SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 2

str. 3

25 dekemvri 2015 godinaGodina VIII, broj 89

PENZIONER

str. 7

IZBRAN NOVPOTPRETSE-DATEL NA IONA SZPM

INFO

TRIBINAHRONIKA

AKTIVNOSTI

KULTURAIZBORZDRAVSTVO

ZABAVAVIDICI

SOSTOJBA VO 19 PENZIONERSKIDOMOVI

INTERVJU SO VASIL ZIMBAKOV

INTERVJU SO DRAGI ARGIROVSKI

str. 4

PRAZNUVAWA

str. 5

str. 8

str. 16

str. 17

str. 19

str. 20

THELLOHET BASHKËPUNIMI

str. 10

str. 11

str. 12

str. 13

str. 14

PROGRAMA NA SZPMZA 2016 GODINA

str. 9

]E IZLEZAT14. Januari vo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici21. Januari- Prilog za penzionerivo "Koha#11. Fevruari "Penzioner plus#

Sobranieto na Sojuzot na zdru-`enija na penzioneri na Ma-kedonija na 21. dekemvri ja

odr`a svojata vtora sednica vo no-viot sostav.

Na sednicata so koja rakovode{apretsedatelot na SZPM Dragi Argi-rovski bea doneseni zna~ajni doku-menti i odluki.

Spored ednoglasno usvoeniotdneven red najnapred vovedno izla-gawe za Predlog- Statutarnata od-luka za izmeni vo Statutot na SZPMdade Ziko Zikov pretsedatel na

Komisijata za Statutarni pra{awana SZPM. Toj detalno gi obrazlo`inajbitnite odredbi zaradi koi be{epristapeno kon ovie imeni i pritoanaglasi deka istite nemaat za celda se me{aat vo avtonomnosta nazdru`enijata koi se pravni subjekti,no deka od druga strana, zdru`eni-jata treba da go po~ituvaat Statutotna asocijacijata vo koja tie dobro-volno pristapile. Sekretarot naIO na SZPM Stanka Trajkova vo

svojata diskusija po ovoj dokumentre~e deka ovaa odluka e rezultat nasogleduvawa na Sojuzot i zdru`eni-jata i deka pri negovata izrabotkaprethodno e ispo~ituvan vo potpol-nost demokratskiot proces na rabo-tewe.

Po ovie dve obrazlo`enija se ra-zvi diskusija vo koja u~estvuvaa sokonstruktivni diskusii: Ramiz ]a-zimovski, Marija Monevska, Ir-fan U{telenca, Risto An|u{ev,Haqusi Saliu, Krste Angelovski,Vele Aleksoski i Jovan Ginovski.

Na krajot se donese zaklu~ok pre~i-steniot tekst na noviot Statut naSZPM da se izvr{i do mart, a zdru-`enijata da gi usoglasat svoiteStatuti do krajot na 2016 godina.

Na sednicata na dneven red be{ei Predlog Programa za rabota naSZPM za koja uvodno izlagawe ima-{e sekretarot na IO na SZPM Stan-ka Trajkova. Programata za jubilej-nata 2016 godina be{e oceneta kakoseopfatna i ednoglasno be{e usvo-

ena od prisutnite. Pokraj Programata za rabota na

SZPM mo{ne va`en dokument e fi-nansiskiot plan koj pretstavuva ne-razdelen del na istata bidej}i pla-niranite aktivnosti mora da bidatpokrieni so finansiski sretstva.Finansiskiot plan za 2016 godinana SZPM go obrazlo`i glavniotknigovoditel Petar Andreevski kojre~e deka istiot e izgotven vrz bazana Izve{tajot za period 1.01 -30.11.2015 so predviduvawa za de-kemvri mesec. Toj istakna deka sodonesuvawe na ovoj dokument nakrajot od godinata se izbegnuva do-nesuvawe na odluka za privremenofinansirawe za prvite tri meseciod 2016 godina, kako {to be{e prak-sa vo izminatite godini.

Ocenka za finansiskoto rabote-we vo 2015 godina, kako i za finan-siskiot plan za 2016 prethodno da-de Nadzorniot odbor na SZPM, a is-tata ja usvoi Izvr{niot odbor. Ovaainformacija ja prezentire{e pret-sedatelot na NO Mitre Stojanovs-ki koj re~e deka Finansiskiot plane korektno izraboten, pri {to sevodelo smetka za racionalno i do-ma}insko rabotewe na Sojuzot. Pri-

hodot vo najgolem del e od ~lenari-na, a najgolemi stavki na tro{ok se:reviite, sportskite natprevari iizleguvaweto na vesnikot "Penzio-ner lus#.

Potoa, Zdravko Petkovski pret-sedatelot na Komisijata za sport naSZPM, gi obrazlo`i izmenite naPravilnikot za sportski natpreva-ri. Me|u drugoto re~e deka se ukinu-vaat disciplinite dvoboj i troboj, ase voveduvaat {utirawe na maligol~iwa i slobodno frlawe na ko{.

Na sednicata za novi ~lenoviORO bea izbrani: Saltir Karovski,\orge Andonov, Kiril \or|ioski iJovan Ginovski.

Na krajot od sednicata na Sobra-nieto, pretsedatelot Dragi Argiro-vski istakna deka postignatite re-zultati i uspesi na Sojuzot vo 2015godina pretstavuvaat obvrska, no ipottik za u{te podobro rabotewe voidnina, a osobeno vo narednata ju-bilejna 2016 godina. ^estitaj}i im jaNovata godina toj im posaka na pri-sutnite, no i na site sega{ni i idnipenzioneri sre}a, radost, dobrozdravje i s¢ najdobro.

K. S. Andonova

Rezultatite pottik za novi aktivnosti vo jubilejnata 2016 godina

Vo godinata {to izminuva ima{e problemi vona{ite domovi, vo na{ata zemja, no i global-no vo celiot svet. Ima{e i radosti: sredbi,

dru`ewa, natprevari, jubilei, godi{nici... Zatoa,ne mislete samo na lo{oto, dajte mu prednost naubavoto. Iskoristete gi va{ata mudrost i iskustvosteknati niz godinite za polesno da se spravite sos¢. Setete se deka `ivotot nikoga{ ne bil milo-zliv. Toa najdobro go znaeme nie pripadnicite natretata doba.

Do~ekajte ja Novata 2016 godina mudro i so ra-dost. Zapametete gi ubavite ne{ta za da vi ja greatdu{ata vo godinata koja doa|a. Ostavete gi gri`itei rabotite {to ve voznemiruvale. Zaboravete nadolgovite, bolestite, na onie koi vnesuvale nemirvo va{ite srca, pa makar da se i va{ite najbliski.Vlezete vo Novata godina so qubov i so dobramisla, svesni deka ne e sre}a da se posakuva ne{to{to go nemate, tuku da u`ivate vo ona {to go imate.

Malite ne{ta, koi naj~esto i ne gi zabele`uvame,neka bidat sodr`inata na denovite koi doa|aat.Posakajte si sebesi i na site {to vi se bliski idragi dobro zdravje. Posakajte da bide mir vo dr-`avata i vo svetot, mir na celata planeta. Bidetepozitivni, dobronamerni, humani i qubezni. Daru-vajte ja svojata dobrina, vnimanie i prijatelstvo,na sekoj na koj mu e potrebno. Raduvajte mu se na se-koj nov den, na ubavata kniga, ubavata muzika ilipesna, na pro{etkata so prijatelite, napijte se ka-fe ili ~aj so prijatelot {to ste go podzaboravile,raduvajte se na uspesite na va{ite deca i vnuci, nasite {to vi se bliski...

Pre~ekajte ja Novata 2016 godina, so nasmevka i`elba da ni bide s¢ podobro od izminatata, s¢podobro vo sekoja naredna godina. Bidete sre}ni iveseli kade i da ste, vo va{ite domovi, sami ili sonajbliskite, vo nekoj penzionerski ili starski domzaedno so va{ite vrsnici.

Setete se deka 2016 godina, e osobeno zna~ajna zanas penzionerite, bidej}i ovaa godina se navr{u-vaat i 70 godini od penzionerskoto organizirawevo Makedonija. Ovoj zna~aen jubilej da go proslav-ime dostoinstveno onaka kako {to toa sme go prav-ele mnogupati dosega. Da go odbele`ime so aktiv-nosti koi }e im bidat primer na site penzioneri voopkru`uvaweto i po{iroko. Da gi zabele`ime sokrupni bukvi site rezultati, site uspesi i postiga-wa nasobrani niz godinite, za da ostavime neiz-bri{liva traga za na{eto postoewe i postigawa.So pesna i oro, so drugarstvo i so`ivot na na{itefolklorni revii, na na{ite sportski natprevari,na na{ite sredbi i proslavi, da poka`eme dekana{iot penzionerski `ivot e dobar i dostoinstveni deka site zaedno i ponatamu sploteni }e nastoju-vame da bide u{te podobar i podostoinstven i na-{iot i na idnite generacii koi doa|aat.

SZPM

Sre}na Nova 2016

godina

NASTANI PENZIONER plus 89 dekemvri 20152

Nadzorniot odbor na SZPM nasvojata redovna sednica, odr-`ana na 09.12.2015 godina ras-

prava{e po to~kite od dnevniot red,me|u koi i za - Finansiskiot izve{-taj za ostvaruvaweto na prihodite iizvr{uvaweto na rashodite vo peri-odot januari - noemvri 2015 i od ra-spravata vo koja zemaa u~estvo siteprisutni ~lenovi, se konstatiraslednata sostojba:

Vkupnite prihodi se ostvareni voiznos od 8.079.899 denari ili spo-redeno so istiot period od prethod-nata godina, bele`i blag porast od2,54%, vo odnos na finansiskiotplan za 2015 godina, indeksot na os-tvaruvaweto iznesuva 95,65, a toazna~i deka ostvaruvaweto na priho-dite se dvi`i vo ramki na plani-ranata dinamika.

Stavkata - Prihodi od ~lenarinakoja e dominantna so strukturno u~e-stvo od 84,31%, iznesuva 6.812.570denari, sporedena so istiot periodod prethodnata godina bele`i blagporast od 0,82%, a vo odnos na fina-nsiskiot plan za 2015 godina, inde-ksot na ostvaruvawe iznesuva 92,31.

Ostanatite stavki (prihodi od do-nacii, sponzorstva, kobrendiranakarti~ka, kamati na oro~eni sredst-va, reklami i drugi vonredni priho-

di so strukturno u~estvo od 15,69%,iznesuvaat 1.267.329 denari, spore-deni so istiot period od prethodna-ta godina, bele`at porast od 12,87%,a istovremeno i indeksot na ostva-ruvawe sporedeno so finansiskiotplan za 2015 godina bele`i porastod 118,67, a toa zna~i ovoj vid priho-di se ostvareni pove}e od o~ekuva-noto, koe se dol`i na zgolemena ak-tivnost na rakovodstvoto na Sojuzotna ~elo so pretsedatelot Dragi Ar-girovski. Blagodarej}i na ostvare-niot vakov vi{ok na prihodi vo pre-dhodnite nekolku godini i so doma-}insko rabotewe obezbedeni se i na-menski sredstva za celosno pokri-vawe na kapitalnite tro{oci zaadaptacija, enteriersko ureduvawe iopremuvawe na deloven prostordodelen od Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe na RepublikaMakedonija.

Vkupnite rashodi vo ovoj periodiznesuvaat 7.155.149 denari ili voodnos na finansiskiot plan za 2015godina indeksot na ostvaruvawe iz-nesuva 84,70 odnosno bele`i pad od15,30%. Rashodite glavno se ostva-reni vo odr`uvawe na 8 regionalni ipettata Republi~ka revija, na pesni,muzika i igri, na 8 regionalni i na20-jubilejna sportska olimpijada vo

Skopje na koja u~estvuvaa re~isisite zdru`enija na penzioneri odRepublika Makedonija {to gi zgole-mi tro{ocite za ovaa namena. Zaovie zna~ajni penzionerski manife-stacii izdadeni se informativnibilteni, a redovno se pokrivaa itro{ocite za pe~atewe na besplat-niot vesnik „Penzioner plus” kako iza drugi aktivnosti. Posebno pre~e-koruvawe na tro{ocite se zabele-`ani za naemnina i odr`uvawe nasega{niot deloven prostor vo SSM iopravdanoto prolongirano iselu-vawe.

Op{ta konstatacija e deka Izve{-tajot za ostvaruvaweto na prihoditei izvr{uvawe na rashodite za peri-odot januari - noemvri ja otslikuvarealno i vistinito finansiskatasostojba na Sojuzot, dosledno se po-~ituvaat zakonskite propisi od ob-lasta za finansiskoto i materijalnorabotewe na neprofitni organiza-cii kako i internite akti posebnoOdlukata za edinstveni kriteriumiza materijalno i finansisko rabote-we na zdru`enijata na penzioneritei SZPM. Istovremeno dosledno seprimenuvani principite na ekono-mi~nost, racionalnost, namensko ko-ristewe na sredstvata i doma}inskorabotewe. Spored seto toa ovoj Iz-ve{taj pretstavuva dobra osnova zaizrabotka na finasiskiot plan za2016 godina. Nadzorniot odbor edno-glasno go prifati Finansiskiot iz-ve{taj i dade pozitivno mislewe.

Pretsedatel na Nadzoren odbor na SZPM

Mitre Stojanovski

Izve{taj na Nadzorniot odbor na SZPM za periodotjaniari - noemvri 2015 godina

Godina na racionalno iekonomi~no rabotewe

Na 10-ti dekemvri 2015 godina se odr`a petatasednica na Izvr{niot odbor na Sojuzot na zdru-`enija na penzionerite na Makedonija. Na sed-

nicata pokraj ~lenovite prisustvuvaa: Besnik Poces-ta, potpretsedatel na Sobranieto na SZPM, MitreStojanovski, pretsedatel na Nadzorniot odbor naSZPM, Ziko Zikov pretsedatel na Statutarna komi-sijata, Zdravko Petkovski pretsedatel na Komisijataza sport i rekreacija, Kalina S. Andonova pretseda-tel na Komisijata za informirawe i izdava~ka dej-nost i Mendo Dimovski, pretsedatel na Komisijata zakulturno-zabaven `ivot.

Na po~etokot na sednicata ima{e Komemoracija iednominutno mol~ewe so koe mu se oddade po~it napo~inatiot potpretsedatel na IO na SZPM MetodiTo{evski koj dade svoeviden pridones vo rabotata naSojuzot i penzionerskoto organizirawe vo zemjata.

Potoa na sednicata so koja rakovode{e pretse-datelot na SZPM Dragi Argirovski so eden glasvozdr`an be{e izbran Saltir Karovski za nov pot-pretsedatel na IO na SZPM. Niz diskusiite naprisutnite be{e istaknato deka Saltir Karovskili~nost koja ja odlikuvaat i stru~ni i ~ove~ki kva-liteti i e aktivno involviran vo penzionerskislu~uvawa.

Ziko Zikov pretsedatelot na Statutarna komisija-ta podnese informacija za rezultatite od javnatarasprava po Predlogot za izmeni vo Statutot naSZPM. Po opse`nata diskusija bea usvoeni predlo-`enite izmeni koi zaedno so preporakite }e gi usvoiSobranieto na SZPM na 21 dekemvri 2015 godina.

Za uspe{noto finasisko rabotewe na Sojuzot voperiodot od 01.01-30.11.2015 godina, Izve{taj pod-nese glavniot smetkovoditel na SZPM Pero Andre-evski. Po diskusiite na pove}emina kako i na pret-

sedatelot na Nadzorniot odbor Mitre Stojanovski,se zaklu~i deka Sojuzot vo nazna~eniot period rabo-tel spored planot, sredstvata se tro{eni racional-

no i doma}inski, duri vo odredenistavki ima i za{teda, a taka }e seprodol`i i do krajot na godinata.

Na sednicata ednoglasno be{eusvoena Predlog-Programata naSZPM za 2016 godina.

Na sednicata Zdravko Petkovs-ki, pretsedatel na Komisijata zasport i rekreacija gi obrazlo`inovite izmeni vo Pravilnikot zasport na SZPM. Vo pravilnikot sevovedeni dve novi disciplini:{utirawe na mali gol~iwa i fr-lawe na ko{ namesto dvoboj itroboj.

Na sednicata bea doneseni i ne-kolku odluki za nesmetano tekov-no rabotewe.

Kalina S. Andonova

5-ta sednica na IO na SZPM

Doneseni va`ni dokumenti i izbran nov potpretsedatel na IO na SZPM

Ako se zapra{ame na kogo najmno-gu mu e potrebna pomo{ i poda-dena raka toa se sepak starite

osameni lica. Zatoa tradicionalno,volonterstvoto e sostaven del na ak-tivnostite {to se odvivaat vo zdru-`enijata na penzionerite - ~lenki naSojuzot na zdru`enija na penzioner-ite na Makedonija.

Penzionerot znae deka dodeka ezdrav i sposoben mo`e da im pomagana drugite, no ne e isklu~ena mo`no-sta eden den i toj da bide onoj {to }edobie pomo{ od nekoj drug penzioner.Zatoa ne slu~ajno se veli pomogni zada ti pomognat i na tebe. Od tie pri-~ini sekoja godina volonterstvotozazema zna~ajno mesto vo programiteza rabota vo zdru`enijata i SZPM,kako pravni lica od javna korist koine sozdavaat profit ili dobivka.

