{nata istorija na Sojuzotna zdru`enijata na penzio-nerite na Makedonija.

(2) Ostvarena e pro{irenaop{testvena afirmacija napenzionerskite asocijacii(zdru`enijata i Sojuzot) pre-ku pomasovnoto u~estvo napenzionerite i zdru`enijata vo vkupnataaktivnost i na site ramni{ta (u~estvo vomanifestaciite vo sportskata, kulturna-ta, rekreativnata, zabavnata i op{tes-tvenata rabota).

Ovie uspesi go trasiraat patot na Soju-zot za novi postigawa i vo 2014 godina,koja spored usvoenata Programa e progla-sena za Godina na solidarnosta. Pokrajtradicionalnite aktivnosti poseben pri-oritet }e se dade na razvojot na socijal-no-humanitarnite celi, a e zacrtana i no-va dinamika vo {irewe na pozitivnataenergija vo interes na sega{nite i idnipenzioneri.

(3) Ostvaren e zna~aen napredok vo raz-re{uvawe na organizacionite pra{awasvrzani so a`uriraweto na evidencijatavo zdru`enijata, vo na~inot na organiza-cijata i rabotata na penzionerskite klu-bovi, vo otvoraweto na novi klubovi i sl.

(4) Ostvareno e pokvalitetno i objek-tivno informirawe na ~lenstvoto i jav-nosta.

(5) Ostvarena e natamo{na pro{irenasorabotka so nadle`nite dr`avni organipo pra{awata od delokrugot na penzion-erskite potrebi i interesi.

Predlog-odlukata za utvrduvawe naedinstvenite kriteriumi za materijalno-finansiskoto rabotewe za koja uvodno iz-lagawe ima{e Fidan~o Stoev, pretseda-tel na komisijata koja go izgotvi materi-jalot, be{e usvoena so dva glasa protiv,{to e dokaz deka vo Sojuzot e zapazenodemokratskoto pravo na mislewe i odlu-~uvawe.

Za ovie zna~ajni dokumenti i odluki

diskutiraa: Spiro Nikolovski, Done Ni-kolovski, Besnik Pocesta, Zore Micko-ski, Ilija Adamoski, Ramiz ]azimovski,Dan~e Daskalovska, Du{an Risteski,\orge Andonov, Stevo Bojaxiev i StojanNastevski.

Na sednicata bea doneseni odluki zanov ~len na Pravno-ekonomskiot forum -Mentor ]oku od ZP ^air, na Komisijata zasport - Liljana Mladenovska od ZP Rado-vi{, za zdravstvo i socijalna politika -Dragan Jovanovski od ZP Kisela Voda i zaKomisijata za poddr{ka na manifestaciii izdava~ka dejnost vo sostav - Tom~eStojkov, Dragica Naj~eska i VangelicaMarkovska.

Na sednicata bea formirani i organi-zacioni odbori za sproveduvawe naregionalnite i republi~kite sportski ig-ri i revii.

Regionalnite revii }e se odr`at od 1-vi do 20-ti maj, a doma}ini }e bidat ZP\or~e Petrov, Struga, Berovo, Sveti Ni-kole, Solidarnost Aerodrom – Skopje iNegotino.

Republi~kata revija na pesna, muzika iigri vo 2014 godina }e se odr`i na 10-tijuni vo Univerzalnata sala vo Skopje.

Regionalnite sportski igri }e se odr-`at od 21-vi maj do 20-ti juni 2014 godi-na, a doma}ini }e bidat ZP Butel, OVR -Skopje, Kru{evo, Makedonski Brod, Bog-danci, Zletovo, Sveti Nikole i Berovo.

Republi~kite 19-ti sportski natpre-vari }e se odr`at vo po~etokot na sep-temvri, a datumot i mestoto dopolnitelno}e se opredelat.

K.S. Andonova

Sednica na IO na SZPM

Gordi i zadovolni od rezultatite, no sekoga{mo`e da bide i podobro

Minatata 2013 godina rabotata vo ZP Tetovo ja karakterizi-ralo racionalnost vo tro{eweto na sredstvata {to se aku-muliraat po pove}e osnovi, a istovremeno se ostvari masov-

nost vo site vidovi aktivnosti. Kako rezultat na takvata politi-ka, za{tedeni bile re~isi 460.000 denari, koi ostanuvaat za ak-tivnosti vo tekovnata godina. Ova bea osnovnite karakteristikiizneseni vo rabotata na Sobranieto na ZP Tetovo {to se odr`a na20 fevruari. Vo rabotata u~estvuvaa i Besnik Pocesta, potpretse-datel na Sobranieto na SZPM, kako i gosti od zdru`enijata od De-bar, Gostivar, Taftalixe, ZITKIP Tetovo.

Na sednicata bea razgledani zavr{nata smetka za 2013, finan-siskiot plan za 2014 godina, kako i izve{tajot na Nadzorniot od-bor za materijalno-finansiskata rabota. Op{ta konstatacija be{edeka glavno bile ostvareni planiranite prihodi, od koi dominan-tni bile onie od ~lenarinata. Duri 60 % od ovie prihodi se na-meneti za aktivnosti vo ogranocite, a 600.000 denari se namenetiza dodeluvawe ednokratni pomo{ti na penzioneri so niski penziii so minimalni prihodi vo semejstvata, kako i za kategorija pen-zioneri koi imaat potreba od finansiska pomo{ za nabavka nalekovi i drugi potrebi. U~estvuvaj}i vo diskusijata, potpretseda-telot Besnik Pocesta pozitivno gi oceni rezultatite ostvareni vominatata godina i planirawata za tekovnata, naglasuvaj}i dekanad 90 % se ostvareni i prihodite i rashodite kako {to bile pla-nirani. Pocesta odgovori i na nekolku postaveni pra{awa vo vrskaso poslednata zgolemuvawe na penziite za 600 denari, za bawska-ta rekreacija, besplatniot prevoz i drugo. Sobranieto usvoi i ope-rativna programa za sproveduvawe aktivnosti vo „godinata na sol-idarnost”. Osven dodeluvawe ednokratni pari~ni pomo{ti, plani-rana e poseta na stari i iznemo{teni penzioneri, organizirawepregledi i merewe krven pritisok, {e}er i drugo vo sorabotka soCrveniot krst. Se planira i pointenzivna sorabotka so lokalnatasamouprava i drugi. Sveto Dimoski

ZP „Kumanovo”

2013 - edna od najuspe{nite

Denovive na sobraniska sednica na ZP „Kumanovo”, Sne`ana An-dova, pretsedatelka na Nadzorniot odbor pred delegatiteelaborira{e uspe{no finansisko rabotewe vo minatata godi-

na. Prihodite i rashodite se dvi`ea vo ramkite na proektiranoto iiska`ano e pozitivno ostvaruvawe okolu 300 000 denari, {to otsli-kuva doma}insko rabotewe bez kratewe na planiranite aktivnosti.

- I ovaa godina, potseti taa, najgolemi izdvojuvawa se dadeni zaednokratna pari~na pomo{ na bolni penzioneri, potoa, za odmor irekreacija i za ekskurzii na penzionerite od Kumanovo i okolina-ta. Pogolemi izdvojuvawa se otstapeni i za kulturno-umetni~kisamodejnosti i za sportski aktivnosti na penzionerite, no vo nikojslu~aj ne e popre~eno funkcioniraweto i na ostanatite dejnosti,potencira{e Andova. Taa, me|u drugoto, se osvrna i na sostojbitevo Solidarniot fond na Zdru`enieto za finansirawe na pogrebnitro{oci na bra~ni nevraboteni drugari na penzionerite. Uka`a nanamaluvawe na brojot na ~lenovite sporedeno so godinata pred toa,kako i na sredstvata vo ostvaruvaweto na tekovnite rashodi.

Sobranieto ja usvoi programata na Zdru`enieto za sproveduvawena aktivnosti vo ramki na proektot „2014 - godina na solidarnost”.

Sprotivstaveni gledawa se iznesoa okolu predlog-izmenite na~len 11 na Delovnikot za rabota na Sobranieto so {to se predvi-duva drugi zainteresirani ~lenovi na Zdru`enieto dokolku sakaatda prisustvuvaat na sobraniska sednica, Be{e zaklu~eno vo idniprisustvo na ne~lenovi odnapred da se najavuva.za odobruvawe. Poizjasnuvawe so glasawe izmenite i dopolnuvawata bea usvoeni.

Tatjana Anti}

ZP Tetovo

Racionalno vo tro{eweto,masovno vo aktivnostite

ZP Gostivar na 15-mart 2014godina odr`a ot~etna sed-nica vo pro{iren sostav na

koja, pokraj ~lenovite na Sobra-nieto, bea prisutni pretsedate-lite na ogranocite, ~lenovitena Nadzorniot odbor i pretsta-vnici od zdru`enijata na penzi-oneri od Tetovo, Debar, Saraj iTaftalixe. Vovedno izlagawepo Izve{tajot za rabotata vo2013 godina podnese presedate-lot na ZP Nijazi Xelili, kojvoedno go zapozna Sobranieto sopostignatite rezultati i podne-se predlog odluki za usvojuvawena Zavr{nata smetaka za 2013godina, Finansiskiot plan iProgramata za rabota vo 2014godina. Isto taka be{e podnesenizve{taj na Nadzorniot odbor zamaterijalno-finansiskotorabotewe, a potoa po ovie doku-menti se vode{e konstruktivnai plodna diskusija.

Pretsedatelkata na Aktivotna penzionerki Vadije Zendeqiistakna deka komisiite na IO

vo tekot na godinata uspe{no girealizirale programskite ak-tivnosti i Zdru`enieto postig-nalo zabele`itelni uspesi vokulturno-zabavnite i sportskorekreativnite aktivnosti, a po-sebna gri`a bila iska`ana i za~lenovite koi imale potreba odbawsko lekuvawe na koi Zdru-`enieto im participiralo vodel od tro{ocite. Vo rasprava-ta u~estvuvaa i gostite koi iz-razija pofalni zborovi za pod-gotvenite dokumenti i se zalo-`ija za unapreduvawe na me|u-sebnata sorabotka. Posebno be-{e istaknata zalo`bata na Zdr-u`enieto za natamo{no splotu-vawe i jaknewe na me|uetni~ki-te odnosi kako zna~ajna kompo-nenta vo strukturata na sosta-vot.

Sobranieto ednoglasno gi us-voi Izve{tajot za rabotata iZavr{nata smetka za 2013 godi-na, kako i Finansiskiot Plan iProgramata za rabota za 2014godina. Vadije Zendeqi

ZP Gostivar

Jaknewe na so`ivotot

REKLAMI PENZIONER plus mart 20146

TRIBINAPENZIONER plus mart 2014 7

Zdru`enieto na invalidskitepenzioneri od Kumanovo vo svo-jata programa ima zacrtano i

pro{iruvawe na sorabotkata so sood-vetni zdru`enija nadvor od Republi-kata. Vospostavenata sorabotka soInvalidite na trudot od Vrawe - Re-publika Srbija vo 2012 godina pomognada se vospostavi sorabotka i so In-validite na trudot od Trgovi{te i soZdru`enieto na invalidite na trudotod Leskovac Republika Srbija.

Vo ramkite na ovaa sorabotka Zdru-`enieto na invalidski penzioneri odKumanovo dobi zvani~na pokana dau~estvuva na proslavata na denot naZdru`enieto na invalidite na trudotod Leskovac - Republika Srbija. Pri-

fa}ajki ja pokanata triesetina pen-zioneri od Kumanovo i dvaesetina od[tip otidoa vo Leskovac.

Vozbuduvaweto i srde~noto dobre-dojde od strana na doma}inite ne mo-`e da se opi{e, tuku sdamo da se do-`ivee. Vo prigodnata sala so sodr-`ajna kulturno umetni~ka programa iso inspirativen pozdraven govor odstrana na doma}inot pretsedatel Gor-dana Miti}, gostite bea toplo i sr-de~no pozdraveni. Osobeno be{e iz-razeno zadovolstvo za prisustvoto napretsedatelot na Sojuzot na invalid-ski penzioneri na Republika Makedo-nija, Qubomir Janev, koj vo svoetoobra}awe istakna deka problemite naovaa kategorija na penzioneri se ide-

nti~ni na dvete dr`avi i deka bor-bata za nivno nadminuvawe e sli~na,{to be{e pozdraveno so dolgotraenaplauz.

Sre}en i mnogu vozbuden od prijat-niot i mnogu iskren i ubav do~ek,pretsedsatelot na ZIP Kumanovo, najsrde~no se zablagodari na doma}ini-te, za toplite i srde~ni pozdravi. Pritoa na site im posaka dobro zdravje isre}en i bezgri`en `ivot. Dru`ewetona zbratimenite zdru`enija od dvetedr`avi prodol`i so zaedni~ka ve-selba na koja se slu{naa pesnite „Ma-kedonsko devoj~e”, „Ako umram il zagi-nam”, „Bitola moj roden kraj” i drugi.

S. Stefanovski

ZIP Kumanovo

[irewe na sorabotkata i nadvor od R. Makedonija

Na inicijativa na aktivite napenzionerki od skopskite zdru-`enija, a po povod Denot na

`enata - Osmi mart, nasproti samiotpraznik, Crveniot krst na Grad Skop-je, vo Dnevniot centar za stari lica vo

DHO „Dare Xambaz vo Skopje, organi-zira{e tribina na tema: „@enite vouloga na lobisti za pravata na pen-zionerite vo organizacija”. Pred oko-lu dvestetina penzioneri i stari licaod Skopje, na tribinata se obrati mi-nisterot za trud i socijalna politika,Dime Spasov, a pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, posle vove-dnoto izlagawe, odgovara{e na pra-{awa na prisutnite. Za sorabotkatana Crveniot krst na Skopje so Sojuzotna zdru`enijata na penzioneri na Ma-kedonija i za me|ugeneraciskata soli-darnost i pomagawe na pripadnicitena tretata doba, pred mediumite dade

izjava i sekretarot na Crveniot krstna Grad Skopje, Suzana Tuneva - Pau-novska.

Vo svoeto izlagawe ministerot Spa-sov se osvrna na zalo`bite na Vlada-ta vo pogled na rodovata ednakvost,

kako i od va`nosta koja jaima `enata vo edno demo-kratsko op{testvo. Toj is-to taka naglasi deka sta-rite lica celosno go imaatpravoto da bidat ramno-pravni gra|ani, pravoto dabidat za{titeni i oddiskriminacija, kako iramnopravno da gi u`ivaatsvoite ~ovekovi prava.

Vo merkite na Vladatakoi imaat za cel podobru-vawe na `ivotot i standa-rot na ovaa kategorija gra-

|ani, Spasov ja spomena Nacionalnatastrategija za stari lica 2010-2020godina, potoa razvivaweto na vonis-titucionalni formi za gri`a i pomo{za starite lica, kako dnevnite centriza stari lica, otvoraweto klubovi zapenzioneri i drugo. Toj ja istakna re-{enosta na Vladata za podobruvawena standardot na penzionerite, ne sa-mo preku kontinuiranoto zgolemuva-weto na penziite, tuku i niz drugi ob-lici, kako {to e izgradbata na stars-ki domovi, namaluvawe na zdravstve-nite uslugi, besplatna bawsko-kli-matska rekreacija i drugi olesnuvawa.

Prezentiraj}i gi site uspesi na po-

leto na sorabotka me|u Sojuzot nazdru`enijata na penzioneri na Make-donija i resornoto ministerstvo, Spa-sov potencira{e deka pretstojat u{temnogu inicijativi i proekti koi }e gopodobruvaat standardot i `ivotot nastarite lica.

Pretsedatelot na SZPM Dragi Argi-rovski gi akcentira{e postignatiteuspesi na Sojuzot vo minatata godina,koja po brojot na vklu~uvawa na ~len-stvoto vo razni aktivnosti (okolu 300iljadi) i postignuvawata vo site ob-lasti na dejstvuvaweto, ja proglasi zarekordna. Toj osobeno gi istakna pri-dobivkite od sorabotkata so institu-ciite na dr`avata i sproveduvawetovo praktika na evropskata intencijaza izgarduvawe dobri odnosi so sitesubjekti od op{testvoto koi pridone-suvaat vo podobruvaweto na kvalite-tot na `ivotot i standardot na penzi-onerite. Tokmu na ovaa tema mu beapostaveni pove}e pra{awa od prisut-nite, na koi argumentirano i so faktiodgovara{e, cvrsto zastapuvaj}i giinteresite na penzionerite. Pretse-datelot Argirovski na krajot zaklu~ideka Rakovodstvoto na SZPM i vo id-nina }e go neguva vakviot odnos, }e ra-boti na celosno sproveduvawe na pro-gramskite celi i maksimalno }e sezalo`i za sozdavawe uslovi za dosto-instvena starost, za zdrav i aktiven`ivot na penzionerite.

Mendo Dimovski

Sredstva se vlo`uvaat, a uslovite se podobruvaat

Tribina za pravata na penzionerite vo Dnevniot centar „Dare Xambaz# vo Skopje

Zalo`ba za dostoinstvena starost

So ovoj Proekt makedonskata or-ganizacija na penzioneri preze-ma eden gigantski ~ekor vo ost-

varuvaweto na pogolemi socijalno-humanitarni aktivnosti vo interes nasvoeto ~lenstvo. Solidarnosta e vko-reneta kaj makedonskite gra|ani i ne-ma somnevawe deka i ovojpat tie vomnogu pogolem obem i na najrazli~nina~ini i formi }e ja izrazat niz dela.

Sekako, prifatlivite i dobrona-merni idei se sekoga{ dobredojdeni.

Za poobemnite zafati sekako e ne-ophodna poddr{ka od organite i ins-tituciite na dr`avata. No i za niv,novi inicijativi bi bile od korist. Zaizgradba na novi penzionerski domoviili domovi za stari lica, kako i zaadaptacii na ve}e postojni, no nedo-volno iskoristeni i zapostaveni obje-kti, zakonskata regulativa nudi {i-roki mo`nosti. Vo toa treba da sesmeta na zainteresiranosta na stran-ski investitori i osobeno na na{iterabotnici vo svetot, koi o~ekuvaatmo`nosti da gi vlo`at svoite za{te-di vo isplatlivi i korisni investi-cii vo rodniot kraj. Deka toa bi bileekonomski isplatlivi investicii po-tvrda e realnata sostojba. Imame samonekolku dr`avni i pak, samo nekolkuprivatni objekti za ovaa namena islobodni mesta vo niv podolgo vremenema. Za~uduva~ki zvu~i podatokotdeka vakvi objekti nema vo gradovikako [tip, Ko~ani, Strumica, Ohrid iredica drugi pomali gradovi.

Dali napravil nekoj analiza kolkuhoteli vo na{ite turisti~ki mestazjaat prazni i ne se iskoristeni nad-

vor od dva - tri meseci, kolku {totrae turisti~kata sezona? Sopstveni-cite se `alat deka nemaat gosti, a negi nudat svoite objekti za pove}eme-se~ni prestoi na penzionerite koiimaat sigurni materijalni sredstvaod Fondot. Ja zaboravaat logikata na{panskite i gr~kite hotelieri koi sogodini evtino se nudat rakovodeni odpazarniot interes - podobro ne{to,otkolku ni{to!

Ako se ogleduvame kon svetot, trebai so ovaa kategorija stranski gra|anida smetame na idealna mo`nost zarazvoj na turizmot. Evropskite penzi-oneri koi imaat podlaboki xebovipoka`uvaat ogromen interes da ja po-minat starosta vo na{ite nespored-livo podobri klimatski predeli. Ama,kaj nas nema objekti za takvi mo`-nosti. Da povtorite i da alarmiramedeka starski domovi nema vo Ohrid,Struga, Resen, Dojran, kade {to imameprekrasni ezerski vodi i sve` vozduh,isto kako {to nema hotelski objektiza takvi nameni vo Debar, Gevgelija -Negorci, Bansko, kade {to imame ra-ritetni bawski le~ili{ta.

Proektot ruralen doktor poka`a de-ka za dva meseci im e ponudena lekar-ska pomo{ na devet iljadi ̀ iteli, gla-vno stari lica, vo selski naselbi nizzemjata. Treba da se pottiknat inicija-tivite i taa brojka da stane devedesetiljadi! Treba maksimalno da se izrazisolidarnost kon onie {to so godinibile zaboraveni od belite mantili.

Vo humanizacijata na sekojdnevijatana naselenieto od tretoto doba, osvenorganiziranata poddr{ka od dr`ava-

ta, osobeno e va`na i zna~ajna dobro-namernosta i ~ovekoqubosta na sekojpoedinec. Da gi is~istime vitriniteod domovite, vo koi fatile pra{inanajrazli~ni knigi. Tie mo`at mnogupofunkcionalno da go prodol`at svo-eto `iveewe dokolku gi podarime iodneseme vo postojnite domovi kade{to `iveat penzionerite. Niv tie mo-`at da im go zbogatat monotonoto se-kojdnevie.

Raznite praznici i povodi za posetineka prerasnat vo dru`ba i zabava za-edno so pretstavnici na pove}e gene-racii. Nekoi u~ili{ta vo svoite ak-tivnosti mo`e da prezemat obvrska daposetuvaat i da im ponudat tro{ka ra-zonoda i veseli migovi na onie {toodamna go pravele toa.

Idei ima u{te mnogu. Najva`no e{to niz godinite na{ite gra|ani ja po-tvrdile svojata `elba i spremnost zasolidarnost kon onie na koi im e toapotrebno. Taa kadarnost e garancija zanovi izrazi i formi na solidarnost.Na op{to zadovolstvo na site.

Stalin Lozanovski

Kon proglasuvaweto na 2014-ta za godina na solidarnost

Solidarnosta vo prv plan

Vo kontinuitet, odnosno posled-nive pet-{est godini, vo Fondotna PIOM posebno se posvetuva

vnimanie za redovnoto i kvalitetnoodr`uvawe na subjektite (penzioner-skite domovi i rabotni prostorii) naFondot na PIOM. Celta e sosema ja-sna, na vrabotenite i na stanarite vopenzionerskite domovi da im se soz-dadat optimalni uslovi, koi od godi-na vo godina se podobruvaat.

Taka, vo 2013 godina se izvr{ija re-konstrukcii i adaptacii (investicio-no odr`uvawe) na delovnite objektina Fondot vo Centralata, filijalitei delovnicite i vo domovite za `ive-ewe na penzionerite so koi upravuvaFondot.

Za potrebite od ovie zafati, so bu-xetot za minatata godina za ovaa na-mena, bea predvideni sredstva vo iz-nos od 9.470.000 denari, i toa3.770.000 denari za investiciono odr-`uvawe na objektite na Fondot - Cen-tralata, filijalite i delovnicite i5.700.000 denari za investiciono odr-`uvawe na domovite za `iveewe napenzionerite so koi upravuva Fondot.

Minatogodi{nite investicioni za-fati, pridonesoa vo Penzionerskiotdom vo Del~evo da se izvr{i preadap-tirawe na del od prostorot vo kance-larii za potrebite na Filijalata naFondot, potoa e izvr{ena promena nadotraenata elektri~na instalacija,izvr{ena e promena na vodovodnata isanitarnata instalacija, bidej}i is-tata be{e dotraena, napravena e ter-moizolacija, instalirano e parno gre-ewe, izvr{ena e zamena na vnatre{-nata stolarija, vo prostoriite e vgra-den video nadzor i sistem za eviden-cija na rabotnoto vreme, vgradeni serampi za invalidi i drugi raboti. Soizvr{enite raboti ovozmo`eni se po-dobri uslovi za rabota kako na vrabo-tenite, taka i na obvrznicite i osig-urenicite vo ostavaruvawe na pravataod penziskoto i invalidsko osiguru-vawe. Za ovaa namena potrebni beasredstva vo iznos od 1.409.130 denari.

No, ne se ostana samo na ovoj zafat.Naprotiv, so programata za investi-ciono odr`uvawe na domovite za `i-veewe na korisnicite na penzija, vo2013 god., se izvr{ija zafati vo pen-zionerskite domovi vo Kriva Palanka,^air i \or~e Petrov.

[to se odnesuva do investiciitevlo`eni vo Domot na penzionerite voKriva Palanka, se izvedoa grade`no-zanaet~iski raboti vo iznos od473.700 denari. Pritoa, vo Domot za`iveewe na penzioneri izvr{ena erekonstrukcija na del od pokrivnatakonstrukcija koja be{e dotraena, iz-vr{ena e zamena na stolarijata, potoase izvede sanacija na sanitarnite jaz-li, popravka na yidovite i drugo.

I vo Domot na penzioneri vo ^air-Skopje, isto taka, vo 2013 god. se izve-

doa grade`no-zanaet~iski raboti voiznos od 1.898.084 denari. Sanacija eizvr{ena na del od pokrivnata kon-strukcija, izvr{ena e zamena na do-traenata stolarija so nova, napravenae pregrada na prostorii so yidovi,molerisuvawe, kako i kerami~ki ra-boti i drugo.

Za odbele`uvawe e u{te i sledniotzafat. Imeno, vo Domot na penzionerivo \or~e Petrov, se izvr{ija, odnosnobea izvedeni grade`no-zanaet~iskiraboti vo iznos od 1.829.486 denari.Tuka, vo ovoj objekt, izvr{ena e kom-pletna zamena na nadvore{nata sto-larija koja be{e dotraena i nema{enadvore{na za{tita i vo minatoto setro{ea dosta sredstva za greewe.Isto taka, se izvr{eni dopolnitelnidrugi zanaet~iski raboti koi proi-zlegoa so zamena na stolarijata.

Vo 2013 god., sproveduvaj}i ja inves-ticionata programa, vkupniot iznos nasredstva za izvr{eni raboti vo do-movite za `iveewe na penzioneri voRM, iznesuva 4.201.270 denari, so {toe napraven golem is~ekor vo podobru-vaweto na uslovite za `iveewe.

Isto taka, od predvidenite sredst-va za investiciono odr`uvawe na de-lovnite objekti na Fondot na PIOM,vo Stru~nata slu`ba-Centrala Skopjeso filijali i delovnici, vo tekot naminatata godina bea iskoristeni1.409.130 denari.

Poradi ru{ewe na privremeniotobjekt vo op{tina Karpo{, vo kogo beasmesteni kmisiite za ocena na rabot-nata sposobnost, se re{i da se rekon-struiraat prostoriite na Fondot naPIOM na Bul. „Ko~o Racin”. Za taa celse izdvoija sredstva vo iznos od2.183.000 denari, so {to se sozdavaatuslovi za smestuvawe i rabota na ko-misiite za ocena na rabotnata sposo-bnost pri Fondot na PIOM.

Isto taka, vo tek e postapka za iz-veduvawe na zanaet~iski raboti nanastre{nicata od noviot deloven ob-jekt na Fondot - Centrala koi se pro-cenuvaat na okolu 150.000 denari. Sotoa, programata za rekonstrukcija nadelovnite objekti }e bide realizi-rana vo celost, soglasno predvidenitesredstva so Buxetot na Fondot za ovaanamena.

Od predvidenite sredstva za inves-ticiono odr`uvawe na delovnite obje-kti na Fondot - domovite za `iveeweso koi stopanisuva Fondot, iskoris-teni se sredstva vo iznos od 4.201.270denari, taka {to ostanaa za koristeweu{te 1.498.730 denari i istite ere{eno da se iskoristat namenski.

So ova se realizira Programata zarekonstrukcija i adaptacija na domo-vite za `iveewe na penzioneri vo Re-publika Makedonija so koi stopanisu-va Fondot na PIOM, vo ramkite napredvidenite sredstva za minatatagodina. m-r. Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Po povod nedelata na borbaprotiv srcevi zaboluvawana 21.02.2014 god. vo Klubot

na penzionerite vo Radovi{ seodr`a predavawe na tema „Nama-lete go stresot i so~uvajte gosrceto”.