Najzna~ajni nositeli na volonter-stvoto vo zdru`enijata na penzionerise aktivite na penzionerkite. Po po-vod Me|unarodniot den na volonter-stvoto 5 dekemvri ozna~en od stranana Obedinetite nacii od 1985 godina,e mo`nost da im oddademe blagodar-nost na volonterite za nivnite napo-ri i da se zgolemi javnata svest zanivniot pridones.

Pravna ramka za volonterstvoto eZakonot za volonterstvo spored kojtoa e slobodno davawe uslugi in-spirirano edinstveno od slobodnatavolja, a ne od `elbata za materijalnaili finansiska dobivka koja ima celnamaluvawe na ranlivosta na cel-nata grupa na koja sakate da pomog-nete.

Poznat e i faktot deka nekoi pen-zioneri nikoga{ ne bile pretstavenikako volonteri no imaat napravenouslugi na drugite, dobrovolno, beznikakvi obvrski i bez pritisoci. Jaspoznavam pove}e takvi volonteri voSZPM i vo na{ite zdru`enija. Da nezaboravime, volonteri se i site oniesosedi, prijateli, `iteli i gra|ani{to so zadovolstvo im podavaat rakana drugite, pravat korisni raboti zamestoto kade {to funkcionira zdru-`enieto na penzioneri. Za volonte-rite velat deka tie nemaat sekoga{vreme no imaat srce. Poznato e dekapostoi dolga tradicija na sledewe navolonterstvoto kako oblik na milos-rdie vrz osnova na altruizam i nese-bi~nost.

Volonterstvoto kako oblik ima isvoj razvoj, pa taka vo dene{ni sovre-meni uslovi za 2016 godina, prekunoviot proekt „Penzionerot - volon-ter” od strana na Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Makedonija}e bide analiziran od site aspekti(kako se odviva vidot na volonterskiaktivnosti, koj gi izvr{uva, penzio-nerot opfaten so volonterska pomo{,sledewe na izvr{uvaweto na volon-terskite raboti, dogovorite za volo-nterstvo, odgovornosta na volonte-

rot, na organizatorot i dr.) i potoaistiot }e bide ponuden na zdru`eni-jata na penzioneri.

Imeno, vo uslovi koga brojot na pe-nzionerite raste, se zgolemuva ibrojot na ~lenovite vo edno zdru`e-nie, taka {to ako sakate da go razvi-vate volonterstvoto na vistinskiotna~in morate da imate i podatoci zapenzionerot.

Ovaa aktivnost po zdru`enijata napenzioneri }e se razviva preku im-plementirawe na proektot za soci-jalna karta koja vo sebe sodr`i poda-toci za penzionerot kako {to e: vku-pen broj penzioneri vo zdru`enieto,materijalno-socijalniot status, ob-razovnata struktura odnosno stepenna zavr{eno obrazovanie, bra~na so-stojba, semejna sostojba, broj ~lenovina doma}instvoto, podatoci dali pe-nzionerite izdr`uvaat drugi lica,dali im se potrebni uslugi (da se na-bavat prehranbeni produkti, da seplatat smetki, pomo{ pri poseta nalekar, nabavka na lekovi, odr`uvawehigiena vo domot), odnosno dobivawevkrsteni podatoci za penzioneritevo edno zdru`enie.

Raspolagaj}i so validni podatociza penzionerot polesno mo`e da seutvrdi vidot na pomo{ta koja{totreba da ja dobie onoj penzioner kojtoa go zaslu`uva. Vo ova sovremenovreme podatocite na penzionerot inegovata privatnost zadol`itelnopodle`at na za{tita soglasno sopropisite za za{tita na li~nite po-datoci.

Dosega{nite istra`uvawa poka`u-vaat deka golem broj penzioneri seostaveni sami na sebe, a i penzione-rite od ruralnite sredini, koi povi-kuvaat na pomo{. Niv, pokraj soodve-tniot vid volonterska aktivnost,mnogu }e im zna~i i edno telefonskojavuvawe so pra{awe KAKO STE. Takai bez mnogu sredstva mo`e da se ost-varuva inkluzijata kako sovremenprincip na socijalnata za{tita. Tok-mu poradi toa Sojuzot i zdru`enijatana penzioneri se vklu~uvaat i voaktivnostite na Crveniot krst i cen-trite za socijalna rabota razvivaj}ija socijalno-humanitarnata stranapreku najhumanata aktivnost - volon-terstvoto.

Na ~etvrti dekemvri 2015 godinavo MKC se odr`a Saem na nevla-dini organizacii pod pokrovi-

telstvo na gradona~alnikot na gradSkopje Koce Trajanovski. Izrazuvaj}igo svoeto zadovolstvo {to na Saemotima tolku u~esnici od site vozrasti,gradona~alnikot Trajanovski gi poz-

dravi prisutnite i im posaka uspeh voponatamo{nata rabota. Pove}e od 60NVO imaa svoi {tandovi na koi preku

razni promotivni materijali gi pro-moviraa svoi celi i aktivnosti. Svoj{tand na saemot ima{e i Sojuzot nazdru`enija na penzioneri na Makedo-nija kako edna od najgolemite nevla-dini vo Republika Makedonija. Na Sa-emot na NVO bea izlo`eni vesnici,bilteni, knigi, flaeri i drugo. Na

Saemot bea odr`ani i pove}erabotilnici. I SZPM ima{esvoja rabotilnica na koja moder-ator be{e Georgi Haxi-Vaskov, aza aktivnostite i rezultatite naSZPM zboruva{e pretsedatelotna SZPM Dragi Argirovski kojposeben akcent dade na 70 godi-{niot jubilej na Sojuzot koj e id-nata godina. Za volonterstvotovo SZPM zboruva{e sekretarotna SZPM Stanka Trajkova. Potoaima{e pra{awa i odgovori.

Na kraj od saemskite aktivno-sti ima{e dodeluvawe nagradi ipriznanija. Se na se ubava mo`-nost za me|usebno zapoznavawe

umre`uvawe i sorabotka me|u nevla-dinite organizacii od gradot.

K. S. A.

Saem na NVO

Stanka Trajkova

Volonterstvovo zdru`enijatana penzioneri

Saltir Karovski, potpretsedatel na Izvr{-niot Odbor na SZPM.

Roden e 1948 godina. Ima zavr{eno Praven Fa-kultet vo Skopje. Za vreme na svojot raboten vek iz-vr{uval odgovorni i zna~ajni rakovodni zada~i iop{testveni funkcii.

Bil: sekretar na Sekretarijatot za narodna od-brana na Op{tina ^air - Skopje; pomo{nik ministerza odbrana na RM i rakovoditel na Inspekcijata zaodbrana.

Po penzioniraweto, najnapred se vklu~uva vo ra-botata na penzionerskoto Zdru`enie vo op{tinataButel, a potoa i vo Zdru`enieto na penzioneri voop{tina Centar. Vo Sojuzot na zdru`enija na penzio-neri na Makedonija ~len e na Izvr{niot Odbor, pre-tsedatel na Komisija za me|ugeneraciska sorabotka iso`ivot i pretsedatel na Odborot na registriranaorganizacija za solidaren fond i ~lenarina.

PRAZNUVAWAPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 3

Prednovogodi{nata sredba kako manifestacijave}e stana tradicija na edna aktivnost na Zdru-`enieto na penzionerite Tetovo. Vakva sredba se

odr`a na 5-ti dekemvri vo prostraniot restorant „Are-

na” vo Tetovo.Kako {to informira{e [aban Azizi, pretsedatel na

Izvr{niot odbor na ZP Tetovo, godina{nata prednovo-godi{na sredba pobudila golem interes kaj penzione-

rite.- Godinava odlu~ivme da gi primime na ovie sred-

bi site {to poka`uvaat interes. Ne be{e odbiennitu eden penzioner. Se prijavija 339 i site beaprisutni na sredbata, - ni re~e Azizi.

Celi ~etiri ~asa tetovskite penzioneri sedru`ea i zabavuvaa. Toa be{e vistinska revija navozrasni lica od tretoto doba koi masovno gi zaze-maa mestata na orata. Od rakovodstvoto na ZPTetovo informiraat deka site prisutni penzioneripla}ale po polovina iznos od dogovoreniot za celo-to meni.

Osven tetovski penzioneri, gosti na sredbata bilei ~lenovi na rakovodstvoto na ZP Gostivar, so koi seodr`uvaat tradicionalni me|usosedski sodr`inskisredbi i relacii. G. Eftoski

ZP Tetovo

Penzionerite se dru`ea i zabavuvaa

Zdru`enieto na penzioneri „Gos-tivar” e osnovano vo 1946 godinai vo 2016, }e slavi 70 godini od

formiraweto. Denes ova edno od najs-tatite zdru`enija - ~lenka na SZPM

broi 6 300 ~lenovi, a vo nego ~lenuva-at penzioneri od op{tinite: Gostivar,Mavrovo - Rostu{e i Vrap~i{te. Vozdru`enieto ima 23 ogranoci.

Spored Programata zdru`enieto imagolem broj na aktivnosti vo tekot nacelata godina. So svoite aktivnostiposebno se istaknuva Aktivot na pen-zionerki pri zdru`enieto. ^lenkite

na Aktivot u~estvuvaat na regionalni-te i na republi~kata revija na pesna,muzika i igri, kako i na penzioners-kite sportski regionalni i republi~kinatprevari. Tie isto taka u~estvuvaat

na brojni ekskurzii vo dr`a-vata i nadvor od nea koi giorganizira zdru`enieto.

Zdru`enieto posebno vni-manie obrnuva na me|uetni~-kite odnosi i so`ivotot nasvoite ~lenovi. Taka, sekojagodina, dvaeset godini pored, zdru`enieto organiziramultietni~ka tredicionalnave~er po povod Denot na os-loboduvaweto na Gostivar.Ovaa godina istata be{eodr`ana na 21 noemvri so po-~etok vo 19 ~asot vo restora-

not „Nov Albis - Banica” vo Gostivar.Okolu 300 penzioneri od pove}e zdru-`enija se dru`ea, peeja pesni na make-donski i albanski jazik, igraa make-donski i albanski ora. Za raspolo`e-nieto da bide na visina, a atmosfer-ata ubava i vesela pridonese i dobri-ot odnos na personalot na restoranotkon penzionerite. Vadie Zendeli

ZP Gostivar

Multietni~ka ve~er po 20-ti pat

Na 16-ti Dekemvri sve~eno be{epredaden na koristewe noviotklub na penzionerite vo ograno-

kot na ZP Centar „Mile Arsovski”. Nasve~enoto otvorawe pokraj penzioneri-te od ova skopsko zdru`enie i od ovojogranok, prisustvuva{e i gradona~al-nikot na op{tina Centar Andrej @er-novski i potpretsedatelot na SZPMSaltir Karovski.

Golemo be{e zadovolstvoto i kaj gra-dona~alnikot i kaj rakovodstvoto od ZPCentar preneseno od pretsedatelot naIO Pavle Spasov, {to dvete strani goispo~ituvaa dogovorot za otvorawe ina ovoj klub na penzionerite i toa seslu~i vo dogovoreniot termin, taka {topenzionerite od ogranokot „Mile Arso-vski” (zad univerzalnata sala) sega do-bija prekrasen prostor za dneven pres-

toj, no i za mnogu drugi aktivnosti odoblasta na kulturno-zabavniot `ivot isportsko-rekreativniot `ivot. Sekojaod dvete strani si gi ispolni svoitedogovoreni obvrski: Op{tina Centarkako i vo site prethodno otvoreni klu-bovi i za ovoj, go obezbedi prostorot, }eja pla}a kirijata, strujata, vodata, za-topluvaweto, a ZP Centar go opremiklubot.

Ova vsu{nost e sedmi po red penzio-nerski klub vo op{tina Centar. Sve~e-noto otvorawe na ovoj klub pretsedate-lot Spasev go iskoristi da napravi na-~elen dogovor so gradona~alnikot @e-rnovski i za otvorawe na posledniot -osmi klub vo ogranokot „Goce Del~ev”,koj }e go koristi i Ogranokot na pen-zioniranite prosvetni rabotnici kojraboti vo prostoriite na Zdru`enieto.

Ako do neodamna retko koj od ograno-cite ima{e prostorni mo`nosti zasredbi i aktivnosti deneska ve}e skorosite imaat prostor za sekojdnevno dru-garuvawe i brojni sredbi. Prisutnitepenzioneri od ovoj ogranok ne go kriejazadovolstvoto {to od sega natamu, ima-at dobri uslovi za prestoj, za ostvaru-vawe na svoite aktivnosti i vetija de-ka so zadovolstvo }e go posetuvaat i natoj na~in }e si go ispolnuvaat svoetoslobodno vreme.

C. Ilieva

ZP Centar

Otvoren nov penzionerski klub

Sveti Nikola, poznat kako Ni-kola ^udotvorec, vo celiothristijanski svet i na Istok i

na Zapad, e po~ituvan kako sveti-tel, ~udotvorec, za{titnik na mo-replovcite, trgovcite, u~enicite idecata. Go sporeduvaat so DedoMraz bidej}i tajno im podaruval pa-

ri na lu|eto. Vo nekoi zemji prazni-kot Sveti Nikola se slavi i kakodetski praznik, bidej}i toga{ deca-ta dobivaat podaroci. Sveti Niko-la e za{titnik na mnogu gradovi.Toa e praznik koj naj~esto se praz-nuva vo Makedonija i kako ku}naslava i kako imenden.

Vo Sveti Nikole penzioneriteimaat dve pri~ini zaradi koi gopraznuvaat ovoj den so posebno vni-manie i golema po~it. Ednata pri-~ina e {to gradot go nosi imeto na

svetecot, i e patron na malotograt~e smesteno vo Ov~epolieto, avtorata pri~ina e {to i zdru`eni-eto na penzioneri na op{tina SvetiNikole go nosi istoto ime. Ovojpraznik se praznuva sekoja godina,taka be{e i ovaa godina. Po toj po-vod vo prijatna atmosfera vo hote-

lot "Ilinden#, vo selo Crnili{tese sretnaa penzioneri od: ZP Veles,ZP Kumanovo, ZP [tip, ZP Radovi{i Kon~e, ZP Strumica, ZP Probi{-tip, ZP Kratovo, ZP Ko~ani, ZPKriva Palanka i ZP Lozovo. Povto-rno se sretnaa stari prijateli i po-znanici, no se sklopuvaa i novi...

Doma}inot, ZP Sveti Nikole sepogri`i na po~ituvanite i dragi go-sti, prestojot da im go napravi {topoprijaten i nezaboraven. Na sred-bata prisutnite prv gi pozdravi i

im posaka dobredojde pretsedate-lot na ZP Sveti Nikole, NikolaAtanasov. So svojata prisutnostovaa sve~ena sredba na penzioner-ite, ja uveli~a i sekoga{ posakuva-niot da bide prisuten me|u niv,pretsedatelot na Sojuzot na zdru-`enija na penzioneri na Makedonija

Dragi Argirovski,koj so topli i isk-reni zborovi gi po-zdravi prisutnitepenzioneri vidnozadovolni {to i toje me|u niv. Pretse-datelot Argirovs-ki im posaka dobrozdravje, u{te po-masovno i po~estodru`ewe i aktivnostareewe.

Dobro raspolo-`ewe i ovoj pat,kako i mnogu patido sega, so penzio-

nerite spodeli i prisutnite odimeto na Lokalnata samouprava gipozdravi gradona~alnikot na SvetiNikole Zoran Tasev. Toj na svoitenajvozrasni gra|ani im posakaa do-bro i ubavo raspolo`enie. Okolu350 lu|e vidno zadovolni, se dru-`ea so pesna i oro. Se dobiva{evpe~atok deka ova ne se lu|e vo po-odminati godini, tuku vo najubavitegodini.

Vukica Petru{eva

Najmladoto zdru`enie na penzi-oneri vo Skopje koe go nosi ime-to na, isto taka, najmladata op-

{tina Butel, na 13-ti dekemvri, vorestoranot "Aleksandar# vo naselba-ta Radi{ani, go odbele`a svojot prvpetgodi{en jubilej od svoeto formi-rawe. Sve~enosta ja otvori i gi poz-dravi gostite od SZPM, zdru`enijatana penzioneri od gradot, pretstavni-cite od op{tina ^u~er Sandevo iprisutnite ~lenovi, pretsedatelotna ZP Butel Qup~o Dimovski. Vosvoeto obra}awe toj go istakna zna-~eweto na ovoj jubilej na Zdru`enie-to, koe so svoeto dejstvuvawe na te-ritorijata na op{tina Butel prido-nesuva vo podobruvawe na kvalitetotna `ivotot i standardot na penzio-nerite. Vo toj kontekst toj gi naglasiuspesite na zdru`enieto vo oblastana kulturno-zabavniot i sportsko-rekreativniot `ivot, kako i gri`ataza penzionerite so ponizok socijalenstatus i naru{eno zdravje. Pritoa, tojizrazi blagodarnost za uspe{nata so-rabotka i poddr{kata od SZPM, a po-sebno od pretsedatelot Dragi Argiro-vski i gradona~alnikot na Op{tinaButel, Petre Latinovski, na koi im sedodeleni blagodarnici. Isto taka, zanapredokot na Zdru`enieto, mu izra-zi blagodarnost i na porane{niot~len na IO na ZP Butel, sega potpre-tsedatel na IO na SZPM, Saltir Ka-

rovski. ^estitaj}i im go jubilejot na slave-

nicite pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski posebno ja istakna pri-mernata sorabotka so lokalnata sa-mouprava, so ~ija pomo{ Zdru`enietootvori klubovi na penzioneri re~isivo site ogranoci i go zbogati kultur-no-zabavniot i sportskiot `ivot na~lenstvoto. Vo ovaa prigoda pretse-dartelot Argirovski na site prisutniim gi ~estita{e novogodi{nite i bo-`i}nite praznici, posakuvaj}i im do-bro zdravje i sre}a vo `ivotot.