Na po~etokot prisutnite gipozdravi, predsedatelot na ZPRadovi{ i Kon~e, Jordan Kosta-dinov, koj voedno gi zapozna pen-zionerite so pretstojnite humanitar-no-zdravstveni aktivnosti i pri toadodade deka so poddr{kata {to ja do-biva zdru`enieto od lokalnata samo-uprava, vo godinata na solidarnosta}e se sozdadat u{te podobri uslovi zaorganizirawe na site aktivnosti sokoi }e bidat opfateni i pogolem brojpenzioneri.

Sekretarot na OO na Crven Krst,Nikola Zdravev, ja pofali dobratasorabotka so Zdravstveniot Dom, zd-ru`enieto na penzioneri i CrveniotKrst od Radovi{, posakuvaj}i taasorabotkata da prodol`i i sodr`in-ski da se zbogatuva.

D-r Monika Ristevska pred {eese-

tina penzioneri zboruva{e za kardio-voskuarniot sistem i za negovata va`-na uloga vo funkcioniraweto na sitedrugi oragni. Taa naglasi deka ovieedukativni sredbi se so namera da serazbudi svesta kaj penzionerite zasrcevite zaboluvawa - tivkite ubijci,a kako posebni rizici gi istakna, vi-sokiot krven pritisok, re`imot na is-hranata, alkoholizmot, pu{eweto, vi-sokiot holesterol, fizi~kata neak-tivnost, stresot i sekako, genetskatapredispozicija.

Poradi aktuelnosta na temata beapostaveni pove}e pra{awa i dadeniop{irni odgovori, a predavaweto be-{e prosledeno so golemo vnimanie odprisutnite. L. Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Edukacija

HRONIKA PENZIONER plus mart 2014

Zdru`enieto na penzioneri GaziBaba e edno od podobrite voSZPM i od godina vo godina se

pove}e se afirmira i postignuva za-bele`itelni uspesi re~isi vo siteoblasti na dejstvuvaweto. Kako toago postignuvate?

- Navistina nekolku godini po redpostignuvame zna~ajni uspesi, a mina-tata godina be{e edna od podobrite.Se nadevame deka toj trend }e go zadr-`ime i ovaa godina bidej}i imame mo-`nosti i raspolo`enie kaj site odgo-vorni subjekti za zgolemeno anga`ira-we i odgovorno izvr{uvawe na plani-ranite zada~i. Pogolem napor za orga-nizirano dejstvuvawe bara i samatarasprostranetost na zdru`enieto napogolem prostor, taka {to toa pokrivateritorija od ~etiri op{tini (Gazi Ba-ba, Petrovec, Ara~inovo i del od op{-tinata Ilinden). Zna~i, ~lenstvoto`ivee vo urbani i ruralni sredini izatoa e potrebno pogolemo zalagawe ivlo`uvawe napor od strana na rako-vodstvoto na zdru`enieto za pouspe{-no dejstvuvawe i realizirawe na pos-tavenite zada~i. Veruvam deka prido-nes kon toa e i neguvaweto na dobrame|usebna sorabtka na site ~lenovi bezogled na toa dali se od gradska iliselska sredina, a takvata pripadnostovozmo`uva pogolema {irina vo iska-`uvawata i raznovidnost na kulturno-zabavnite i sportsko-rekreativniteaktivnosti.

Na {to najmnogu }e se fokusirateovaa godina?

- Koga stanuva zbor za izrazuvawe nate`i{teto, toa ve}e go napravivme voProgramata za rabota, koja e pro{irenai zbogatena so novi sodr`ini vo siteoblasti na raboteweto. Vo 2014 godina,koja e proglasena za solidarna, akcent}e stavime na humanitarno-zdravstve-nata za{tita na penzionerite, so pose-bna gri`a za licata so naru{eno zdra-vje, so pote{ki hroni~ni zaboluvawa iso poniski penzii. Za niv }e obezbedi-me popust za bawsko lekuvawe, za ko-ristewe na Rekreativniot centar voKatlanovo i drugi pogodnosti {to }e sepojavat vo tekot na godinata, a se odinteres na penzionerite. Osnovna cele podobruvawe na kvalitetot na `ivo-tot na penzionerite, pri {to ne se mi-

sli samo na poka~uvaweto na penziite,{to, eve i toa se slu~uva, tuku i na bro-jnite aktivnosti vo koi Zdru`enietonastojuva pomasovno da gi vklu~i svo-ite ~lenovi, da im dava pomo{ vo spra-vuvaweto so sekojdnevnite problemi ida im obezbedi poaktivno i pozdravostareewe. Zatoa od golemo zna~awe zapenzionerite e obezbeduvaweto smes-tuva~ki kapaciteti (starski i penzio-nerski domovi, centri za dneven pres-toj, penzionerski klubovi i drugo) oso-beno za onie koi sami `iveat, a se vopoodminati godini.

U{te koi aktivnosti planirate dagi realizirate za da go potvrditeminatogodi{niot uspeh?

- Osnovna zalo`ba na Rakovodstvotoe {to pocelosno da se realizira Prog-ramata za rabota za ovaa godina, vo kojase nabele`ani site aktivnosti i zada-~i na Zdru`enieto. Pri realizirawetona istite, ne mislime da go potvrdimeminatogodi{niot uspeh, tuku zna~itel-no da go zgolemime. Pritoa, planirameda vklu~ime {to pogolem broj penzio-neri vo sportskite penzionerski igri,potoa da ja natfrlime brojkata na u~e-snici vo rekreativnite aktivnosti,kako {to se ekskurziite, piknicite,sredbite i dru`ewata po razni povodi.Isto taka, golemo vnimanie posvetuva-me na kulturno-zabavniot `ivot i vooblasta na kulturnite dejnosti Zdru-`enieto izgradi svoja prepoznatli-vost, osobeno so KUD „Penzioner” i ho-rot koj ovaa godina }e odbele`i 10 go-dini od svoeto postoewe.

Koga stanuva zbor za reviite na pes-ni, muzika i igri, kako i sportskitenatprevari, mo{ne seriozno se podgot-vuvame i tradicionalno postignuvamerezultati za respekt.

Kakov benefit imate od toa {to ste~len na Izvr{niot odbor na SZPM?

- Moeto u~estvo vo rabotata na Iz-vr{niot odbor SZPM e od golema ko-rist, kako za mene taka i za na{etozdru`enie. Posle sekoja odr`ana sed-nica na IO, blagovremeno gi zapozna-vam ~lenovite na na{iot Izvr{en od-bor i pretsedatelite na ogranocite sosite zaklu~oci i re{enija {to se done-suvaat. Taka, dobro sme informiraniza rabotata i postignuvawata vo Soju-zot i gi znaeme barawata i nasokite vo

ostvaruvaweto na programskite celi, adokolku se pojavat odredeni problemi,dilemi i nedorazbirawa, zaedno gire{avame. Na{ata sorabotka so SZPMe prednost za nas i vo sekoj pogled }enastojuvame da ja intenzivirame.

Tradicionalno dobra sorabotkaimate so Lokalnata samuprava. Kakvae perspektivata na taa sorabotka?

- Ja potvrduvam va{ata konstatacijai sakam da naglasam deka so lokalnatasamouprava, odnosno so Op{tinata Ga-zi Baba imame potpi{ano spogodba zasorabotka i istata se primenuva pouka`ana potreba. Za posoodvetna rea-lizacija na dogovorenoto, formiravmeKoordinativno telo sostaveno od 5~lena, od koi dva ~lena se od op{tina-ta, dva od na{eto zdru`enie i eden odinvalidskite penzioneri. Ova telo sesostanuva zavisno od uka`anata potre-ba za re{avawe konkretni pra{awa(otvarawe klubovi po ogranocite, or-ganizirawe humanitarni akcii, sredbiod kulturno-zabaven karakter i dru-go). Zna~i, sorabotkata so Op{tinata etradicionalna, mo{ne korisna i per-spektivna.

Anga`iraweto vo Zdru`enieto vigo tro{i slobodnoto vreme, no dalivi ostanuva malku i za drugi raboti?

- Slobodno vreme ima sekoga{ do-volno, no sekoja individua treba daznae kako da se organizira i kako da gokoristi. Jas nastojuvam slu`benite iprivatnite obvrski blagovremeno iplanski da gi zavr{am, a ostanatotovreme mi slu`i za relaksacija, za lesnipro{etki na ~ist vozduh, za ~itawe nadnevniot pe~at i sledewe TV emisii odedukativen i nau~en karakter.

Mendo Dimovski

Intervju so \orge Andonov, pretsedatel na IO na ZP Gazi Baba

Rezultati za respekt

8

Neodamna posle pove}e konsulta-cii i razgovori bea potpi{aniSpogodbi za sorabotka pome|u lo-

kalnata samouprava na op{tinata Ran-kovce i dvete zdru`enija za starosni iinvalidski penzioneri - Kriva Palan-ka. Ima{e inicijativa od lokalnatasamouprava na op{tinata Rankovce da

se formira edno zdru`enie od dvataogranoka od s. Petralica i s. Rankovceotkako }e se sozdadat povolni usloviza toa. Na eden zaedni~ki sostanok sosite relevantni faktori, penzioner-ite od dvata ogranoka se soglasija dekanemaat mo`nosti nitu pak uslovi daformiraat posebno zdru`enie, bidej}iako se podelat na starosni i invalid-ski, ne }e mo`at da opstanat. Toga{ od-lu~ija ni{to da ne se menuva, tuku da

ostanat kako i dosega - starosnitepenzioneri da ~lenuvaat vo Zdru`eni-eto na starosni i semejni penzioneri voKriva Palanka, a penzionerite inva-lidi na trudot vo Zdru`enieto na in-validi na trudot vo Kriva Palanka.

Posle seto ova, rakovodstvata nadvete zdru`enija od Kriva Palanka,

odr`anaa sredba so gra-dona~alnikot na op{tinaRankovce, koj ja po~ituva-{e voljata na penzioner-ite i se soglasi da se iz-gotvi tekst i da se potpi-{at Spogodba za sorabot-ka. Taka na 14 - ti januari2014 godina na sve~en na-~in be{e potpi{ana dolgoo~ekuvanata spogodba.

Spogodbata za sorabot-ka od strana na lokalnata

samouprava ja potpi{a gradona~alni-kot na op{tina Rankovce, Mome Alek-sovski, a vo ime na zdru`enieto na sta-rosni i semejni penzioneri, pretseda-telot na ZP Kriva Palanka, SlavkoStojanovski. Za Zdru`enieto na inva-lidi na trudot, Spogodbata za sorabot-ka ja potpi{aa gradona~alnikot Alek-sovski i pretsedatelot na Zdru`enie-to na invalidi na trudot Sarafin Sto-janovski. Arsen Ilievski

ZP Kriva Palanka

Potpi{ana e u{te ednaSpogodba za sorabotka

Na po~etokot na godinata, na ednaneoficijalna sredba penzione-rite od ZP OVR razgovaraa za

na~inot na rabota i davaa inicijativii predlozi za omasovuvawe i zbogatu-vawe na aktivnostite, se so cel {topoubavo da se dru`at, denovite da sigi pominuvaat opu{teno i is-polneto. Taka, ima{e pred-lozi za odbele`uvawe na ra-zni nastani, za proslavuvawepraznici, organizirawe eks-kurzii, pro{etki i drugo, {toe utvrdeno vo Programata naZdru`enieto, a toga{ se na-metna i inicijativata za od-bele`uvawe rodendeni napenzionerite, koja be{e ed-noglasno prifatena. Vedna{na spisokot se najdoa triesetina pen-zioneri koi izrazija `elba so svoitevrsnici, drugari i prijateli vo Zdru-`enieto zaedno da gi slavat roden-denite.

Ve}e po nekolku dena vo prostorii-te na zdru`enieto se slu~i prvoto od-bele`uvawe na rodendenot na pretse-datelkata na Komisijata za kultura,koja za ovaa prigoda priredi zasladu-vawe so torta, a dru`bata zavr{i sopesna, igrawe i veselba. Potoa, netreba{e mnogu da se ~eka za slednatasredba i dru`ewe po istiot povod,

bidej}i datumite na ra|awe gi oprede-luvaa terminite za odbele`uvawe narodendenite. Taka, dojde redot i napoznatiot aktivist i doaen na Zdru-`enieto, osumdesetgodi{niot Stoj~eJankulovski, ~ij rodenden se sovpadnaso odbele`uvaweto na Denot na `ena-

ta i dvojniot povod vrodi impresivnasredba i dru`ewe za pametewe.

Ovoj nastan so li~no prisustvo gouveli~a i ja pozdravi inicijativata zaodbele`uvawe rodendeni, pretseda-telot na SZPM Dragi Argirovski, kojgo istakna pridonesot na vakvite ak-tivnosti za zdravo i aktivno staree-we i ~estitaj}i im go prazniikot napenzionerkite, na slavenikot i na dvenajistaknati aktivistki im vra~i pri-godni podaroci.

Samo neka ima pove}e vakvi i sli~-ni inicijativi! S.S. - S.C-S.

ZP OVR na RM

Dru`ewa za rodendeni

Na 27 fevruari se odr`a tradi-cionalniot dvome~ me|u penzio-nerite od kavadare~koto zdru-

`enie na penzioneri i policiskiteslu`benici od kavadare~kata polici-ja. So golem natprevaruva~ki duh,ednite kako postari i po-iskusni, a drugite so golemaume{nost ovozmo`ija u{te ed-na nezaboravna dru`ba na dvegeneracii, kaj koi preovla-duva{e golema vozbuda i `el-ba da se pobedi protivnikot,no najva`no od se be{e dru-`eweto i prodlabo~uvawetona sorabotkata koja trae so go-dini po red. I na ovogodi{niotdvome~ penzionerite i pripa-dnicite na policiskata sta-nica pokraj glavnata sportskaaktivnost, organiziraa sovetodavnopredavawe na tema: „Prevencija od xe-bni kra`bi i izmami vrz pnezionerite”{ato go realizira inspektor od krimpolicija, Stra{o Todorov.

Vo vtoriot del od natprevarot beanatprevarite vo tri disciplini: {ah,tabla i pikado. Na turnirot koj go ot-

vori pretsedatelot na IO Risto An|u-{ev u~estvuvaat vkupno 36 natprevaru-va~i, od koi 18 policajci i 18 penzio-neri. Vo sekoja od igrite u~estvuvaa ipripadni~kite od pone`niot pol koiuspeaa da ja poka`at nivnata ume{nost

vo ovie drevni igri. Vo pikado natpre-varot me|u `enite pobednik be{e pen-zionerkata Velika Simonovi}, koja re-dovno na sekoj organiziran natprevarvo ovaa disciplina i na republi~kitei na regionalnite penzionerski igri nesi odi bez osvoena nagrada. Taa veli:

„Ubavo e da si penzioner vo ova

vreme, sekoj period od `ivotot si imasvoja ubavina, pa taka i starosta”.

Me|u ma`ite vo pikado natprevarotpobednici bea pretstavnicite od po-licijata, od koi prvo mesto osvoi GligorJovanov, a vtoro Traj~e Tan~ev. Vo nat-praverite vo tabla najdobri bea pen-zionerkite Efka Jo{eva prvo mesto iQubica Velkova vtoro mesto, a me|uma`ite isto taka penzionerite se poka-`aa kako poume{ni vo ovaa disciplina.Od niv prvo mesto osvoi Cando Gurev, avtor be{e penzionerot Vane Kolev. Vodisciplinata {ah netprevarite te~easamo pome|u posilniot pol, kade najdo-bar be{e Marjan Tasevski pretstavnikod policiskata stanica, a vtor be{epenzionerot Traj~e Petrovski.

Spored organizatorite Bla`e So-kolov pretsedatel na Komisijata zasport pri ZPK i inspektorot za preve-ncija Dimitar Karakulev, velat dekaovoj natprevar }e go organizraat i vonarednite godini so intencija da bidepobroen i da ima u{te pove}e natpre-varuva~i. Na krajot na zaslu`nite u~e-snici im bea dodeleni diplomi zaosvoeno prvo i vtoro mesto. M. Mitkov

Tradicionalen dvome~ vo Kavadarci

Penzinerkite vo Sveti Nikole seaktivni i vo Zdru`enieto prekuAktivot na penzionerki, no i vo

Op{tina Sveti Nikole. Neodmana u~e-stvuvaa vo Rabotilnicata za Gradewena mir, nacionalna komunikacija, upra-vuvawe so konflikt i po~ituvawe narazli~nostite. Site penzionerki ak-tivno u~estvuvaa vo diskusijata i da-doa svoj doprinos vo Rabotilnicata.Bea prezadovolni {to na ovoj na~in sedru`at, {to doa|aat do novi soznanijai u~at mnogu novi raboti.Tie i vo idni-na }e bidat aktivni i }e u~estvuvaat vovakov tip na sredbi. Nekoi od nivvakvite dru`ewa i sredbi gi vra}aatvo mladosta.

I golmiot verski praznik vo op{tinaSveti Nikole, Todorica, be{e u{te

edna mo`nost za sredba i dru`ewe napenzionerite. Proslavata na Todori-ca se odr`uva ve}e 10 godini, a istotaka i Me|unarodniot festival na iz-voren folklor. Ovoj obi~aj se neguvaod stari vremiwa i e so~uvan do de-nes. Festivalot pretstavuva mo`nostda se odr`aat vo `ivot i so~uvat odzaborav izvorni pesni, ora i obi~ai,bogatstvoto na eden narod, koe se pre-nesuva od postarite na pomladite ge-neracii. Na dru`eweto ima{e povtor-ni sredbi so prijatelite koi dojdoa odKumanovo, [tip, Veles, Radovi{, Pro-bi{tip i Ko~ani , no se slu~ija i novipoznanstva. Se sklopija novi prijatel-stva i poznastva i so prijatelite od]i}evac, Republika Srbija. Na ovaame|ugeneraciska manifestacija kade

so radost site u`ivaa, be{e ubava gle-tkata: mladosta so svojata ubavina ienergija, starosta so svojata zrelost iiskustvo ~inea edna nerazdelna celi-na. Site u`ivaa vo prekrasnite izved-bi na ansamblite i vo {arenite nosiiod site krai{ta na na{ata zemja. So-sema e sigurno deka na ovoj nastan }e sese}avaat so ubava misla. Na ovoj na~inpenzinerkite i se sprotvstavuvaat namonotonijata i denot pobrgu im pomin-uva.

Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Aktivni penzionerki

So Tome Apostoloski, prilep~a-nec koj `ivee vo Zagreb, se sret-navme vo prilepskoto zdru`enie

na penzioneri i razgovaravme za Ma-kedoncite penzioneri vo RepublikaHrvatska.

- Vo Hrvatska `iveam ve}e 43 godi-ni. Rabotev vo strukturite na obrazo-vanieto, a sega sum, mo`ebi me|u naj-aktivnite penzioneri Makedonci. Mo-jata aktivnost pred se e anga`iranostza podobruvawe na `ivotot na okolu4200-te makedonci koi `iveat vo Re-publika Hrvatska, a so toa se razbirai na penzionerite. Jas sum pretseda-tel na Makedonskata koordinacija zamakedonskite klubovi vo Hrvatska.Na{a osnovna zada~a e da im se poma-ga na na{ite iselenici za podobro inavremeno re{avawe na odredeniproblemi {to se javuvaat. Mnogu smeaktivni na kulturen plan. Gi odbele-`uvame site va`ni istoriski datumiza Makedonija, pozna~ajni jubilei,godi{nini i sli~no, - veli Apostolo-ski.

Koga se govori za Makedonija i se{to e povrzano so nea, nego te{ko mo-`e ~ovek da go zapre, da ne zboruva.

- Vo sedum gradovi vo Hrvatska,okolu 130 u~enici vo u~ili{tata u~atna makedonski jazik, gi u~at makedon-

skata istorija i kultura. Isto taka,imame svoi crkovni op{tini vo Za-greb, Split, Rieka i Pula ve}e 10 go-dini, kade se sobirame i so makedons-ki sve{tenici se slu`i liturgija namakedonski jazik, a nabrzo vo centa-rot na Zagreb }e po~ne da se gradi ma-kedonska pravoslavna crkva, - objas-nuva na{iot sogovornik.

Inaku, Tome ~esto doa|a vo Makedo-nija i vo Prilep iako ne im e nepoznatna negovite generaciski drugari. Prisredbata doznavme deka toj be{e or-ganizator na ekskurzija vo Makedonijavo koja, pokraj Makedonci, ima{e i hr-vatski rekreativci, penzioneri pri{to posetija pove}e gradovi vo Make-donija. Za penzionerite vo Hrvatskani re~e deka sli~no kako i kaj nas sezdru`eni vo zdru`enija i penzioners-ki dru{tva koi me|usebno sorabotuva-at i organiziraat raznovidni aktiv-nosti. K. Risteski

Makedoncite penzionerivo Hrvatska

SEDNICI PENZIONER plus mart 201410

Za Zdru`enieto na penzioneri„Gazi Baba” vo Skopje se zaokru`iu{te edna godina so pozitiven

bilans, postignati rezultati i real-izirani zada~i, be{e konstatirano na9-ta redovnata sednica na Sobranie-to, pod rakovodstvo na pretsedatelot

Ana \or|ieva, koja posakuvaj}i im us-pe{na rabota na delegatite i pretse-datelite na ogranocite, ima{e voved-no izlagawe. Programskite zada~i,godi{nata zavr{na smetka, izve{tajotna Nadzornata komisija, aktivnostitena telata i organite, bea glavni to~kirazgledani na sednicata. Pritoa, be{e

naglaseno deka zavr{nata smetka eusoglasena spored zakonskite propisi,bez finansisko-materijalni nepra-vilnosti, koe se potvrduva i od izve-{tajot na nadzornata komisija. Ras-pravata be{e konstruktivna i rezul-tira{e so ednoglasno usvojuvawe na

ponudenite dokumenti.Vo vrska so ostvaruvawata i

programskite zada~i, prigodnouvodno izlagawe ima{e \orge An-donov, pretsedatel na Izvr{ni-ot odbor, istaknuvaj}i deka fi-nansiskiot izve{taj za minatatagodina i predlog Programata zarabotata na zdru`enieto vo 2014godina, bile razgledani i poddr-`ani od Odborite na ogranocite iso racionalno tro{ewe na sred-stvata vo tekovnata godina se

o~ekuvaat zbogateni aktivnosti.- Vo izve{tajot e dadeno se {to sme

rabotele minatata godina. Imamepostignato zabele`itelni rezultati.Na nekoi aktivnosti treba da im dade-me poseben akcent, kako {to se: Spor-tskite natprevari i muzi~kite revii,povtornoto aktivirawe na muzi~kata

grupa i organizirawe ekskurzii sopove}e edukativen karakter, koi sebiten element za aktivirawe i splo-tuvawe na penzionerite. Mo`e da sere~e deka sme me|u najdobrite vo spo-rtskite i muzi~kite revii, a toa e re-zultat od na{ata obvrska i zalo`ba{to sozdadovme uslovi za toa. Imameizvedeno, vo minatata godina, okolu 80ekskurzii kako vo Republikata taka inadvor, Albanija, Srbija i Bugarija,kade okolu 6000 penzioneri zedoau~estvo ili skoro polovinata od vkup-niot broj na ~lenovi vo na{eto zdru-`enie - re~e pretsedatelot \orge An-donov.

Vo bogatata i konstruktivna disku-sija ne be{e iska`ana nitu edna kri-tika ili negativna zabele{ka od ~le-novite i pretsedatelite na ograno-cite.

Na krajot, be{e zaklu~eno dekazdru`enieto celosno ja ostvariloprogramata i postignalo zabele`i-telni rezultati, a posebno vo preze-menite merki vo podobruvawe na uslo-vite i kvalitetot na `ivotot na pen-zionerite. Vasil Pa~emski

Zdru`enie na penzioneri „Gazi Baba”

Tradicionalno pozitivni rezultati

Zdru`enieto na penzioneri od Ko-~ani go odr`a svoeto redovno go-di{no sobranie na koe delegatite

go usvoija Izve{tajot za rabota so za-vr{nata smetka za 2013 godina, a do-nesoa i Programa i finanski plan zaovaa godina.

Na sobnranieto prisistvuvaa grado-na~alnicite na Ko~ani i Zrnovci, Ra-tko Dimitrovski i Bla`e Stakov, kakoi prestavnik od op{tinata ^e{inovoOble{evo, op{tini vo koi ZP Ko~aniima svoi ogranoci.

- Programskite aktivnosti za mina-tata godina celosno gi realiziravme.Imame brojni aktivnosti na socijalen,kulturen i sportski plan, vo koi beavklu~eni 2.500 penzioneri. Pokraj toabe{e organizirana i poseta na zna~aj-ni kulturni i istoriski znamenitostivo Makedonija, a ostvarivme i bogatasorabotka so ZP Kavadrci i ZP Kuma-

novo, - istakna \orgi Serafi-mov, pretsedatel na ZP Ko~ani.Za godinava, istakna Serafimov,vo Programata za rabota glavnomesto se dava na socijalata, nabawsko - klimatskata i sports-kata rekreacija, na reviite idrugo. Pozdravuvaj}i ja rabotatana godi{noto osbranie gradona-~alnikot na Ko~ani Ratko Dimit-rovski ja istakna uspe{nata so-rabotka so ZP Ko~ani, koja pri-donese op{tinata celosno da se anga-`ira za podgotovkata na dokumenta-cijata za idniot regionalen penzion-erski dom. Zapra{an dali penzioner-ite od Ko~ani }e dobijat besplatenden za prevoz vo gradskiot soobra}aj,Dimnitrovski re~e deka toj ja podr`avakvata inicijativa, no deka odlukatreba da donese Sovetot na op{tinaKo~ani. Rabotata na godi{noto sobra-

nie na ZP Ko~ani ja slede{e i grado-na~alnikot na op{tina Zrnovci Bla-`e Stankov, koj se zablagodari zauspe{nata sorabotka, istaknuvaj}ideka taa }e prodol`i i ponatamu, aop{tinata }e otstapi prostorija zarabota na penzioinerite vo Zrnovci inajavi skore{nen po~etok na rabota ina Klubot na penzioneri vo ovaaop{tina. Kiro Gerasimov

Za raboteweto na ZP Kisela Vodavo 2013 godina op{irno i kons-truktivno se rasprava{e na osma-

ta sednica na Sobranieto na ova zdru-`enie, koja se odr`a na 28-mi fevru-ari 2014 godina. Na raboniot delod sednicata, so koja rakovode{epretsedatelot na Sobranieto naZPKV, Done Todorovski, prisus-tvuva{e i aktivno u~estvuva{epretsedatelot na SZPM Dragi Ar-girovski.

Glavna to~ka na sednicata be{erazgleduvaweto na zavr{nata sme-tka za 2013 godina, za koja bilansotna prihodite i rashodite go obraz-lo`i pretsedatelot na IO na ZPKVBlagoje Arsi}. Vo diskusijata be-{e istaknato deka planiranite pri-hodi na zdru`enieto vo celost se ost-vareni, a rashodite se sovpa|aat sopredvidenite tro{oci vo Finansiski-ot plan od minatata godina. Zna~itel-ni finansiski sredstva od ostvareni-te prihodi, re~isi dvostruko pogolemiod rashodite, ostanuvaat kako za{teda

i }e bidat preneseni vo 2014 godina.Pozitivnoto materijalno-finansiskorabotewe be{e iska`ano i vo Izve{-tajot na Nadzorniot odbor, a za vkupno-to dejstvuvawe na zdru`enieto i za

postignatite uspesi vo 2013 godina, po-{irok pregled i sogleduvawa bea da-deni vo Izve{tajot za raboteweto naSobranieto, na IO i na komisiite.

Pofalni zborovi za odgovornoto idoma}insko rabotewe na zdru`enieto,pri svoeto pozdravno obra}awe upati ipretsedatelot na SZPM Dragi Argi-

rovski, pri {to gi akcentira{e postig-natite uspesi na SZPM vo 2013 godina igi spomna priznanijata {to gi dobi ka-ko lider na ovaa najmasovna multiet-ni~ka nevladina i nepartiska organi-zacija, koi voedno gi poistoveti so us-pesite na ova zdru`enie, bidej}i, kako{to re~e toj, bez uspehot na bazata,nema nitu li~en, nitu zaedni~ki uspeh,za {to srde~no na site im zablagodari.Vidno zadovolni od obra}aweto napretsedatelot Argirovski i od odgovo-rite na pove}e pra{awa {to mu gipostavija za `ivotot na penzionerite,prisutnite na sednicata so buren ap-lauz gi pozdravija i poddr`aa zalo`-bite na SZPM vo ostvaruvaweto naprogramskite celi i zada~i za pokva-liteten i podostoinstven `ivot napenzionerite.

So konstruktivni zabele{ki i pred-lozi za podobri rezultati vo 2014 god-ina vo raspravata aktivno u~estvuvaa:Slobodan Ilijevski, Bor~e Kuzma-novski, Vasil Zimbakov, Fadil Id-rizi i drugi.

Izve{tajot za rabotata i Zavr{natasmetka na Zdru`enieto za 2013 godina,Sobranieto ednoglasno gi prifati iusvoi. Mendo Dimovski

Sobranieto na ZP Demir Hisar, na21.02.2014 godina ja odr`a tre-tata redovna sednica, pri {to

bea razgledani i usvoeni Izve{tajot zarabota za minatata godina, Programataza rabota za 2014 godina i Finansoviot

plan za ovaa godina.Predsedatelot Pere Petreski vo

vovedniot zbor ja istakna uspe{nostavo raboteweto na zdru`enieto, pritoanaveduvaj}i pove}e zna~ajni realizi-rani proekti, stavaj}i akcent na soci-jalno-humanitarnata aktivnost, na ku-lturno-umetni~kite i sportsko-rek-reativnite aktivnosti, na zdravs-

tvenata za{tita i drugo.Vo fokusot na raspravata be{e

izve{tajot od Nadzorniot odborza finansiskoto rabotewe vo2013 god. koj detalno go objasnipretsedatelot na NO ]iriloBla`evski. Vo Programata zarabota za 2014 godina pretse-datelot Pere Petreski te`i{te-to go stavi na otvoraweto na pr-viot penzionerski klub vo DemirHisar, na organizirawe tradi-

cionalna penzionerska sredba so u~es-tvo na pove}e penzionerski zdru`enija

po povod 2 septemvri - osloboduva-weto na Demir Hisar, a kako najzna~aj-no bea potencirani aktivnostite koi}e treba da se realiziraat povrzani soGodinata na solidarnosta.

Sekretarot Boris Najdovski vosvoeto izlagawe pojasni deka Zdru`e-nieto funkcionira soglasno Statutot,aktite i pravilnicite, a podetalno sezadr`a i na uspesite postignati vosite oblasti na raboteweto.

Sednicata pomina vo konstruktivnarasprava po to~kite na dnevniot red iednoglasno be{e zaklu~eno deka Zdru-`enieto vo site oblasti poka`uva po-dem vo kvalitetot na rabotata i posti-gnuva zabele`itelni uspesi. Posebnobe{e istaknato deka so doma}insko ra-botewe i racionalno i namensko tro-{ewe na sredstvata site programskizada~i navreme i vo celost se reali-ziraat.

Zoran Stevanovski

ZP Demir Hisar

Prodol`uvameponatamu

IZdru`enieto na penzioneri Kar-po{ vo Skopje odr`a ot~etna se-dnica za rabotata vo 2013 godi-

na. So sednicata rakovode{e pret-sedatelot na Sobranieto JovanGinovski koj na po~etokot istaknadeka so doma}insko rabotewe i ra-cionalno tro{ewe na sredstvata,site planirani zada~i i aktivnos-ti vo minatata godina se uspe{norealizirani. Izve{taj za rabotatapodnese pretsedatelot na Izvr{-niot odbor Trajko Saveski koj vo-edno ja obrazlo`i i zavr{natasmetka na zdru`enieto za 2013 go-dina. Raspravata glavno se vode{e poIzve{tajot i zavr{nata smetka, pri{to nema{e posebni zabele{ki za rab-otata na organite i telata i be{e kon-statirano deka zdru`enieto od godinavo godina bele`i se podobri uspesi.

Vo diskusijata be{e istaknato dekaprogramskite celi i aktivnosti plans-ki se realiziraat, no, isto taka, be{eiska`an interes za realizacijata nazada~ata okolu postapkata za defini-rawe i razgrani~uvawe na ~lenstvoto,za {to Trajko Saveski dade objasnuva-we i uveruvawe deka ima izgledi vak-vata sostojba brzo i pravno da se raz-re{i. Pozitivni ocenki za materijal-

no-finansiskoto rabotewe na Zdru`e-nieto bea dadeni i vo Izve{tajot naNadzorniot odbor, a spored Zavr{nata

smetka, tro{eweto na sredstvata epravilno i namenski, a bilansot narashodite e vo ramkite na planiranitesredstva od Finansiskiot plan za 2013godina. Sednicata zavr{i so ednoglas-no usvojuvawe na Izve{tajot za rabota-ta i Zavr{nata smetka za 2013 godina iso zalo`ba na site ~initeli na zdru-`enieto 2014 godina da se odbele`i sou{te pogolemi uspesi. Toa, vsu{nost enazna~eno i vo Programata za ovaa god-ina, vo koja te`i{teto e izrazeno nasocijalno-humanitarnite aktivnosti,kako zna~ajna dimenizija vo 2014 godi-na, koja SZPM ja proglasi za solidarna.

M.D.

ZP Kisela Voda

Odgovorno i doma}insko rabotewe

Zdru`enieto na penzioneri vo Bi-tola, na 25 fevruari 2014 godinaja odr`a ~etirinaesttata sednica

na Sobranieto na koja prisustvuvaa ipretsedatelite na ogranocite i ~le-novite na Nadzorniot odbor.

Voveden zbor po izve{tajot za rabo-tata na Sobranieto podnese pretseda-telot na Sobranieto Stevo Bojaxiev,

koj ja istakna uspe{nosta vo rabote-weto na organite i telata na Zdru`e-nieto, posebno istaknuvaj}i gi reali-ziranite zada~i vo ramkite na Pro-gramata za rabota za 2013 godina.

Vo fokusot na vnimanieto na sedni-

cata be{e finansiskoto i materijal-noto rabotewe na Zdru`enieto, pri{to detalno bea pretresuvani poe-dini stavki od dostavenite materi-jali. Vo mo{ne plodna i konstruktivnadiskusija, bea razgleduvani aktuelnipra{awa od rabotata i aktivnostitevo izminatiot period i bea dadeni ob-jasnuvawa od stru~nite slu`bi vo vr-

ska so zavr{nata smetka so kon-kretni primeri i pokazateli.

Treba da se istakne dekaZdru`enieto na penzioneri odBitola, kako pogolema organi-zirana struktura, vo svoeto ra-botewe naiduvalo na odredeniproblemi, od subjektivni iliobjektivni pri~ini, me|utoa, si-te programski zada~i so plani-ranite finansiski sredstva serealizirani i nema posebni za-bele{ki za finansiskoto i ma-

terijalnoto rabotewe. So nezna~itel-ni zabele{ki i peredlozi za unapre-duvawe na rabotata na Izve{tajot zarabota i Zavr{nata smetka na Zdru-`enieto, Sobranieto ednoglasno giusvoi. Dobre Todorovski

ZP Bitola

Aktuelni pra{awa od rabotata

Prvite meseci od godinata voobi-~aeno se pravat analizi na pos-tignatoto i realiziranoto vo

prethodnata godina. Vo taa nasoka iZP ^air, vo prisustvo na d-r KrsteAngelovski, pretsedatel na Sojuzot naZP na grad Skopje i Kalina Slivov-ska-Andonova pretsedatel na Komisi-jata za informirawe koja gi pozdraviprisutnite vo ime na SZPM i im posa-ka uspe{na rabota.

So sednicata rakovode{e pretse-datelot na Sobranieto Isen Zekiri.Najnapred bea usvoeni Izve{tajot zarabotata na zdru`enieto, Izve{tajotza finansisko-materijalno rabotewevo 2013 godina, kako i Programata zarabota i finansiskiot plan na zdru-`enieto za tekovnata 2014 godina. Nasednicata bea izbrani i novi ~lenovina Nadzorniot odbor kako i sekretarina ogranocite.

Pretsedatelot na IO Mentor ]oku,

vo uvodnoto izlagawe kon-statira{e, deka Izve{taitese nepotpolni, no istite da-vaat jasna slika deka siteplanirani aktivnosti vo

programata za izminatata godina ne sevo celost realizirani. Pritoa seosvrna na zabele{kite koi se odnesu-vaa na transparentnosta vo sevkupno-to rabotewe, a posebno vo delot nafinansiskoto rabotewe na starotorakovodstvo.

Isto taka, toj zboruva{e i za aktue-lni pra{awa i zada~i od pogolemozna~ewe za natamo{noto dejstvuvawena zdru`enieto so cel rezultatite dabidat vidlivi i uspe{ni.

Vo raspravata aktivno u~estvuvaa iDanu{ Bu{i i Rauf Hamidi koi kri-ti~ki se osvrnaa na rabotata naprethodnoto rakovodstvo i postavijapove}e pra{awa, povrzani so fina-nsiskiot izve{taj.

Na sednicata bea dadeni novi idei,sugestii i predlozi za natamo{niteaktivnosti, so cel da se prodol`i sopozasileno tempo za realizirawe naplaniranite zada~i. V. Pa~emski

ZP ^air

So novi sili i idei

ZP Ko~ani

Uspe{na sorabotka so lokalnata samouprava

ZP Karpo{

Zalo`ba za pogolemi uspesi

ZP Negotino na 25.02.2014 godina jaodr`a svojata redovna ot~etnasednica na Sobranieto. Na istata

bea razgledani i usvoeni:- Izve{tajot za rabota na ZP Negoti-

no za 2013 godina;- Zavr{nata smetka za 2013 godina;- Operativna programa za rabota na

Izvr{niot odbor i Sobranieto na pen-zionerite za 2014 godina;

- Programata za rabota na Komisija-ta za sport i rekreacija za 2014 godina;

- Programata za rabota na peja~kata gru-pa „Raspeani penzioneri” za 2014 godina;

- Programata za rabota na Aktivot na

penzionerki pri ZP Negotino za 2014godina i

- Finansiskiot plan za 2014 godina.Po ovie dokumenti se vode{e kons-

truktivna rasprava, a Zavr{nata smet-ka za 2013 godina be{e elaborirana odpretsedatelot na Zdru`enieto PetarZahar~ev, koj me|u drugoto re~e deka eso pozitiven rezultat blagodarenie namudrata i {tedliva politika na rako-vodstvoto, iako vo 2013 godina ima{emnogu investirawe. Na sednicata be{erazgledan i usvoen finansiskiot plani Programata za rabota za 2014 godina.

I. Em{ov

ZP Negotino

[tedlivo i mudro rakovodewe

SEDNICIPENZIONER plus mart 2014 11

Za Zdru`enieto na penzioneriteDebar i Centar @upa minatatagodina be{e mo{ne plodna i

uspe{na. Vo kontekst na uspesite naSojuzot na zdru`enijata na penzioneri

na Makedonija, vakva ocenka dade ipretsedatelot na SZPM Dragi Argi-rovski. Toj naglasi deka minatata go-dina ima{e porast na penziite, pro-dol`i Vladiniot proekt za besplatnabawska rekreacija, no isto taka, ima-

{e mnogu drugi aktivnosti od interesza penzionerite. Informiraweto napenzionerite vo Makedonija odigrazna~ajna uloga vo nasoka na transpar-entnosta na raboteweto, a posebnapridobivka e postignata so voveduva-weto stranica na albanski jazik vo„Penzioner plus” i podgotovka na pri-lozi za penzionerskata problematikavo vesnikot „Koha”, {to e od golemozna~ewe za informiraweto na pripad-nicite od drugite etni~ki zaednici vostrukturite na Sojuzot i zdru`enijata.

Na godi{noto Sobranie na zdru`e-nieto Debar i Centar @upa be{e usvo-en Izve{tajot za rabotata i Zavr{natasmetka za 2013 godina, kako i Progra-mata za rabota na zdru`enieto za 2014godina. Pretsedatelot na ova zdru`e-nie Besnik Pocesta, koj e voedno ipotpretsedatel na Sobranieto naSZPM, istakna site planirani aktiv-

nosti navreme i planski se realizi-raa, a zdru`enieto postignuva zabele-`itelni rezultati pri u~estvoto voaktivnostite na penzionerite na re-gionalno i republi~ko nivo. Osobenovnimanie se posvetuva na sorabotkataso zdru`enijata od zemjava, no i sosli~ni asocijacii i organizacii odsosedna Albanija.

Na sednicata na sobranieto prisus-tvuvaa i pretstavnici na zdru`enijataod Tetovo, Gostivar, Struga, Ohrid,Vev~ani, Labuni{ta i drugi, koi go po-zdravija Sobranieto i iska`aa ubedu-vawe deka sorabotkata me|u zdru`e-nijata na penzninerite vo Makedonijae na potrebno ramni{te.

- Debarskoto zdru`enie be{e ednood onie koe ja pottikna sorabotkata naSZPM so organizacijata na penzniner-ite na Albanija, - re~e pretsedatelotna zdru`enieto od Pogradec NazifDaljani. Toj po pozdravniot zbor, po-saka uspe{na rabota na zdru`enieto,no i na rakovodstvoto na Sojuzot.

Vjolca Sadiku

ZP Debar i Centar @upa

Mo{ne plodna i uspe{na rabota

Zdru`enieto na penzioneri na op-{tina Gevgelija ja odr`a prvataovogodi{na sednica, pri {to be-

{e razgledana informacijata za inve-sticioni vlo`uvawa vo minatata go-dina, Zavr{nata smetka i izve{tajotna Nadzornata komisija za finansis-koto rabotewe na Zdru`enieto vo 2013godina.

Otvoraj}i ja sednicata pretsedava-~ot Tome \or|iev najnapred se zablago-dari na pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski, {to pokraj site obvrskiodvoi vreme da go poseti Zdru`enietoi neposredno da se zapoznae so aktiv-nostite.

Be{e istaknato deka Zdru`enieto

vo sorabotka so lokalnata samoupravaizvr{i adaptacija na pet kluba vo na-selenite mesta na op{tinata i na od-marali{teto vo Turisti~kiot lokali-tet Smrdliva voda.

Nadzornata komisija vosvojot Izve{taj {to be{eprezentiran na sednicata,konstatira deka vo 2013 go-dina, raboteweto na Zdru-`enieto e vo zakonskite ra-mki i soglasno Statutot, aposebno e istaknata aktiv-nosta za povedenite posta-pki za doka`uvawe na sop-stvenosta na Penzionerskite domovi,nivno zapi{uvawe vo Katastarot nanedvi`nosti i dobivawe imotni lis-tovi.

Na sednicata na Sobranieto se ob-rati i pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski, koj voedno odgovare{e i na

postavenite pra{awa od prisutnite.Toj, otkako ja pofali aktivnosta na

novoto rakovodstvo na Zdru`enieto,se zadr`a na zna~ajnite uspesi vo rab-

otata na SZPM.Vo ramkite na ovaa poseta pretse-

datelot Argirovski odr`a sredba i sopretsedatelite na zdru`enijata napenzioneri na op{tinite Bogdanci,Dojran i Valandovo.

Lena Semenikova

Na 27-mi fevruari 2014 godinaSobranieto na ZP Kru{evo odr`agodi{na sednica na koja se ras-

prava{e po pove}e zna~ajni dokumentiod rabotata na zdru`enieto vo 2013godina.

Vovedni izlagawa za rabotata naSobranieto i na Izvr{niot odbor pod-nesoa pretsedatelite Krsto Stojano-ski i Nikola Nikoloski koi izrazijazadovolstvo od postignatite rezultativo minatata godina. Za materijalno-finansikoto rabotewe na Zdru`enietovo minatata godina zboruva{e sekre-tarot Gligor Angeleski, koj istaknadeka prihodite i rashodite se ostva-reni vo ramkite na planiranoto i po-kraj ekonomskata kriza i finansiskitepote{kotii, sepak delovnata 2013 go-dina se zavr{i so pozitivno saldo.

Pretsedatelot na Nadzorniot odbor

Nikola Atanasoski gi informiraprisutnite deka nadzrniot odbor dvapati izvr{i kontrola na finansiskoto

i materijalnoto rabotewe i konstati-ral deka istoto se vr{i soglasno pos-tojnite zakonski propisi, a sredstvatase potro{eni soglasno godi{niot fi-nansiski plan, ekonomi~no, doma}ins-ki i strogo namenski.

Vo raspravata po ovie dokumenti

u~estvo zedoa pove}e diskutanti koiiznesoa svoi mislewa i predlozi zapodobruvawe i unapreduvawe na vkup-noto rabotewe na zdru`enieto. Potoa,Sobranieto gi usvoi Izve{tajot za ra-botata za 2013 godina, kako i Finan-siskiot plan i Programata za rabota nazdru`enieto za 2014 godina.

Te`i{teto na rabotatana Zru`enieto vo 2014godina, koja e proglasenaza godina na solidarnos-ta, }e bide na socijalna-ta, solidarnata i humani-tarnata pomo{ na soci-jalno-zagrozenite i bol-nite penzioneri, za{ti-tata i unapreduvawe napravata od PIO i pokva-

litetna zdravstvena za{tita vo Op{-tinata, kako i podobruvawe na kva-litetot na `iveewe na penzionerite soorganizirawe na pobrojni i pomasovnikulturno zabavni i sportsko-rekre-ativni aktivnosti.

G. Angeleski

Na 4-ti mart i Sobranieto na ZP Probi{tip ja odr`a prvata sednica voovaa rabotna godina na koja predmet na rasprava se najde finansiskotorabotewe na zdru`enieto, a se iznesoa i nekoi razmisluvawa za preze-

mawe aktivnosti so koi }e se sozdadat podobri uslovi vo penzionerskiot dom.Od finansiskiot izve{taj i izve{tajot na Nadzorniot odbor mo`e da se kon-statira deka zdru`enieto rabotelo doma}inski, a e vodena gri`a za sanirawe

na nekoi nedostatoci za normalnofunkcionirawe na objektot.

Pretsedatelot na Zdru`enietoGruica Manasievski, vo svoeto ob-ra}awe istakna deka vo minatatagodina, pokraj gri`ata za finan-sisrawe na site aktivnosti koipostojat vo zdru`enieto, se izd-voeni sredstva i za rekonstrukci-ja na sanitarniot jazol, kancelar-ijata na stru~nata slu`ba i nekoi

prizemni prostorii. Vo ovaa investicija od sopstveni sredstva se izdvoeni160.000 denari, no ne e zaboravena socijalnata pomo{ na svoeto ~lenstvo,osobeno za bolni~ko lekuvawe, bawsko-klimatsko lekuvawe i dodeluvawehumanitarni paketi na penzioneri so niski penzii. Za 2014 godina, re~eManasievski, od lokalnata samouprava dodeleni se sredstva vo visina od450.000 denari, koi }e se iskoristat za adaptacija na edna prostorija vo gar-soniera, so {to }e se dobijat vkupno 10 stanovi.

- Vo pregovori sme za prekugrani~na sorabotka so Bugarija i se nadevame dekaovoj proekt }e go dobieme, so {to }e se sozdadat mo`nosti za nadgradba na pen-zionerskiot dom, so {to }e se dobijat u{te 10 garsonieri i }e bidat zadovolenipotrebite na na{eto ~lenstvo. Isto taka, so sopstveni sredstva, vo plan e ren-ovirawe na klub-salata i salata za probi na KUD "Veseli penzioneri", - istak-na Manasievski.

Vakvite razmisluvawa na rakovodstvoto bea pozdraveni od strana naSobranieto i e dadena celosna poddr{ka. Ova e primer kako so doma}inskorabotewe i malite zdru`enija mo`at da napravat golemi ~ekori za podobru-vawe na uslovite na svoeto ~lenstvo, slobodnoto vreme da go minuvaat vo pris-tojni uslovi za relaksacija. Milevka Zdravkovska

ZP Probi{tip

Podobruvawe na uslovite

Standardno po predavaweto nazavr{nata smetka vo UJP, anali-zata se pretstavuva vo javnosta.

Za taa cel Sobranieto na ZP „Soli-darnost - Aerodorm” Skopje ja odr`asvojata redovna, 8-ma sednica na04.03.2014. Vo prisustvo na DragiArgirovski pretsedatel na SZPM,koj poteknuva od ovaa baza, sedni-cata ja otvori i so nea rakovode{eStamen Filipov, pretsedatel naSobranieto.

Godi{nata presmetka na prihodii rashodi vo 2013 godina be{e pre-thodno razgledana i usvoena odIzvr{niot odbor, pa vo ovaa pri-lika kratok osvrt za nea dade pre-tsedatelot na IO, Dimitrija Boga-tinoski. Toj osobeno naglasi deka enapravena pozitivna razlika koja }ebide funkcionalno iskoristena vo no-vata godina. Pritoa ednoglasno be{edonesena Odluka za nejzino usvojuvawe.Na ova se nadovrza Manojlo Dameskipretsedatel na NO, koj go obrazlo`iIzve{tajot na Nadzorniot odbor. Spo-red ovoj Izve{taj vo materijalno fi-nansiskoto rabotewe vo Zdru`enietovo tekot na 2013 godina e raboteno vosoglasnost so zakonite i drugite pro-pisi, sosema doma}inski, racionalno iefikasno. Izve{tajot za rabotata naorganite i telata go obrazlo`i sekre-tarot Milorad Ristoski. Be{e kons-

tatirano deka site planirani aktivno-sti vo programata za izminatata godinavo celost se realizirani po~nuvaj}i odbazata, ogranocite, klubovite, prekukomisiite i sekciite i so rabotata na

Izvr{niot odbor, Sobranieto i stru~-nata slu`ba na Zdru`enieto. Postig-natoto i realiziranoto vo prethodnatagodina ja dava vistinskata slika naaktivnosta na ~lenstvoto i na organitei telata na Zdru`enieto. Vo soglasnostso Statutot i vizijata za rabotata naZdru`enieto na ovaa sednica usvoena eOdluka za zbratimuvawe so Zdru`eni-eto na penzioneri „Ohrid - Debarca”,Ohrid za {to }e se potpi{e memoran-dum i programa za zaedni~ki aktivnos-ti. Na krajot usvoena e programa zaorganizirawe sve~enost po povod pet-godi{niot jubilej na Zdru`enieto votekot na april 2014 godina.

Ilija Gligorov

ZP Kru{evo

Podobruvawe na raboteweto

Sobranieto na ZP Butel na 25-tifevruari 2014 godina ja odr`aprvata redovna sednica i ras-

prava{e za mo{ne aktuelni i vitalnipra{awa od rabotata i dejstvuvaweto,pri {to ednoglasno gi usvoi Izve{ta-jot za rabotata vo 2013 godina, Finan-siskiot plan i Programata za rabotavo 2014 godina i Zavr{nata smetka na

Zdru`enieto za 2013 godina. So sed-nicata rakovode{e pretsedatelot naZP Qup~o Dimovski, a zna~ajni prav-ni i stru~ni pojasnuvawa i informi-rawe na prisutnite za rabotata i pos-tignuvawata na Sojuzot na zdru`enija-ta na penzioneri na Makedonija, ima-{e delegatot od ova zdru`enie Sal-tir Karovski.

Vo fokusot na raspravata bea re-

zultatite i problemite so koi sespravuva zdru`enieto, imaj}i gi pred-vid zada~ite za omasovuvawe i afir-macija na istoto. Istaknuvaj}i gi us-pesite vo sozdavaweto prostorni us-lovi za rabota i po{iroko dejstvu-vawe so pomo{ na lokalnata samoup-rava, be{e naglasena zalo`bata iovaa godina da se prodol`i so istoto

tempo i da se otvorat novi klubovivo site ogranoci. Bezdrugo, sora-botkata so lokalnata samouprava}e im bide dobredojdena i za orga-nizirawe na godina{nite region-alni pezionerski sportski igri zaSkopskiot region, za {to stanazbor i na ovaa sednica, a posebnoza odgovornosta i doverbata {totreba da ja opravdaat pred SZPM,kako doma}ini na igrite.

So interesni razmisluvawa ikonstruktivni predlozi vo diskusija-ta u~estvuvaa: Saltir Karovski, Ma-kedonka Despotovska, Bor~e Tar~u-lovski, Branislav Stojkovski idrugi. Zadovolni so postignatoto, ed-noglasno usvojuvaj}i gi najzna~ajnitedokumenti za rabota i dejstvuvawe, nakrajot site bea svesni deka pred nivpostoi u{te edna godina za novi do-ka`uvawa i uspesi. M.D.

ZP Butel

Godina za doka`uvawe

Zdru`enieto na penzionerite na op{tina Saraj, odr`aredovna ot~etna sednica na Sobranieto na koe beausvoeni i nekolku dokumenti za rabotata na Zdru`eni-

eto vo minatata i za ovaa godina. Sobranieto go otvoripretsedatelot na Zdru`enieto Rufat Ramadani koj go poz-dravi prisustvoto na Metodija To{evski, potpretsedatelna IO na SZPM kako i gostite od ZP Gostivar, ZP Tafta-lixe, ZP \or~e Petrov i ZP Tetovo.

Na ovaa sed-nica za pretseda-tel na Sobranie-to na ZP Sarajednoglasno be{eizbran Baki Ba-kiu.

Vo diskusijatabe{e istaknato ideka ZP Saraj ipokraj nedostig nasredstva uspe{no

gi ostvaruva programskite opredelbi. Stana zbor i za sud-skiot spor so ZP Karpo{. Vo ostvaruvaweto na programskitezada~i, treba da se anga`iraat ~lenovi od site sferi ispored afinitetite, taka }e bidat pouspe{ni, istakna vodiskusijata potptedsedatelot To{evski. Osobeno e potreb-na i va`na za uspe{na rabota na Zdru`enieto, sorabotkataso lokalnata samouprava.

Na krajot ednoglasno so aklamacija bea usvoeni:Izve{tajot za rabota i Finansiskiot izve{taj za 2013 god-ina, Programata za rabota vo 2014 godina in Odlukata zavremeno finansirawe na zdru`enieto.

B.B.

ZP Saraj

Zadovolni od uspesite

Vo prisustvo na prestavnici na ZP Debar, ZP Vev~ani, ZPOhrid i Debrca, ZP Pogradec-Albanija, ZP Labuni{ta iprestavnici na Borcite i Op{tinskiot Crveniot krst

na Struga, Sobranieto na ZP Struga, na 22 mart, oddr`a ot-~etna sednica. Sednicata ja otvori i prisutnite gi pozdravipretsedatelot na Sobranieto Luman Polo`ani.

Izve{tajot za rabota vo 2013 godina go obrazlo`i ~lenotna IO IdrizSeqa.Toj poten-cira deka mina-tata godina Pr-ogramata za ra-bota e ostvare-na vo celost.Uspe{no be{eoceneto i fi-n a n i s k o t orabotewe dekabilo doma}inski za {to zboruva i ostavreniot vi{ok nasredstva koi spored odlukata na sobranieto }e bidat prene-seni za tekovno rabotewe na zdru`enieto vo 2014 godina.

Otkako ednoglasno bea prifateni izve{taite za rabota naorganite i komisiite, Finaniskiot izve{taj za minatata god-ina, kako i Programata za rabota vo 2014 godina, ~lenovite naSobranieto ja prifatija Odlukata za pripojuvawe na seme-jnite, starosnite i voenite penzioneri dosega{ni ~lenovi naZP Struga, kon novoformiranoto Zdru`enie na penzioneri naVev~ani.

Na sednicata na Sobranieto be{e potpi{an Memorandum zasorabotka me|u ZP Struga i Op{tinskiot Crven krst, a gopotpi{aa pretsedatelot na stru{kite penzioneri LumanPolo`ani i sekretarot na Crveniot krst na Struga, AdhurimeDauti.