Za uspe{noto vodewe na zdru`eni-eto, pretsedatelkata na Aktivot napenzionerki Desanka Vasilevska, voime na IO na ZP Butel, na pretseda-telot Qup~o Dimovski mu vra~i bla-godarnica, a jubilejnoto odbele`uva-we na Denot na zdru`enieto prodol-`i so muzika i prijatna atmosfera zazabava i dru`ewe na okolu 250 pri-sutni gosti i ~lenovi.

M. Dimovski

ZP Sveti Nikole

Proslava na Sveti Nikola so dva povoda

Po povod ~etirieset i tri godi-ni od formiraweto na ZP GaziBaba, na 12-ti dekemvri, vo

prisustvo na golem broj ~lenovi igosti, vo restoranot „Hanibal”, soprigodna programa be{e odbele`anDenot na zdru`enieto. Na sve~enos-ta prisutvuvaa i pretsedatelot naSZPM, Dragi Argirovski, gradona-~alnicite na op{tinite Gazi Baba -Toni Trajkovski, na Ara~inovo -Brahim Ajvazi i na Petrovec - Bor-~e Mitevski, kako i pove}e pretse-dateli i pretstavnici od skopskitezdru`enija na penzioneri, pret-stavnici na rakovodstvata na ZPKumanovo, Strumica, Prilep i Vra-we - Srbija, ~lenovi na Sobranieto,Izvr{niot odbor, ogranocite, odbo-rite, komisiite i golem broj akti-visti.

Na po~etokot, horot pod rakovod-stvo na dirigentot Miroslav Ili}- Rade, promotivno ja ispolni Sve-~enata pesna na ZP Gazi Baba. Popromocijata, pred prisutnite horotse pretstavi so kola` od dve `et-varski pesni, „Izlegla Jana po po-le” i „Kade si trgnala Kito”, vo pri-dru`ba na izvorniot orkestar.

Potoa pretsedatelot na ZP GaziBaba \or|e Andonov gi pozdraviprisutnite i im posaka dobro zdra-

vje i ubavi penzionerski denovi. Vosvoeto obra}awe toj gi istaknapostignatite rezultati vo pove}eoblasti na Zdru`enieto, koi gi ob-vrzuvaat ~lenovite na pogolema an-ga`iranost i postignuvawe podobriuspesi.

- Vi blagodaram {to denes, naovoj ubav den, sme zaedno i {to sova{eto prisustvo }e ja zbogatimeovaa na{a proslava, - re~e na kra-jot od pozdravniot zbor pretseda-telot Andonov.

Po povod godi{ninata, sorabot-kata i pridonesot za afirmacija nazdru`enieto, pretsedatelot Ando-nov, blagodarnici im dodeli, napretsedatelot na IO na SZPM DragiArgirovski i na gradona~alnicitena op{tinite Gazi Baba, Ara~inovo

i Petrovec, na koi voedno im be{evra~en po eden primerok od sve~e-nata pesna na Zdru`enieto. Blago-darnici za nivno li~no zalagawe ipridones vo razvojot, ostvaruvawena celite i zada~ite na zdru`enie-to im bea vra~eni i na institucii,kako i na pove}e penzioneri akti-visti. Vo taa prigoda, pretsedate-lot Andonov dobi podarok, umetni-~ka slika, pejza`, vo maslo na plat-no, koja }e gi krasi prostoriite nazdru`enieto, od penzioniraniotakademski slikar, ~len na Zdru`e-nieto, Blagoja Bogeski. Sve~enostazbogatena so prijatna i vesela mu-zika, mina vo retko ubava atmosfe-ra so pesni i igri.

Vasil Pa~emski

ZP Gazi Baba

Dostojno odbele`ana 43-godi{ninata

ZP Butel

Prva jubilejna proslava na zdru`enieto

PROGRAMA NA SZPM ZA 2016 PENZIONER plus 89 dekemvri 20154Soglasno so ~len 24, stav 1, alineja 3, a vo vrska so ~len 11 od

Statutot na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedo-nija, Sobranieto na Sojuzot, na sednicata odr`ana na 21 dekemvri2015, donese

PROGRAMA

za rabota na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija

za 2016 godina

VOVED:Programata na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Ma-

kedonija (vo natamo{niot tekst Sojuzot) za 2016 godina, }e se od-viva vo znak na odbele`uvawe na 70 godini od penzionerskoto or-ganizirawe vo Republika Makedonija, odnosno od sozdavaweto naSojuzot kako asocijacija na korisnicite na penzija. Sekoja godina20 septemvri se proslavuva kako Den na penzionerite vo Repub-lika Makedonija.

Vo 2016 godina programskite aktivnosti na komisiite kako telana Izvr{niot odbor na Sojuzot se osnova za podgotvuvawe na Pro-gramata, a del od zada~ite se kontinuitet na otpo~natite prog-ramski zada~i vo 2015 godina.

Zaradi zna~eweto na jubilejnata 2016 godina, Programata zarabota zapo~nuva so:

Odbele`uvawe na 70 godini od penzionerskoto organizira-we vo Republika Makedonija

Po~nuvaj}i od 1946 godina do denes Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija zaedno so zdru`enijata prerasnuvavo masovna gra|anska organizacija na penzionerite koja gi za{ti-tuva i promovira pravata i interesite na korisnicite na penzijavo Republika Makedonija.

Vo toj dolg period penzionerskoto organizirawe uspea da sesoo~i so site predizvici na vremeto i da prodol`i da ja ostvaru-va svojata kauza na vistinska gra|anska asocijacija. Denes Sojuzotvo koj ~lenuvaat 53 zdru`enija e vistinski reprezent na negovotoviso~estvo - PENZIONEROT.

Vo tekot na jubilejnata 2016 godina, site aktivnosti }e seizvr{uvaat na na~in so koj }e se potencira dolgogodi{noto egzi-stirawe na Sojuzot, a za toa }e posvedo~i i planiranoto podgotvu-vawe Monografija koja kako istoriska tvorba }e ostane vo memo-rijata na idnite generacii.

Posebni sve~enosti }e se odr`at po povod 20 septemvri - Denotna penzionerite na Makedonija.

2. Obezbeduvawe materijalna i socijalna sigurnost na kori-snicite na penzija

Kako {to e poznato materijalnata i socijalnata sigurnost nakorisnicite na penzija se obezbeduva preku redovna isplata napenziite. Za{titata na pravata od penziskoto i invalidskotoosiguruvawe se ostvaruva preku obezbeduvawe na dobienata visi-na na penzijata i nejzino redovno usoglasuvawe i zgolemuvawe, so{to se podobruva standardot na penzionerite.

3. Natamo{ni aktivnosti za unapreduvawe na sorabotkata soFondot na PIOM i drugi dr`avni institucii vo interes napenzionerite

Dobrata sorabotka so Fondot na PIOM i so drugite dr`avni in-stitucii intenzivno }e prodol`i i }e se unapreduva i vo 2016 go-dina. Zaedni~ki }e se analiziraat pra{awata na ~lenarinata, naSolidarniot fond, na smestuvaweto na penzionerite i staritelu|e vo penzionerskite i starskite domovi i drugo. SZPM i pona-tamu }e se zalaga za izgradba na dr`avni penzionerski i starskidomovi kade {to smestuvaweto }e odgovara na penzionerskiotstandard. ^lenstvoto }e bide informirano i za odlukite na sed-nicite na Upravniot odbor na FPIOM i na Sovetot za socijalnasigurnost i }e se zalaga za pravilna i transparentna raspredel-ba na kapacitetite na penzionerskite domovi so koi upravuvaFondot ili zdru`enijata na penzionerite. Istovremeno Sojuzot soFondot na PIOM }e dejstvuvaat soglasno so sklu~eniot dogovor zame|usebna sorabotka vo odnos na razmena na podatocite za pra-vilna raspredelba na sredstvata na ime ~lenarina, kako i ispla-ta na posmrtna pomo{ na ~lenovite na semejstvoto.

Vo 2016 godina Sojuzot preku Odborot na Registriranata orga-nizacija za solidaren fond i ~lenarina }e regulira pra{awa po-vrzani so utvrduvawe to~ni podatoci vo odnos na ~lenstvoto pozdru`enija, kako i koristeweto na sredstvata na ime posmrtnapomo{.

SZPM }e gi poddr`uva i }e gi sledi proektite za besplatnabawska rekreacija na penzionerite, za besplaten turisti~ki i`elezni~ki vikend, za dobivki vo lokalen prevoz i sli~no.

Vo 2016 godina, }e se poddr`uva isklu~itelno va`nata sora-

botka so lokalnata samouprava so potpi{uvawe spogodbi za sora-botka, kako i analiza na dosega{nite dogovoreni zaedni~ki pro-ekti kako: otvorawe penzionerski klubovi, za{tita na staritelica, pomo{ vo organizirawe penzionerski sredbi i drug vidaktivnosti vo nasoka na zdrav penzionerski `ivot.

4. Unapreduvawe na zdravstvenata za{tita na korisnicitena penzija

Pra{aweto na zdravstvenata za{tita e postojano vo fokusot naKomisijata za zdravstvo i socijalna politika na Izvr{niot odborna Sojuzot. Vo 2016 godina, }e prodol`i sorabotkata so Fondot zazdravstveno osiguruvawe na Makedonija za odr`uvawe na raboti-lnici po op{tini zapoznavaj}i gi penzionerite so pravata odzdravstvenoto osiguruvawe, so aktuelni informacii za preventi-va i podolg `ivot na korisnicite na penziite.

Vo noemvri 2015 godina, e ispraten dopis do Vladata na Repub-lika Makedonija da se donese Odluka za osloboduvawe od partic-ipacija za bolni~ko lekuvawe na penzionerite koi primaat pen-zija do 15.000 denari, a korisnicite na penzija koi navr{ile 80godini da bidat oslobodeni od sekakov vid na participacija zabolni~ko lekuvawe, bez ogled na visinata na penzijata.

]e se predlagaat i drugi merki za podobra zdravstvena za{titaza podolg `ivot na korisnicite na penzija.

5. Organizirawe na 14-tite regionalni revii na pesni, muzi-ka i igri

Reviite kako forma na kulturno-umetni~ka i zabavna dejnost}e prodol`at da se odvivaat so odbele`uvawe na 70 godini odpenzionerskoto organizirawe. Poseben akcent }e se dade na pra-{aweto na regionalnite revii za da imaat razli~na i pokvali-tetna sodr`ina. Vo dosega{noto odr`uvawe na ovie kulturni ma-nifestacii se poka`a deka zdru`enijata na penzioneri koi naregionalnite revii }e ja poka`at svojata kreativnost i podgotve-nost }e se pretstavat na Republi~kata revija i na Me|unarodniotfolkloren festival vo Qubqana. Vo 2016 godina, }e se nastojuvana regionalnite revii u{te podosledno da se primenuva Pravil-nikot za revii na pesni, muzika i igri kako pozitivna pravnaramka.

Rok..................................april-juni 2015 godina

6. Organizirawe na Balkanska folklorna revija - Skopje2016

Na Me|unarodnata konferencija na festivalot vo Qubqana be-{e inicirano odr`uvawe na Evropska regionalna folklorna re-vija Skopje 2016, so poddr{ka i od EU. Dokolku se prifati ovaainicijativa }e se pristapi kon podgotvuvawe na Proekt za reali-zacija. Eventualnoto odr`uvawe na ovoj nastan }e bide vrv naunapreduvawe i razvoj na kulturnata dejnost vo penzionerskotoorganizirawe i na me|unaroden plan.

Rok............................septemvri 2016 godina

7. Aktivnosti za donesuvawe na Zakonot za penzionersko or-ganizirawe

Kako {to e poznato podgotven e inicijativen tekst na Zakonot zapenzionersko organizirawe koj gi regulira specifi~nite pra{a-wa od penzionerskoto organizirawe. Tekstot e dostaven do Mi-nisterstvoto za trud i socijalna politika so barawe da se poddr-`i donesuvaweto na ovoj zakon koj na poseben na~in poka`a dekanekoi pra{awa treba poinaku da se reguliraat za razlika od Za-konot za zdru`enija i fondacii. Predlo`eniot tekst na Zakonot}e bide vo interes na penzionerite vo na{ata dr`ava i na edenoriginalen na~in gi ureduva odnosite vo penzionerskoto organi-zirawe.

8. Prodol`uva voveduvawe na Penzionerskata socijalnakarta vo zdru`enijata na penzioneri

Po uspe{no zavr{eniot „Pilot proekt” vo Zdru`enieto na pen-zioneri „\or~e Petrov” - Skopje, ovaa aktivnost se planira daprodol`i i vo drugite zdru`enija na penzioneri - ~lenki naSZPM. Na zdru`enijata koi }e odlu~at da go vovedat ovoj socija-len dokument }e im se otstapi programskoto re{enie bez nadome-stok, }e se otpe~ati Evidentniot list i ovlastuvawe za anketa-rite od strana na SZPM i }e se dade soodvetna stru~na edukacija.

9 Reafirmirawe na mirno re{avawe na sporoviteKako {to e poznato Sobranieto na SZPM ima doneseno Pravil-

nik za arbitra`a so koj gi uredi pra{awata za mirno re{avawe nasporovite me|u zdru`enijata na penzionerite. Za funkcionirawena arbitra`ata se utvrdi i Lista na arbitri koi po izbor nastranite }e rabotat na mirnoto re{avawe na sporovite.

Vo dosega{nata praktika ovoj institut ne za`ivea poradi {tose nametnuva pra{aweto za reafirmirawe na arbitra`ata kakonajefikasen i ekonomi~en na~in na re{avawe na sporovite {to

kako forma sosema odgovara za zdru`enie na gra|ani koe se fina-nsira od ~lenarina na penzionerite. Se poddr`uva i tezata voop-{to da nema tu`ewe me|u zdru`enijata, bidej}i za toa se tro{atsredstvata na penzionerite. Zatoa Sojuzot }e se zalaga za mirnore{avawe na sporovite, prepora~uvaj}i da nema tu`ewe me|uzdru`enijata.

10. Rabotni sostanoci na Sojuzot so zdru`enijata na penzio-neri

Vo prakti~noto dejstvuvawe i komunikacija na Sojuzot i zdru-`enijata na penzioneri se poka`a potrebata za odr`uvawe rabot-ni sostanoci vo tekot na godinata. Na toj na~in poneposredno }e setretiraat pra{awa od interes za penzionerite so neposredna ra-zmena na mislewa, sugestii i predlozi {to }e bide od interes iza Sojuzot i za zdru`enijata.

Vo 2016 godina, se planira i odr`uvawe na regionalni sostano-ci so pretsedatelite na zdru`enijata na penzioneri i na aktivi-te na penzionerki. Pri toa akcent }e se dade na nivnata me|useb-na sorabotka, zaradi prevencija i spre~uvawe od semejnoto nasil-stvo kako: po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava,`ivot, li~en integritet, nediskriminacija i rodova ednakvost sosoodvetno vnimanie na interesite i potrebite na `rtvata. Za po-stignuvawe na ovie celi e potrebno sklu~uvawe memorandumi socentrite za socijalna rabota i so zdru`enijata na penzionerite.

11. Volonterstvo vo sega{ni uslovi na rabotewe na penzio-nerskite zdru`enija

Vo 2016 godina proektot „Penzionerot - volonter” }e bide raz-raboten od site aspekti (vid na volonterski aktivnosti, koi }e giizvr{uva penzionerot opfaten so volonterska pomo{, sledewevo izvr{uvawe na volonterskite raboti, dogovorite za volonter-stvo, odgovornosta na volonterot i dr.) i potoa istiot }e bide po-nuden na razgleduvawe pred zdru`enijata na penzioneri.

12. Organizirawe i sledewe na 21-te sportski natprevari napenzionerite vo Republika Makedonija

Fakt e deka od godina vo godina sportskite aktivnosti stanu-vaat masovna preukupacija na penzionerite so cel da stanat {topouspe{ni. Preku sportskite aktivnosti se praktikuva aktivno izdravo stareewe.

Analiziraj}i gi sportskite natprevari vo 2015 godina, od stra-na na Komisijata za sport i Izvr{niot odbor sogledani se zada~i-te koi treba da se prezemat za pouspe{ni sportski igri vo 2016godina (predlagawe na pokvalitetni sudii od strana na zdru`e-nijata, soodvetni uslovi za odvivawe na sportskite natprevari idr.) Sportskite igri vo 2016 godina, }e se odvivaat i po najnoviteizmeni i dopolnuvawa na Pravilnikot za sport.