K.Spaseski

ZP Struga

Uspe{na i 2013 godina

ZP Gevgelija

Novi uspesi

Zdru`enie na penzioneri „Solidarnost - Aerodrom” Skopje

Ostvaruvawa i vizija zakreativno dejstvuvawe

INFO PENZIONER plus mart 201412

Dedo zo{to slavej~eto rano zaspiva?Za rano nautro so pesna da te budi.Dedo kade spie slavej~eto?Vo trendafilite pod tvojot prozorec.Dedo dali slavej~eto odi na odmor?Da milo moe, tamu gi budi drugitedeca.

Dedo slavej~eto }e me razbudi li zana ~as?Da, toa znae deka }e bide{ prva~e.Toga{ slavej~eto e moe najdobro dru-gar~e.Da vnu~e, ti si moe slavej~e.Od sre}a zatreperuva dedovatadu{a, naviraat solzi radosnici.

Kiro Jonzoskipenzioner od Prilep

Razgovor

Po 19-ti pat vo Veles se odr`ahumanitarno zabavnata mani-festacija Blakcata na baba. Na

nea se dru`ea, peeja i igraa pove}e od400 `eni penzionerki od 20 gradoviod zemjava. Ova e edinstvena vakvamanifestacija vo zemjava i prepozna-tliv brend za koj ima golem interes.Osven {to se zabavuvaa `enite gi po-

ka`aa nivnite kulinarski sposobnos-ti vo podgotvuvawe na stari, pomalkupodzaboraveni blakca koi gi nau~ileod nivnite babi.

Sekoja od gostinkite dojde od domaso blago, karakteristi~no za gradot,regionot kade `ivee. Sekoe blago imasvoja prikaska, originalna, interesna,beleg za krajot od kade doa|a. Ohri-|anki donesoa starinska baklava, amapodgotvena vo forma na sedelo.

- Ova blago e staro, klasi~na bak-lava samo {to jas ja smeniv formata.Taa e vo vid na sedelo, korite se svi-eni i vo sredina namesto orevi staviv

f`staci. Taka toa izgleda kako da imajajcenca vo sedeloto. Ne e mnogu skapo,se podgotvuva brzo i lesno. Se pravina malo sukalo, kako |evrek koga sevrti. Pravam i baklava vo forma nacvet i ona klasi~noto kako rolat, -veli Qubica Dokovska od Ohrid, kojadoa|a po vtorpat na manifestacijata.

Na manifestacijata u~estvuvaa i`eni Albanki od Tetovo, Gosti-var, Debar so {to taa e i mul-tietni~ka. Vrednite debar~ankipodgotvija {e}erpare.

- Ova blago se podgotvuva sopola kg ov~ja mast, 10 jajca i edenkg bra{no. Toa se zamesuva zaed-no, se pravat mali par~iwa od te-stoto, se pe~e i potoa se potopuvaso {erbet. Mnogu e ednostavno ibrgu se izrabotuva. Ova e star re-cept pove}e od eden vek. [e}er

pare se podgotvuva za albanska svadbai za prvi~e. Toa e koga nevestata prv-pat odi kaj majka i doma po svadbata, japre~ekuvaat so ova blago, - objasnijaMarionka Uselenca i Arfie Jonuziod Debar.

Osven evociraweto na spomeni, gos-tinkite si razmenija po nekoj starins-ki recept no i soveti za dobro zdravjeza da se vidat i do godina. Del od sre-dstvata koi se sobiraat od biletite,se doniraat za lica na koi im se pot-rebni, a godinava }e mu se dodelat na6,5 godi{no devoj~e od Veles, na koi itrebaat za lekuvawe. B. ]ulavkova

Na 27-mi fevruari 2014 godinaZdru`enieto na invalidi natrudot i korisnici na invalids-

ka penzija „Centar” - Skopje (ZITKIP„Centar” - Skopje), na sve~en na~in sevseli i po~na da raboti vo novi pros-torii {to im gi dodeli Op{tina Cen-tar na vremeno koristewe bez nado-mest. Ovoj nastan dobi posebno zna~e-we bidej}i po~etokot na rabota vo no-vi uslovi na Rakovodstvoto na Zdru-`enieto li~no im go ~estita{e grado-na~alnikot Andrej @ernovski, pri{to im posaka novi uspesi i intenzi-virawe na sorabotkata so Op{tinatai drugite subjekti.

Zablagodaruvaj}i se na vakviot po-teg na Op{tinata, pretsedatelot naZITKIP „Centar” - Skopje, Ilija ^o-lakovski, informira{e deka u{te odformiraweto 1995 godina pa se do

krajot na 2013 godina Zdru`enieto bi-lo smesteno vo privatni prostorii za{to od svojot skromen buxet za zakup-nina izdvojuvalo zna~itelni finan-siski sredstva koi mo`ele da sekoristat za druga namena. I vo takviote`nati uslovi so uspeh i vo celostse realizirale programskite zada~i,a te`i{teto na dejstvuvawe glavno

bilo naso~eno kon obezbeduvaweto napravata od invalidskoto i penziskotoosiguruvawe i podobruvaweto na kva-litetot na `ivotot na ~lenstvoto. Is-

taknuvaj}i ja gri`ata za svoite~lenovi ^olakovski navede ne-koi pozna~ajni aktivnosti, kako{to se: obezbeduvaweto ogrevnodrvo na 6 mese~ni rati, obezbe-duvaweto besplatni godi{niavtobuski karti za ~lenovite sotelesni o{tetuvawa pogolemiod 60 procenti, kako i za lica sozagubena rabotna sposobnost so60 otsto participacija, bespla-tni invalidski pomagala, baws-ko i klimatsko lekuvawe, bes-

platni ekskurzii i drugo.Inaku, novoto sedi{te na zdru`e-

nieto se nao|a na ulica „Prolet” broj39, vedna{ do Klubot na penzioneritena ZP Centar, so {to se pru`a pogole-ma mo`nost za iska`uvawe na aktiv-nostite i vospostavuvawe neposrednasorabotka.

Len~e ^olakovska

ZIT KIP „Centar” - Skopje

Podobri uslovi za rabota

Nad 3.500 ~lenovi na Zdru`enie-to na invalidi na trudot i kori-snici na invalidska penzija vo

Tetovo, preku svoite mesni organiza-cii, izrazuvaat zadovolstvo od anga-`iraweto na Zdru`enieto i organizi-ranite i ostvareni aktivnosti vo te-kot na minatata godina. Ova e vpe~a-tokot od ot~etnata sednica na Sobra-nieto {to se odr`a na 13-ti fevru-ari, a na koja se rasprava{e za pove}epra{awa, me|u koi dominiraa izve{-tajot za rabotata vo minatata i pro-gramata za rabota vo ovaa godina.

Vo izve{tajot i vovedot na pretse-datelot Jugoslav Arizankoski beapotencirani sodr`inite na aktivnos-tite koi proizleguvaat od zakonite,

aktite na Zdru`enieto, no pred se odpotrebite i interesot na ~lenstvoto.Sodr`inite na aktivnostite se voostvaruvawe na pravata na ovaa kate-gorija gra|ani vo telefonijata, baw-sko-klimatskata rekreacija, popustvo koristewe elektri~na energija, ko-munalni uslugi, popusti pri registra-cija na vozila, patarini i drugi be-neficii. Na ova se nadovrzuvaat or-ganiziranite aktivnosti. Minatatagodina nad 400 ~lenovi organiziranobile snabdeni so ogrevno drvo po po-niski ceni i so otplata na rati za {tobile obezbedeni re~isi 3.000 kubnimetri. Zdru`enieto u~estvuvalo narepubli~kite invalidski sportskinatprevari vo Strumica kade e pro-

glaseno za najuspe{no. Organiziranibile brojni ekskurzii do poznati iz-leti{ta i kulturno-istoriski mestakako {to se Vrutok, Smolarskite Vo-dopadi i Bawa Bawsko, Kavadarci idrugi. Vo tekot na godinata na nad 120~lenovi im bile dodeleni pari~naili humanitarna pomo{, a 30 ~lenoviso pote{ki zaboluvawa bile posetenivo nivnite domovi i dadeni pristojnipodaroci. Ovaa 2014 godina Sobrani-eto ja proglasi za izborna, bidej}i ma-ndatot na sega{niot sostav presta-nuva zaklu~no so krajot na dekemvri.Inaku, vo programata {to be{e usvoe-na predvideni se zgolemen broj aktiv-nosti svrzani za ve}e utvrdenite so-dr`ini. S. Dimoski

ZIT KIP Tetovo

Aktivnosti vo interes na ~lenstvoto

Ednogodi{nata rabota na Zdru`e-nie na penioneri Sveti Nikolekoja{to se razgleduva{e na sob-

ranieto na 12.03.2014, }e bide pottik2014 da bide u{te pouspe{na, be{ezaklu~ok na sednicata.

Na po~etokot na sednicata, pretse-datelot na Sobranieto Nikola Atana-sov gi pozdravi prisutnite i dadevovedno izlagawe za rabotata vo izmi-natata godina.

Pretsedatelot na IO Mirko Danai-lov, konsatira deka postignatiterezultati od minatiot period se za po-~it i motiviraat za u{te pogolema ak-tivnost vo ovaa godina.

- Zdru`enieto na penzioneri odSveti Nikole e aktivno. Toa u~estvu-

va{e vo site slu~uvana i aktivnosti{to gi organizira{e SZPM. U~estvu-va{e na regionalnite i republi~kitesportski natprevari, kako i na region-alnata i republi~kata revija na pesna,muzika i igra. Isto taka, zdru`enietovodi gri`a i materijalno im pomaga naonie penzioneri koi imaat potreba odpomo{.

Na sednicata be{e pozdravena iodlukata na Vladata za zgolemuvawena penziite od 600 denari mese~no.

- Kako prioritet vo ovaa godina }ebide podgotovkata {to pogolem broj nau~esnici vo sportskite natprevari ireviite, bidej}i ZP Sveti Nikole edoma}in na regionalni sportski nat-prevari i na regionalnata revija na

pesna, muzika i igri. Bidej}i 2014 godina e proglasena za

godina na solidarnostta, vo ramkite nafinanskite sredstva }e bide isplate-na ednokratna pomo{ na odredeni pen-zioneri, a se planira i poseta na bol-nite i nemo}ni penzioneri. ]e bidepodr`ana i aktivnostta na Aktivot napenzionerkite.

Finansovata zavr{na smetka za2013-ta ednoglasno e usvoena, a isto iFinansiskot plan za 2014-ta. Od izla-gaweto se gleda deka se rabotelo do-ma}inski i {tedlivo.

Vo 2014-ta godina zdru`enieto }e sepotrudi site sodr`ini koi se tradi-cionalni i novi da bidat maksimalno iuspe{no ostvareni. V. Petru{eva

ZP Sveti Nikole

2014 - u{te pouspe{na

Izvr{niot odbor na ZP „[uto Ori-zari”, na sednicata odr`ana na20-ti fevruari ovaa godina, ras-

prava{e za proektot za izgotvuvawesocijalna karta, odnosno evidentenlist za sostojbata na penzionerite vogodinata na solidarnost proglasena odstrana na SZPM, a na dneven red beapostaveni i aktivnostite na Zdru`e-nieto predvideni vo programata za2014 godina. Izve{taj za aktuelnataproblematika podnese pretsedatelotna IO Arif Be}ir. Vo svoeto izlagawetoj pojasni deka vo godinata koja e pro-glasena za solidarna, naskoro }e po~neda se realizira proektot za izgotvu-vawe socijalna karta vo cela republi-ka .Toa se pravi za da se dobie celosnaslika za sostojbata na sekoj penzioner,odnosno da se ima soznanie na koj naj-

mnogu mu e potrebna pomo{. - Nie dosega vodevme evi-

dencija za na{ite penzioneri,posebno za onie so poniski pri-mawa. Eden del od finansis-kite sredstva, po osnov ~lena-rina, gi naso~uvame tokmu zaovie penzioneri, - istakna Be-}ir.

Za planiranite aktivnosti, za ovaagodina, pretsedatelot gi zapozna ~le-novite i poseben akcent dade za podgo-tovkite na Zdru`enieto za republi~-kite i regionelnite sportski i muzi~kirevii, pri {to go naglasi i zna~ewetona drugite aktivnosti {to gi organizi-ra Zdru`enieto, kako {to se rabotil-nica za pravilna i zdrava ishrana, me-rewe {e}er vo krvta i pritisok, u~es-tvo vo pove}e op{tinski manifesta-

cii, ekskurzii idrugo.Po ovie informacii, pozitivna oce-

na dadoa pove}e ~lenovi penzioneri,koi celosno go poddr`aa predlog plan-ot za aktivnostite vo 2014 godina. Vodiskusijata so svoe viduvawe aktivnose vklu~ija i ~lenovite na Aktivot napenzionerki, koi pozitivno se izjasni-ja po ovie informacii i se zalo`ija zapodobruvawe na evidencijata na~lenstvoto. Vasil Pa~emski

ZP [uto Orizari

Gri`a za podobar standard

Aktivnostite zacrtani so Progra-mata za rabota za 2014 godina naZP Makedonska Kamenica te~at

besprekorno od samiot po~etok na go-dinata, pri {to akcent e staven na so-cijalno-humanitarnite sodr`ini, kakoobele`je na godinata koja SZPM ja pro-glasi za solidarna. Taka ve}e se pode-leni 60 paketi so prehrambeni proiz-vodi i sredstva za li~na higiena. Ak-cijata be{e sprovedena so pomo{ naLokalnata samouprava, so koja Zdru`e-

nieto tradicionalno ima dobra sora-botka.

Za sorabotkata so Op{tinata mo{nepofalno se izrazi i pretsedatelot naZdru`enieto Vidan Konevski, koj ginazna~i i galavnite aktivnostite zaovaa godina i povolnostite {to im senudat na penzionerite, kako {to se:participacija za bawsko-klimatskolekuvawe 30% od visinata na sumataza site penzioneri; participacija zaoperativni hirur{ki intervencii so

20%, no so goren limit do 3000 denari;ednokratna nepovratna pomo{ za pen-zioneri so niska penzija i naru{enazdravstvena sostojba; intervencija somaterijali vo slu~aj na katastrofalninepriliki i drugo. Isto taka, toj gispomna: donatorstvoto, stru~nite pre-davawa, sovetuvawa i mnogu drugi vo-lonterski raboti.

- Za relaksiran `ivot vo na{eto ru-darsko grad~e se trudime redovno daorganizirame planski aktivnosti, kako{to se pro{etki, ekskurzii, piknici idru`ewa, salonski zabavi i sli~no. Zasite dr`avni i verski praznici zaba-vite se del od na{iot `ivot, - veliKonevski. Pavlina \eorgieva

ZP Makedonska Kamenica

Aktivnosti i dru`ewe

Penzionerkite od Makedonija vo Veles

Babite so "Blakcata na baba#

Voobi~aeno vo mesec mart sekojagodina,rakovodstvoto na ZP Oh-rid i Debrca organizira Sobiri

vo site 30 mesni ogranoci so celzapoznavawe so Godi{niot izve{taj zarabota i Godi{nata zavr{na smetkana zdru`enieto vo minatata godina iso Programata za rabota i finansis-

kiot plan za tekovnata godina. Vakovsobir denovive be{e odr`an vo selo-to Bel~i{ta za Mesnite ogranoci od26 selski naselbi koi gravitiraat napodra~jeto na op{tinata Debrca, a vonaredniot period vakvi sobiri }ebidat organizirani vo Leskoec za po-rane{ta Koselska op{tina i vo Pe{-tani.

Na Sobirot vovedni izlagawa poIzve{tajot za rabota i Finansikiotizve{taj za 2013 godina i Programataza rabota vo 2014 godina prezentiraapretsedatelot na IO \or|i Trp~eskii sekretarot Stefan Vladimirov. Voizlagawata tie gi iznesoa rezultatitei uspesite {to gi postigna zdru`eni-eto vo 2013 godina vo site oblasti nadejstvuvawe, kako i uspesite na kul-turen i sportski plan, so poseben ak-cent na odlukite i aktivnostite naSZPM, koi vo zna~itelna merka go po-dobrija `ivotniot standard na penzi-onerite. U~esnicite vo raspravata poizve{taite za minatata godina, oce-nija deka se postignati zavidni re-zultati i dadoa celosna poddr{ka nanaporite za podobar standard na pen-

zionerite, a vo sorabotka so resor-nite ministerstva Po obemnata i kon-struktivna diskusija izve{taite iProgramata za rabota bea ednoglasnoprifateni.

Na Sobirot pogolemo vnimanie kajpenzionerite predizvika najavenatainicijativa od nekolkumina penzio-

neri za osnovawe na samos-tojno zdru`enie na penzio-nerite od op{tinata Debrca,odnosno razdru`uvawe odohridskoto zdru`enie napenzionerite. Vakvata ini-cijativa od edinstveniot~len na Inicijativniot od-bor prisuten na Sobirot, ve-dna{ naide na burni reakciii na momenti `ol~ni ras-pravii za otfrlawe na vak-viot predlog od site prisut-

ni pretsedateli i ~lenovi na mesniteogranoci od op{tina Debrca.

Po obrazlo`enieto na prestavni-cite na Ohridskoto zdru`enie, dekarazdru`uvaweto na mesnite ogranocina Debrca od Ohridskoto zdru`enie}e bide "pogubno# za penzionerite odovoj kraj vo sekoja smisla na zborot, apred se poradi maliot broj na penzio-neri, nemo`nosta od finansiski ops-tanok, nemawe na priroden prirast napenzionerite, bidej}i nivniot broj odgodina vo godina e se pomal, kako i ne-mawe uslovi za rabota. Penzioneritebeskompromisno ja otfrlija inicija-tivata za izdvojuvawe od ohridskotozdru`enie.

Vo znak na revolt i odbivawe na va-kvata inicijativa na mala grupa poe-dinci, a bez prethodno da go konsulti-raat ~lenstvoto ili pak pretsedate-lite na mesnite ogranoci, prisutnitepenzioneri na sobirot vo Bel~i{ta,odbija da glasaat za inicijativata,odnosno ne sakaa da se donese zaklu-~ok za razdru`uvawe od ZP Ohrid iDebrca.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Penzionerite od Debrca,ne sakaat da se razdru`atod ohridskoto zdru`enie

PANORAMAPENZIONER plus mart 2014 13

„O, prijateli, nema prijateli”!Aristotel

Sovremeniot makedonski pisatelVladimir Kostov (Bitola 1932 godi-na) so prviot roman Lica so maski sepojavi 1967 godina. Poznava~ite pre-poznaa darba, oformen kni`even iz-raz, niz ironi~na dioptrija, bez ide-ologizacija i dnevnopoliti~ka leksi-ka, Narednite godini, }e projavi is-klu~itena tvore~ka produktivnost:objavuva po eden, dva, duri i tri nas-lovi godi{no, nastanati mo`ebi po-rano, ili pi{uvani podocna so zabr-zan ritam na kreativna rabota.

Profesorot Kostov, koj na Pedago{-kata akademija vo Bitola predava{emakedonski jazik, va`e{e za, intele-ktualec so {irok dijapazon: ja prou-~il anti~kata filozofija, kako pra-majka od koja se izdvoija posebnitenauki; pa sovremenite filozofski,sociolo{ki, psiholo{ki, antropolo-{ki tekovi. Poznava razli~ni mito-logii, narodni tradicii, obi~ai, so-ni{ta, precizno gi de{ifrira nivni-te poraki, vladee so nivnata semioti-ka. A kni`evnite dela, od anti~kitedo Evropskite i svetskite, koi sotrajnite vrednosti ostavija civili-zaciski pe~at vo vremeto, mu seneodminliva lektira. Toa najdobromo`e da se sogleda preku intertek-stualnosta vkomponirana vo avtoro-viot kni`even izraz vo neraskinlivoedinstvo. Treba da se naglasi lefter-nosta so koja taa se praktikuva: da sezavardi od deklarativnost.

Bitola i nejzinite `iteli, se nego-vata glavna tematska preokupacija.@anrovski e raznoviden: edinaesetknigi so noveli i raskazi, deset knigiza deca i mladi, osumnaeset romani:Lica so maski, Svadbata na Mara,Nov um, U~itelot, Kade si trgnal, si-ne (roman za mladi), Crkvi~eto ^eti-rieset ma~enici vo Bitola, Vujko,Kletva, Poslednoto celivanie, Gre-{ka, Toj mi ka`a (roman za mladi),Bitolski triod, Seni{te vo gradBitola, Solza za Mite (za mladi) Bi-tolska hronika (dva kratki romana)Tane, Diva misla.

Nagradite dojdoa sami po sebe: 4. No-emvri na gradot Bitola, 11. Oktom-vri, 1. Maj, Racinovo priznanie, Va-n~o Nikoleski...

Vo romanov, me|u ~ii korici vnima-telno }e vlezime, }e go zapoznaemenaslovniot lik, }e se obidime da ja

razbereme negovata „be-stseler ideja”, za~natavo stariot kraj, „rode-na ne od al~nost, a odgordost”, }e go na~uemegovorot na ~avkite koi{esnaeset godini mu senajbliski sosedi, vre-vata na Wujork, }e vle-zeme vo domovi na na{iiselenici, i vo ameri-kanski semejstva, }e za-poznaeme lu|e od drugikulturi so ~udni nara-vi, zabegani, ambicioz-ni bezdarnici, lu|e umni, nesre}ni,humanisti, la`en sjaj, privid, `eniazdisani vo blud, na koi qubovta kakonajvozvi{eno ~uvstvo im e nepoznata.#

Tane e ~esto makedonsko ime, demi-nutiv od Tanas, a oficijalnoto ime mue Atanas {to zna~i Besmrten. „Pos-mrt~e, toa sum jas: dete rodeno od maj-ka koja umira pri poroduvaweto”. Iz-rasnuva ubav i inteligenten mladi~,koj za dve godini, zemaj}i po dva klasavo edna, zavr{il gimnazija so odli~enuspeh. ^uvstvitelen, so kni`evnadarba, malku srame`liv i so komple-ks na inferiornost {to ne e izvorentuku nametnat, „le fis d’serven” („sinna slugata”) poradi rabotata na tatkomu kako slu`itel vo gimnazijata. De-vojkite go ~uvale vo okoto i vo sonot,no toj ne vleguval vo podolgi vrski.Ubavicite so povisok socijalen statusgo posakuvle ne kako li~nost, tuku ka-ko ma`jak. Nora, na primer, „svesna zasvojot presti`, se dr`e{e ne gordo inadmeno, tuku superiorno i gospodst-veno... so edna `enstvenost rano pro-javena i manifestirana ne tolku pre-ku liceto kolku preku teloto, so sovr-{eni formi i izvajana linija... Zain-teresirana za sprotivniot pol, sme-taj}i deka site vidovi naslada i pri-pa|aat spored statusot. Inteligentna,obrazovana i na~itana stoe{e dalekunad generaciskoiot prosek”. Tane }e igo privle~e vnimanieto na edno lite-raturno ~itawe na koe toj ~ita edensvoj sostav. ]e mu pristapi i }e povederazgovor za literaturata vo koja do-bro e upatena. Zaedno }e izlezat odgimnazijata. So nea pokraj sebe, toj emnogu zbunet. „Si zapoznal mnogu `e-ni”? - go pra{uva. Kako da i odgovori?No taa ne ~eka odgovor, samo saka da gofascinira so sebe. Da go zavede: „Tikako iden pisatel treba da zapoznae{mnogu `eni... Se vo literaturata sevrti okolu `enite. Ma`ite, napoleo-nite, tie mar{iraat niz istorijata...Ne devojki, a `eni....Preku niv (`eni-te) se spoznavaat vselenskite raboti.

Toga{ ona {to se praviso niv stanuva najvisok~in na kreacijata”. Na[irok Sokak ne sakada se {eta. A koga }estignat do ku}ata na Ma-dam, go pra{uva: „]evlezeme? Vo ku}ata...imam na raspolagawesoba so krevet”. Bez dago do~eka odgovorot }ego vnese vo sobata, }e jazaklu~i vratata. I }epo~ne da se soblekuva,bez bakne`, bez predi-

gra. Gletkata }e go onemi i ma|epsa.Na krajot }e go pofali: „Na qubovno-

to popri{te si kako Napoleon nabojnoto pole”. „Utre vo istoto vremena istoto mesto!”- }e mu re~e i }e gopu{ti da si odi. Tane duri toga{ }esfati deka ne samo {to e zloupotre-ben vo nejziniot blud, tuku e zavi-sen, poroben. I otkako }e se oma`i zadvaeset godini postar doktor, va`iona: „utre vo istoto vreme”... So parite{to mu gi nudi saka da go dotol~i. Ne-goviot svet definitivno se ru{i. Re-{ava da otide vo Amerika, da spe~alimnogu pari, da i gi frli pred nos, dase otkupi. Vo Wujork 16 godini }e ra-boti kako kranist, }e spie vo kabina-ta, }e ~ita, }e pravi bele{ki za svojotroman, a parite }e gi gneti vo patnatatorba. Triumfalno }e se vrati vo Bi-tola, no Nora e Nora, veli: „Nedostigaeden dolar, ne mo`e{ da plati{“!Kone~no sfa}a: toa e onoj dolar {tosekoga{ }e nedostiga za da se osvoii odbrani dostoinstvoto. Po sovetna Fiti, koj znae{e zo{to Tane otidevo Amerika, parite }e im gi prepi{ena Bairskite Cigani, bidej}i edinst-veno tie, go uveruva Fiti, }e gi pot-ro{at kako lu|e, vo ime na `ivotot.

Tane go fa}a no}niot voz za Skopje,utredenta da gi preleta vo|eto do Wu-jork, do svojata milolika Xeni! Ja ot-vora papkata so bele{kite i sekojapro~itana stranica ja frla nadvor,da ja odvee vetrot zaedno so minatoto.

Nastanite koi ovde se beglo opi-{ani se inicijalniot motiv za otvo-rawe na golemata tema - kade odi ~o-ve{tvoto: bez sistem na realni vred-nosti, zagubena smisla za human `ivot,degradirawe na qubovta vo nemoral iotu|enost, pogazeni prijatelstva...Aglavnite likovi {totuku za~ekorilevo `ivotot, Tolku mnogu pra{awa }eostanat nedopreni, makar elemen-tarno. Romanov e nalik na rudnik:kolku podlaboko se kopa tolku po-golemo bogatstvo se otkriva.

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Tane

Ve}e nekolku godini go ~itam isorabotuvam vo vesnikot, i ~estosodr`inite {to vesnikot gi nu-

di na penzionerite, soodvetstvuvaatna interesot i barawata na svoite ~i-tateli. Ponekoga{ po~nuvam so prvitestranici koi obrabotuvaat aktuelnitemi od sekojdnevieto, ponekoga{ ta-mu kade{to me vodi interesot kon te-mite od oblasta na zdravjeto, na prav-nata regulativa, a ponekoga{ po~nu-vam i od zabavnite i interesni sodr-`ini koi ni ka`uvaat zanimlivostiili pak se nasmevnuvam na duhovititekratki tekstovi.

Jasno, ne sekoga{ smetam deka se ebesprekorno, deka jazikot e bez gre{-ki, no nivoto na sodr`inite voglavnoe na ramni{te prifatlivo za, pret-postavuvam, golemiot broj ~itateli odrazli~no obrazovanie i razli~ni po-gledi kon `ivotot.

Ona {to me navede da go po~namtekstov so ovoj voved e konstatacijatadeka "Penzioner Plus# odr`uva nivona eden respektabilen vesnik, prifa-ten od svoite ~itateli.

Sega da go spodelam so vas svoetorazmisluvawe za edna, za `al, se po-~esta pojava vo na{ite govorni i pi-{ani mediumi: gre{ki vo oblasta nasintaksata, odnosno redot na zboro-vite vo re~enicata, gre{kite vo orto-grafijata, odnosno pravopisot, i ne-poznavaweto i nesnao|aweto vo sop-stveniot jazik.