Rok..................................maj - septemvri 2016 godina

13. Sorabotka so Crveniot krst i drugi nevladini asocija-cii

Vo 2016 godina Sojuzot i zdru`enijata na penzioneri }e razvi-vaat aktivnosti vo pove}e segmenti i toa: vklu~uvawe na penzio-nerkite i penzionerite vo razni proekti za pomo{ na starite li-ca, poseta na istite vo starski i penzionerski domovi kako i ost-varuvawe socijalna i solidarna pomo{ na penzionerite. Vo ost-varuvawe na penzionerskoto organizirawe vo 2016 godina, }e sepoddr`uva i razviva sorabotkata i so drugi gra|anski asocijacii.

14. Informirawe, ostvaruvawe na javnost i ot~et vo rabo-tata

Vo 2016 godina, }e prodol`i uspe{nata sorabotka so mediumiteza afirmacija na problemite i postigawata na SZPM i na zdru`e-nijata so akcent na jubilejot 70 godini na ovaa najmasovna i najak-tivna nevladina, nepoliti~ka, neprofitna multietni~ka organi-zacija.

Vo toj kontekst }e se intenzivira sorabotkata so TV-emisijata„Treta doba” na MTV, so „Zlatni vremiwa” na Makedonskoto radio,kako i so site vesnici i elektronski mediumi. Svoj udel vo toasekako }e imaat i vesnikot „Penzioner plus”, prilogot „Penzio-nerski vidici” vo „Nova Makedonija” i vo „Koha”.

Vo mart sve~eno }e bide odbele`an 50-tiot broj na „Penzioner-ski vidici”, a vo noemvri 100-tiot broj na „Penzioner plus”.

Vo tekot na godinata kvalitetno }e se podobruva i Veb-strani-cata na SZPM so zgolemuvawe na brojot na zdru`enijata so svoipotstranici, a se planira i pomestuvawe na prilogot „Penzioner-ski vidici”.

Programata za rabota e od otvoren karakter i mo`e da semenuva i dopolnuva vo tekot na godinata.

21 dekemvri 2015 godina Sobranie na SZPM

Na 15 dekemvri 2015 godina Ko-misija za informirawe i izda-va~ka dejnost na IO na SZPM

odr`a sednica. Na istata bea raz-gledani i usvoeni slednite dokume-nti: Izve{tajot na Komisija za 2015godina, Programa na komisija za 2016godina i Plan za realizirawe naProgramata za rabota vo 2016 godina.

Na sednicata prisustvuva{e sek-retarot na IO na SZPM Stanka Traj-kova koja ja pofali rabotata na ko-misijata istaknuvaj}i deka:

- Spored prilo`eniot Izve{tajmo`e da se konstatira deka vo izmi-natata godina Komisijata go oprav-dala svoeto postoewe so nizata us-pe{ni aktivnosti. Vo 2015 godinaKomisijata za informirawe i izda-va~ka dejnost na IO na SZPM, glavnobila anga`irana i orientirana kon

afirmacija na aktivnostite na Soju-zot i na zdru`enijata, pottiknuvaj}igo re{avaweto na problemi na pen-zionerskoto organizirawe i `ivee-we, kako i zapoznavawe na po{iro-kata javnosta so seto toa,- re~e me|udrugoto Trajkova.

Potoa se razvi diskusija i toa posite tri dokumenti zaedno, a vo neau~estvuvaa site prisutni. Od diskusi-ite be{e konstatirano deka infor-miraweto vo 2015 se odvivalo niz po-ve}e formi i sodr`ini. Redovno iz-leguva{e besplatniot vesnik „Penzi-oner plus”, kako i prilogot „Penzio-nerski vidici” vo vesnikot „Nova Ma-kedonija”. Vo „Koha” stranicata za pe-nzioneri izleguvala samo 4 pati. Bi-ltenite za folklorni revii i za spo-rtski natprevari uspe{no se realizi-rani. Redovno be{e a`urirana i veb

stranicata. Bea odr`uvani pres kon-ferencii za najva`nite slu~uvawa.

Vakviot trend }e prodol`i i vo2016 godina. Najgolem akcent }e bidedaden na odbele`uvaweto na Denotna penzionerite na Makedonija bi-dej}i 2016 e jubilejna godina za Soju-zot. Sedumdeset godi{niot jubilej }ebide dostoinstveno afirmiran vosite 53 zdru`enija vo zemjata i po-{iroko. Komisijata }e se vklu~i ak-tivno vo izgotvuvawe Monografija popovod 70 godi{niot jubilej, na 50-tiot broj na „Penzionerski vidici” ina stotiot broj na vesnikot „Penzio-ner plus”.

Informiraweto na ~lenstvoto }ese ostvaruva i preku emisijata „Tretodoba” na MTV i „Zlatni vremiwa” naMRA, nameneti za populacijata odtretoto doba, kako i vo emisii na

drugite televizii vo dr`avata nalokalno i nacionalno nivo. Be{e ko-nstatirano deka ima potreba od na-tamo{no razvivawe i usovr{uvawena sistemot za informirawe vo Soju-zot na zdru`enijata na penzioneritena Makedonija, {to }e bide edna odglavnite zada~i vo naredniot pe-riod. Posebno }e se nastojuva zdru-`enijata koi imaat kompjuterska op-rema da dobijat pristap na Internet,so cel da se podobri nivnoto na me-|usebno komunicirawe, kako i komu-nikacija na penzionerite od Make-donija so penzionerite od celiotsvet. ]e se zgolemi brojot na foto-grafii vo galerijata na VEB strani-cata.

]e se ispita mo`nosta za pomestu-vawe na „Penzionerskite vidici” naVEB stranicata, kako i zavr{nitesmetki na zdru`enijata.

Vo sekoj slu~aj, preku razni formiKomisijata za informirawe intera-ktivno }e raboti so rakovodnatastruktura na SZPM i na zdru`enija-

ta, kako i so ekonomsko-pravniotforum, Komisiite za sport i rekrea-cija, za zdravstvo i socijala, za kul-turno-zabaven `ivot, menaxirawe iza me|uetni~ka i me|unarodna sora-botka i so site institucii vo zemjatapovrzani so penzionerskata proble-matika.

I vo 2016 godina }e bidat izdadenibilten za sportski penzionerskinatprevari i bilten za revijiite napesna, muzika i igra. Vo 2016 se pla-nira da bidat odr`ani i dverabotilnici so dopisnicite na „Pen-zioner plus”, "Penzionerski vidici”i „Koha”.

Kalina S. Andonova

Komisija za informirawe i izdava~ka dejnost

Vo fokusot: 70 godi{niot jubilej na SZPM

Na strana 30 vo Biltenot za20-ti republi~ki penzionerskisportski natrepvari za 2015 go-dina, napravena e gre{ka vo pre-gledot na zdru`enija po sportskidisciplini vo disciplinata skokod mesto. Namesto ZP Centartreba da stoi ZP ^air.

TRIBINAPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina VIII - broj 89dekemvri 2015 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik Pocesta

Saltir KarovskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiMustafa ]amuroskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;Mendo Dimovski,zamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Cvetanka Ilieva Baki Bakiu,Spirko Nikolovski,Dimitar ^avdarov

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Ispolnuvaweto na site zakonskirokovi e prioritet vo rabotatana Fondot na PIOM. Za toa, oso-

bena zasluga ima Upravniot odbor iMenaxerskiot tim, koi harmoni~no so-rabotuvaat i funkcioniraat, vo inte-res na doslednoto ispolnuvawe i rea-lizirawe na penziskata politika voRM. To~no toa e motivot navreme da sedonesuvaat najva`nite dokumenti zaponatamo{nata rabota na Fondot naPIOM, kako {to e - finansiskiot planza slednata, 2016 godina.

Izgotvuvaweto na Buxetot na Fondote fundiran vrz cirkularot {to za 2016godina go isprati Ministerstvoto zafinansii, vo koj se sodr`ani glavnitenasoki za podgotvuvawe na predlog-bu-xetskoto barawe i o~ekuvanite makro-ekonomski indikatori za razvojot naRepublikata vo narednata godina. Pok-raj toa, pri planiraweto na prihodite irashodite na Fondot zemeno e nivoto naobvrskite na Fondot vo 2015 godina io~ekuvanite novi obvrski na Fondot{to }e proizlezat vo 2016 godina sog-lasno zakonskata regulativa, progra-mata na Vladata na RM, utvrdenite ce-li na Fondot vo Strategiskiot plan zaperiodot 2016-2018 godina, kako i na-sokite na UO na Fondot za prioritet-nite celi i zada~i {to treba da se ost-varat vo slednata godina. Posebno tre-ba da se naglasi deka pri izgotvuvawena fondovskiot Buxet zemeni se vopredvid i preporakite od Vladata zakrajno ekonomi~no i racionalno tro{e-we na sredstvata za tekovnite rashodi.

I vo 2016 god., prioritetni celi voraboteweto na Fondot na PIOM se:obezbeduvawe na sredstva za redovnai navremena isplata na penziite idrugite prava od penziskoto i invali-dskoto osiguruvawe, redovna i navre-mena isplata na sredstvata za Solida-ren fond za po~inatite korisnici napenzija, kako i podobruvawe na mater-ijalnata i socijalnata sigurnost na ko-risnicite na penzija preku instrumen-tot usoglasuvawe na penziite, soglasnozakonskite propisi, potoa navremena ito~na raspredelba na pridonesite po-me|u Fondot i privatnite penziski fo-ndovi, no i redovno i navremeno dobi-vawe na podatocite na uplateniot pri-dones od Upravata za javni prihodi zautvrduvawe na sta`ot i platite naosigurenicite vo bazata na podatoci voFondot, za ostvaruvawe na prava odpenziskoto i invalidsko osiguruvawe idr. No, toa ne e s¢. Tuka spa|a i kvali-tetnata i brza usluga na klientite zaostvaruvawe na pravata od PIO, nap-lata na zaostanatite neplateni pri-donesi zaklu~no so 2008 god. so preze-mawe merki za naplata na istite, dos-ledna primena na propisite od PIO,obezbeduvawe podobri uslovi za `ive-ewe na korisnicite na penzija vo domo-vite so koi stopanisuva Fondot naPIOM i drugo.

Vo proekcijata na Buxetot na Fondotna PIOM za 2016 god., vo delot na pri-hodite e planirano stapkata na prido-nes za penzisko i invalidsko osiguruva-we da ostane 18%, a porastot na brutoplatite da se poka~i za 3,2%, dodekabrojot na vrabotenite da porasne za 2,6%. [to se odnesuva, pak, vo delot na ra-shodite, da se realizira zakonskotousoglasuvawe na penziite za 5% od 1 se-ptemvri 2016 god., a prilivot na novikorisnici na penzija da se poka~i za1,81%. Od pogornoto mo`e da se zaklu~ideka Buxetot na Fondot za 2016 god. soizbalansirani prihodi i rashodi }e iz-nesuva 61.284,94 milioni denari. Soproekciite na prihodite i rashodite,deficitot vo slednata godina e plani-ran vo iznos od 18.980,97 milioni de-nari. I vo ovaa prilika, treba da se is-takne deka Buxetot na Fondot na PIOMza 2016 god., gi vklu~uva prihodite odpridonesite, sredstvata od Buxetot na

Republikata, od akcizite na naftenitederivati, proda`bata na akcii i udelii dividenda, kako i drugi prihodi, a vorashodniot del se vklu~eni rashodi zapenzii i nadomestoci, pridonesot zazdravstveno osiguruvawe, tranzicionitro{oci, tro{oci za platite na vrabo-tenite, kapitalni rashodi i drugi tro-{oci za sproveduvawe na penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe. Ottuka, vk-upnite prihodi na Fondot se planiranivo iznos od 61.284,94 milioni denari,vo koj iznos najgolemo u~estvo imaatizvornite prihodi koi se zastapeni so54,12% i sredstvata od Buxetot na Re-publikata so u~estvo od 44,04%.

Prihodite se planiraat da se ostva-rat od slednite izvori, i toa: od pri-donesi vo iznos od 33.162,21 milionidenari, od koi 4.800 milioni denari }ese prenesat vo privatnite penziskifondovi za vrabotenite koi se ~lenovivo zadol`itelnoto kapitalno finan-sirano penzisko osiguruvawe.

Vo ramkite na ovie prihodi od pri-donesot od plata se planiraat sredst-va vo iznos od 31.934,26 milioni dena-ri. Kako osnova za planirawe na ovieprihodi se zemaat planiranite sredst-va vo Buxetot na Fondot za 2015 godinaod 30.206,74 milioni denari i zgolemu-vawe na platite na vrabotenite, pora-stot na vrabotenosta, vo 2016 god., kakoi planiraniot priliv na sredstva odpridonesi od plata po osnov na izme-nata na Zakonot za PIO kade }e mo`atosigurenicite na koi ne im e platenpridonesot do 2008 god., a vo firmi koise vo ste~aj, samostojno da izvr{at up-lata na pridonesot, kako i po Zakonotza otpis na kamati po neplateni pri-donesi do 2008 god.

[to se odnesuva do sredstvata koitreba da se dobijat od Buxetot na Re-publikata, tie }e iznesuvaat 26.995,07milioni denari, i toa: za redovniteobvrski-penzii ostvareni pod popovo-lni uslovi, za voenite penzii i mini-malnite zemjodelski penzii sredstvavo iznos od 3.100 milioni denari,18.980,97 milioni denari za pokrivawena tekovniot deficit, 4.800 milionidenari za tranzicioni tro{oci na imepridones za penzisko i invalidskoosiguruvawe za vrabotenite koi pris-tapile ili }e pristapat vo zadol`ite-lno kapitalno-finansirano penziskoosiguruvawe, 105 milioni denari zapokrivawe na isplata na penzii sogla-sno Zakonot za ARM do ispolnuvawe nauslovite spored Zakonot za PIO i 3milioni denari za patni tro{oci zakorisnicite na penzija koi }e koristatbawsko-klimatsko lekuvawe i vo 2016godina. So toa, u~estvoto na prihoditeod Buxetot na Republikata vo vkupniteprihodi na Fondot se planiraat da iz-nesuvaat 44,04%.

Na krajot, da go dodademe i ova: vo2016 god. za kapitalni tro{oci predv-ideni se sredstva vo vkupen iznos od30 milioni denari i istite se odnesu-vaat, i toa: 20 milioni denari za naba-vka na kompjuterska i druga oprema, i20 milioni denari za rekonstrukcija nadelovni objekti. Od pogornoto, mo`e dase vidi deka Buxetot na Fondot naPIOM za 2016 god. vo iznos od61.284,94 milioni denari }e obezbedipokrivawe na planiranite fondovskiobvrski, odnosno redovna isplata napenziite i drugite prava od penziskotoi invalidskoto osiguruvawe, soglasnozakonskata regulativa kako i drugitetro{oci. Za taa cel, poseben prioritetvo rabotata na Fondot vo 2016 god. }ebide prezemawe na merki i aktivnostiza realizacija na prioritetnite celina Fondot, kontrola na podatocite odnaplata na pridonesite, namensko ko-ristewe na sredstvata predvideni voBuxetot, racionalno i ekonomi~no ra-botewe, kako i sproveduvawe na prepo-rakite od Vladata na Republika Make-donija za ekonomi~no i racionalnotro{ewe na sredstvata za tekovniterashodi. m-r. Sne`ana Kutuzovska

Ispolnuvawe na obvrskitei {tedewe

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Zdru`enieto na penzioneri odDemir Hisar pod mototo „Da negi zaboravime najstarite” i

ovaa godina ja sproveduva humanita-rnata akcija za gri`a i vnimanie nanajstarite penzioneri koi sena{le vo pote{ka materijalna izdravstvena sostojba, a se soponiski penzii. Akcijata imatradicionalen karakter i serealizira vo sorabotka so Zd-ravstveniot dom Demir Hisar.Ovaa godina bea poseteni 30penzioneri od pove}e naselenimesta vo op{tinata, od koi 5 vodekemvri 2015 godina. Pri toana ovie penzioneri im bea do-deleni paketi so najpotrebniteprehranbeni produkti i so nivse razgovara{e za nivnite problemii potrebi, a od strana na zdravstve-nite ekipi so lekar po op{ta medi-cina, specijalisti i medicinski se-stri bea vr{eni besplatni pregle-di. Penzionerite trognati i izne-nadeni od posetata iska`aa golemaradost, zadovolstvo i blagodarnostkon zdru`enieto na penzioneri zanesebi~nata i humana pomo{. Dele-

gacijata na ZP Demir Hisar be{epredvodena od predsedatelot PerePetreski, direktorot na Zdravstve-niot dom d-r Aco Bo{kovski i sek-retarot na Crveniot krst Ivan~o

Najdenkovski koi pri sredbite is-taknaa deka ovaa poseta na penzio-nerite so pomali penzii e samo delod seopfatnata akcija {to }e se re-alizira vo naredniot period. Seplanira da bidat poseteni nad 100penzioneri vo op{tinata.

ZP Demir Hisar se vklu~i i voakcijata „Topol dom za @ikata odPribilci” pri {to na ova mlado mo-

m~e mu bea dadeni prostorii za `i-veewe, sopstvenost na Op{tinata, ademirhisarskoto zdru`enie na pen-zioneri mu donira{e paket so preh-ranbeni produkti.

Isto taka, ~lenovi od ZP DemirHisar bea vo poseta na najsiroma{-noto semejstvo vo Op{tinata, semej-stvoto \or|ievski od selo Pribilci.Ovoj mlad bra~en par pred nekolkudenovi dobija prinova, vtoro detevo familijata koja e na rabot na si-roma{tija. Nim im beae doniranipaketi so neophodni sredstva za li-~na higiena za bebeto i topla zims-ka obleka koja {to vo ovie studenidenovi im e mnogu potrebna.

Vo ramkite na obele`uvaweto na3 dekemvri, Denot na licata so po-pre~enost, Demirhisarskoto zdru-`enie na penzioneri se vklu~i voaktivnostite za odbele`uvawe naovoj den zaedno so CPLIP „Poraka”od Demir Hisar. Na licata so popre-~enost na prigoden na~in im beapredadeni na koristewe renovira-nite prostorii vo Domot na penzio-nerite.

Zoran Stevanovski

Domot za stari lica „Zafir Sajto” od Kumanovo so brzi~ekori napreduva na poleto na podobruvaweto nauslovite za `iveewe na korisnicite na uslugite koi

prestojuvaat i pretstavuvaat edno semjestvo od 150 starilica od pove}e gradovi vo Republikata. Po ureduvaweto nagerijatriskoto oddelenie kade gri`a najdoa korisnici koi

prete`no se zavisni od pomo{ i nega na drug, sega vo tek ecelosna rekonstrukcija na delot kade }e prestojuvaat de-lumno zavisni korisnici i onie koi se vo invalidski koli-~ki. Zabrzano se raboti na zamenuvaweto na prozorci ivrati, podnata povr{ina, kako i neophodniot mebel vo so-

bite na ovoj reon. ]e bide napravena i celosna rekontruk-cija na site bawi vo Domot.

Pokraj toa vo Domot ne izostanuva i rabotata na razuba-vuvaweto na sekojdnevieto i kulturno-zabavniot `ivot nasmestenite lica. Vo tekot na „Nedelata za gri`ata na sta-rite lica” koja be{e poslednata nedela od mesec noemvri

pod mototo „Site nie sme nivni deca”, Domot sosvojata bogata Programa vo koja u~estvuvaamladite od Op{tinskiot Crven Krst, kulturno-zabavnite i poetskite dru{tva, ja razubavija iprigodno odbele`aa ovaa nedela. Grupa na ko-risnici be{e i na ednodnevnoto Matine - Tak-sirat vo MKC vo Skopje. Ova be{e eden nezabo-raven den, koj za starite lu|e pretstavuva{eprijatno do`ivuvawe i dru`ewe.

Po povod Novogodi{nite praznici za stana-rite se nabaveni novi xemperi, }e se odr`i po-seta od kulturno-umetni~ki i folklorni dru-{tva, kako i od peja~kata grupa na invalids-kite i starosnite penzioneri od Gradot, koi }eispolnat i }e gi potsetat na ubavata izvornapesna. Za Bo`i}nite praznici tradicionalnona starite lica }e im bidat podeleni bo`i}ni

paket~iwa. So ova u{te edna{ se potvrduva deka Domot zastari lica „Zafir Sajto” vo Kumanovo e prijatno kat~e zastarite lica, vo koe tie ja minuvaat svojata starost mirnoi dostoinstveno.

R. Miti}

Domot za stari lica „Zafir Sajto” od Kumanovo

Prijatno kat~e za mirna starost

ZP Demir Hisar

Dekemvri poln so humani aktivnosti

Delegacija na ZP Bitola go po-seti domot Sjua Rajder” vo Bi-tola koj zgri`uva stari lica

preku centrite za socijalna rabotai individualni dogovori. Posetatabe{e realizirana vo ramkite na od-bele`uvaweto na nedelata za gri`ana stari lica. Delegacijata predvo-dena od pretsedatelot na Zdru`e-nieto Tome Iliovski, kako i sekoja

godina, za {titenicite na domot, voimeto na bitolskite penzioneri do-nira{e 120 perni~nici, dodeka li-kovniot umetnik Kosta Haxiantono-vski im podari dve umetni~ki sliki.

- Ubavo e na sekoj pozna~aen da-tum, a i ne samo toga{, koga pretsta-vnicite na Zdru`enieto na penzio-neri Bitola, gi posetuvaat na{itekorisnici na domot "Sju Rajder”.

Mnogupati dosegasum ja istaknala,navistina zna~aj-nata i iskrena so-rabotka so ova zd-ru`enie, a se socel za podobruva-we na mo`nostitei `ivotnite uslo-vi vo setninata nastarite lica, -re~e, pokraj dru-goto na sredbata,

direktorkata na domot Marica To-dorovska.

- Nie kako Zdru`enie na penzio-neri, ja koristime sekoja prigoda zaposeta na penzionerite koi gi kori-stat uslugite na Domot, so {to se os-tvaruva i poblizok kontakt, a vo ra-zgovorite gi zapoznavame so na{iteaktivnosti. Vo ramkite na na{itemo`nosti sekoga{ sme podgotveni daizlezeme vo presret za del od pot-rebite na Domot, a vo polza na nego-vite korisnici, - istakna pretseda-telot na Zdru`enieto Tome Iliov-ski.

Pokraj pretsedatelot na Zdru`e-nieto, vo delegcijata bea i: potpre-tsedatelkata Cvetanka Angelovska,pretsedatelot na Sobranieto StevoBojaxiev i pretsedatelkata na Ak-tivot na penzionerki Marika Ili-evska.

Dobre Todorovski

ZP Bitola

Poseta na {titenicite vo domot "Sju Rajder#

REKLAMI PENZIONER plus 89 dekemvri 20156

HRONIKAPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 7

Penzionerkata od Te-tovo Srebra Stojkov-ska spa|a vo redot na

aktivni ~lenki na Aktivotna penzionerkite. Prisut-na e na podgotovkite ioficijalnite sredbi sopenzionerite, vo horskiotsostav, na manifestacija-ta „Babino blakce”, na ma-nifestaciite {to gi orga-nizira gra|anskata asoci-jacija „Ve{ta `ena” i naponovata „Etno ve{ta `e-na”, na sobirite na penzinerite nizzemjata, javni nastapi i drugo. Seka-de e so zabele`itelen uspeh. Sreb-ra sepak e i doma}inka, a doma{niteobvrski nikoga{ ne se za potcenu-vawe. Ovaa penzionerka nema re-cept kako na s¢ stignuva, no veli de-ka kontinuiranoto u~estvo vo zbid-nuvawata so penzionerite ja ispol-nuva, a seto toa pridonesuva uspe{-no da gi sovladuva pote{kotiite{to gi nosat godinite.

- Jas ve}e 15 godini sum penzion-erka. Pravoto na penzija go steknavso rabota vo porane{noto trgovskopretprijatie „Delikates” vo Tetovo.Za mene sega e vistinsko zadovolst-vo koga }e gi sretnam nekoga{nitemoi mu{terii i prijateli {to gisteknav vo tekot na rabotata. I nesamo toa, tuku me ispolnuvaat isredbite na kafe, tokmu so onie sokoi tolku vreme pominav zaedno narabota, - go zapo~nuva svoeto ka`u-vawe Srebra Stojkovska.

Na{ata sogovrni~ka so gordost se

prisetuva na 29-ot den vo mesecot.Veli deka na 29 noemvri 1970 godi-na se ma`ila, na 29-ti septemvri1978 godina polo`ila voza~ki ispiti na 29 noemvri 2000 godina se stek-nala so penzija.

- Vedna{ se priklu~iv na penzio-nerite. Najnapred vo Aktivot na pe-nzionerki kade sum bila i pretseda-telka. Edna sum od inicijatorite zaformirawe hor na penzioneri, so kojnastapuvame i na javni priredbi vogradot i po{iroko. Se vklu~iv i vosportskite natprevari. Najomilenadisciplina mi e vle~ewe ja`e. Seprisetuvam na natprevari vo 2003-ta godina vo Saraj koga bev vo ekipa-ta za vle~ewe ja`e. Go osvoivme pr-voto mesto. A po natprevarot, nared-niot den, imavme semejna veselba -go `enevme sinot. Svadbata ne mibe{e pre~ka da ne odam i na sports-ki natprevar. Sega se natprevaruvamvo pikado, - veli Stojkovska.

Sepak, Stojkovska so poseben pie-tet zboruva za u~estvoto vo sodr`i-

nite na aktivnostite na organizaci-jata „Ve{ta `ena”, a podocna i na„Etno ve{ta `ena”. Vo po~etnite go-dini po penzioniraweto bila samou~esnik, a podocna i natprevaruva~.Vo 2013 godina prvo mesto osvoilaza dekoracija i postavuvawe na ta-kanare~enata „srebrena masa”, do-deka narednata nejzina masa noselanaslov „super babi~ka” na koja tor-tata ja narekla „baba so tri vnuka”,za {to osvoila prvo mesto i £ bildodelen i pehar. Vo 2015 godina, nanejzinata masa „treto doba”, za iz-gledot, dodeleno £ e prvo mesto, a zatrigodi{no napredno u~estvo nagra-dena e so pehar.

- Vo ramki na „Etno ve{ta `ena”sekoja u~esni~ka podgotvuva solenii slatki raboti. Tie u~estvuvaat naaukcija, a parite {to se sobiraat gidavame za humanitarni celi. Osvenop{tinskite, na vakov princip seorganiziraat i na nivo na Republi-ka. Drago mi e {to stanavme prepoz-natlivi so ovie na{i akcii.

Srebra Stojkovska e polna so vpe-~atoci i od manifestacijata „Blak-ceto na baba” {to tradicionalno seodr`uva vo Veles.

- Osum pati sum bila na ovie sre-dbi. Sum nastapuvala so mekici, re-~el, sitni kola~i, komat so kiselomleko i drugo. I od ovaa manifes-tacija izrabotkite se prodavaat, aparite se namenuvaat vo humanitar-ni celi. Ne smeeme da dozvolimeovaa aktivnost da prekine, - ni re~ena krajot od sredbata Srebra Stoj-kovska. G. Eftoski

Srebra Stojkovska, penzionerka od Tetovo

Kontinuirano vo penzionerskite zbidnuvawa

Lazar Mitrov penzioner od ZPValandovo, koj celiot rabotenvek go pomina vo policiska

uniforma, kako komandir na PSValandovo, sega e aktiven planinari ~len na planinarskoto dru{tvo„Ko`uf# od Gevgelija. Vidno sre}en,toj so voshit ni raska`a za negoviotpenzionerski `ivot. Po zaminuva-weto vo penzija 2010 godina, velideka imal vreme na pretek koe neznael kako da go iskoristi. Za da sigi napravi denovite poispolneti,po~nal da se zanimava so ovo{tars-tvo. Si napravil svoe kat~e, kadedenovite gi pominuval seej}i i sa-dej}i sekakov vid zelen~uk. Vo svo-jot ovo{tarnik toj zasadil sekakvoovo{tie i sega ima ovo{je koe po~-nuva da zree od maj, pa se do noem-vri. No tuka Lazar ne zastanal.

- Me privlekoa planinskite vi-so~ini, ubavinite i bogatstvoto nana{ite nebeskite svodovi i ~istiotvozduh. Vo tekot na 2013 godina sta-nav ~len na PD „Jug” od Valandovo,pa prevzedovme niza aktivnosti zapopularizirawe na planinarskiotsport vo op{tinata. Bidej}i ~leno-vite na PD „Ko`uf” od Gevgelija beamnogu poaktivni, pobarav da bidamprimen i vo nivnoto dru{tvo, vo koesum aktiven od 2014 godina.

Za vreme na mojot planinarskista`, imam napraveno pogolem brojiska~uvawa na pove}e na{i planni,

kako {to se: [ar planina, Korab,Baba, Jakupica, Jablanica, Pla~ko-vica, Belasica, Osogovo, i se razbi-ra Ko`uf, na koi gi osvojuvav vrvo-vite „Ruen”, „Carev vrv”, „Tumba”,

„Zelen breg”, „Crn kamen”, „Bel ka-men”, a najvisokite na koi sum se is-ka~il mi se vrvovite „Pelister” so2601 metar nadmorska viso~ina,„Titov vrv” so 2747 metri i „Korab”so 2753 metri.

Nadvor od Makedonija imam patu-vano vo sosedna Bugarija, so iska~u-vawe na planinata Rila, odnosnonejzinite vrvovi „Pole`an” od 2851metar nadmorska visina i „Bez bok”

od 2641 metar, - raska`uva Lazar, ase priseti i na nekoi interesnislu~ki i do`ivuvawa koga so nego-vite drugari se spravuval so snego-vite i vremenskite nepriliki.

- Vo moite iska~uvawa po vrvo-vite postojano sum pridru`uvan odmojata sopruga koja, isto taka e go-lem qubitel na planinite. Plani-nite ne hranat i vo niv se ~uvstvu-vame kako vo rajot. Se voshituvameod gletkite na gustite i bujni {umi,na visokite borovi, ra{irenite da-bovi, vitkite brezi... Neopisiva egletkata na {arenite cve}iwa vorazni boi i ~uvstvoto koga }e se ka-~am na karpata i koga so ra{irenirace lebdam nad okolinata. Mi se~ini deka imam krilja i mo`am dapoletam. Otkoga po~nav so planina-reweto, zaboraviv na i{ijasot, pri-tisokot i sli~ni zdravstveni prob-lemi, i se steknav so pogolema fi-zi~ka kondicija, - veli Mitrov idodava deka posebna prikazna se~aevite koi gi sobira po padinitena sekoja planina ili pe~urkite koise neproceneti za sekoj planinar.Zatoa toj gi povikuva site penzione-ri na nekoj na~in da se vklu~at voovoj ili bilo koj drug rekreativensport, bidej}i samo na toj na~in imdavame `ivot na na{ite godini i }esi go podobrime zdravjeto vo treto-to doba od `ivotot.

Gorica Mihajlova

Lazar Mitrov, penzioner od ZP Valandovo

Vquben osvojuva~ na planinskite vrvovi

Na 02.11.2015 kavada-re~kite penzioneriu~estvuvaa vo odbe-

le`uvaweto na 100 godiniod ra|aweto na NikolaMin~ev. Po toj povod voDomot na kulturata "IvanMazov Klime” za `ivotot ideloto na Min~ev govore-{e istori~ar i direktorna Muzej-galerijata vo Ka-vadarci, Petre Kam~evski, koj me|udrugoto re~e deka na 2 avgust 1944godina Nikola Min~ev bil izbran zadelegat od kavadare~ko na Prvotozasedanie na ASNOM, koe se odr`avo manastirot Prohor P~inski, kadeMin~ev bil izbran i za ~len naPrizidiumot na ASNOM.

Na 16 april 1945 godina na Treto-to zasedanie na ASNOM e izbranaprvata Vlada na Republika Makedo-nija, na koe za prv minister za pro-sveta bil izbran Nikola Min~ev. Vosvojstvo na minister za prosveta tojja potpi{al prvata makedonska az-buka, prviot makedonski pravopis,kako i formiraweto na Filozofs-kiot fakultet. Min~ev mnogu dobroznael deka obrazovanieto i litera-

turata na makedonski jazikse temelot vrz koj }e sedograduva makedonskatanacija i uspe{no }e se bra-ni od site bukure{ki dogo-vori i propagandi, istaknaKam~evski.

Od 1955 godina celi de-set godini Nikola Min~evse nao|al vo Belgrad, voSojuzniot izvr{en sovet

(ili Vladata na FNRJ), kade zaze-mal mo{ne zna~ajni funkcii, a vo1965 godina se vra}a vo Makedonijakoga e imenuvan za pretsedatel naVladata na Republika Makedonijado 1968 godina, koga dal pridones vopodgotovkata na toga{niot Ustav naRepublika Makedonija i formira-weto na MANU.

Pred prisutnite vo salata, se ob-rati i negovata }erka Biljana Min-~eva [ukarova koja me|u drugotonaglasi deka tri raboti bile mnoguva`ni vo `ivotot na nejziniot tatko- familijata, Makedonija i Kavada-rci.

Nastanot be{e zbogaten so bogatakulturno umetni~ka programa.

Martina Mitkov

ZP Kavadarci

Odbele`ani 100 godini odra|aweto na Nikola Min~ev

Na 25-ti noemvri 2015 godina,pedesetina penzionerki od ZPRadovi{ i Kon~e se dru`ea po

povod 5 godi{niot jubilej od pos-toeweto na Klubot na penzionerkiteod zdru`enieto. Vo klubot tie re-dovno odr`uvaat sostanoci, litera-turni sredbi, ~itaat dneven pe~at,gledaat TV, a ~esto pati igraat {ah,domino, tabla i pikado.

So drugi zborovi, Klubot e mnoguposakuvano i prijatno kat~e za dru-

`ewe, istakna pretsedatelkata naAktivot na penzionerki pri ZP Ra-dovi{ i Kon~e, Pavlina ^abukova.Vo svoeto obra}awe taa ja potenci-ra{e se pogolemata aktivnost napenzionerkite, kako i faktot dekaZP Radovi{ i Kon~e e edno od ret-kite zdru`enija kade vo Sobranieto`snite se zastapeni so 34 % {to eprimer za pozdravuvawe.

- Penzionerkite aktivno i redov-no se vklu~eni vo realizacijata nasportskite, kulturnite i humanita-rnite aktivnosti, a isto taka u~est-vuvaat i vo akcii od po{irok op{-testven interes, re~e ^abukova.

Vo svoeto pozdravno obra}awepretsedatelot na ZP Jordan Kosta-dinov so zadovolstvo istakna dekapenzionerkite se mnogu aktivni iposebno gi pofali za nivnoto u~e-stvo na op{tinskite, regionalnite i

r e p u b l i ~ k i t erevii na pesni,muzika i igri,kako i za uspe{-niot nastap na15-tiot festi-val na treta `i-votna doba voQubqana.