Da zapo~nam so redot na zborovitevo re~eniicata, za{to makedonskiotjazik nema pade`i, i redot na zboro-vite e mnogu va`en. Konkretno, neoda-mna pro~itav eden vakov naslov ilipodnaslov vo eden na{ dneven vesnik:„Vo Makedonija 50 vojnici pristignaaod armiskiot kontingent od Avganis-tan”. Re~enicata ima podmet, prirok i

prilozi za mesto, no sepak taa ne ejasna! Koi i ~ii vojnici pristignale voMakedonija? Pa, jasno, makedonskite,no pravilniot red na zborovite trebada bide: Od Avganistan vo Makedonijapristignaa 50 vojnici od na{iotarmiski kontingent.

Spomenav, na{iot jazik nema pa-de`i i korelacijata na zborovite vore~enicata se izrazuva so predlozi.

Upotrebata na predlogot -na -zaizrazuvawe genitiv, ~esto nepotrebnose koristi. Konkretno: „Bibliotekataima golem broj na knigi”, - zo{to naknigi, pravilno i poubavo e golem brojknigi, bez predlogot na, a takvi pri-meri ima mnogu. [to se odnesuva dopravopisot, prilogot se u{te se pi-{uva oddelno, zamenkite koj, koi, {to,prilozite kako, kade, vo zamenskitecelini se pi{uvaat zaedno - koj{to,kako{to, kade{to. Imenkite izvedeniod li~ni ili geografski imiwa sepi{uvaat so golema bukva, Makedonecse pi{uva so golema bukva, dodeka ni-vnite pridavki so mali, makedonskise pi{uva so mala bukva.

Prisvojnata zamenka svoj treba dastoi sekade kade{to podmetot e za-menka vo treto lice. Primer: Vo nego-viot govor, toj istakna... Pravilno ijasno e vo svojot govor, za{to tuka za-menkata negoviot mo`e da upatuva nadrug govornik.... Brz, brza, brzo e pri-davka za{to izrazuva svojstvo, dodekaprilogot ne e brzo tuku brgu. Zajakot ebrzo `ivotno, no toj tr~a brgu. Pri-davkata ja odreduva imenkata, a pril-ogot glagolot. Sega i za mnogu prisut-nata upotreba na razgovorniot jazik ikoristeweto na prifateni zborovi odbliski za nas slovenski jazici ilive}e seprisutniot i ~esto upotrebu-vaniot angliski, i jasno, upotrebata naslengot, odnosno `argonot.

^esto, tu|ata prevedena razgovornare~enica zvu~i besmisleno, gubi odstilskata oboenost, i za nejzino pre-nesuvawe mora da se smisli ne{to {tona tu|iot jazik }e ja ima istata smislai silina na izrazot. Toa sekako baragolemo poznavawe na drugiot narod ijazik i ja poka`uva potrebata od gole-mata upatenost vo mnogu sferi od `i-votot na drugiot narod, otkolku pros-to poznavawe na tu|iot jazi~en fond .

Nekoi poimi samo vo eden jazik, ilivo odredena teritorijalna celostimaat odredena asocijativna smisla.

Da ja spomenam i upotrebata na `ar-gonot koj e jazik na edna odredena sre-dina, pa i vreme, za{to `argonot nav-istina mo`e brgu da se menuva i e spe-cifi~en i ograni~en. @argonot ja imai taa specifi~nost {to odredeni zbo-rovi ili izrazi, {to vo odredena sre-dina i vreme zna~ele ne{to, so tek navremeto sosema go gubat zna~eweto, taduri i vo sopstveniot jazik podocna senerazbirlivi.

I seprisutnosta na angliski zborovi,so pravilna i nau~no izdr`ana opra-vdanost mo`e da se zamenuva so make-donski. Slovencite, Hrvatite za in-ternet upotrebuvaat svemre`je, za uni-verzitet sveu~ili{te, i na taa prakti-ka na zbogatuvawe na svojot jazik, trebaponekoga{ i nie da se ugledame.

Zatoa site koi rabotat tamu kade{to glavna alatka e izgovoreniot ipi{aniot zbor, treba pred se da goneguvaat i unapreduvaat svojot pris-tap i rabota kon poznavaweto na maj-~iniot jazik vo site negovi pojavniformi. Za{to samo taka }e se vidi~uvstvoto na novinarot za jazikot,negovoto znaewe i umeewe.

Ovaa tema za koristeweto i pozna-vaweto na sopstveniot jazik vo rabo-tata, poradi svojata opse`nost, raz-novidnost i slo`enost bara mnoguseriozna i sistematska rabota.

Taska Gavrovska

Razmisluvawa za jazikot

Vo na{eto op{testvo patriotizmotspa|a me|u najzna~ajnite eti~kivrednosti, ~ija krajna cel e

tatkovinata da se saka, gradi i brani.Ottamu i potrebata od postojano razvi-vawe svest kaj mladite (i ne samo kajniv) za jaknewe na nivnoto ~uvstvo zapripadnost na Republika Makedonija ineguvawe na nivniot nacionalen i kul-turen identitet vo duhot na po~itu-vawe na lu|eto bez razlika na nivnatasocijalna, nacionalna, rodova i verskapripadnost i fizi~kite ili mental-nite sposobnosti.

Vo vospituvaweto na mladite li~no-sti za patriotizam zna~ajna ulogaimaat site vospitni faktori, me|u koi:semejstvoto, u~ili{teto, op{testveni-te i politi~kite organizacii, zdru`e-nijata, literaturata, muzikata, folk-lorot, filmot, teatarot, mediumite,sportot itn. Pa sepak, po semejstvoto,klu~nata uloga im pripa|a na vospitno-obrazovnite organizacii na site ste-peni. Vospituvaweto za rodniot kraj itatkovinata po~nuva u{te vo predu~i-li{nata vozrast, a prodol`uva i seprodlabo~uva vo OU i potoa. Toa oso-beno go ovozmo`uva nastavata po odd-elni predmeti, kako i mnogubrojniteekskurzii, izleti i poseti na mladitevo site krai{ta na tatkovinata. Zapo-znavaweto na mladite so nejziniteubavini, bogatstva, herojsko minato isega{nost e dobra osnova tie pove}e daja sakaat svojata tatkovina i da gradatpozitiven odnos kon nea. I {to e mnoguva`no: da bidat podgotveni, ako zatre-ba i `ivotot da go dadat, kako {tomnogumina go dale, za odbranata, slo-bodata, identitetot i nezavisnosta nasvojata tatkovina.

Istorijata na makedonskiot narod ina nacionalnostite vo RM izobiluva soisklu~itelno golem broj primeri zapatriotski podvizi i dela, osobeno namakedonskite prerodbenici i na revo-lucionerite od ilindenskiot period iNOB i na drugi kulturni dejci od koigolem broj i `ivotot go polo`ija zaidealite na svojata tatkovina. Vo ovaaprilika }e potsetam na vizionerskitezborovi na najgolemiot makedonskirevolucioner Goce Del~ev: „Makedo-nija e tatkovina na Makedoncite i na

site lu|e koi `iveat vo nea.” Istori-jata gi potvrdi Gocevite vizionerskigledawa so istoriskite odluki naASNOM, so Odlukata za samostojnostna RM donesena na Referendumot od 8septemvri vo 1991 g. i so Ustavot na RMod 1991 g., so koj na gra|anite im se ga-rantiraat ~ovekovite prava, slobodi,nacionalna ramnopravnost i so`itel-stvo na makedonskiot narod so Alban-cite, Turcite, Vlasite, Romite, Srbitei drugite nacionalnosti {to `iveat voRM. Ili, dlabokiot patriotizam na na-{iot najtalentiran poet vo 19 vek,Grigor Prli~ev. Toj, kako {to e pozna-to, gi odbil ponudite na oficijalniteatinski vlasti da se {koluva na dr`a-vna smetka vo Oksford ili Berlin, jaodbil mese~nata stipendija, a go prim-il samo lovoroviot venec so koj biloven~an kako „vtor Homer”, po pobedatana Atinskiot Univerzitet (1860) zasvojata najuspe{na poetska tvorbaSerdarot (O Armatolos), pri {to kate-gori~no go odbil predlogot makedon-skite imiwa vo poemata Serdarot da gizameni so gr~ki. Pa taka, namesto stu-dii na najpresti`nite evropski uni-verziteti i obezbeduvawe na svojatasvetla idnina, toj se opredelil za po-dobra idnina na svojot narod. Se vra-til vo rodniot Ohrid da u~itelstvuva,no i da raboti na istisnuvawe na gr~-kiot jazik od u~ili{tata i od crkvitevo Ohrid, so cel da go prodol`i patri-otskoto delo na bra}ata Miladinovi, aza {to bil zatvoran vo ohridskite i vodebarskite zandani.

Za razvivawe na patriotskata svestkaj mladite generacii golema ulogaimame i nie penzionerite. Ovaa na{avozvi{ena i blagorodna uloga, nekojpove}e nekoj pomalku, ja ostvaruvame sogordost. No, na{ite mo`nosti se dale-ku pogolemi vo sporedba so toa {to gopravime. Zatoa smetam deka ima potre-ba od na{e pogolemo i poosmisleno an-ga`irawe na toj plan. Toa najdobro }ego postigneme dokolku niz sekojdnev-nite razgovori so na{ite potomci i somladite lu|e voop{to po~esto im go-vorime za patriotskite podvizi i delaod podale~nata i od pobliskata isto-rija na makedonskiot narod.

Lazar Krstevski

Znaewa i dela za patriotizmot

Denes, se u{te ne sum mnogu star inemo}en, no eden den koga }e me vi-dite takov, bidete strplivi so menei probajte da me razberete.

Ako se izvalkam dodeka jadam iliako ne mo`am sam da se oble~am, bi-dete strplivi i setete se kolku vremesum potro{il dodeka na ovie rabotive u~ev jas...

Ako vo razgovorot povtoruvamisti raboti povtorno i povtorno, ne meprekinuvajte, soslu{ajte me, i setetese deka koga bevte mali edna istaprikazna morav da vi ja raska`uvam odpo~etok mnogu pati, se dodeka ne poto-nevte vo son...

Ako ne sakam da se bawam ne sepodsmevajte i ne me navreduvajte. Se-tete se kako ve brkav i izmisluvaviljada pri~ini za da vlezete vo kada-ta...

Koga }e zabele`ite deka imam ne-poznavawe kon novite tehnologii, ne-mojte so podsmev na liceto da me gle-date, zo{to jas ve nau~iv na mnogu ra-boti: pravilno da jadete, pravilno dase oblekuvite, da gi koristite noviteigra~ki, kako da opstanete i da sovla-date se ...

Ako nekoga{ vo razgovorot vo edenmoment zaboravam {to sakav da ka`amili }e ja izgubam mislata, dajte mi ma-lku vreme da se prisetam, i ako ne mipojde od raka ne se voznemiruvajte i nereagirajte, tuku znajte deka na{iotrazgovor ne mi e tolku biten, bitno mie da sme zaedno i deka ima nekoj krajmene, nekoj koj me slu{a...

Ako ne sakam da jadam, nemoj da meprisiluvate da jadam, jas samiot znamnajdobro koga mi e potrebna hrana, akoga ne...

Ako sakam da se napijam nekoja~a{ka rakija, ne mi zabranuvajte, toami pomaga nekoi raboti da zaboravam,da se ~uvstvuvam poubavo...

Koga umornite noze pove}e ne midozvoluvaat da odam i da vi pomagamvo re{avawe na va{ite problemi, nemi se lutete i obidete se da me razbe-rete. Pru`ete mi ja rakata isto onakakako {to su vi ja pru`al jas koga ste gipravele prvite ~ekori...

Ako nekoga{ vi ka`am deka pove}ene mi se `ivee, i deka sakam da sizaminam kaj va{ata majka, ne se vozne-miruvajte i ne mi se lutete i ne mis-lete deka zboruvam gluposti...

Dragi moi sinovi, se nadevam dekaeden den }e sfatite deka i pokraj ne-koi gre{ki koi ste mi gi napravil vo`ivotot, vi posakuvam se najdobro.

Ne bidete `alosni koga }e mevidite eden den bespomo{en, tuku bi-dete mi potpora. Pomognete mi da gozavr{am patuvaweto niz `ivotot dos-toinstveno so qubov i strplivost, po-~it i razbirawe, zo{to kakov i da sumjas sum va{iot roditel koj ve sozdal ive nau~il, ve podgotvil kako da se sp-ravuvate so se ona {to }e ve presretnevo `ivotot.

Dozvolete mi eden den da zaminamspokojno so nasmevka na liceto i qu-bov vo srceto koja ja ~uvav sekoga{ zavas.

Va{iot tatkoP.S. Ova pismo vi go pi{uvam doma

sam so sebe koga nema ni telefonot dami prozbori... Blagoj Arsov

\

\

\

\

\

Roditelsko pismo

Dragi moi sinovi

Toplina i qubov ni dari{So pogled ne gali{So dobrina ne hrani{.Kako cvet vo gradina@ivotot ni go krasi{.

Mir i spokoj ni dari{Tvojot pogled e:- prv proleten cvet

- zumbul mirizliv- majska roza so crvena boja.

Tebe majko milaVo srce te nosamI buket najubavi `elbi ti daram,Vo moite spomeni te baram.

Trajanka Tanevska, penzionerkaod ZP Kisela Voda

Majka

IZBOR OD ALBANSKI PENZIONER plus mart 201414

Zëvendës Kryetari i Qeverisë sëRepublikës së Maqedonisë dhe mi-nistër i financave, Zoran Stavrevski,

ministri për punë dhe politikë sociale,Dime Spasov, drejtori i Fondit për sigurimpensionist dhe invalidëve, Bekim Neziri

dhe kryetari i Lidhjes së shoqatave tëpensionistëve të Maqedonisë, Dragi Ar-girovski, realizuan takim pune në të cilënkanë biseduar për çështje që kanë të bëj-në me jetën sociale të pensionistëve.

Pensionistët, në muajin mars të këtij viti,fituan rritje të pensioneve për 600 dena-rë. Mjetet në lartësi prej një miliardë e800 milion denarë për këtë qëllim, janësiguruar nga Buxheti i Republikës së Ma-qedonisë.

- Me këtë, jemi vendi i vet-ëm, jo vetëm në regjion, poredhe në Evropë, e cila bëriqë në këto kohë të vështirakur ndjehen pasojat e krizës,t’i mbrojë pensionistët, tëmos ta rritë kufirin e plakjesdhe rregullisht t’i paguaj pen-sionet si dhe të bëj rritjen epensioneve për sasi e cilaështë e konsiderueshme në-se kihet parasysh se sa janëmundësitë financiare të shte-tit. Në dhjetë muajt në vijim

do të paguhen pensionet e rritura dhe ajodo të hyj në bazën për llogaritjen e pen-sioneve për vitin e ardhshëm,- ka thënëzëvendës kryeministri dhe ministër ifinancave Zoran Stavrevski.

- Për dallim nga shtetet tjera në regjiondhe Evropë, në Maqedoni shënohet rritjee pensioneve, por edhe mbajtja e kufijvetë njëjtë për të shkuar në pension. Pensi-oni mesatar në vitin 2006 ishte 7 683 de-narë, ndërkaq, ajo, në mars të këtij vitiështë 12 445 denarë, çka është rritje për62 përqind. Pensioni më i ulët në vitin2006 ishte 4 330 denarë, ndërkaq, nëmars të këtij viti ajo është 7 620 denarë,çka do të thotë se është rritë për 76 përqind. Pensioni më i lartë në vitin 2006 is-hte 36 007 denarë, që është rritje për30,43 për qind,- ka potencuar në takimministri për punë dhe politikë sociale,Dime Spasov.

- Kjo është masë e rëndësishme përpensionistët, sepse me atë përmirësohetstandardi jetësorë. Gëzon fakti se rritetedhe numri i të punësuarve, me çka nëFondin për sigurim pensionist dhe invali-dëve krijohen kushte për pagesë të rreg-ullt të pensioneve,- ka thënë Dragi Argi-rovski, kryetar i Lidhjes së shoqatave tëpensionistëve të Maqedonisë. K.S. A.

Rritja e pensioneve do të hyjë në bazë

Dibër, 23 shkurt. Për të 19 herë nëqytetin e Velesit u mbajt manifes-timi ”Ëmbëlsira e gjyshes”. Në kë-

të manifestim morën pjesë 20 shoqatatë grave pensioniste nga 20 qytete tëvendit, ndër të cilat edhe gra të shoqatëstë pensionistëve të Dibrës. Ky është ma-nifestimi i vetëm i këtij lloji në vend, përtë cilin ka një interes të madh dhe i cilirritet nga viti në vit, nga pensionistet evendit.

Secila shoqatë u prezantua me ndon-jë lloj të ëmbëlsirës që kanë përgatit, qëështë karakteristike për qytetin ku i tako-jnë dhe secila ëmbëlsi e ka historikun evet, origjinën dhe domethënien se ngavjen dhe në cilat raste përdoret ajo.

Nga shoqatat e pensionisteve, dibra-net në këtë manifestim u prezantuan

me sheqerpare dibrane. Gratë e vyesh-me dibrane në mënyrë të përkryer e kis-hin përgatitur sheqerparen, e cila shumëu pëlqye nga të gjithë. Përgatitjen esheqerpares e bëri Magbule Pahumi ecila tregoi dhe përbërjen e saj. Sheqer-parja ka një recetë të vjetër edhe atë mëtë vjetër se një shekull. Ajo përçohet ngagjenerata në gjeneratë dhe përgatitet sipër dasma ashtu edhe për festa fetaresidomos për Bajram, por edhe për cere-moni të tjera familjare. Kjo ëmbëlsi për-bëhet me një kg gjalpë lope, 20 kokrravezë-vetëm të verdhat, dhe një kilog-ram miell. Pas përbërjes të masës bë-hen dhe kokrra të vogla të cilët piqen nëtemperaturë 200 gradë celsius dhe mëpas përvëlohet me sherbet, shpjegonPahumi.

Kryetarja e aktivit të pensionisteve nëDibër Marionka Ushtelenca, tha se kytakim ka shumë qëllime, pos socializimitdhe shoqërimi, ata shkëmbejnë edhereceta të vjetra që i kanë përgatitur gjys-het dhe stërgjyshet tona, tipike nga qy-tete të ndryshme për ëmbëlsira dhe për-gatitje tjera por edhe për argëtim që kër-kon dhe mosha e tretë.

Në këtë manifestim ku morën pjesë400 pensioniste nga vendi, u prezantu-an të gjitha shoqatat me ëmbëlsira tëvjetra. Pensionistet e Ohrit u prezantuanme bakllavë por e përgatitur si forma egezdo. Përndryshe të hollat që do tëmblidhen nga ky aktivitet do t’ja japimnjë vajze 6 vjeçare nga Velesi për mje-kim.

Vjollca Sadiku

Sheqerparja dibrane mahniti pensionistet

Në muajt e parë të vitit, rëndom, bë-hen analiza për të arriturat dhe re-alizimet në vitin paraprak. Në atë

drejtim edhe ShP Çair, në prani të d-rKërste Angelovskit, kryetar i Lidhjes të

ShP të qytetit të Shkupit dhe Kalina Sli-vovska-Andonova, kryetare e Komisionitpër informim e cila i përshëndeti të pran-ishmit në emër të LShPM duke ju dëshi-ruar punë të suksesshme

Me mbledhjen udhëhoqi kryetari i Ku-vendit Isen Zeqiri. Fillimisht u aprovuan:Raporti për punën në vitin 2013; Raportipër punën financiare-materiale në vitin2013; si dhe Programi për punë dhe Planifinanciar i shoqatës për vitin 2014. Në

mbledhje janë zgjedhë edhe anëtar të rinjtë Këshillit mbikëqyrës si dhe sekretarëtë degëve.

Kryetari i KE Mentor Qoku, në fjalënhyrëse konstatoi se, Raportet janë të

vobekta dhe jo aq të kompletu-ara, por ata japin pasqyrim tëqartë se të gjitha aktivitetet eplanifikuara në program për vi-tin e kaluar, nuk janë realizuarnë tërësi, që gjithsesi se ështërezultat i mungesës së aktivite-tit të udhëheqësve paraprak.Për këtë, ai bëri një shqyrtimkritik për një numër të madhvërejtjesh të cilat kishin të bëj-në me transparencën e punësnëpër gjithësi, sidomos në pje-sën e punës financiare të ud-

hëheqësve të vjetër. Gjithashtu, ai ka fo-lur edhe për çështjet dhe detyrat aktualemë me rëndësi për veprim të mëtejmë tëShoqatës, me qëllim që rezultatet të jenëtë suksesshme.

- Pas nesh, lëmë një vit në të cilin sho-qata nuk ka funksionuar mirë. Duhet tëvazhdojmë me ideja dhe forca të reja.Mundësitë financiare janë të limituara se-pse në këtë periudhë na është zvogëluaranëtarësia me ndarjen në dy Shoqata të

reja. Ndërkaq, ka edhe raste të pa rregul-luara të anëtarëve lidhur me kufijtë real tëkomunës Çair, për të cilat do të orvatemiqë t’i zgjidhim. Qëllimi ynë është që pesëdegët të cilat i planifikojmë: Duqanxhiku,Gazi Baba, Fushë Topana, Cerava dheCvetan Dimov, t’i formojmë dhe të punoj-në, ndërkaq hap i parë në atë drejtim ës-htë që të sigurohet lokal me ndihmë tëvetëqeverisjes lokale – ka thënë MentorQoku.

Në mbledhje ka folur edhe kryetari iLShP të qytetit të Shkupit d-r Kërste An-gelovski, i cili u përqendrua në disa akti-vitete më të rëndësishme të Lidhjes nëperiudhën e ardhshme.

Për anëtar të KM u zgjodhën: DragicaStojanovska, Sejdi Banush dhe Ilmi Se-min, ndërkaq për sekretarë të pesë degë-ve : Mitat Amirçe-Duqanxhik; Amet Muha-rem - Gazi Babë; Musa Limani - Ceravë;Trajçe Sheqerov - Dizhonska dhe RashidEdrie - Fushë Tpopana.

Në diskutim morën pjesë edhe DanushBushi dhe Rauf Hamidi të cilët bënë njëvështrim kritik punës së udhëheqësveparaprak për çka parashtruan shumë py-etje, lidhur me planin financiar.

Në mbledhje ishin dhënë ideja të reja,sugjerime dhe propozime për aktivitetet emëtejme, me qëllim që të vazhdohet metemp më të forcuar për realizimin edetyrave të planifikuara.

Vasil Paçemski

ShP Çair

Aktivitete me ideja të reja kreative

Viti i kaluar 2013 ishte shumë i suk-sesshëm për pensionistët në Repu-blikën e Maqedonisë, dhe pa dys-

him edhe për Dibrën dhe Qendra Zhu-pën. Gjatë vitit në fjalë, Lidhja arriti të for-coi pozicionin e vet dhe të sigurojë mëtepër të mira për anëtarët e vet. Këtë etheksoi kryetari i LShPM Dragi Argirovskinë pjesëmarrjen në Kuvendin vjetor tëShP Dibër dhe Qendra Zhupë.

- Gjatë vitit të kaluar pati rritje të pen-sioneve, vazhdoi Projekti qeveritar përrekreacion pa pagesë në banja dhe gjit-hashtu pati edhe aktivitete të theksuaranë të gjitha shoqatat e pensionistëve, kathënë Argirovski. Informimi i pensionistë-ve në Maqedoni luajti rol të rëndësishëmnë drejtim të transparencës në punë si nëshoqatat po ashtu edhe në raport me Lid-hjen, shtoi Argirovski, duke theksuar seështë arrit mundësia që pensionistët tëinformohen në gjuhën e bashkësive të ci-lës ato i përkasin. Kjo organizatë pati kuj-des gjithashtu edhe për përfaqësimin ebashkësive në strukturat e bashkëjetesësnë shoqatat.

Në Kuvendin vjetor të ShP Dibër dhe

Qendra Zhupë, ishte aprovuar Raportipër punën e organeve të shoqatës përvitin e kaluar si dhe Programi për punëne Shoqatës në vitin 2014. Kryetari i sho-

qatës Besnik Pocesta i cili njëherësh ës-htë edhe nënkryetar i në LShPM theksoi:

-Shoqata e pensionistëve Dibër dheQendra Zhupë, është një ndër shoqatat epensionistëve më aktive në vendin tonënë kategorinë e shoqatave me 3000 anë-tarë. Anëtarët e shoqatës i realizojnë tëgjitha aktivitetet e nevojshme të paraparame Program. Ata marrin pjesë në të gjithagarat e pensionistëve të cilat mbahen në

nivel lokal, regjional dhe republikan. - Kujdes i posaçëm, ka thënë kryetari

Pocesta, kjo shoqatë i kushton bashkë-punimit me shoqatat tjera të vendit, poredhe me shoqatat e pensionistëve ngaShqipëria. Shoqata jonë, gjatë vitit të ka-luar, ka realizuar aktivitete të shumta nëmë shumë sfera me qëllim që t’ju dalë nëndihmë anëtarëve pensionistë nga Dibradhe Qendra Zhupë.

Në Kuvendin vjetor morën pjesë edhepërfaqësues nga shoqatat nga Tetova,Gostivari, Struga, Ohri, Vevçani, Labunis-hta e tjerë, të cilët përshëndetën Kuven-din dhe thanë edhe bindjen se bashkëpu-nimi ndërmjet shoqatave të pensionistë-ve të Maqedonisë është në nivel të du-hur.

- Shoqata e Dibrës ishte një nga sho-qatat e cila e nxiti bashkëpunimin e Lid-hjes me organizatën e pensionistëve nëShqipëri, ka thënë kryetari i shoqatës sëpensionistëve nga qyteti shqiptar Pogra-dec Nazif Daljani. Ai, pasi përshëndeti, idëshiroi punë të suksesshme shoqatësdhe udhëheqësve të Lidhjes së pensioni-stëve të Maqedonisë. Vjollca Sadiku

Vit i suksesshëm për pensionistët dibranë

Saraj, 13.03.2014. Shoqata pension-iste e komunës Saraj, mbajti Ku-vendin e rregullt raportues në të

cilin duhej të zgjidhej kryetar Kuvendi sidhe të shqyrtohen dhe miratohen disaakte për punën e shoqatës në vitin e ka-luar dhe për këtë vit. Kuvendin e hapiKryetari i Shoqatës Rufat Ramadani i cilifillimisht përshëndeti mysafirët e pranis-hëm: Metodija Toshevski, nënkryetar i KEtë LShPM, Nijazi Xhelili, Kryetar i ShPGostivar, Dimitrije Dimovski, kryetar iShP Tavtalixhe, Metodija Novkovski, kry-etar i KE të ShP Gjorçe Petrov, Gojko Ev-tovski, kryetar i Kuvendit të ShP Tetovëdhe kryetaren e Aktivit të grave Saraj, Zu-lfie Ramadanin.

Procesverbali nga mbledhja e kaluar iKuvendit u pranua njëzëri. U bë verifikimi mandatit të një anëtari të Kuvendit.

Në këtë kuvend u zgjodh njëzëri përkryetar të Kuvendit të ShP Saraj Baki Ba-kiu i cili në vazhdim udhëhoqi me punëne Kuvendit. Pasi falënderoi për besiminqë iu dha, hapi diskutim për pikat në tërë-si të rendit të ditës.

Metodija Toshevski, nënkryetar i KE iLShPM theksoi: “Në realizimin e aktivite-teve programore të shoqatës, duhet tëangazhohen persona nga të gjitha sferatdhe sipas afiniteteve, ashtu do të jenë mëtë suksesshëm. Udhëheqësit në organettë mos bëhen të mërzitshëm-bezdis-shëm, por të dëgjojnë edhe fjalën e të tje-rëve si dhe na është me rëndësi bash-këpunimi me pushtetin lokal”.

Nijazi Xhelili, kryetar i ShP Gostivar,uroj për sukseset e arritura. Përshëndetiformimin e Aktivit të grave dhe dha shem-buj pozitiv të punës të shoqatës së Gos-tivarit.