Sredbata be{epozdravena i odpredsedatelotna Komisijata zakulturno-zaba-ven `ivot, Sto-

jan~o Lukarev. Vo prijatna i relak-sirana atmosfera, poetesite MarijaGorgi~kova i Guda Saramandovapro~itaa li~ni tvorbi. Za dobratazabava se pogri`i poznatiot virtuozna gajda, Zdravko Andonov. Penzio-nerkite proslavuvaa i so srce i du-{a peeja, igraa i se zabavuvaa do ve-~ernite ~asovi.

Liljana Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Dostojno odbele`an petgodi{en jubilej

Pod mototo: „Za son~eva esen na `ivotot”,ZP Ohrid i Debca vo sorabotka so Op-{tinskiot Crven Krst, so multimedija-

len performans ja odbele`aa „Nedelata nagri`a za stari lica”. Ednoipol ~asovniot pe-rformans ispolnet so pesni, humor, muzika iteatar, so koj moderira{e akterot Lup~o To-doroski-Upa, be{e vistinsko do`ivuvawe zabrojnite prisutni penzioneri i mladi koj seodr`a vo NUCK „Grigor Prli~ev”. Na ovaatradicionalna zaedni~ka manifestacija naZP Ohrid i Debrca i Op{tinskiot Crven Krst,najprvo so nekolku ohridski starogradski pe-sni nastapi KUD „Dalgi”, pri ZP Ohrid i De-brca i Dramsko-recitatorskata dru`ina„Razvigor~e”, so humoristi~ni, dramski tek-

stovi i stihovi posveteni na penzionerite. Pred publikata se pretstavija i 8 poeti -

recitatori, vo pridru`ba na gitarskoto triomladi volonteri na Crveniot krst. Nastanotbe{e zaokru`en od amaterskata teatarskagrupa „Vdi{i Teatar” od Op{tiskiot Crvenkrst, vo muzi~ka pridru`ba na ansamblot„Biljana Junior”.

Utredenta na 29-ti noemvri, vo ramkite na„Nedelata na gri`a za stari liica”, ekipi naCrveniot krst zaedno so medicinski timovi,organiziraa besplatni zdravstveni preglediza starite i iznemo{teni lica vo op{tinaDebrca, vo nivnite domovi.

Najinteresen moment ve~erta na manifes-tacijata be{e prestavuvaweto na najstariot

ohri|anec i bra~en par so najdolgsta`. Ovoj primat mu pripadna naohri|anecot Mirko Ivanoski (96)roden na 17 noemvri 1919 godinakoj po prethodno raspi{an konkursna Op{tinskiot Crven Krst e pro-glasen za najstar `itel na op{ti-nite Ohrid i Debrca, koj be{e voramkite na aktivnostite za odbe-le`uvawe na „Nedelata na gri`aza stari lica”.

Za bra~en par so najmnogu godinipominati zaedno, vo ramki na istiot konkursse izbrani Kostadina i Du{an Lo{koski odselo Orovnik, op{tina Debarca, koi vo brakstapile na 15-ti fevruari 1949 godina i

imaat 66 godini bra~en sta`. I najstariot`itel i bra~niot par dobija prigodni po-daroci i priznanija vo ramkite na manifes-tacijata „Nedela na gri`a za starlica”.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Odbele`ana „Nedelata na gri`a za stari lica”

AKTUELNOSTI PENZIONER plus 89 dekemvri 20158

Denovive gradona~alnikot na op{tina Kon~e Bla-goja Jovanov ostvari sredba so penzionerite,~lenovi na folklornata grupa od selo Gabrevci.

Toj im gi ~estita postignatite uspesi na 15-iot Me|una-roden festival za treto `ivotno doba vo Qubqana,Slovenija i potoa istakna deka e mnogu zadovolen od

toa {to go pravat penzionerite kako i od nivnite re-zultati {to gi postignuvaat na razni poliwa.

Na sredbata so gradona~alnikot, pretsedatelot Jor-dan Kostadinov istakna deka na{ite u~esnici sosvoite izvedbi mo{ne inpresivno i dostojno go pretsta-vija bogatoto kulturno tvore{tvo, izvornite pesni i

igri kako i tradicijata od ovoj kraj. Potoatoj dodade deka ova penzionerite gopostignuvaat so golem trud i golemo anga-`irawe na site u~esnici, no i so dobien-ata moralna i finansiska poddr{ka odlokalnite samoupravi i gradona~alnicitena op{tinite Radovi{ i Kon~e. Penzione-rite na gradona~alnikot Jovanov mu poda-rija slika, CD i Informativen bilten odreviite {to go izdava Sojuzot na zdru-`enija na penzioneri na Makedonija, ~ija~lenka e ZP Radovi{ i Kon~e.

L. Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Folkoristite kaj gradona~alnikot

Zdru`enieto na penzioneri naKo~ani na istekot od ovaa ka-lendarska godina organizira{e

priem na penzionerite spo-rtisti ~lenovi na sports-kite ekipi od ZP Ko~anikoi u~estvuvaa na Republi-~kata penzionerska olim-pijada vo Skopje i osvoijamedali i priznanija.

Predsedatelot na ZP Ko-~ani \orgi Serafimov jaistakna zalo`bata na ko~a-nskoto zdru`enie za orga-niziran sportski `ivot irekreacija na penzioneritei nivno u~estvo vo pove}esportski disciplini.Toj gopotencira{e golemiot interes napenzionerite za u~estvo na op{tin-

ski, regionalni i republiu~ki nat-prevari.

- Godinava na Republi~kite pen-

zionerski igri vo Skopje ZP Ko~anivo ekipna konkurencija go osvoi

pettoto mesto od 41 zdru`enie. Naj-golem uspeh postigna ma{kata ekipavo strela{tvo, vo {ah i vo tegnewe

ja`e, a Dragi Gacev be{e pro-glasen za najuspe{en strelecna igrite, istakna Serafimov.

Prisutnite sportisti pen-zioneri gi pozdravi i im ~es-tita na uspehot i gradona~al-nikot na Ko~ani Ratko Dimit-rovski, kako pretsdeva~ot naSovetot na op{tina Ko~aniJordan Dimitrov.

Priemot na penzionertitesportisti be{e realiziran voprostoriite na Penzionerski-ot klub kaj Kolor i istiot po-mina vo prijatna atmosfera, so

zaedni~ko dru`ewe.K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Priem za najuspe{nite sportisti - penzioneri

Neodamna vo poseta na ZP Make-donska Kamenica be{e pretse-datelot na SZPM Dragi Argi-

rovski i na sredbata so rakovods-tvoto razgovara{e za ak-tuelnite problemi i pot-rebi na penzionerite, ka-ko i za uslovite za rabotai dejstvuvawe na zdru`e-nieto. Pritoa stana zborza u~estvoto na zdru`e-nieto na Festivalot zatreta `ivotna doba voQubqana - Slovenija iuspe{noto pretstavuvawena Republika Makedonijana me|unarodna scena.

Pretsedatelot Argiro-vski izrazi zadovolstvo od postig-natiot uspeh na zdru`enieto, prene-suvaj}i iskreni ~estitki do pretse-datelot na ZP Vidan Konevski iu~esnicite od KUD "Raspeani pen-zioneri#, koi zaedno so KUD od ZPRadovi{ i Kon~e, so svoite izvedbimo{ne impresivno i dostojno go pre-tstavija bogatoto kulturno tvore{-tvo, folklorot, nosiite i tradici-ite na Republika Makedonija.

Niz razgovorot pretsedatelot Vi-dan Konevski naglasi deka so u~est-voto na ovoj festival be{e dostig-nat vrvot na uspesite vo 2015 godina,

{to }e ostane zabele`ano i zapame-teno kako golem napredok na ova ma-lo zdru`enie na penzioneri od 1300~lenovi.

Uspe{no e realiziran i proektot"Elenec - so babina banica# vo seloCera, kade prestojuvaa okolu 7.000gosti so bogata kulturno - zabavnaprograma.

Be{e istaknato i zadovolstvo {toZP Makedonska Kamenica se poka`a

kako uspe{en doma}in na dvaeset-tite regionalni sportski igri, na koime|u {este grada od osmiot regionuspea ekipno da go osvoi vtoroto me-sto. I na republi~kite sportski igritie za prvpat se zakitija so zlatenmedal blagodarenie na nivniot nat-prevaruva~ Hajro Kurtovi}, koj vo

domino go osvoi prvotomesto, a bronzen medal imdonese Dimitar Stojanovski.

Nivnite aktivnosti seka-ko ne bi bile tolku zabele-`itelni da ne e poddr{katana SZPM i pomo{ta od Sove-tot na op{tinata i gradona-~alnikot d-r Darko Mitevs-ki na koi pretsedatelot Ko-nevski preku na{eto penzio-nersko glasilo javno im sezablagodaruva.

Pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski so ~lenot

na IO \or|i Serafimov go poseti iZP Del~evo, kade na sredbata sorakovodstvoto stana zbor za potre-bata od otvorawe nov klub na pen-zionerite vo penzionerskiot dom vogradot. pretsedatelot na Izvr{niotodbor Mone \or|ievski informira{ei za drugi aktivnosti i aktuelnostina zdru`enieto.

Pavlina Geogrieva

ZP Makedonska Kamenica

Najgolemi uspesi vo 2015

ZP Kisela Voda, po izdvojuvawetood bratskoto zdru`enie Solida-rnost - Aerodrom, se afirmira

kako edno od poaktivnite skopskizdru`enija koe se doka`uva so posti-gnuvawa na pove}e poliwa. Rezulta-tite se pozabele`itelni so izborotna novoto rakovodstvo i pretsedate-lot na IO Vasil Zimbakov vo po~eto-kot na 2015 godina.

Vo {to e "tajnata# na Va{ite uspe-si?

- Nakratko da spomnam deka Zdru-`enieto raspolaga so golem broj ~le-novi, okolu 12.5000, rasporedeni vo 12ogranoci od urbani i ruralni sredinii pripadnici na nekolku etni~ki zae-dnici. Taa raznovidnost od po~etoknudi bogata aktivnost, samo {to e po-trebno da se inicira i poddr`i. Vak-viot potencijal go stavivme vo funk-cija za ispolnuvawe na sopstvenitepotrebi so silna organizaciska, de-lumno i finansiska poddr{ka i takase pojavi nov bran aktivnosti i posti-gnuvawa novi uspesi. Pritoa ja aktue-liziravme krilaticata "Od vas za vas#povrzana so sredstvata {to gi izdvo-juvaat penzionerite za ~lenarina, pr-venstveno za da im pomogneme na ran-livite kategorii i licata so ponizokstandard i da im go zbogatime `ivototso kulturno-zabavni, sportsko-rek-reativni i drugi aktivnosti za poles-no i posre}no da gi pominuvaat penzi-onerskite denovi. Toa go smetam zapottik vo ispolnuvaweto na program-skite zada~i i na misijata {to ja imazdru`enieto, za {to postoi edinstvo izalo`ba na rakovodstvoto i na ~lens-tvoto. Zna~i, nema "tajna# kaj uspesite,tuku ima zaedni~ka opredelba i gole-ma anga`iranost i entuzijazam kaj ra-kovodstvoto i pripadnicite na zdru-`enieto.

Imaj}i go seto ova predvid SZPMvi ja doveri zada~ata vo narednitedve godini da ja implementirate so-cijalnata karta na penzionerite. Ka-ko }e se spravuvate so ovoj prediz-vik?

- Sre}na okolnost e taa {to na{etozdru`enie ima steknato iskustvo zatakva aktivnsot so anga`irawe penzi-oneri volonteri od sostavot vo misijana Crveniot krst, koj zna~itelen brojaktivisti ima educirano za izvr{u-vawe volonterski raboti. Napraven eizbor na primerni i humani ~lenovi,koi poseduvaat volja i znaewe za kon-takt i razgovor so pripadnicite na ZPza da se pribavat podatoci za formi-rawe na socijalnata karta na Zdru`e-nieto. Toa bara sesrdna podgotvenosti trpelivost vo sproveduvaweto naovaa zada~a, a nie ve}e imame okolu30 takvi volonteri ~ij broj }e go zgo-lemime za pouspe{na i pocelosna ra-bota.

Potvrda za va{ite postignuvawase uspe{nite nastapi na regional-nite i Republi~kita revija na pes-ni, muzika i igri, na sportskite nat-prevari i vo drugi prigodi. Koi ak-tivnosti zaslu`uvaat posebno da se

izdvojat?- Navistina te{ko mo`am da se

opredelam i pove}e da istaknam ednaili druga aktivnost, ili pak nivnitenositeli. Gore-dole, postignuvawatase zna~itelni vo pove}e oblasti.Spored na{i soznanija visoko se pla-siravme na spomenatite folklornirevii, a isto taka postignavme uspesii na sportskite natprevari. Zabele-`itelni se na{ite aktivnosti i pri-donesi vo organiziraweto i u~estvotovo humanitarni akcii i donirawe fi-nansiska pomo{ i prehrambeni artik-li na stari iznemo{teni lica i pen-zioneri so naru{eno zdravje i ponizokstandard. Ovde sakam da ja istaknamneodamne{nata kulturno-zabavnatapriredba so humanitaren karakter {toja realiziravme vo sorabotka so Cr-veniot krst vo Domot "Dare Xabaz# voSkopje i pred prepolna sala ja prez-entiravme na{ata bogata i raznovi-dna kulturna programa. Isto taka, po-tsetuvam na tradicionalnata, humani-tarna manifestacija "Korijada#, koja jaorganizirame po povod Denot naop{tinata i vo sorabotka so lokalna-ta samouprava, vo koja golem pridonesdava Aktivot na penzionerki, a zaslu-`uvaat da se nabrojat i drugite akti-vnosti, kako {to se ekskurziite iposetite na zna~ajni mesta i kultur-no-istoriski spomenici {irum Repu-blikava i vo stranstvo, u~estvoto napiknik-sredbi, kulturni i sportskimanifestacii po razni povodi idrugo.

Imate li prostorni mo`nosti iuslovi za realizirawe tolkav brojraznovidni aktivnosti?

- Iako vo site ogranoci postojat pe-nzionerski klubovi, prezedovme mer-ki i aktivnosti za pro{iruvawe iadaptirawe na prostoriite s¢ so celovie kat~iwa da gi napravime poubavii poprivle~ni za prestoj i dru`ewe napenzionerite. Taka neodamna izvr{i-vme renovirawe na klubot vo ograno-kot vo Dra~evo, kade go podobrivme ienterierot, a sega tamu so zadovostvoodat da igraat {ah, tabla, domino i dase dru`at penzionerite od ovaa nase-lba. Na krajot, sakam da zaklu~am dekase {to planirame, {to organizirame irealizirame, toa go ~inime za da mu gonapravime `ivotot na penzioneriteporadosen, podolg i podostoinstven.

Mendo Dimovski

Intervju so Vasil Zimbakov, pretsedatel na IO na ZP Kisela Voda

Novoto rakovodstvo - impuls za novi uspesi

Po povod Me|unarodniot den nainvalidite, Zdru`enieto nagra|ani invalidi na trudot i ko-

risnici na invalidska penzija odButel, namesto proslava, na 3-ti de-kemvri, realizira humanitarna akcija.Sredstvata {to dosega se izdvojuvaleza proslava i ednokratna pari~napomo{, bea prenameneti za kupovinana najneophodni sekojdnevni prehram-beni produkti koi bea dodeleni nabolni, stari i iznemo{teni lica priposetata vo nivnite domovi. Sporedka`uvaweto na pretsedatelkata naZdru`enieto, Olivera Dimovska, re-alizacijata na planiranite aktivnos-ti za 2015 godina e izvr{ena pred-vreme. Nekolku ~lenovi na zdru`eni-eto, na ~elo so pretsedatelkata Di-movska, neposredno pred Me|unarod-niot den na invalidite, posetija po-ve}e penzioneri invalidi i lica so

slaba zdravstvena sostojba, so dobri`elbi za uspe{no zakrepnuvawe pri{to im doniraa humanitarni paketi so

bra{no, maslo, {e}er, sol, makaroni,konzervi i higienski sredstva.

- Po povod treti dekemvri, sekoja

godina organizirame humanitarna ak-cija, pri {to podgotvuvame odredenipaketi so proizvodi za na{ite socija-lno zagrozeni i bolni ~lenovi, na koiim e potrebna vakva pomo{. So na{ataposeta, sakavme na toj na~in, da imka`eme, deka ne se zaboraveni i dekai nie mislime na niv. Pokraj toa, do-deluvame i ortopedski pomagala, ob-leka, siten inventar i drugo, a im iz-leguvame vo presret i za drugi potre-bi, - re~e pretsedatelkata Dimovska.

Branko Zafirovski, ~len na ovazdru`enie, na koj mu be{e dodelenahumanitarna pomo{, pri posetata vonegoviot dom, istakna deka, paketot{to go dobi, na izgled e skromen, no toj~in, budi golema nade` vo nego, otinema da bide prepu{ten sam na sebe.Penzionerite invalidi i nivnite se-mejstva bea prijatno iznenadeni odovoj gest na rakovodstvoto na Zdru-`enieto, koe svojata humanost i gri`aza svoite ~lenovi, na delo ja poka`a.

Vasil Pa~emski

ZGIT KIP - Butel

Podeleni humanitarni paketi „Ova zdru`enie e prvo vo ramkitena SZPM {to razgleduva Izve{taj zarabotata vo tekovnata godina i {tonosi Programa za narednata 2016 god-ina. I ova e potvrda za vrednostite{to gi neguva Zdru`enieto na penzio-nerite Tetovo, a od koja iskustvo mo-`at da crpat i drugite zdru`enija. ZPTetovo sekoga{ bilo na vrvot po svo-jata aktivnost, raznolikost i sodr`i-ni vo funkcija na interesot i potre-bite na penzionerite. Toa mnogupatigo doka`avte na sredbite na penzio-nerite vo nekolku mesta na Makedo-nija, na piknizi, kulturno-zabavnimanifestacii i sportski natprevari,izleti i drugi sodr`ini”.

Vaka im se obrati na prisutnite naSobranieto na penzionerite vo Teto-vo, pretsedatelot na SZPM Dragi Ar-girovski. Na sednicata {to se odr`ana 23-ti noemvri 2015 godina, na koja~lenovite na Sobranieto so svoitediskusii potvrdija deka vo osnovagodinava se realizirani programskite

sodr`ini, deka s¢ se odvivalo vo ra-mkite na mo`nostite i deka seto toa epotvrda za kontinuirana aktivnost.

Na sednicata potencirani bea isodr`ini na koi vo naredniot periodtreba da se obrne pogolemo vnimanie.Na prvo mesto be{e potpi{uvawe sa-moupravna spogodba so site op{tinivo reonot na Dolni Polog, koe {to }eovozmo`i u~estvo na penzionerite vopostavuvawe i razre{uvawe na prob-lemite kaj starite lica, pogolemou~estvo na pretstavnicite na {esteop{tini vo odr`uvaweto na domot napenzionerite i izgradba na nov dom zastari lica, otvorawe klubovi na pen-zioneri i drugi zaedni~ki potrebi.

Za ZP Tetovo i natamu ostanuva ne-re{eno pra{aweto za imotno-pra-vnite odnosi na zemji{teto na koe eizgraden Domot, a koe bilo dodelenona postojano koristewe u{te vo da-le~nata 1971 godina.

Gojko Eftoski

ZP Tetovo

Realizirana programata za 2015

PANORAMAPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 9

Vo Republika Makedonija postojat19 Domovi na penzioneri vovladenie na zdru`enija na pen-

zioneri - ~lenki na SZPM. Vo nekoiod niv ima stanovi za smestuvawe napenzioneri i pridru`ni objekti. Vonekoi domovi ima otvoreni klubovi,no vo nekoi ima prostorii koi odre-deni zdru`enija gi izdavaat pod naem.

Isto taka, be{e utvrdeno deka votie domovi glavno se smesteni koris-nici na penzija, no ima i domovi vo koise smesteni i drugi lica. Vo oddelnizdru`enija, vo penzionerskite domo-vi, sobite se vo lo{a sostojba za {to epotrebna soodvetna adaptacija, nozdru`enijata na penzioneri istaknu-vaat deka nemaat dovolno finasiskisredstva. Postoi golema potrebata odizgradba na novi domovi za smestu-vawe i zdravstvena usluga na staritelica odnosno penzionerite.

Od konstatiranite sostojbi proiz-legoa i odredeni konstatacii i zak-lu~oci so koi im se prepora~uva nazdru`enijata na penzioneri da gi pro-dol`at postapkite za steknuvawepravo na sopstevnost, a onie koi nepokrenale postapka toa da go zapo~natbidej}i e vo niven interes.

Zaradi podobruvawe na uslovite vodomovite be{e zaklu~eno prioritetda se dade na rekonsrtukcija na pros-toriite za stanuvawe za podostoins-tveno `iveewe na penzionerite. Za-radi namensko koristewe na domovitee zaklu~eno deka vo niv treba da `i-veat samo penzioneri, a smestuvawevo domovite da bide regulirano so so-odveten akt, kade prioritet }e imaatpenzioneri so najnizok iznos na penz-ija i lo{a zdravstvena sostojba.

Komisijata za zdravstvo i socijalnapolitika ima doneseno zaklu~ok da sesogleda postapuvaweto po zaklu~oci-te na Informacijata za penzionerski-te domovi donesena od Izvr{niot od-bor na SZPM, za koja cel be{e napra-veno odredeno sogleduvawe so posetana nekolku zdru`enija na penzioneri,i toa:

1. ZP Gostivar ima okolu 6.000 ~le-na i raspolaga so 3 penzionerski doma,2 vo Gostivar i 1 vo @irovnica. VoGostivar ima 2 doma i vo edniot ima21, a vo drugiot 16 stambeni edinici.Vo niv se smesteni 11 semejstva na ko-risnici na penzija, a vo 3 `iveat licakoi ne se penzioneri i so niv se vodipostapka za nivno iseluvawe. Dveprostorii se prazni zaradi vodewe nasudski spor so FPIOM. Vo @irovnicafunkcionira samo penzionerski klub,a dvete prostorii se dadeni pod naem.Zdru`enieto na penzioneri ima done-seno Pravilnik za uslovite pod koi sesmestuvaat penzionerite.

2. ZP Tetovo ima 11.300 ~lenovi od 6op{tini i 21 ogranok. Zdru`enieto ra-spolaga so 11 stambeni edinici so zae-dni~ki sanitaren ~vor i 4 garsoweri.Vo niv smesteni se samo dve penzione-rki. Zdru`enieto na penzioneri pla-nira vo dogovor so lokalnata vlastsekoja op{tina da renovira odnosnou~estvuva so sredstva vo renovirawena sobite i vo niv da se smestuvaatpenzioneri od soodvetnata op{tina.Zdru`enieto na penzineri ima akt zautvrdeni uslovi predvideni za smes-tuvawe na korisnici na penzija. Ovazdru`enie planira i na regionalno

nivo da se gradi nov penzinerski domza smestuvawe na penzioneri.

3. ZP Gevgelija ima 3.400 penzionerii 3 penzionerski domovi so 40 stam-beni edinici i okolu 700 m2 zaedni~-ki prostorii. Dvata penzionerski do-ma imaat 22 stmbeni edinici vo koi sesmesteni 22 penzineri. Domovite seizgradeni vo 1970 i vo 1976 godina sodokumentacijata za sopstvenost kojane e celosna. Vo tek e postapka za ste-knuvawe na sopstvenost. Edna pros-tostoirja ja davaat pod naem. Vo ovazdru`enie se postapuva po zaklu~oci-te na Izvr{niot odbor na Sojuzot bi-dej}i se vo tek postapkite za sops-tvenost i iseluvawe na stanari koi nese penzioneri.

4. ZP Veles ima okolu 8000 ~lenovii eden penzionerski dom vo nivna sop-stvenost so 24 stana (12 ednosobni i12 garsoweri). Samo vo eden stan `i-vee lice koe ne e penzioner za {to sevodi postapka za iseluvawe. Vo ^a{kai vo Bogomila imaat 2 prostorii koise koristat za klub i vo niv socijalnozagrozenite lica dobivaat po edenobrok finasiran od Centarot za soci-jalna rabota od Veles, a zdru`enietogi namiruva tro{kovite za ogrev istruja. Se planira napu{teni u~ili{-ta da se renoviraat i koristat za pot-rebite na penzionerite.

5. ZP Ko~ani e zdru`enie vo koe~lenuvaat okolu 6.000 penzioneri od 3op{tini. Imaat 6 penzionerski kluba,4 vo Ko~ani, 1 vo Orizari i 1 vo Oble-{evo. Prostoriite se dobieni od lo-kalnata samouprava na 10 godini ko-ristewe bez nadomest. Penzionerski-ot dom e vo sopstvenost na FPIOM.

ZP Ko~ani imaat izgotven proekt iobezbedena lokacija za nov reziden-cijalen dom od regionalen karakter .

6. ZP Ohrid i Debrca so 9.500 ~le-novi ima 30 ogranoci od koi 16 vogradot i 14 vo selata. Lokalnata sa-mouprava opredelila lokacija za iz-gradba na dom za stari lica od regio-nalen karakter. Vo zgradata na ZP sesmesteni 8 penzionerski semejstva koipla}aat spored visinata na penzijata,no, ne pove}e od 1.900 denari. Imaatdoneseno i formirano komisija kojaodlu~uva za pravoto na smestuvawe.Zdru`enieto vr{elo adaptacija napostojnite 8 stana.

7. ZP Struga ima 4100 ~lenovi i 4ogranoci vo gradot, 6 vo selata. Ogra-nocite ne raspolagaat so prostorija.Nema penzionerski dom. Imaat dobrasorabotka so Crveniot krst i imaatzaedni~ki proekt za volnterstvo.

8. ZP [tip i Karbinci ima 7.500~lenovi organizirani vo 13 ogranociso 7 kluba za penzioneri, od koi 4 sevo nivna sopstvenost, a za 3 pla}aatkirija. Klubovite se komletno opre-meni za prestoj i zabava na penzioner-ite. Imaat dva penzionerski doma koise vo nivna sopstvenost so 12 stana vokoi se smesteni 15 penzioneri. Pla-}aat po 1.000 denari i tro{kovi za ko-munalii. Vo tek e izgradba na nov pen-zinerski dom.

Od izlo`enoto mo`e da se konsta-tira deka eden del od zdru`enijatakoi bea poseteni, postapile po zaklu-~ocite na Izvr{niot odbor na SZPM ivo niv se smestuvaat isklu~ivo koris-nici na penzija, imaat doneseni pra-vilnici za smestuvawe, i prodol`u-

vaat so postapkata za steknuvawe nasopstvenost na domovite. Me|utoa, delod Zdru`enija na penzioneri koga e vopra{awe adaptacija i odr`uvawe napenzionerskite sobi, takvi aktivnos-ti se u{te nemaat prezemeno.

Zna~eweto na penzionerskite domo-vi i sogleduvawata dobieni od nepos-redno izvr{eniot uvid kako i bara-weto od Dr`avniot revizor na RM zapopolnuvawe na Pra{alnikot za efi-kasnost na prezemenite merki, poli-tiki i aktivnosti za ostveruvawe naprava od socijalna za{tita na starilica od RM od aspekt na SZPM izdru`enijata na penzioneri kakozna~ajni u~esnici vo ostvruvawe nasocijalnta politika za stari licavo RM, proizleze potrebata za done-suvawe na slednite

PREPORAKI1. SZPM treba da podgotvi a`uri-

ran registar na penzionerski domo-vi i klubovi (broj na sobi - stanovi,so broj na penzioneri) i klubovi zasite zdru`enija na penzioneri - ~le-nki na SZPM koi podatoci zdru`eni-jata na penzioneri }e gi dostavat naSojuzot.

2. Se prepora~uva zdru`enijata napenzioneri da donesat akti vo koi }ese utvrdat kriteriumi za regulira-we na funkcijata, dejnosta, na~inotna rabota i uslovite vo penzioner-skite domovi, klubovite i delovni-te objekti za ostvaruvwe na nivnatafunkcija. Pravo na smestuvawe vopenzinerskite domovi bi trebaloda imaat isklu~ivo korisnici napenzija so podobra zdravstvena sos-tojba za da mo`e da gi izvr{uvaatsvoite `ivotni potrebi.

3. Zdru`enijata na penzioneri daprodol`at so adaptacija i rekon-strukcija na penzionerskite domovi zasmestuvawe na penzioneri so donesu-vawe na Programa vo koja }e se sodr-`at konkretni aktivnosti, vremen-ska ramka, planirani finasiskisredstva, izvori na finansirawe zapodobruvawe na kvalitetot i kvan-titetot na `iveewe vo penzioner-skite domovi i klubovi.

4. Zaradi postojanoto uka`uvaweza potreba od penzionerski domoviza smestuvawe na penzioneri se pre-pora~uva postojnite sobi da se koris-tat isklu~ivo za smestuvawe na pen-zioneri i da ne se otstapuvaat na~lenovite na semejstvata.

5. Prostorot namenet za penzion-erski sobi za smestuvawe na penzio-neri da ne se adaptira za prostoriiza izdavawe pod zakup.

6. Se prepora~uva zdru`enijata napenzioneri da gi prodol`at postap-kite za steknuvawe pravo na sop-stvenost za penzionerskite domovii drugite pridru`ni objekti.

7. Se prepora~uva sekoe zdru`eniekoe ima penzinerski dom da vodi evi-dencija za brojot na podnesenite ba-rawa (starosna sruktura i opreme-nost na objektite) za da mo`e SZPM izdru`enijata da pravat sogleduva-we, analizi na potrebi za kreirawena politiki za efikasnost na preze-menite merki i aktivnosti za socijal-na za{tita na starite lica.

Stanka Trajkova

Sostojba vo penzionerskite domovi vovladenie na zdru`enija na penzioneri Vo osnovnoto u~ili{te pi{uvav-

me pismeni sostavi za knigata -najdobriot prijatel i u~itel, vo

gimnazijata, za ~itaweto - zabava iu~ewe ili knigata - odraz na kultur-noto nivo na zemjata i sli~no. Na mla-di godini pomalku zboruvavme, nomnogu ja koristevme za razonoda, edu-cirawe i relaksirawe; na vozrasnigodini ~esto zboruvame, ponekoga{ ipi{uvame, no sekojdnevno se dru`imeso knigata - najverniot prijatel napenzionerot. Ovoj pat, }e se obideme,da prika`eme edno drugo lice na kni-gata, sekako, ne razli~no, napritiv,podudarno so ona {to go znaeme. Senadevame, lekovitata funkcija na ~i-taweto }e predizvika interest kajpenzionerite!

- Zdodevnosta e najneprijatnoto do-`ivuvawe {to mozo~niot sostav nemo`e da go podnese, toa e mentalnoosiroma{uvawe do nula. Mozokot nas-tojuva prazninata da se ispolni sodrugi sodr`ini, no mnogu ~esto voprazniot mozok se ufrluvaat do`ivu-vawa koi predizvikuvaat strav, gade-we, agresija ili nekoja druga neprijat-nost. Zatoa, zdodevnosta proizveduvaneprijatni i stra{ni planovi, koi,potoa, mo`e i da se ostvarat.

Gornoto tvrdewe na nau~nicite odoblasta na medicinata, ne navede napomislata deka, golem broj penzionerise dosaduvaat sekojdnevno. "Doa|am vopenzionerskite prostori i paradi{ahot, vesnikot, da se vidam so neko-go i za kafe - muabet, no i tuka mi ezdodevno, nikoga{ ne bi doa|al kogabi imal popametna rabota#. Drug pen-zioner veli, deka ne znae kade odi, noznae, deka odi da go "ubie# vremeto idosadata. Nie velime: odime prijatnoi korisno da go ispolnime vremeto.

Qubitelite na knigata go prepora-~uvaat ~itaweto kako mnogu efikasenlek protiv dosadata i drugi bolestiso sli~ni simptomi. "Lekot# nema nuspojavi, ne dava nesakani posledici imo`e da se konzumira od umereni dogolemi koli~ini. Va`no e da vi "leg-ne#, da vi e prijaten i da bide pri-lagoden na va{iot vkus, no ako ne stenaviknale na vakov vid terapija, }emora malku i da se potrudite. Ako namne ni veruvate, }e navedeme nekoi av-toriteti, na koi bi trebalo da im ve-ruvate.

Fjodor Dostoevski, ruski pisatel,golem poznava~ na ~ove~kata du{a ipsihologija: "Koga gledam nekoi lu|ekaj mene, kako neznaat {to da pravatvo slobodnoto vreme, izmisluvaatnaj`alni igri i zabavi, zemam kniga isebe si si velam: samo toa ve}e mi edovolno za cel `ivot#.

Artur [openhauer, germanski filo-zof: "Nema podobro sredstvo za osve-`uvawe na umot od ~itawe na drevniklasici, dovolno e duri polovina ~asda zeme{ vo race nekoja od tie - ved-na{ se ~ustvuva{ osve`en, olesnat ipro~isten, izvi{en i zakrepnat, kakoda si se bawal vo ~ist izvor#.

Drug germanski filozof, G. Hegelrekol: "Koj ne gi zapoznal tvorbite nadrevnite avtori, go pre`iveal `ivo-tot bez da ja zapoznae ubavinata#.

Maksim Gorki e mnogu blagodaren naknigite: "S¢ ubavo vo mene, go dol`amna knigite#, a za A.P. ^ehov: "S¢ bled-nee pred knigata#. Meri Montagju pre-popa~uva spoj na ekonomi~no so ubavo:"Nema zabava poeftina i zadovolstvopotrajno od ~itawe knigi#, dodeka Mo-ntesko, direktno, go prepora~uva "le-kot# protiv dosadnata bolest, kakomnogu efikasen: "Da saka{ ~itawe,zna~i da gi zameni{ ~asovite na dosa-da, neizbe`ni vo `ivotot, so ~asovina goleme naslada#, a pak P. Boasetprepora~uva da izbirate dru{tvo sokoe }e go minuvate vremeto: "Podobrae samotija so kniga, otkolku dru{tvoso glupaci#.

Samotijata ima sli~ni simptomi,kako i zdodevnosta i obete se javuvaatso tek na godinite, naj~esto vo pod-labokata starost. I za obete efikasense poka`al istiot lek. Eve, {to veliE. Fage: "Knigite se poslednite pri-jateli, koi {to ne mamat, sekoga{ostanuvaat so nas i ne n¢ prekoruvaatza starosta#. S. Smajls pak smeta deka,istiot lek mo`e da se koristi votekot na cel `ivot, so toa {to lekot

deluva razli~no vo razni periodi na`ivotot: "Knigite se najdobrite dru-gari na starosta, no istovremeno naj-dobrite voditeli na mladosta#.