Baki Bakiu, kryetar i sapo zgjedhur ishoqatës ndër të tjera theksoi: Shoqatajonë edhe pse vepron në kushte jo të mi-ra, me sukses realizon objektivat progra-more. Na akoma me lokal të zyrës jemi

në terren të huaj-në komunën Gjorçe Pe-trov. Në Raportin për punën e shoqatësnuk lexova për kontekstin gjyqësor meShoqatën e pensionistëve Karposh. Përarsye të numrit të vogël të pensionistëve,nuk na mjaftojnë mjetet financiare. S’ke-mi mundësi t’ju ndihmojmë pensionistëvesë paku me ndonjë ndihmë të njëher-shme si dhe atyre që janë të sëmur.Përkontekstin gjyqësor folën Metodija Nov-kovski, kryetar i KE i ShP Gjorçe Petrov,Dimitrije Dimovski, kryetar i ShP Tavtalix-he dhe Gani Ismaili, anëtar i KE i ShP Sa-raj. Lidhur me diskutimet rreth procesitgjyqësorë, nënkryetari i LShPM MetodijaToshevski, tha se pasi që për kontekstinme arbitrim nuk pati vullnet, ai propozoikonkluzion që të bëjmë ndërmjetësim qëLidhja ta bëj atë, konkluzion i cili u pran-ua nga të gjithë.

- “Shoqata juaj ka përparuar. Tani keniedhe Aktiv të grave. Uroj për suksesetdhe ftoj që me datë 12.04.2014 të merretpjesë në takimin në Tetovë. Jemi këmbë-ngulës në bashkëpunimin me pushtetinlokal” ka theksuar Gojko Evtovski, kryetari Kuvendit të ShP të Tetovës. Në diskutimmori pjesë edhe Meto Sherifovski, anëtari Kuvendit.

Zulfije Ramadani, kryetare e Aktivit tëgrave tha se ajo kishte kërkuar që të for-mohet aktivi, se punon në forcimin e sajdhe bashkëpunon dhe do të bashkëpu-nojë me Aktivet e grave nga shoqatatjera.

Kur kryetari i Kuvendit Baki Bakiu, kon-statoi se diskutimet rreth të gjitha pikavekishin mbaruar, ato i vu një nga një në vo-tim: Raportin për punën në vitin 2013.Raportin financiar për vitin 2013. Llogari-në përfundimtare për vitin 2013. Progra-min për punë në vitin 2014. Plani finan-ciar për punë në vitin 2014. Vendimin përfinancimin e përkohshëm të shoqatës përvitin 2014. Të gjitha pikat u aprovuannjëzëri. Baki Bakiu

Shoqata pensioniste e komunës Saraj

Të kënaqur me rezultatet

Më 14 mars 2014, Këshilli ekzekutivi Lidhjes së Shoqatave të pen-sionistëve të Maqedonisë, mbajti

mbledhjen e 22-të, në të cilën morën pje-së Besnik Pocesta, nënkr-yetar i Kuvendit të LShPM,dhe Done Nikolovski, kry-etar i Këshillit mbikëqyrës.Në këtë mbledhje, përveçRaportit për punë dhe Llo-garisë përfundimtare tëLidhjes për vitin 2013, nërend të ditës ishin vënë ed-he propozim vendime tëtjera të rëndësishme

Fjalën hyrëse për Rapo-rtin dhe Llogarinë përfundimtare tëLidhjes për vitin 2013, dha kryetari i KE iLShPM, Metodija Toshevski. Raporti përpunën e Lidhjes, u vlerësua nga të pran-ishmit si në detaje, gjithëpërfshirës dhekualitativ. Është konstatuar se në mënyrëtë qartë është dhënë analiza e asaj qëështë punuar, e cila në vitin 2013 ishteme të vërtet për lëvdatë, edhe pse,kuptohet se gjithnjë mund të jetë edhemë mirë, e sidomos duhet të përmirëso-het bashkëpunimi në mes shoqatave nëtë gjitha nivelet. Gjithashtu, ishte prezan-tua edhe puna e Organeve, trupave dheKomisioneve të LShPM në vitin 2013.Anëtarët ishin të njëzëshëm në konkluzi-onin se rezultatet janë vepër e udhëhe-

qësve të Lidhjes, të udhëheqësve të sho-qatave dhe e të gjithë 254 000 pensionis-tëve të cilët janë anëtarë të saj dhe serezultatet japin pasqyrim të masivitetit

dhe transparencës, elemente të cilat ebëjnë Lidhjen asociacion me performan-ca Evropiane. Sa i përket Llogarisë për-fundimtare për punën financiare tëLidhjes, është konstatuar në Raport tëKëshillit Mbikëqyrës, se është punuar menikoqirllëk dhe sipas dispozitave ligjore.

Të dy dokumentet ishin aprovuarnjëzëri. Propozim – vendimi për vërteti-min e kritereve të vetme të punës finan-ciare-materiale për të cilën fjalën hyrësee pati Fidanço Stoev, kryetar i Komisioniti cili ka përgatitur materialin, ishte apro-vuar vetëm me dy vota kundër, çka ështëdëshmi se në Lidhje është respektuar edrejta demokratike e të menduarit dhe tëvendosurit. K.S.Andonova

Mbledhja e KE të LShPM

Rezultatet e mira, nxitje përpunë edhe më të mirë

Në Banjat e Dibrës Capa filloi rek-reimin grupi i parë i pensionistëvenë kuadër të projektit Qeveriatra

rekreim banjar pa pagesë. Grupi i parë ipensionistëve numëron mbi 100 vet dheata janë akomoduar në lokalitetin tëBanjave të Banjishtit. Sipas përfaqësu-esve të ndërmarjes të Banjave të DibrësCapa pritet që rekreimin këtë vit ta real-izojnë mbi 2500 pensionistë . Kapacitetehoteljerike kanë ndikuar që interesimi ipensionistëve në kuadër të këtij projektipër Banjat e Dibrës- Capa të jetë shumi madh. Prandaj sipas menaxherit TrimiQemali gjatë nënshkrimit të marrveshjesmes Ministris për punës sociale dhe Ban-jave të Dibrës- capa është lënë mundësiaqë numri i pensionistëve këtë vit të mun-det të jetë më i madh se 2500. Kryetari iLidhjes të Pensionistëve të Maqedonisë

Dragi Argiroski ka theksuar se Banjat eDibrës Capa dhe kapacitzet hoteljerikeqë ka kjo ndërmarje private mundësonnjë rekreim shum të sukseshëm të pen-sionistëve. Është ky vit i pestë që projek-ti Qeveritar për rekreimin falas të pensio-nistëve realizohet në katër banjat e ven-dit, kurse banjat e Dibrës Capa janë mëtë preferuarit për pensionistët. Argirovskithotë se këta banja e meritojnë vizita mëtë mëdha të pensionistve meqë kushtethoteljerike, kuadri mjekso dhe uji shëruestermominerale ndihmon në shëndetin emoshës së tretë. Pronari i banjave MexhitCapa thotë se efektet materiale nga pro-jekti i Qeverisë për rekreimin të pension-istëve ka një domtehënje të theksuar nëzhvillimin të turizmit banjar por dhe vetkompanisë për të vazhduar investimet esaj. Vjollca Sadiku

Ariti grupi i parë i pensionistëvenë Banjat e Dibrës Capa

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

PRAZNUVAWAPENZIONER plus mart 2014 15

Vo zdru`enijata na penzioneri na SZPM ve}e stana tradicijaMe|unarodniot den na `enata - 8-mi mart da se odbele`uvaso razni aktivnosti i prigodni proslavi koi glavno gi orga-

niziraat aktivite na `enite penzionerki. Ovaa godina po povodpraznikot na penzionerkite re~isi vo site zdru`enija ~lenki naSojuzot bea odr`ani niz manifestacii i dru`ewa, na koi vo po-ve}e oblasti bea istaknati aktivnostite i uspesite na pripad-ni~kite na pone`niot pol. Spored javuvawata na na{ite dopis-nici, Redakcijata napravi izbor na pozna~ajni odbele`uvawa naovoj praznik, od koi istaknuvame poedini delovi so sli~ni sodr-

`ini za praznuvawata i vo drugite zdru`enija.Vo ZP Radovi{ i Kon~e 8-mi mart be{e odbele`an pod po-

krovitvelstvo na gradona~alnikot Sa{ko Nikolov, a na `eniteod mati~noto zdru`enie im se pridru`ija i pripadni~kite na OOna SBM od Radovi{ i Kon~e.

Pretsedatelot na Zdru`enieto Jordan Kostadinov im go ~es-tita{e praznikot na penzionerkite, pri {to gi istakne nivniterezultati na poleto na sportot i kulturata, a posebno vo oblastana humanitarnite aktivnosti. So prigodno obra}awe, kon ~estit-kite se pridru`i i gradona~alnikot Sa{ko Nikolov, a potoa nad

400 `eni, vo prijatna atmosvera i raspolo`enie, so pesni, muzikai igrewe, se dru`ea i zaedno pominaa u{te eden nezaboraven den.

Na penzionerkite od ZP Ohrid i Debrca so karanfili i iskre-ni `elbi za dobro zdravje, sre}a i bezgri`na idnina, praznikotim go ~estitaa gradona~alnikot Nikola Bakra~eski i pretse-datelot na IO \or|i Trp~eski, pri {to be{e istaknata dobratasorabotka i pridonesot na lokalnata samouprava za podobruvawena kvalitetot na `ivotot na penzionerite.

Vo ZP Probi{tip godinava, odbele`uvaweto na Me|unarodniotden na `enata, so neposredna pomo{ na Rakovodstvoto na ZP, goorganizira{e Aktivot na penzionerki vo sorabotka so KUD „Vese-li penizoneri” i volonterite od OO na Crveniot krst. Taka, vopresret na praznikot, grupa voloneri od Crveniot krst, vo Domotna penzionerite odr`aa edukativna rabotilnica, pri {to gi po-du~uvaa penizonerkite i penzionerite kako od otpadni materi-jali da izrabotat prekrasni cvetovi i da im gi podarat na svoitesoprugi, }erki ili vnuki. Na samiot den na praznikot, bea pose-teni spomen obele`jata na `enite padnati vo NOV na podra~jetona Op{tinata, pri {to, potsetuvaj}i se na istorijata i hrabrostana devojkite i `enite koi se `rtvuvaa za dene{nava sloboda, beapolo`eni buketi sve`o cve}e. Vo ve~ernite ~asovi se odr`a idrugarska ve~er, na koja pokraj dru`eweto so pesni i ora prozvu-~ija i stihovi od `eni - penzionerki koi pi{uvaat poezija.

Vo Negotino, po inicijativa na Klubot na penzioneri "Anri Di-nan” pri Crveniot krst, vo soorganizacija so Klubot na pen-zioneri "Negotinijana” i Komisijata za sport pri Zdru`enieto, vo~est na Denot na `enite, se odr`a Osmomartovski turnir vo pi-kado za `eni. Za zna~eweto na praznikot i sportot i rekreacija-ta za penzionerite zboruva{e Rozalija Jordanovska - pretse-datelka na Aktivot na penzionerkite. Vo konkurencija od petnae-setina penzionerki, prvoto mesto go osvoi Stojka Srbinova, vto-roto Velika \or|ieva i tretoto Marika Petrovska, koi za postig-natiot uspeh dobija blagodarnici od organizatorot. Isto taka,istaknuvame deka nekolku dena pred praznikot Aktivot na penzi-onerkite od Negotino be{e doma}in na zaedni~ko dru`ewe na koeprisustvuvaa gosti od : Prilep, Veles, Skopje - Karpo{, Radovi{,Ki~evo i drugi. Sredbata pomina vo veselo raspolo`enie, koepodolgo }e ostane vo prijatno se}avawe.

Vo ZP Taftalixe na prisutnite penzionerki 8 Mart im go ~es-tita{e pretsedatelot na zdru`enieto Dimitrie Dimovski.

8 Mart se proslavi i vo ZIT KIP od [tip, kade na penzioner-kite praznikot im go ~estita{e pretsedatelot na ZIT KIP Qup-~o Janev.

^estitaj}i im go srde~no 8 Mart - me|unarodniot den na `enata,pretsedatelot na IO na SZP Dan~e Daskalovska, na svoite dragigosti im podari po eden primerok od knigata na penzioniraniotmuzi~ki pedagog Ilija \orgev, pod naslov „Pod kulite na Strumi-ca”.

I Aktivot na penzionerki od ZP Karpo{ - Skopje organizira{epove}e aktivnosti po povod odbele`uvaweto na ovoj praznik, apogolem broj penzionerki od ova zdru`enie u~estvuvaa i na tri-binata vo Domot na humanitarni organizacii „Dare Xambaz”, kojaja organizira{e Crveniot krst na Grad Skopje na tema: „@enitelobisti za pravata na penzionerite vo organizacija”. Glavnataproslava na praznikot se odr`a vo [tip, koga okolu stotina pen-zionerki so svoite najbliski go posetija arheolo{koto nao|a-li{te „Bargala”, a potoa so dobra muzika i vesela atmosferaprijatno se dru`ea.

Mo{ne impresivna osmomartovskata zabava organizira{e iAktivot na penzionerki pri ZP Makedonska Kamenica, na koja za-edno so 320 penzionerki slavea i nivnite }erki, snai i vnuki, apodaruvaj}i im cve}e na slaveni~kite so prigodni zborovi im seobrati i gradona~alnikot Darko Mitevski.

Nezaboravna sredba priredi i Demirkapiskoto zdru`enie napenzioneri. Okolu stotina penzionerki od Demir Kapija i od sel-

skite naselbi Kore{nica, Bistrenci i Pr`devo, pove}e od pet~asa so `iva muzika se zabavuvaa i drugaruvaa. Proslavatazapo~na so ~estitka od pretsedatelot na ZP Blagoj Kavazovski,a ~estitki so ubavi `elbi im posaka i po edna saksija so sve`ocve}e im podari gradona~alknikot Traj~e Dimitriev.

8-mi Mart be{e odbele`an i vo Kumanovo so dru`ewe, zabavai literaturen konkurs. Prisutnite gi pozdravi Slavica Lamba{a.

Denot na `enite, penzionerkite od Sv. Nikole go proslavijazaedno so kole{kite od ZIT, a praznikot im go ~estita{e pretse-datelot na ZP Mirko Danailov, posakuvaj}i im dobro zdravje iprijatna zabava.

Aktivot na penzionerki pri ZP Kru{evo, za ovoj praznik orga-nizira{e zaedni~ka proslava i dru`ewe vo Klubot na penzio-nerite. Pretsedatelkata na Aktivot, d-r Savka Hristoska gi po-zdravi penzionerkite i so prigodni zborovi za uspesite im go~estita{e praznikot. Vo prekrasen ambient i dobro raspolo`e-nie, pridru`eni so `iva muzika, penzionerkite gi zaboravijasekojdnevnite problemi i im se prepu{tija na muzikata, pesnitei orata do kasnite ve~erni ~asovi.

L.M. K.S. M.Z. P.S. P.G. M.P. G.A. M.D. S.L. S.B.

Osmomartovski praznuvawa

Kru{evo

Negotino

Ohrid

Strumica

Probi{tip

Sveti Nikole

Demir Kapija

Debar[tip

Radovi{

KULTURA PENZIONER plus mart 201416

Vozbudeno ~ekori kon mestoto nakoe treba da se sretnat. Se pra-{uva: zo{to e vozbudena?! Zo{to

srceto i ~uka taka zabrzano, koga toabe{e mnogu odamna. Pred celi {eesetgodini. Dali se izmenil? Dali }e goprepoznae? Dali toj }e ja prepoznae?Roj pra{awa na koi ne im go znae od-govorot. Izme{ani ~uvstva. Nostalgi-ja po minatoto, nekakvi tragi od ~uv-stvata na zaqubena sredno{kolka ivozbuda na pripadni~ka na tretatadoba.

Gleda i ne i se veruva. Stoi i ja ~e-ka na dogovorenoto mesto. Ist e kakonekoga{, a i ne e ist. [eeset godini edolg period. Godinite si go napravilesvoeto. Samo u{te nekolku ~ekori gideli eden od drug. Ima vpe~atok dekatoj ja prepozna, ili mo`ebi samo takase odnesuva za da ne ja razo~ara dekase izmenila, deka ostarela... Ja poda-va rakata da se pozdravat. Vo istovreme i dvajcata velat:

- Kako si? - i toj i se obra}a so pre-karot so koj i se obra}a{e toga{, predmnogu godini. Zna~i, sepak mu ostana-lo ne{to za nea vo se}avawata. Inte-resno, soznanieto i godi, duri i ja ra-duva!

Vleguvaat vo kafuleto. Gleda vonego i ne i se veruva. Kako da se vra-tile nekade vo minatoto, vo vremetokoga bea dobri drugari i koga drugaru-vaa. Koga so ~asovi go slu{a{e kako iraska`uva za devoj~eto koe mu se do-pa|a, trpelivo go slu{a{e po cena dabide so nego, kraj nego, da bide del od

negoviot `ivot...Sedat eden pokraj drug i razgova-

raat. I sega, isto kako i toga{ pove}ezboruva toj. I raska`uva za izmi-natite godini, za soprugata, za decata,za vnucite... si veli: isto kako neko-ga{.

Napnatosta i neizvesnosta popu{-ta...

^udno. Mnogu ne{ta bi sakala da muka`e, da go pra{a. Se nasobralo so go-dinite. Se}avawata naviraat i kajdvajcata. Od ona {to go slu{a prijat-no e iznenadena, bidej}i gleda deka itoj gi za~uval spomenite i se}avawataod zaborav. Vo niv ponekade ja ima inea. Se se}avaat na drugarite i dru-garkite od toa vreme. Na toa koj sokogo be{e. Koj komu mu be{e simpatija.Koj kogo go „saka{e”.

- Znae{ jas... ti mi be{e... - Ne jazavr{uva re~enicata, za{to toj veli:- Znam!

Zarem?! Pa nikoga{ ne poka`a dekaznae. Zo{to toga{ postojano i ka`uva-{e za negovite ~uvstva kon devoj~eto{to mu be{e simpatija? Zar ne mu bilo`al? Zar ne bil svesen deka i nanesu-va{e bolka? Kako da go doznae odgo-vorot? Ne deka ne{to }e se smeni vonivnite `ivoti. Ednostavno: qubopi-tnost ili `elba da doznae dali delod nejzinite soni{ta ima potkrepa.Nema odgovor.

- Go ~uvam u{te podarokot {to mi godade pred mnogu godini, - i veli sonekakva gordost koja i zali~uva nafalba. Za~udena e, no ne se osmeluvada go pra{a: zo{to? Se pla{i dekamo`ebi odgovorot nema da i se ben-disa, deka ne e onakov kakov {to taa

bi sakala da e. - Takov sum, se vrzuvam za pred-

metite {to mi se dragi! Dali re~e„dragi” ili taka i se stori. Zo{to tojzbor go posakuva{e vo odgovorot?!

- Taka li? - I dodeka go gleda i sejavuva `elba da go dopre, da go pomi-luva, da si ja ispolni podzaboravena-ta `elba od pred mnogu godini. Ne seosmeluva{e toa da go stori ni toga{, aeve ni sega! Ja pru`i rakata i ja steganegovata vo znak na blagodarnost,svesna deka podarokot mo`el i da gofrli iljada pati. Toj prodol`uva ine{to i raska`uva, a taa re~isi i nego slu{a, zamelu{ena i iznenadena odsoznanieto.

Naedna{ po~nuva silno da vrne.Spored indiski veruvawa toa e ubavznak. Bogovite se raduvaat i pra}aataber za ne{to ubavo. Edinstveno {toslu{a i razbira osven udiraweto najadrite do`dovni kapki e deka i pona-tamu i se obra}a so prekarot so koj i seobra}a{e nekoga{ samo toj.

- Denes ti e rodenden - mu veli. - Da. Zarem go pameti{ mojot roden-

den!? - Iznenaduvawe gleda vo negovi-te o~i koi nekoga{ i bea tolku dragi.

- Go pametam, a ti donesov i poda-rok. Vo glasot i se ~uvstvuva mlade{-ka srame`livost iako e daleku, dale-ku od mladosta. Odvitkuva stara tet-ratka so debeli korici kakvi {to beamnogu retki vo toa vreme, a vo koja ne-koga{ gi ~uva{e svoite tajni.

So ~udewe i qubopitnost toj ja ot-vora na obele`anata stranica i ~ita...

Dodeka ~ita se nasmevnuva, a taa se~uvstvuva kako da ima 17, a ne 77 godi-ni! K.S. Andonova

Sredba

Treba postojano da se ba-raat novi pati{ta so celknigata pobrzo i polesnoda stigne do ~itatelite odsite vozrasti - istaknuvana{ata sogovorni~ka.

Knigite li~at na lu|etokoi igraat golema uloga vo`ivotot. Ovaa misla naslavniot Volter e samo ed-en od mnogubrojnite pogledi za lite-raturata kako umetnost na zborot, koj evol{eben i neiscrpen izvor na znae-wa, zborot {to vospituva i oblagoro-duva. Koga ~ovek }e se vqubi vo nea,toga{ i taa go saka nego. I taa qubovtrae ve~no, kako qubovta me|u rekatai moreto. ^ovekot {to ~ita e duhovnobogat, so {iroki horizonti. Toa dobrogo znae i Liljana Naumovska, dolgogo-di{na preveduva~ka od angliski jazikvo edna zdravstvena ustanova, denespenzionerka od Skopje.

So nea se sretnavme vo nejziniotdom vo skopskata naselba TopaanskoPole. So romanot „Ku}i~ka” od sovre-menata makedonska pisatelka Oli-vera Nikolova v race, taa ne pre~ekavo nejzinata soba-biblioteka, koja{to e bogata so dela od stranski i do-ma{ni pisateli.

- Za mene knigata e ne{to sveto, mojnajveren prijatel, - bea nejzinite prvizborovi za zna~eweto na edna golemadru`ba.

- Knigata razviva kosmopolitizam.Qubovta kon nea mi ja prenese dedo mipo majka, koj zboruva{e nekolku stran-

ski jazici. Knigi mi kupu-va{e u{te pred da nau~amda ~itam. Gi „~itav” sporedilustraciite i boite. Tojmi ja raska`uva{e sodr`i-nata. A koga nau~iv da ~i-tam, me ispolni qubopitst-vo za novi prikazni. Brzosfativ deka knigata dava{iro~ina na misleweto,povikuva na dobrina i raz-

birawe me|u lu|eto. So vreme, otkakostanav profesor po angliski jazik iistorija na umetnosta, blagodareniena mudrosta od pro~itanite knigi, goizgradiv sopstvenoto `ivotno moto:nitu na teloto pove}e otkolku {tomu treba, nitu na du{ata pomalku od{to i treba.

Knigata e rakuvawe so svetot. Taapremostuva okeani, planini, godini ivekovi. Ne vra}a vo minatoto, no i nenosi vo idninata. Zatoa, ja zamolivmeda ni ka`e koi knigi pove}e ja privle-kuvaat: istoriskite, nau~nata fanta-stika, memoarskata, avanturisti~kataliteratura...?

- Moeto slobodno, penzionerskovreme, e poubavo koga ~itam. Toa e naj-va`noto. Sekoja dobra kniga me ispol-nuva so emocii i radost. Taka na pri-mer, so „Vojna i mir” otkrivame soz-nanija za edna golema voena epopeja;od romanite na Balzak go zapoznavame`ivotot vo Francija vo eden periodod nejzinoto postoewe; @il Vern ginajavuva novite nau~ni izumi... Dos-tojni za vnimanie se i dene{nite li-teraturni ostvaruvawa svrteni i kon

minatoto, no pove}e kon dene{niteslu~uvawa vo svetot i kaj nas - veliLiljana Naumovska, na koja tretatadoba i go razubavuvat knigite vra}aj}ii qubov za qubovta {to im ja podaru-va.

Knigata e skapoceno bogatstvo za se-koj ~ovek, zatoa taa gi pozdravuva za-lo`bite za finansirawe na novi iz-danija. Potrebno e da se baraat se po-sovremeni pati{ta za knigata da sti-gne pobrzo i polesno do ~itatelite odsite vozrasti. Ja raduva zbogatuvawe-to na kni`niot fond so dela od stra-nski pisateli, osobeno nobelovci, gopozdravuva zbogatuvaweto i na doma-{nata produkcija. Ovaa vqubeni~kavo knigata, dlaboko navlezena vo sed-mata decenija od `ivotot, apelira dosite faktori vo op{testvoto posebnaqubov kon knigata da se razviva kajmladite.

- Qubovta kon ~itaweto kaj mladitetreba da ja neguvame u{te vo nivnitenajrani godini. Toa e dol`nost na ro-ditelite, na babite i dedovcite, nau~ili{tata i bibliotekite, na sitenas. Toa e makotrpna, no blagorodnazada~a. Potrebno e zatoa {to mladitedenes ~itaat pomalku otkolku porano.Nivnoto vnimanie mnogu pove}e goprivlekuvaat kompjuterite, interne-tot i drugite sovremeni pridobivki zakomunicirawe. Tie se potrebni, nomora da se ima merka za da ne ja pasi-fiziraat li~nosta. Nikoj ne smee dazaboravi: knigata e osnovniot, neza-menliv izvor na znaewa, - zavr{i na-{ata sogovorni~ka so predlog Zdru-`enieto na penzionerite ^air daformira Klub na qubiteli na knigatai vo ovaa skopska op{tina.

Pero Milenkoski

Liljana Naumovska, vqubeni~ka vo pi{aniot zbor

Knigata e rakuvawe so svetot„Vo poezijata, kako i vo

qubovta, se e re~eno, a se-pak treba u{te da se re~e.”Na ovaa ubava misla naBla`e Konevski se nado-vrzuvame so na{ izbor nazborovi za da go ka`emenedore~enoto za avtorkataRistenka Man~eva i za nej-zinata zbirka poezija „Voviorot na `ivotot”.

Ristenka Man~eva e ro-dena na 19. 12. 1933 godinavo Kavadarci. Taa e pro-fesor po francuski jazikvo penzija. Dobitnik e na mnogupresti`ni priznanija za postignatiotuspeh na nejzinite u~enici. Ja izdvoju-vame nagradata od francuskoto min-isterstvo za obrazovanie {to li~no ija vra~il porane{niot ambasador naFrancija vo R. Makedonija @ak Kun-cinger.

Plod na nejzinata golema qubov konubavo pi{aniot zbor e knigata „Vo vi-orot na `ivotot”. Vo nea na edno mes-to se sobrani pati{tata niz `ivotot ivremeto, otkrieni slu~uvawa, trepetii duhovni poraki za prosvetluvawe nasmislata na `iveeweto... Vo poezijatana Ristenka se ~uvstvuva zdivot naobi~nite lu|e, na onie {to ja po~ust-vuvale ostricata na nepravdata, naizgladnetite deca {irum svetot. no ii revoltot kon terorot i u`asot odvojnata. Nejzinata poezija di{e sozdivot na internacionalizmot i hu-manizmot. Knigata „Vo viorot na `ivo-tot” pretstavuva povik do svesta naonie koi zaboravile deka se del odzaedni~koto semejstvo na na{ata pla-neta, nare~ena Zemja.

Za toa kolku na avtorkata i zna~iknigata i pi{aniot zbor i vo ovie uba-

vi penzionerski godini,doznavame i od posvetatanapi{ana na nejzinotodelo kako podarok na na-{ata redakcija. „^ovekote minliva kategorija.Knigata e glasnogovornikna avtorot”. Taa, knigata,gi izrazuva negovite mis-li i emocii na radost ivozbuda, no i na taga za-radi storenite neprav-di... Eden francuski po-et, ne potsetuva Ristenka,rekol: „Stradaj o, srce

pogodeno od nepravda, a ti doblestpla~i ako jas umram”.

- Vo knigata se pomesteni moite, ionie na ~ove{tvoto poraki za mir, zasloboda vo sekoj vid, za pravda i kul-turno odnesuvawe, no i omraza kon li-cemerieto, zavista, al~nosta i snobi-zmot, veli avtorkata. Svojata posvetaMan~eva ja zavr{uva so onaa poznataizreka na Maksim Gorki: „^ovek - toazvu~i gordo”, a tekstot za RistenkaMan~eva }e go zavr{ime so izvadok odnejzinata pesna „Dajte mi mene zbor”,koj na najubav na~in potvrduva deka vopoezijata na Ristenka ima ne{toposebno i samosvojno.

Dajte mi mene zbor

Dajte mi mene zbor,Jas, koj go ~uvstvuvam povikot na vistinata.Na nepravdata - ostricata. Na du{ata {irinata.Mojava pesna spontano se to~ipred tvoite o~ikako svila od svilena buba...

Cvetanka Ilieva

Penzionerkata Qubica Le{oska,od Vev~ani, malata soba vo se-mejnata ku}a vo Vev~ani, re{ila

da ja pretvori vo semeen muzej. Ra~ni-te rakotvorbi na Qubica Le{oska somotivi od vev~anskata nosija, plete-ni, tkaeni, vezeni-miliwa, ~ar{avi,`enska vev~anska nosija (nevestinska,mominska, detska i ma{ka nosija), gri-

`livo se naredeni vo malata soba nasemejnata ku}a koja se nao|a vo sredselo vo Vev~ani i e posetena od sekojturist koj doa|a vo seloto.

Vo dvaesetinata kvadratni metrismestena e istorijata na Qubica, naVev~ani i na Makedonija. Tie se sve-dok na edno vreme i za makedonskiot-vev~anskiot identitet i tradicija. Po

zidovite, po krevetot rasposlani sevezenite i platnenite tkaenini {tonekoga{ vev~anskite `eni ra~no giizrabotuvale, a sega taa tradicija japrodol`uva Qubica Qe{oska. Qubicaso svoite rakotvorbi u~estvuvala namnogu izlo`bi, kako {to e denot naodr`uvaweto na Revijata na narodninosii vo Struga, na denot na odr`uva-weto na "Gocevi denovi” vo Podgorci,mnogu pati vo Vev~ani i {irum Repu-blikava.

Za da se za{titi semejnoto bogatst-vo, taka re{ila malata soba da sepretvori vo semeen muzej i kako ama-net saka da go ostavi na idnite gene-racii za da svedo~i za tradiciite,vrednostite za semejstvoto, no i zaminatoto na Vev~ani i Makedonija.

Narodnite nosii i vezovi, rakot-vorbite na Qubica mo`e sekojdnevnoda se vidat i na igraorcite od KUD„Drimkol” od Vev~ani za vreme na nas-tapite na dru{tvoto vo zemjava istranstvo. Za Qubica Le{oska se sni-meni golem broj radio i TV emisii,objaveni se golem broj napisi, a i sni-meni se i nekolku kratko metra`nifilmovi. Stojan Kukune{oski

Semeen muzej na narodni pesni

Zdru`enieto na voenite penzione-ri na minatogodi{nite regional-ni i Republi~kata revija na pes-

ni, muzika i igri, so svojot nastap os-tavi silen vpe~atok kaj stru~noto`iri i penzionerskata poublika {togi slede{e ovie kulturni maifesta-cii. Zatoa rakovodstvoto na ZVP pre-zede merki navreme da se podgotvu-vaat u~esnicite za da se potvrdi mi-

natogodi{niot uspeh i da se zadr`isteknatiot rejting na Zdru`enieto.Taka, u{te na po~etokot na godinatavoenite penzioneri ja oformija pro-gramata za nastap, gi opredelija u~es-

nicite i ofanzivno startuvaa so pod-gotovkite.

- Izvr{ivme selekcija na u~esnici-te za dvete glavni manifestacii voorganizacija na SZPM za ovaa godina -za reviite na pesni, muziika i igri iza sportskite natprevari na penzio-nerite, gi opredelivme terminite zaredovna podgotovka na folkloristitei na sportistite, a sega intenzivno

ve`bame za nastap. Navis-tina problem ni pretstavu-va nemaweto sopstveni pro-storii za podgotovki, no sesnao|ame kako znaeme iumeeme, duri gi koristimehodnicite vo Domot na ARM,naj~esto pokraj soblekuval-nite, koga za toa ima mo`-nosti, - veli pretsedatelotna ZVP \or|i Zarinski.

Iako ne sakaa da otkrijatdetali od programata za

nastap, otkrivme deka voenite penzi-oneri podgotvuvaat novi sodr`ini iiznenaduvawa, a posebno so vklu~u-vaweto na svoja peja~ka grupa.

M.D.

Podgotovki za regionalnite revii na pesni, muzika i igri

Ofanziva na voenite penzioneri

„Vo viorot na `ivotot#od Ristenka Man~eva

Me{anata peja~ka grupa priZP Gazi Baba se afirmi-ra kako edna od podob-

rite vo Makedonija. Taa uspe{-no go pretstavuva Zdru`enietoi od den na den, so svojata akti-vnost pridonesuva vo podobru-vaweto na kulturno-zabavniot`ivot na penzionerite. So nas-tapite na republi~kite i regio-nalnite revii na pesni, muzikai igri, posebno na op{tinsko ilokalno nivo, kako i na mnogudrugi manifestacii, so svojot reper-toar na starogradski makedonski pes-ni, sozdade prepoznatliv imix i stanapoznata kaj penzionerite i sogra|a-nite.

Za postignatite uspesi i aktivnos-tite na peja~kata grupa, razgovaravmeso pretsedatelot na Komisijata zakulturno-zabaven `ivot, Marija Sta-nojkovi}, koja ni raska`a za pove}e

nastapi i muzi~ki izvedbi na grupta,pri {to na repertuar bile makedonskipesni pridru`uvani so razni duva~kiinstrumenti.

Posebna zasluga za afirmacijata iuspesite na grupata, pokraj porane{-niot umetni~ki rakovoditel, ima isega{niot Rade Ili}, penzioner, mu-zi~ar i dirigent, koj celiot svoj rabo-ten vek go pominal so muzikata i

rakovodel so pove}e muzi~ki grupi ihorovi so koi ostvaril zabele`itel-ni uspesi.

- Ovie penzioneri se kako vistins-ki profesionalci, so golema muzi~kakultura i disciplina. Na repertoarotimame pove}e starogradski pesni,umetni~ki obraboteni, koi dvapati vonedelata gi ve`bame. Ne mo`e ni{toda ne iznenadi i vo sekoj moment smepodgotveni za nastap, - re~e, pokrajdrugoto, umetni~kiot rakovoditelRade Ili}, ne sokrivaj}i go zadovol-stvoto od sorabotkata so Programs-kiot sovet koj neposredno mu pomaga.

Minatoto, sega{nosta i idninatakoi gi inspiriraat triesette ~lenovina ovaa muzi~ka grupa, preku narodna-ta pesna go ~uvaat kulturnoto bogatst-vo vo Makedonija, prenesuvaj}i go namladite i ~uvaj}i go od zaborav folk-lornoto nasledsvo.

Vasil Pa~emski

ZP Gazi Baba

Uspesite se rezultat na golemiot trud

\

\

\

\

ZDRAVSTVOPENZIONER plus mart 2014 17

Edna od najra{irenite pojavi nadene{nicata e visokiot krvenpritisok ili hipertenzija.

Me|utoa, postoi i sprotivna bolest- nizok krven pritisok ili hipoten-zija. Pritisokot se smeta za nizok kogasistoli~kiot ili gorniot pritisokima vrednosti pod 110 mmHg, a dijas-toli~kiot pod 65 mmHg. Ne e opasenkako visokiot pritisok, retko gozagrozuva `ivotot, no mo`e da bideizrazito neprijaten! Poradi toa seveli deka lu|eto so nizok pritisok`iveat dolgo, no lo{o. Najvoobi~aenisimptomi na nizok pritisok se vrto-glavica, zamaglen vid, nepravilna ra-bota na srceto, umor i pospanost, kra-tok zdiv, zgolemena `ed, bleda ko`a inesvestica. Postojat nekolku pri~iniza nizok pritisok. Pred da barate so-odveten na~in za negovo le~ewe, do-bro bi bilo da ja otkriete pri~inatakoja{to dovela pritisokot da vi bidenizok. Eve nekoi od niv: gubewe na te-`ina, endokrini naru{uvawa, dehi-dracija, gubitok na krv, pove}ekratnainfekcija, srcevi problemi, alergis-ki reakcii, lekovi kako {to se beta-blokatori, antidepresivi i angioten-zin.

Ishranata e klu~na vo prevencija ile~ewe na niskiot pritisok. Pred se,potrebno e da se pie mnogu te~nosti,

oti dehidracijata e edna od glavnitepri~ini za pa|awe na pritisokot. Te~-nostite go zgolemuvaat volumenot nakrvta, a so toa i pritisokot. Se prepo-ra~uva da se zgolemi vnesot na solenahrana, oti taa ja pottiknuva `edta.Ako stradate od nizok pritisok, trebaredovno da jadete produkti bogati soV-vitamini (osobeno V12), so vitaminS, so kalcium, `elezo i belkovini. Nava{eto meni treba da se nao|aat sve-`i prirodni sokovi, zelen listest ze-len~uk, portokali, banani, avokado,brokula, grav, soja, son~ogled, p~eni~-ni nikulci, suvo ovo{je, zrnesti plo-dovi i mleko. Se prepora~uva i redo-vna konsumacija na med, kurkuma, |u-mbir i luk, koi se priroden lek za ni-zok pritisok. Na mnogumina so nizokpritisok im pomaga i kofein, zatoamo`ete nautro da ispiete ~a{a pojakokafe ili crn ~aj. Me|utoa, kofeinski-te pijalaci go pottiknuvaat izla~uva-weto na te~nosti, pa so niv postapu-vajte umereno. Jadete pove}e pomaliobroci, oti golemite obroci pri~inu-vaat pad na pritisokot. So sekoe jade-we pijte mnogu te~nosti. Isto taka, iniza na lekoviti bilki mo`e da vi po-mognat vo regulacijata na niskiotpritisok, duri i vo trajno otstranuva-we na ovoj problem. Eve nekoi od niv:

Crven glog e odli~en regulator na

krvniot pritisok. Toj mo`e ne samo dago namali zgolemeniot krven priti-sok, tuku i da go zgolemi premnoguniskiot krven pritisok kaj slabitesrcevi muskuli. Glogot go zgolemuvaprotokot na krvta i ja zabrzuva rabo-tata na srceto.

Ruzmarin ~esto se prepora~uva kajoslabena cirkulacija. Pozitivno vli-jae i kaj niskiot pritisok, a pomaga ikaj hipertenziski glavobolki i srcevaaritmija. Nau~nite ispituvawa potvr-dile deka ruzmarinot sodr`i nizafitohemikalii i flavonoidi koi gopodobruvaat zdravjeto na krvnite`ili.

Imela sodr`i sostojki koi go nor-maliziraat krvniot pritisok. Spre-~uva opu{tawe na `ilite i o{tetuva-we na srceto usloveno od starost. Jaregulira rabotata na srceto i ja smi-ruva tahikardijata.

Koprivata i lipata isto taka sedelotvorni vo regulirawe na priti-sokot.

Protiv nizok pritisok se prepora-~uva redovno telesno ve`bawe poradipodobruvawe na cirkulacijata. Teles-ni aktivnosti koi se prepora~uvaatkaj niskiot pritisok: pe{a~ewe, bavnotr~awe, plivawe, vozewe velosiped idrugi aerobni ve`bi, a treba da seodbegnuvaat ve`bi so nagli promenina polo`bata na teloto kako i onie vokoi glavata e pod nivoto na srceto.

T.G.

Le~ewe na niskiot pritisok

Od godina vo godina vo poslednitenekolku decenii imunitetot kajlu|eto postojano slabee, a nau~-

nicite tvrdat deka zgolemen rizik odslab imunitet imaat osobeno qubite-lite na blago, lu|eto so golema telesnate`ina i onie koi ne pijat dovolno te-~nosti. Se razbira deka vo ovaa grupase i onie koi se hroni~no pod stres, ka-ko i lu|eto vo poodminata vozrast. [e-}erot e eden od najgolemite neprijate-li na imunitetot, velat nutricionis-tite i lekarite. Ako dnevno vnesuvate200 grama {e}er (kolku {to ima vo trilimenki gaziran sok ili vo dva kola-~a), na belite krvni kletki }e im bidatpotrebni duri pet ~asa pove}e za da seizborat so bakteriite. Isto taka, pre-kumernata te`ina mo`e da predizvikahormonalna neramnote`a, a golemiotbroj na masnite kletki predizvikuvaosloboduvawe na hemikalii koi pre-dizvikuvaat vospalenija vo teloto.Hroni~noto vospalenie mo`e da gi o{-teti tkivata, {to rezultira so oslabu-vawe na imunolo{kiot sistem. I ne-pravilniot ritam na spiewe ja naru-{uva rabotata na odbranbeniot sistem.Samo edna neprospiena no} go namalu-va brojot na belite krvni kletki koi giuni{tuvaat bakteriite i virustite,tvrdat britanskite nau~nici. Sporededna pak studija nau~nici od Univer-zitetot vo ^ikago, organizmot na lu|etokoi vo edna sedmica spiele samo ~e-tiri dena, nivniot organizam proizve-duva polovina od antitelata koi se bo-rat naprimer protiv grip.

Osven neprospienite no}i, imunite-tot go slabee i ako ne vnesuvate dovol-no te~nosti, koi na teloto mu se potre-bni za da gi eliminira nasobraniteotrovi. Ako urinata vi e temna, a nebleda, toa zna~i deka ne piete dovolnovoda i ja ote`nuvate borbata protivnastinkata i nekoi drugi bolesti. Po-dednakvo lo{o na imunitetot deluva iosameniot na~in na `ivot. Siroma{ni-ot socijalen `ivot ja namaluva otpor-nosta od bolesti, poka`alo istra`u-vaweto vrz 276 lu|e na vozrast od 18 do55 godini.

Se postavuva pra{aweto: mo`eline{to da se stori za da se podigne os-labnatiot imunitet? Ovie osum sostoj-ki, spored nutricionistite i lekarite,mo`at da pomognat za da go podigneteoslabnatiot imunitet:

1. Pile{koto i misirkinoto meso,jajcata, jogurtot, gravot i me{unkastiotzelen~uk se bogati so aminokiselinikoi se va`ni za zajaknuvawe na imuno-lo{kiot sistem. Nivnata podgotovka soralzi~ni za~ini kako {to e bosilek,kurkuma i |umbir imaat u{te posilenefekt.

2. Lukot se smeta za priroden anti-biotik, bidej}i toj e eden od najdobriteprirodni dodatoci koi uspe{no se boriprotiv bakteriski i virusni infekcii.Lukot ima sposobnost da go stimuliraimunolo{kiot sistem i da ja pottikneaktivnosta na makrofagite (del od le-ukocitite), koi se borat protiv virusi,bakterii i gabi. Isto taka, gi {titi ibelite drobovi.

3. \umbirot so godini tradicionalnose koristi za le~ewe na nastinka igrip, bidej}i ja zgolemuva sposobnostana imunolo{kiot sistem vo borbataprotiv infekciite. Toj mo`e da se sta-vi vo razni jadewa i supi, no i da se ko-risti za podgotvuvawe na topol napi-tok so med.

4. Origano - Masloto dobieno od li-stovite na origano sodr`i karvakrol,sostojka koja ima neverojatni antibak-teriski svojstva.

5. Sve`o ovo{je - Za imunitetotdobro e da se jade ovo{je kako {to egrejfrut, jabolko, kivi, portokali, ka-linki i limon. Blagi raboti kako {tose kola~i, torti kremovi i drugo, trebada se izbegnuvaat. Dobro e da se konsu-miraat suvi smokvi, grozje, slivi, brus-nica, aronija i drugo, kako i jatkastiplodovi (orevi, bademi, le{nici) i ra-zni vidovi semiwa, koi treba da se po-topat vo voda pred da se konsumiraat.

6. Supa od morkov, celer i luk, ren-dan |umbir, maj~ina du{ica, `alfija ikurkuma, go zajaknuva imunolo{kiotsistem.

7. Ren - Site koren koi mo`at da sejadat se vistinski riznici na hranlivimaterii koi go pottiknuvaat imunite-tot. Pripa|aat na grupata na luti kore-ni koi go zajaknuvaat imunitetot, a so-dr`at i golemi koli~ini na vitamin C.Se prepora~uva da se konzumiraat predjadewe, a mo`e da se koristat i vo ra-zni jadewa i napivki.

Da se vnimava na imunitetot e oso-beno va`no na prolet koga organizmot eizmoren od sedewe doma i pote{ka is-hrana bez dovolno zelen~uk i ovo{tie.

M. Damjanoska

Prolet e - zajaknete go imunitetot

Koristewe premnogu meso i sirewemo`at da pretstavuvaat receptza katastrofa, poka`uva najno-

voto prou~uvawe so koe se povrzuvakoristeweto na proteini od `ivotin-sko poteklo i zgolemeniot rizik odpredvremena smrt za lu|eto vo pedese-ttite i {eeseettite godini od nivniot`ivot.

Prou~uvaweto na pove}e od 6.000 vo-zrasni Amerikanci otkrilo deka lica-ta na vozrast od 50 do 65 godini, koi sehranat so hrana bogata so proteini od`ivotinsko poteklo, imaat 74% pogo-lema mo`nost da do`iveat predvre-mena smrt vo odnos na licata od istatavozrasna grupa koi se hranele so poma-lku proteini od `ivotinsko poteklo, aproteinite gi obezbeduvale od drugiizvori von od `ivotinskite. Vo odnosna smrtta poradi rak rizikot bil ~eti-ripati pogolem.

Se ~ini deka jadeweto proteini odrastitelno poteklo, kako {to se zrnes-ta hrana i grav i gra{ok, go preobrnuvanezdraviot trend. Osnovnata poraka odova istra`uvawe e deka treba da seodi na bezbedno nivo na proetini od`ivotinsko poteklo i da se pravi obidkolku {to e mo`no pove}e da se koris-tat proteini od rastitelno poteklo.Od druga strana, po 65-tata godina od`ivotot ovoj trend se gubi, {to uka`u-va deka ishranata bogata so proteiniod `ivotinsko ili rastitelno poteklo

mo`e da bide od korist za ovaa vozras-na grupa.

Zo{to ovoj efekt se gubi kaj postari-te lica? Kako {to stareeme se zgole-muva potrebata na organizmot za pro-teini. Ottuka, zemaweto na istite odglavnite izvori na proetini po 65-tatagodina od `ivotot e va`no od aspekt naprodol`uvawe na na{ata dolgove~nost.Pacientite ~ija ishrana po 65-tatagodina od `ivotot bila zasnovana naproteini imale za 25% pomala vero-jatnost da do`iveat predvremena smrt.

So sigurnost se znae deka postaritelica imaat problem so primaweto do-volno proteini. Vakvata sostojba e po-znata kako sarkopenija, pri {to seprocenuva deka se odnesuva na re~isipolovinata od postarite lica vo mo-mentot koga }e dostignat osumdesetgo-di{na starost.

Sovetot e ednostaven: treba da seobrne vnimanie na delot od ishranata{to e poobemen i na delot od ishrana-ta {to e posiroma{en i treba da se po-stigne ramnote`a. Zna~i, se naglasuvava`nosta od uramnote`ena ishrana,pri {to e va`no da se ima visokokva-litetni proteini vo ishranata, bez og-led na nivniot izvor. Mnogu e o~igled-no deka licata koi jadat proizvodi odrastitelno poteklo imaat namalen ri-zik od smrt. Sosema e sigurno deka gla-vnata poraka ostanuva kako i dosega:ako se prejde na ishrana zasnovana po-

ve}e na proizvodi od rastitelno pote-klo, pogolema e verojatnosta da se `i-vee pozdravo i da ne napa|aat pomalkuhroni~ni bolesti.

Zna~i, dali obrok sostaven od meso isirewe }e ne ubie? Ako vakov obrokimame povremeno, toa verojatno ne tre-ba mnogu da ne zagri`uva. Iako prou~u-vaweto poka`a deka ako postojano sejadat mnogu proteini od `ivotinskopoteklo, toa bi pretstavuvalo prob-lem, toa ne zna~i deka mesoto i sire-weto se otrovni. Naprotiv, so oviehranlivi sostojki se obezbeduvaatbrojni va`ni prehranbeni komponenti{to ne se nao|aat lesno vo druga hrana.

Stru~wacite za hrana i za medicinazabele`uvaat deka ograni~uvawe naprou~uvaweto pretstavuva faktot {toso nego vo ist ko{ se stavaat site pro-teini od `ivotinsko poteklo, ne zemaj-}i gi predvid pozdravite vidovi {topostojat vo ramkite na ovie proteini.Na primer, eden bezmasen jogurt i edenhot dog ne se isto od aspekt na sodr`i-na na masnotii, holestelol ili hran-livi sostojki. Zna~i, zasega klu~ot e voumerenosta. Dobro uramnote`ena is-hrana {to gi opfa}a site pova`ni gru-pi na hrana, pri {to pomalku e opto-varena so meso i sirewe (tuka se mislii na drugi proizvodi od `ivotinskopoteklo, kako jajca, mleko itn.) mo`e dabide najdobra kombinacija za zdravaidnina. V. Pavleski

Proteinite povrzani so predvremena smrt

Site znaeme deka golemoto koli-~estvo alkohol e opasno za crni-ot drob. Vpro~em, toa go poka`u-

vaat i statisti~kite podatoci, sporedkoi kaj 90%-100% od licata {to u`i-vaat vo prekumerni koli~ini alkohole dijagnosticiran zamasten crn drob.Me|utoa, ovaa bolest mo`e da bidepredizvikana od u{te nekoi faktori.Ostanati faktori koi go zgolemuvaatrizikot od pojava na zamasten crn drobse : hepatit C, nedostatok na `elezo voorganizmot, debelina i lo{a ishrana.

PRI^INIPri~inata za zamastuvawe na crniot

drob se u{te ne e poznata. Odredenifaktori mo`at da go zgolemat rizikotod bolesta, no vo nekoi slu~ai celos-no izostanuvaat kakvi bilo parametri{to doveduvaat do pojava na ova zabo-luvawe. Sepak, poznato e deka ovoj vidzaboluvawe, obi~no, e nasledno, a sepojavuva kaj sredove~ni i debeli lica.Kaj ovie lu|e, obi~no se registrira vi-soko nivo na trigliceridi ili holes-terol vo krvta i tie ~esto stradaat oddijabetes.

Kako potencijalni pri~ini za pojavana zamasten crn drob se naveduvaat iodredeni lekovi, virusen hepatitis,avtoimuno ili nasledno zaboluvawena crniot drob, brzo gubewe na teles-nata te`ina i neishranetost.

Isto taka, neodamne{nite studiipoka`uvaat deka prekumernoto razm-no`uvawe na bakteriite vo tenkotocrevo, kako i drugi promeni vo diges-tivniot sistem, mo`e da dovedat dopojava na zamastuvawe na crniot drob.Generalno, se ona {to hroni~no go op-tovaruva crniot drob mo`e da ja naru-{i negovata funkcija: neumereno kon-zumirawe alkohol, {e}er i kofein,visoka zastapenost na pesticidi iaditivi vo produktite i vo farmako-lo{kite sredstva i razni otrovi vookolinata. Crniot drob mora da girazgradi site materii {to vleguvaatvo na{iot organizam.

SIMPTOMIZamasteniot crn drob, obi~no, se na-

rekuva tivka bolest bidej}i mnogu ~es-to ne e pridru`en so nikakvi simpto-mi. Vo naprednata faza-za koja e pot-rebno da pominat nekolku godini, po-nekoga{ duri i decenii, mo`e da sepojavat netipi~ni znaci, kako {to seop{ta slabost, gubewe kilogrami iliapetit, povra}awe, naru{ena mo} zarazmisluvawe, konfuznost ili prob-lem so koncentracija.

Osven toa, mo`e da se pojavat i bol-ki vo centralniot ili vo gorniot desendel od stomakot, temni damki na ko-`ata na vratot ili na podlakticata izgolemen crn drob. Dokolku bolesta serazvie vo ciroza, funkcijata na crniotdrob zna~itelno se naru{uva, {to obi-

~no, se manifestira so zadr`uvawe nate~nostite vo tkivoto, gubewe na mus-kulnata masa, vnatre{no krvarewe,`oltica i otka`uvawe na crniot drob.

Tri specifi~ni znaci na zabolencrn drob se: `olta nijansa na ko`ata(kako rezultat na akumulacija na bili-rubin vo krvta), ~e{awe i lesno soz-davawe modrinki poradi namalenoproizvodstvo na faktorite za zgrut~u-vawe na krvta.

TERAPIJAMomentalno ne postoi specifi~en

na~in na lekuvawe na zamasten crndrob. No, reguliraweto ili lekuvawe-to na koj bilo skrien ili primarenpri~initel na naru{uvawe na funkci-jata na crniot drob e od klu~no zna~e-we.

Korisni se i balansiranata ishranai redovnata fizi~ka aktivnost. Osvenreducirawe na kaloriite, potrebno eda se namali konsumiraweto na pre-raboteni proizvodi, osobeno onie {tosodr`at prosti jaglehidrati (bel leb itestenini, kompir, p~enka, bel oriz ikoncentriran {e}er vo pijalocite). Zasite onie {to imaat problemi so crn-iot drob od osobena va`nost se nama-luvaweto na masnotiite vo ishranata,posebno zasitenite masti (margarin,puter, pavlaka) i podgotovkata na hra-na na parea, skara i varewe vo vodaili so minimalno koli~estvo masli-novo maslo.

Izbegnuvaweto nepotrebni lekovi,isto taka, e efikasna merka za povle-kuvawe ili za zabavuvawe na tekot nabolesta. Duri i odredeni minerali ivitamini vo forma na dodatoci mo`atda predizvikaat zdravstveni proble-mi, poradi {to e najdobro da se zemaatod prirodni proizvodi.

Iako promenata na na~inot na is-hrana i fizi~kata aktivnost se naj-va`ni za podobruvawe na sostojbata ina fukcijata na crniot drob, nekolkuprirodni lekovi go zabrzuvaat regene-rativniot proces. Ovie rastenija i do-datoci imaat dvoen efekt - antivos-palitelen i antioksidansen - {tozna~i deka ja stimuliraat rabotata nacrniot drob i go neutraliziraat o{te-tuvaweto. Toa se: crna rdokva, `olta{ipka, arti~oka, gluvar~e, `en-{en,omega-3 masni kiselini

Pove}eto od ovie rastenija i mate-rii dejstvuvaat za{titno na crniotdrob, a toa zna~i deka mo`e da giregeneriraat zdravite kletki vo ovojorgan, kako i da ja neutraliziraat na-pravenata {teta. Voop{to ne e te{koda se eliminiraat simptomite i da sepodobri funkcijata na crniot drob.

Se {to Vi e potrebno se odlu~nost,trpenie i konsultirawe so doktor {to}e go sledi va{iot napredok.

Zora Kaceska

Zo{to se zamastuva crniot drob

REKLAMI PENZIONER plus mart 201418

Hotel Idila e nova privatna ustanova za socijalna za{tita nastari lica. Lociran e na 8 km od centarot na Skopje, vo prirodnozeleno opkru`uvawe i panoramski pogled kon gradot.

Imeno, Hotel Idila raspolaga so 38 sobi i 5 apartmani, site opremeni so TV priemnik i individualen toalet so tu{. Pokrajsovremeno opremenite sobi i apartmani, Hotel Idila raspolaga iso komforen dneven prestoj i trpezarija od 150 m2, recepcija sopriemen del za poseta na gosti, kujna i administrativni pros-torii.

Prekrasnata nova zgrada vo klasi~en stil e nadopolneta so 5000m2 hortikulturno ureden dvor. Ovoj prostor e raspredelen na:

Neverojatna gradina so fontana i klupi,Cve}e i zelenilo,Prostorno {etali{te,Ovo{tarnik,Mala zoolo{ka gradina,Parking prostor.

Nie ovozmo`uvame na{ite gosti da u`ivaat vo svoite penzioner-ski denovi ispolneti so isklu~itelna usluga od u~tiv i qubezen personal. Gri`a za higienata vo domot, pazaruvawe vo marketite,gotvewe na hrana, ~ista i peglana obleka... Seto toa sega e na{agri`a.

Zaedni~ki piknik vo gradinata, dodeka na{iot gotva~ se gri`iza skarata da bide sve`a, kvalitetna i topla, e slika {to voHotel Idila ~esto se gleda.

Edno e sigurno, vo Hotel Idila nikoga{ nema da bidete osameni,a na ~uvstvoto na zdodevnost sigurno i }e zaboravite.

Posvetenosta na zdravjeto kaj povozrasnite lica nikoga{ nebilo pova`no. Zatoa nie se trudime da vodime postojana gri`a zaglavnite medicinski indikatori koi poso~uvaat kon odredenzdravstven problem.

Seto ova go pravi Hotel Idila eden poseben kompleks so inovativ-en duh i predispozicii za sovr{en smestuva~ki kapacitet za lica vozlatnata doba.

Ednostavno, Hotel Idila go znae sonot na sekoj penzioner!

PRIVATNA USTANOVA ZA SOCIJALNA ZA[TITANA STARI LICA

tel. za kontakt 02 2666 113 078 366 116

Adresa: Ul. Prizrenska br. 50/2,

Ku~evi{ka bara, 1000 Skopje

www. idila.mk

ZABAVAPENZIONER plus mart 2014 19

Koga se rodilo deteto, svekrvata i pri{la na snaata i irekla:

- Ne sakam da bidam nepristojna, ama maliot voop{to neli~i na sin mi.

Snaata i odgovorila:- I jas ne sakam da bidam nepristoj-na, ama jas sum `ena, a ne fotokopir.

* * *Nekoj ~ovek sakal da go pobara prijatelot na telefon, no

go pogre{il brojot. Namesto prijatelot, dobil nekojnovope~en biznismen.

- Alo, dali e toa stanot na Pero?- Kakov stan be, kretenu, ku}a na ~etiri sprata!

* * *Dedoto mu veli na vnukot:- Brzo, skrij se, doa|a u~itelot, a ti denes ne otide na

{kolo!Na toa vnukot mu odgovoril:- Ti skrij se, jas utrovo im javiv deka si umrel.

* * *Trpe go pra{uva Pero:- Zo{to ~uva{ p~eli, koga ne ti davaat med?- Ve}e tri pati ja kasnaa babata - odgovori Trpe

* * *Trpe igral poker so prijateli. Vo eden moment izvikal- @eno, vari kafe. Te dobiv nazad.

* * *Trpe ja pra{uva Trpana:- Trpano dali si slobodna sledniot tanc?- Da - odgovara Trpana- Super Trpano, mo`e{ li da mi go pridr`i{ pivoto.

* * *Doa|a Marko na u~ili{te posle edna nedela otsustvo i

u~itelkata mu veli:- Marko kaj si ti, povtorno si otsuten so denovi!- Baba mi e bolna, nastavni~ke.- Sekoj pat koga otsustvuva{ od ~asovi, baba ti e bolna.

Ne ti veruvam ve}e.- Nastavni~ke i nie se somnevame deka baba glumi.

* * *Devojkata: Kade e mojot rodendenski podarok?De~koto: Go gleda{ li ona crveno Ferari pred zgradata?Devojkata voodu{eveno odgovorila: „Daa, go gledam!”- Epa, ti kupiv lak za nokti vo istata boja!

Oti{ol Itar Pejo vo ~a-r{ijata da pazari ne{to.Odej}i taka od du}an dodu}an po~uvstvuval kakomu zamirisala ubavo man-xata od edna meana.

Si izvadil lep~e odtorbata i po~nal da si ja-de od sumiot leb i mirisotod manxata.Otkako se na-ru~al trgnal da si odi,ama meanxijata mu svika.

- Kade odi{? A da pla-ti{ zaboravi!

- Izvadil Pejo eden ~erek od ~orapite go frlil na masa i pak sigo zemal nazad.

- Slu{na koga udri parata od masata?- Da slu{nav , - rekol meanxijata, a Pejo trgnal da si odi.- ^akaj, prvin plati, pa odisi!- Pa neli slu{na?!- Slu{nav, ama pari nema.- E, pa i jas samo ja mirisav manxata, a ne ja ni probav!

Mirisot na manxata

M.T.

Humor

KRSTOZBOR

35 poznati babini devetinikoi poteknuvaat od IndijaDokolku ne mo`ete da zaspiete nave~er, toa zna~i deka ste budnivo ne~ii tu|i soni{ta.

Se~ej}i nokti nave~er gi povikuvate duhovite ili nesre}ata.

Dokolku prvoto ne{to {to }e go vidite nautro e metla, ne{to lo{ove o~ekuva.

Ako bebe se rodi so dva vrte`i na temeto na glavata, dva pati }ese ma`i/`eni.

Dokolku vi se isturi ~aj dodeka go sipuvate vo {olja, imate ~istosrce.

Dokolku go izedete posledniot zalak od desert koj go delite sonekoj drug, }e imate veren soprug.

Dokolku vidite vino`ito i si zamislite `elba dodeka dopiratezlato, istata }e vi se ostvari.

Dokolku mu dadete nekomu ne{to vo petok, nikoga{ nema da godobiete nazad.

Dokolku vtorite prsti na stapalata na `enata i se podolgi odpalcite, taa }e dominira vo brakot.

Dokolku si go griznete jazikot dodeka jadete ili zboruvate, nekojzboruva ne{to lo{o za vas.

Dokolku piete mnogu kafe ili ~aj, }e vi potemni ko`ata.

Dokolku nekomu odbiete da mu donesete ~a{a voda, }e stanetegu{ter vo naredniot `ivot.

Kasnete nesolena urda pred ispitite za da ve sledi sre}a.

Dokolku mu se obratite na soprugot po ime, }e mu go namalitenegoviot `ivoten vek.

Dokolku preskoknete ne~ii stapala dodeka li~nosta spie, toj/taanema da porasne.

Dokolku ptica ve pokaka vrz glava, ve o~ekuva sre}a.

Lu|eto koi imaat ma~kini o~i, mo`at da vidat duhovi.

Dokolku se zasrknete od hrana, toa zna~i deka nekoj vi e lut ili ve pcue.

Ako iskubete edno belo vlakno od kosata, 10 drugi }e vi pobelatili }e vi izrasnat na istoto mesto.

Ako imate dolga kosa, }e vi bide pote{ko da u~ite.

Dokolku ikate, na nekoj mu nedostigate ili nekoj misli na vas.Dokolku premnogu se smeete nave~er pred spiewe, }e se razbuditeso pla~ewe.

Dokolku so drugar/ka pominete pokraj bandera od razli~na strana,va{eto prijatelstvo }e se rasturi.

ZANIMLIVOSTI

Dime

M.T.

PPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂KKKKAAAATTTTAAAANNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

ANIANI@IRARDO@IRARDO SKANDISKANDI ENERGIJAENERGIJA SELO VOSELO VO

SKOPSKOSKOPSKOEMILIJAEMILIJA

ANDREEVAANDREEVA RADIUSRADIUS SKANDISKANDI DRVENIDRVENISADOVISADOVI

ME\UNAR.ME\UNAR.AMATER.AMATER.

BOKS.BOKS.SOJUZSOJUZ

MESTO NAMESTO NADUNAV VODUNAV VO

^E[KA^E[KA

J.J.

ALALKORALIKORALI

UDARUDAR(ANG.)(ANG.)

REKA VOREKA VOJU@NAJU@NA

AMERIKAAMERIKA

STEPENISTEPENIABEBEABEBE

BEKILABEKILA

GRAD VOGRAD VOMAKEDO-MAKEDO-

NIJANIJANARODNINARODNI

TANCITANCI

SELSKISELSKISTARE[INASTARE[INA@ITEL NA@ITEL NA

KAMPU^IJAKAMPU^IJA

OP[IEBOP[IEBKRAJ NAKRAJ NAOBLEKAOBLEKA

“KILOAM“KILOAM--PER“PER“

AMER.AMER.TENISERTENISERROSKOROSKO

LI^NALI^NAZAMENKAZAMENKA

KUP SENOKUP SENO

INIC. NAINIC. NAARTISKATAARTISKATAIVKOVSKAIVKOVSKA

VITEZVITEZ

VIDVIDTESTENTESTEN

PROIZVODPROIZVODPOBUNAPOBUNA

LIK ODLIK ODCRTANCRTANFILMFILM

A.A.A.A.INIC. NAINIC. NA

ARTISKATAARTISKATABOUBOU

INIC. NAINIC. NAATLETI-ATLETI-^AROT^AROTLUISLUISALTALT

^ESTI^KA^ESTI^KAZA IDNOZA IDNO

VREMEVREMEKISLORODKISLOROD

^AS ^AS SPOKOJNASPOKOJNA

GERM.GERM.NOVINSKANOVINSKAAGENCIJAAGENCIJAFILMSKIFILMSKI

PLATNAPLATNA

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

ALBERTALBERTAJN[TAJNAJN[TAJN

@.V.@.V.^EPKALKA^EPKALKA

ZA U[IZA U[I

@RTVENIK@RTVENIK(LAT.)(LAT.)

SULFURSULFUREGIPETSKIEGIPETSKIZALIV VOZALIV VO

SREDOZEM.SREDOZEM.MOREMORE

AL KORALIAL KORALIGRAD VOGRAD VOJORDANJORDAN

GRAD VOGRAD VONIGERIJANIGERIJASOLENOSOLENO

EZERO VOEZERO VOTURCIJATURCIJA

A.A.A.A.A.@.A.@.

LITARLITARBARIUMBARIUM

A.E.A.E.ALEK-ALEK-

SANDARSANDARIVAN-IVAN-OVSKIOVSKI

OP[IENOP[IENKRAJ NAKRAJ NAOBLEKAOBLEKA

@AK ARTIN@AK ARTIN

EDNOCIFEDNOCIF--REN BROJREN BROJ

JUGOSLOV.JUGOSLOV.AVTO-AVTO-

MOBILMOBIL

ALBERTALBERTAJN[TAJNAJN[TAJN“U^ENIK““U^ENIK“

NAREDBANAREDBA(TUR.)(TUR.)ANITAANITAEKBERGEKBERG

OBEM OBEM AMADEOAMADEO

AVOGADROAVOGADRO

GR^KI BOGGR^KI BOGNA ISTO^.NA ISTO^.VETROVIVETROVIDEL ODDEL ODMEBELMEBEL

CIGA-CIGA-RALAKLRALAKL

(MN.)(MN.)INDI.INDI.PLEMEPLEME

INIC. NAINIC. NASLIKAROTSLIKAROT

@ERIKO@ERIKOAJOVAAJOVA

VIDVIDMORSKIMORSKI

RAKRAK

AVARAVARKELVINKELVIN

GRUBOGRUBOSELSKOSELSKOPLATNOPLATNOOREGONOREGON

OP[. KRAJOP[. KRAJNA OBLEKANA OBLEKAPLA^KA ZAPLA^KA ZA

IGRAWEIGRAWETABLATABLA

SKANDISKANDI SPOKOJNASPOKOJNA

^OVEK^OVEK[TO[TO

MNOGUMNOGURABOTIRABOTI

SKANDISKANDI GAUSGAUS

GERMANSKIGERMANSKIPISATELPISATELVILHEMVILHEM

REKA VOREKA VORUSIJARUSIJA

“MAGISTER““MAGISTER“

NENE ^ERINENE ^ERI

AMPERAMPER

DOBARDOBAR

NA[ PEJA^NA[ PEJA^

SKANDI

IMETO NAIMETO NAPEJA^KATAPEJA^KATA

SAMERSAMERRENERENE

DEKARDDEKARD

ZAPURINAZAPURINA

BOG NA PODZEMJETOBOG NA PODZEMJETO

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOTARSOVSKIARSOVSKI

\

\

\

VIDICI PENZIONER plus mart 201420

Na 7 februari vo Muzejot naMakedonskata borba vo Skopjese odr`a promocija na dve

nesekojdnevni knigi od Risto Po-povski publicist, istori~ar, pisa-tel, afirmator i borec za pravatana Makedonija. Promotor na knigata„Mitologijata na Makedoncite” be-{e Vasil Iqoski, a na knigata„Teofana makedonskata princeza”be{e Angelina Markus.

Na promocijata ima{e golem brojpenzioneri. Odli~en tekst za Ma-kedonija i makedonskite koreni somnogu emocii i gordost govore{epoznatiot makedonski akter Petar Temelkovski.

Od izlagawata na promotorite prisutnite imaa mo`nostda se zapoznaat so sodr`inata na ovie dve retki knigi vokoi se pomesteni istra`uvawa, dokumenti i fotogravii zaMakedonija niz vekovite. Kolku se interesni knigite, u{tepointeresna li~nost e avtorot na ovie dve izdanija, Risto

Popovski.Roden e vo selo P`pli - Lerinsko,

Belomorska Makedonija vo 1947 god-ina. Izrasnal kako sirak bidej}itatko mu koskite gi ostavil na Gra-mos. Vo 1949 godina zaminuva so pro-teranite deca od Egejska Makedonijavo Polska kade `ivee do 1958 godi-na, koga se vra}a vo Makedonija, a od1968 zaminuva e vo Germanija kade`ivee i denes.

Risto Popovski govori nekolku ja-zici, a ja poseduva najgolemata ar-hiva za Makedonija i nejzinata is-torija so biblioteka od 10 000 knigi.

Knigite mu se dostapni na sekoj koj se zanimava so istra`u-vawa na istorijata i kulturnoto bogatstvo na Makedonija.

Avtor e na pove}e knigi za Makedonija e so materijalisobrani vo arhivite na:Dizeldorf, Berlin, Minhen, Ams-terdam, Brisel, Pariz, Rim, Kopenhagen, Stokholm, Londoni drugi gradovi vo Evropa. B. Arsov

Promocija na dve knigi od Risto Popovski

Ministerot za trud i socijalnapolitika, Dime Spasov, deno-vive gi poseti penzionerite koi

prestojuvaat vo Katlanovska bawa, voramki na proektot "Bawsko-klimatskarekreacija#.

- Ovaa godina planirame da opfa-time brojka od okolu 5.500 penzioneri,koi }e ja iskoristat ovaa besplatna

usluga, a koja se sostoi od 6 polni pan-sioni, besplaten prevoz, zdravstvenipregledi i bawski tretmani. Mene mie osobeno va`no {to penzionerite koi

do sega ja koristea ovaa usluga i sokoi ostvariv sredba, se navistinazadovolni od realizacijata na ovojproekt i od uslovite koi gi nudatbawite vo Makedonija za niv, -istakna resorniot minister.

Ministerot Dime Spasov, na 22mart gi poseti i penzionerite koiprestojuvaat vo Debarski bawi Capa

(Bawi{te), vo ramki na ovojproekt. Pred mediumite, Spa-sov izjavi deka i ovaa godina Ba-wsko-klimatskata rekreacija gopostignuva efektot, a toa go pot-vrduva reakcijata na penzioner-ite. Toj poso~i deka proektot eopfaten so Programata za rabotana Vladata na RM za 2011-2015godina, vo oblasta na Socijalnatepolitika - "Dostoinstven `ivotna penzionerite# i deka sredstva-

ta za ovoj proekt se obezbedeni soBuxetot na RM za 2014 godina. Spasovpotencira{e deka istiot se real-izira ve}e petta godina, i deka vo

izminatite godini, so ovoj proekt bileopfateni nad 22 iljadi penzioneri, aistiot vo kontinuitet }e prodol`i ivo narednite ~etiri godini.

Isto taka, vo Debarskite Bawi, mi-nisterot Spasov najavi deka vakvisli~ni proekti so koi se podobruvasocijalniot `ivot i zdravjeto na pen-zionerite }e prodol`at da se reali-ziraat. Na sredbata prisustvuva{e iBesnik Pocesta, potpretsedatel naSobranieto na SZPM koj go izrazi za-dovolstvoto od uspe{nosta i korisno-sta na ovoj proekt. Vjolca Sadiku

Ministerot Spasov vo poseta na penzioneritevo Katlanovska i Debarska Bawa

Aktivot na penzionerite iAnsamblot za narodni pes-ni "Vawa Lazarova” pri Cr-

veniot krst - ^air bea organiza-tori i nositeli na humanitar-niot koncert {to se odr`a na01.03.2014 god. vo Domot na ARMod koj pribranite pari~ni stred-stva }e se doniraat za pomo{ nadecata od Domot "25 Maj” vo Bu-tel, so {to ansamblot ja iska`a isvojata druga humana osobina. Zauspe{nosta na koncertot poseben pri-dones dadoa KUD "Vlado Tasevski” -veterani, kako i Slobodan i DobreManasijevi} i Mladinskata organi-zacija na crveniot krst -^air.

Aktivot na penzionerite i Ansam-blot golema blagodarnost iska`aa i

do ministerot za odbrana Talat Xa-feri koj ovozmo`i koristewe na sala-ta vo Domot na ARM.

Ansamblot nastapi so osum pesni{to ja odu{evija publikata, a posebnoso pesnata "More Sokol pie” vo novasovremena obrabotka. So svoja progra-ma nastapija KUD "Vlado Tasevski” -

veterani, KUD "Vuk Karaxi}”od selo Ku~evi{te, KUD"[eher”, KUD "Kar{i Jaka”,KUD "Nikola J. Vapcarov”,Folklorno studio "Etnos” vopridru`ba na orkestarot naMite Gavrilovski i solis-tite Beti Mili}, Stevan\urovski, Kosta Naumov iIlija Dimovski.

Poseben nastap Ansamblotima{e na "30-te jubilarni

maxirmalski sredbi” vo hotelot Kon-tinental, a vo sorabotka so vla{katazaednica snimi dve vla{ki pesni zaMRTV - programa za nacionalnostite.Nabrzo }e u~estvuva i na me|unarodenfestival vo Praga i Kralovi Vari vo^e{ka. M. Ili}

Humanost na delo iska`ana preku pesna

Penzionerite od Makedonija popovod praznikot Sveti Trifunna 14 fevruari se dru`ea i

zabavuvaa vo Kavadarci. So odli~nopodgotvena i bogata programa go zapo-~naa ~estvuvaweto za Denot na loza-rite. Se be{e vo simbolikata na Sve-

ti Trifun. Od vino, rakija i maxun nasekoja masa, pa se do najveselite ora ipesni preku koi se vide deka tretatageneracija gra|ani od Makedonija sesilni i energi~ni {to mo`at i mla-dite da im podzavidat. Tie preku naj-razli~nite zabavni sodr`ini u{teedna{ poka`aa deka znaat da se dru-`at i zabavuvaat i doka`aa deka `i-votot e ubav i vo nivni godini.

Na po~etokot od manifestacijata

celosnata programa ja najavi vodite-lot Ilija Nedelkov Ograjski poznatkako Tode Bode {egobiec od Kavadar-ci, a zadol`itelniot ~in na zakroju-vawe na prvite pra~ki od loznicatago izvr{i pretsedatelot na kavada-re~koto Sobranie pri ZPK, Traj~e Ja-

nkulov. Vedna{ po negomu se pridru`ija i nekol-kumina pretsedateli naZdru`enija od razli~nigradovi od Makedonija.

So kr{ewe na lozovipra~ki se odbra najsil-nata penzionerka me|upripadni~kite na pone`-niot pol, toa be{e penzi-onerkata Du{anka Rizov-ska od Veles. Taa ja dobilaskavata nagrada otkakoprethodno pobedi golem

broj penzionerki koi u~estvuvaa voovaa igra. Na zabavata be{e izbrana inajubavata penzionerka od celaMakedonija, odnosno „Hurem na denot”.Vo konkurencija od nekolku stoticipenzionerki ovaa titula i pripadnana 65 godi{nata Pace Milonas pen-zionerka od prilepskoto zdru`eniena penzioneri. Kako nagrada od orga-nizatorot dobi tegla maxun i vino.

Definitivno najdobar del od pro-

gramata be{e penzionerskiot „IksFaktor” za koj {to prisutnite imaaobvrska da peat i da igraat, po mo`-nost za prvpat i da se odbere najdo-briot igraorec i igraorka ili peja~ ipeja~ka. Na sredbata bea prezneti-rani i „Bilkite na baba Rada” od nej-ziniot prv bratu~ed od ^emersko,Ilija \or|iev, a se prodavaa i proiz-vodi od grozje: vino, rakija, maxun,grozdov sok i drugi.

Sekretarot na IO na Sojuzot nazdru`enijata na penzioneri na Make-donija, Stanka Trajkova ne gi {tede-{e pofalnite zborovi za vaka orga-niziranata manifestacija i za celo-kupnoto dejstvuvawe i rabotewe nakavadare~ko zdru`enie.

SZPM sekoga{ poddr`uva vakvisredbi kade {to mo`e da dojdat golembroj penzioneri, osobeno onamu kadese neguva tradicijata i kulturnotonasledstvo.

Kavadare~kite penzioneri u{teedna{ doka`aa deka se dobri doma-}ini vo organizraweto na vakvi nas-tani i znaat kako da go privle~atvnimanieto na po{irokata javnost.Ovaa tradicionalna sredba od godinavo godina prerasnuva vo se pobogata ipobrojna.

Martina Mitkov

Proslava po povod Sveti Trifun vo Kavadarci

Mile [ojlev e ~len na atletskata sekcija priZP Veles. Redovno trenira po nekolku mese-ci pred da se odr`at regionalnite i repu-

bli~kite penzionerski sportski igri, no i potoa „zada se ~uvstvuva pomlad i zdrav”, kako {to veli toj.

- Do 2012 godina pobeduvav postojano vo disci-plinata tr~awe na 80 metri ili skok od mesto. Vo2013 goidina se izmeni starosnata kategorizacija -vo „postarata” klasa se nao|aat natprevaruva~i so60 godini vozrast, a porano bea so nad 65 godini{to be{e mnogu pologi~no. Jas i u{te nekolkuminase natprevaruvame so pomladi od nas so 10 i pove}egodini, {to spored mene ne e vo red.

I pokraj razlikata vo godini, na{iot sogovornik si pobeduva kako od {ega.Ima osvoeno pove}e pati prvo mesto, a se ~uvstvuva razo~aran koga e vtor, a dane ka`eme tret, {to mu se slu~uva mnogu retko, i toa samo na republi~ki natpre-vari.

[to go podmladuva ova „sedumdesetgodi{no mom~e” ?- Kako dete porasnav vo selo, ni objasnuva [ojlev. Odev v planina i v pole

so stokata ili rabotej}i zemjodelie. Se vrabotiv vo @elezara - Skopje, no nad35 godini gi minav rabotej}i vo Topilnicata vo Veles od kade {to se penzio-nirav. Mnogu moi kolegi go napu{tija ovoj svet, iako edna{ do dvapati godi{nogi pro~istuvaa belite drobovi vo „vozdu{nite bawi”. E, toa ne e dovolno. Jassekoj vikend i odmor gi koristev na selo ili tr~aj}i po atletskite pateki. Nestanav sportska yvezda, za{to nema{e klub, no sepak, li~no sum prezadovolenod mojata psiho-fizi~ka sostojba blagodarenie na postojanata aktivnost.

[to im pora~uvate na kolegite penzioneri? Koj e lekot za „od-lo`uvawe” na starosta?

- Grev bi napravil sekoj penzioner koj }e se zatvori vo svojot dom, velej}isi: „moeto zavr{i, sega sum penzioner - bez obvrski!” Taka ne e. Imame zdru-`enija na penzioneri, imame SZPM... vo niv bezbroj komisii, sekcii, liter-aturni i sportski, kako i kulturno - zabavni manifestacii... Vo nekoi aktivnose vklu~uvam kako akter na nastanite, vo nekoi kako nabquduva~ i podr`uva~.

Toa se porakite na „ve~no mladiot” penzioner [ojlev. Sledete go!Vele Aleksoski

ZP Veles

Mile [ojlev - atleti~ar sotovar od 70 godini

Prilepskiot karneval pod maski"Pro~ka” koj ve}e ima i me|unar-oden karakter, godinava ne be{e

interesen samo za pomladite od gra-dot, Makedonija i od stranstvo. Navtori mart na godina{nata 14-ta pored "Pro~ka” so svoja maska - postano-vka, zedoa u~estvo i grupa penzioner-

ki. Tie pokraj toa {to se ~lenovi naAktivot na penzionerki pri ZP Pri-lep se i aktivni ~lenovi na `enskotozdru`enie "Prerodba”.

Desetina penzionerki povozrasniod 65 godini se potrudija da gi dolo-vat semejnite obvrski na vozrasnite`eni vo gradot i vo selata pred veko-vite vo etno prikazna, krstena kako

"Sedenka” vo koja babite bea maskira-ni vo narodni nosii, koi gi noselenivnite babi pri predeweto, tkaewe-to na razboj, vezeweto, pleteweto idrugite `enski semejni anga`mani vominatoto.

- Etno prikaznata prakti~no be{esoba uredena vo arhai~en stil, so {tose saka da se vrati vremeto vo mina-toto. Sobata so ikonografija kako sisedele i rabotele na{ite babi i pra-babi be{e postavena na traktorska

prikolka, a akterite, na{ite~lenki, osven {to bea mas-kirani vo soodvetna ruba odsvoite babi, tie sozdavaa irakotvorbi i peeja izvorninarodni pesni - ni re~e Lil-jana \or|ioska od "Prerodba”.

Babite - penzionerkitebea navistina vpe~atlivamaska, nesekojdnevna i seka-ko interesna za fotografi-rawe i na doma{nite i stra-nskite qubiteli na dobra iretka fotografija. Pokraj

skoro dvete iljadi u~esnici na godi-na{niot 14-ti po red karneval, babi-te vo nivnata sedma decenija im po-ka`aa na mladite posetiteli, a i nasite ostanati kako se rabotelo vo mi-natite vremiwa dodeka se sedelo i sepeele narodni pesni {to navistinapredizvika voodu{evuvawe. K.R.

ZP Prilep

Babi na Pro~ka

Malku se lu|eto od op{tinataPeh~evo, no i po{iroko, koine ja poznavaat u~itelkata

Stanka Vasilevska od osnovnotou~ili{te vo Peh~evo. Potvrdata zavakvite zborovi be{e prepolnatasala vo Peh~evo na promocijata nanejziniot prv roman „Od dnoto dovrvot”.

Vasilevska e penzioniran u~itel,a svojot raboten vek go pominala voosnovnoto u~ili{te vo svoeto rodnoselo Pan~arevo - vo op{tinataPeh~evo, kade e i rodena vo 1947 god-ina. Vo svojot roman, taa so zboroviod sekojdnevnieto i re~enici koi {tose ednostavni, na ~itatelot mu nudida go zapoznae nejziniot `ivot. Kakodete imala siroma{en i te`ok `ivot,no so pomo{ na qubovta kon knigata iznaeweto, taa stignuva do vrvot:po~ituvan u~itel koj }e go prenesuvamakedonskiot zbor i znaeweto na de-cata od svoeto rodno mesto. Sekoga{skromna i nenametliva, takva e i vosvojot avtobiografski roman „Oddnoto do vrvot”.

- Mojot prv roman e so socijalnatematika. Romanot ima avtobiograf-ska komponenta odnosno vo nego goiznesuvam mojot soptven `ivot. Na toj

na~ini odsli-kuvam i eden del od op{testveniot`ivot vo Peh~evo od krajot na pede-setite godini na minatiot vek do de-nes. Raskazite vo knigata se vistini-ti, no jas se obidov site da bidat soubava zavr{nica, - veli Vasilevska.

Slobodnoto vreme Vasilevska idenes go ispolnuva so ~itawe, no ve-ruva deka }e najde inspiracija, vosvoite penzionerski denovi, da na-pi{e u{te eden roman, no so poveselasodr`ina. Stanka Vasilevska e dokazdeka i `ivotot vo tretoto doba mo`eda bide ispolnet so aktivnosti koi}e mu poka`at na penzionerot deka seu{te mo`e da tvori dela koi }e giispolnat bliski i prijateli so grstna emocii koi zasekoga{ }e ostanatvre`ani vo svesta na ~itatelot.

Dragi Rolevski

Promocija na romanot na Stanka Vasilevska

„Od dnoto do vrvot#