Novi nau~ni istra`uvawa potvrdu-vaat deka ~itaweto na kni`evni delapovolno vlijaat vrz zdrastveneta sos-tojba na ~itatelot. So ~itaweto sepodobruva koncentracijata, se zgole-muva sposobnosta na umot, se podobru-va memorijata.

^ovekot {to naviknal redovno da sedru`i so knigata, polesno se spravuvaso stresot, ja namaluva i nadminuvastresnata sostojba. Istoto mo`e da sepostigne i so slu{awe muzika, pro-{etka vo priroda ili dru`ewe soprijateli, no efektot od dru`ewetoso knigata bil pogolem. Spored d-rDejvid Luis, eden od u~esnicite vo is-tra`uvaweto. Ne e va`no {to ~itate,potrebno e samo da se zadlabo~ite voprikaznata i da istra`uvate {to sa-kal avtorot da vi ka`e, pri toa vieste daleku od sekojdnevnite problemii stresovi. Za otpu{tawe na site mus-kuli i da se oslobodite od napnatos-ta, potrebno e da ~itate vo tivka at-mosfera pove}e od 6 minuti# - velid-r Luis.

Mnogu eksperti i dosega prepora~u-vale ~itawe ubava literatura kakoantistres terapija i zdrava navikapred spiewe.

- ^itaweto e eden od odli~nitena~ini za smiruvawe, osven ako kniga-ta ne e so voznemiruva~ka sodr`ina ineizvesen kraj. Vo uslovi na pridu{e-no svetlo, teloto dobiva znak dekatreba da se opu{ti i da si dade odmor.Sprotivno na ova ekranite i moni-torite na televizorite i kompjuteritemu davat znak na teloto, deka treba dase razbudi. Zatoa podobaro e predspiewe, da se ~ita, veli d-r Luis.

Pri ~itaweto na fantasti~ni, emo-tivni prikazni, ~estopati, tolku mno-gu se vnesuvame vo prikaznata, se po-istovetuvame so likovite i samitestanuvame del od prikaznata. Ekspe-rimentalni nau~ni studii poka`alezna~itelen porast na empatijata kaj~itatelite - ispitanici. Nau~nicitesovetuvaat: da se vnesete vo prikaz-nata, da zaboravite na realnite prob-lemi i nesvesno da se oslobodite odstresot.

Nova studija za depresijata, velideka, ~itaweto na motivira~ki knigi,vo kombinacija so odreden tretman,navistina, pomaga za lekuvawe na de-presijata i zgolemuvawe na samodove-rbata. Za d-r Kristijan Vilijams odUniverzitet vo Glazgov, rezultatitese impresivni i ohrabruva~ki: "Kajslu~aevi, koi se soo~uvaat so odredenstepen na depresija ili namalena sa-modoverba, terapija od psihijatriskiseansi i motivira~ki knigi, donesoavidni rezultati#.

^itaweto knigi vo tekot na `ivotote "investirawe# - va{iot mozok }e imapobistri misli i vo podocne`ni godi-ni, {to e konstatirano vo najnovo is-tra`uvawe, vo koe bile vklu~eni 294lica, so napolneti 80 godini. Qubite-lite na ~itaweto, vo tek na niz godi-ni, imale posve`a memorija i koncen-tracija. ^itaweto i pi{uvaweto e se-kojdnevna ve`ba na mozokot. Site onie{to niz godini praktikuvale ~itawe ipi{uvawe, nadvor od u~ili{nite ob-vrski, vo starosta poka`uvaat podob-ro funkcionirawe na mozokot, velatnau~nicite.

Eve, u{te edna nade`na vest zaqubitelite na knigata: ^itaweto, po-kraj toa, {to ja ~uva intelegencijata ipomneweto, pretstavuva i prevencijaod Alchajmerova bolest. ^itaweto e"fiskultura# za mozokot. Neaktivniot~ovek, kako i neaktivnite organi vonegovoto telo, se podlo`ni na zabolu-vawa.

Da zaklu~ime: onoa {to brojnite na-u~ni medicinski istra`uvawa vo pos-lednite decenii go otkrivaat ili na-u~no go potvduvaat, brojni filozofi,nau~nici i pisateli od minatite ve-kovi go znaele, nasetuvale ili go po-~ustvuvale: ^itaweto na dobra kniga elek za mnogu bolesti na ~ovek! Ovaakonstatacija na starite mudreci, namni se ~ini, osobeno se odnesuva zasovremeniot ~ovek!

Drago Stojanov, penzioner

Knigata kako lek

@ivotot e kako voz so site svoistanici, zaobikolnici, raskrs-nici i nesre}i. Patuvaweto go

zapo~nuvame so svoite roditeli i mis-lime deka tie }e ostanat so nas i }epatuvame sekoga{ zaedno. Me|utoa, nanekoja popatna stanica, nivniot pat za-vr{uva, a na{iot prodol`uva. Nie goprodol`uvame na{eto patuvawe niz`ivotot bez niv. Za sre}a vo vozot os-tanuvaat u{te mnogu patnici. Me|u nivse na{ite bra}a, sestri, rodnini, pri-jateli..., duri i qubovta na na{iot`ivot.

Kako se dvi`i vozot, mnogu od nivizleguvaat, pritoa ostavaj}i ~esto go-lemi praznini vo na{iot `ivot. Nekoiduri i ne gi ni zabele`uvame deka sesimnale, a nivnoto otsustvo go osoz-navame mnogu podocna.

"Vozot# se dvi`i niz godinite, a pa-

tot e poln so radost, taga, po-zdravuvawa, prostuvawa, pre-gratki, solzi, bakne`i, dolgi

pogledi, mavtawa so race...Uspeh e ako so sekoj patnik i sopat-

nik uspee{ da ima{ dobri odnosi, da tiostane prijatel. Patuvame, a golemamisterija e {to nikoga{ ne znaeme nakoja stanica i nie }e mora da izlezeme.Kade i kako }e zavr{i na{eto patuva-we niz `ivotot.

Toa ne znaeme, no morame da go sa-kame `ivotot, da prostuvame i sekoga{da go dademe najdobroto od sebe svesnideka neizbe`no }e dojde momentot kogai nie }e morame da go napu{time vozot,da se simneme na nekoja popatna stani-ca. I toga{ na{eto mesto }e ostaneprazno, no }e ostanat zad nas, onie koi}e prodol`at da patuvaat, spomenite,dobrite dela, dobrite misli, dobritezborovi. Zatoa neka na{eto patuvawebide so vozot na qubovta, ispolnet sozdravje, uspeh i ostvareni soni{ta. Ku-

ferite, torbi, ~anti, pari~nici, nekani bidat polni so qubov i nam i na site{to ni se dragi.

Na denot koga }e se simneme od vozotna `ivotot da bideme blagodarni i dane dozvolime drugite patnici da nividat solzi vo o~ite. Neka ne vidat izapametat kako sre}ni patnici!

Ponekoga{ se pra{uvam dali i jaskoga }e go napu{tam "vozot#, }e ostavampraznina koja nikoj nema da ja zabele-`i? Ne bi sakala da bide taka! Zatoa}e se trudam so seto srce iako sum votretoto doba od `ivotot, na nekoja odpoposlednite stanici na vozot na `i-votot da se simnam so spokoj vo du{atai radost vo srceto.

Dodeka razmisluvam vozot prodol-`uva i jas vo nego. Prodol`uvam da pa-tuvam niz `ivotot so krenata glava, so`elba da vidam novi predeli, da do-`iveam u{te mnogu interesni sodr`i-ni, u{te mnobu prijatelstva...

Gorica Mihajlova

Vozot na `ivotot

AKTIVNOSTI PENZIONER plus 89 dekemvri 201510

Dolgogodi{nata tradicionalnasorabotka na zdru`enijata napenzioneri od Kumanovo i Kriva

Palanka se ostvaruva i preku dram-skata rabotilnica na KUD „\oko Si-monovski” od Kumanovo. Vo ramkite nataa aktivnost, na 19-ti noemvri vokino-salata pri Centarot za kulturavo Kriva Palanka, kumanovskite pen-zioneri od dramskata sekcija se pret-stavija so komedijata „Somnitelnolice” od Branislav Nu{i}. Akterite -amateri preku duhovno-satiri~nataparodija, so spontan i inspirativenhumor, mo{ne uspe{no go dolovijavremeto na koe se odnesuvaat slu~u-vawata i birokratskiot odnos na to-ga{nata politi~ka uprava i lokalnavlast.

Pokraj zna~itelniot broj krivopa-lane~ki penzioneri, na pretstavataima{e i mnogu gra|ani od site vozras-ti i qubiteli na teatarot. Penzione-

rite artisti od Kumanovo ovaa pret-stava ja imaat odigrano pove}e od de-setina pati vo Republika Makedonija,vklu~itelno i vo Vrawe - RepublikaSrbija. Uspe{nata izvedba gi prosla-vi ~lenovite na Dramskata rabotil-nica od ZP Kumanovo i tie stanaa po-pularni i posakuvani posebno od pen-zionerskata publika {irum Republi-kava. Posetitelite vo Kriva Palankabea voodu{eveni od nastapot na ama-terite koi ja odigraa pretstavata nanajvisoko profesionalno ramni{te.

Pokraj pretstavata, doma}inite odZP Kriva Palanka, sozdadoa usloviza me|usebna sredba i dru`ewe napretstavnicite od dvete zdru`enija,pri {to bea razmeneti mislewa iiskustva od sopstvenoto dejstvuvawe.Vakva praktika e primenuvana i vodrugite mesta kade {to gostuvga{eDramskata rabotilnica od Kumanovo.

B.S.-A.I.

ZP Kriva Palanka

Pretstava „Somnitelno lice” i za krivopalan~ani

ZP Ohrid i Debrca i Osnovnotou~ili{te "Hristo Uzunov” na20-ti noemvri 2015 godina ja

organiziraa pettata Me|ugeneracis-ka sredba na penzionerite od Mes-niot ogranok Gorna vla{ka maala iu~enicite od u~ili{teto. Na ovaa

tradicionalna manifestacija, {toe proekt na Evropskata unija, a rea-lizacija na SZPM, prisutnite gipozdravija: pretsedatelot na Mes-niot ogranok Milan Mal~eski, di-rektorot na OU m-r Toni Simonos-ki, pretsedatelot na ZP Ohrid i De-brca \or|i Trp~eski, a od Lokalnatasamouprava, zamnenik gradona~al-

nikot Angel Janev.Po zaedni~kata sredba na penzio-

nerite i u~enicite i razgovorot zatoa kako se stanuva penzioner i koise aktivnostite i pridobivkite napenzionerite, be{e izvedena bogataedno~asovna kulturno-umetni~ka

priredba pod rakovod-stvo na nastavni~katapo muzika Vera Bulos-ka. Me|ugeneraciskatasredba be{e zbogatenai so nastapot na peja~-kata grupa "Dalgi# idramsko-recitators-kata dru`ina "Razvi-gor~e# pri ZP Ohrid iDebrca, pod rakovod-stvo na nastavni~katavo penzioja Rista Moj-soska.

Za uspe{nata orga-nizacija, pridonesot i u~estvoto voMe|ugeneraciskata sredba, koja go-dinava odbele`a mal jubilej - petgodini od postoeweto, pretsedate-lot na ZP Ohrid i Debrca \or|i Trp-~eski na direktorot na OU "HristoUzunov# m-r Toni Simonoski, muvra~i Pofalnica.

K.Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Petta me|ugeneraciska sredba

Na 22, 23 i 24 noemvri 2015godina delegacija od dese-tina pretsedateli na zdru-

`enija na penzioneri, ~lenki naSojuzot na zdru`enija na gradSkopje, bea vo tridnevna posetana Konfederacijata na sindikatina Albanija, vo ~ij sostav se ipenzionerite. Delegacijata sos-tavena od prvite lu|e na skops-kite zdru`enija predvodena odQup~o Dimovski, pretsedatel naSobranieto i Metodija Novkovs-ki, pretsedatel na Izvr{niotodbor na SZP na grad Skopje, japrimi Koq Nikolaj, pretsedatel naKonfederacijata na sindikati na Al-banija so negovite sorabotnici. Nasredbata vo Tirana, bea razmeneti is-kustva od rabotata na dvete multiet-ni~ki asocijacii pri {to Koq Nikolaj

go iska`a svoeto voodu{evuvawe odrezultatite i od aktivnostite koi giima Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija.

- Fasciniran sum od postignuvawa-ta na va{ite zdru`enija i na Sojuzotna ~elo so va{iot pretsedatel Dragi

Argirovski. Vie ne ste primersamo za zemjite od opkru`uvawe-to, tuku i po{iroko, na Balkanot.Problemite na penzionerite sesli~ni na ovie prostori i sora-botkata }e bide korisna za site,a za nas posebno - istakna pret-sedatelot na Konfederacijata nasindikati na Albanija Koq Ni-kolaj.

Inaku delegacijata od Skopjepokraj Tirana poseti i nekolkudrugi gradovi vo Albanija me|ukoi: Dra~, Drus, Golem, Kruja,Skadar i Elbasan i se zapozna so

pove}e kulturni i istoriski obele`jai institucii. I ovaa poseta na Al-banija e u{te eden nov most na prija-telstvo me|u penzionerite od dvetezemji.

M. Novkovski

Po povod Me|unarodniot den natrudovite invalidi, Zdru`e-nieto na trudovi invalidi od

Ohrid na 3-ti dekemvri odr`a sve-~ena sednica na koja za praznikotzboruva{e pretsedatelotKliment Dimoski, pri {toja naglasi potrebata za po-dobri uslovi za za{tita narabotnicite na nivnite ra-botni mesta so cel da senamali brojot na invalidi-te, {to e i edna od priori-tetnite zalo`bi na zdru-`enieto.

- Licata koi }e stanatinvalidi vo tekot na rabo-tata, nastojuvame vo ramki-te na na{ite mo`nosti daim pomogneme. Ohridskotozdru`enie na trudovite invalidibroi 1.533 ~lenovi i ima tendencijana porast bidej}i kon ova zdru`eniepristapuvaat invalidizirani licaod drugite srodni ohridski zdru`e-nija. Zdru`enieto ima dobri uspesina kulturen i sportski plan,kako ivo obezbeduvawe osnovni namirniciza ~lenovite, - istakna Dimovski.

Praznikot na trudovite invalidina sve~enata sednica im go ~estita-{e i pretsedatelot na IO na ZP Oh-rid i Debrca \or|i Trp~eski, kojizrazi zadovolstvo od dosega{natasorabotka so trudovite invalidi i

posaka taa uspe{no da prodol`i. Popovod praznikot na trudovite inva-lidi vo sosedna Struga se odr`a za-edni~ka sredba na rakovodstvata nazdru`enijata od Debar, Ohrid, St-

ruga, Pogradec i Kor~a - Albanija,na koja prisutnite razmenija pozna-nstva, mislewa i nasoki za idna so-rabotka. Na sredbata prisustvuva{ei pretsedtaelot na trudovite inva-lidi na Albanija Abdula Umari, kojso zadovolstvo gi pozdravi prisut-nite i izrazi `elba ovaa sredba dastane tradicionalna.

Inaku, praznuvaweto na Me|una-rodniot den na trudovite invalidizavr{i so zaedni~ka sredba na sitezdru`enija od ovaa kategorija kojana {esti dekemvri se odr`a vo Bi-tola. K. Spaseski

Zdru`enie na trudovi invalidi Ohrid

Odbele`an Me|unarodniotden na trudovite invalidi

Na 25 noemvri 2015 godina na me-|uarodniot Den za nasilstvo vrz`enite i devoj~iwa "Zonta klu-

bot” od Skopje ja zapo~na kampawta

„Oboj go svetot vo portokalovo”."Zonta klub” vo Skopje e formiran

na 28 januari 2004 godina i e ~lenka

na "Zonta Me|unarodna svetska orga-nizacija” koja raboti od 1919 godina,za unapreduvawe na statusot na `e-nite. Kampawata „Oboj go svetot vo

portokalovo” e finan-sirana od USAID igeneralniot sekretarna OON Banki Mun i edel od javnata kampa-wa za postignuvawejavna svest protiv na-silstvoto vrz `enata.Portokalovata bojasimbolizira optimis-ti~na idnina vo kojanema nasilstvo vrz`enite i devoj~iwata.

Vo na{ata Republi-ka vo minatata godinaregistrirani se 901

slu~ai na nasilstvo od koi 83% senasilstvo vrz pone`niot pol. Ovojbroj na nasilstvo sigurno bi bil pogo-

lem koga site slu~ai bi bile prijavu-vani.

"Zonta klubot” svojata kampawa„Oboj go svetot vo portokalovo” ja za-po~na na Plo{tadot Filip Vtori voSkopje so formirawe na portokalovapandelka so koja go ozna~i aktivizmotprotiv nasilstvoto vrz `enata. Po~-nuvaj}i od ovoj den bea poseteni 13gradovi niz cela Makedonija so por-tokalov avtobus. Site u~esni~ki noseaportokalovi mai~ki, pandelki i tor-bi~ki. Ovaa kampawa be{e poddr`anai od klubovite na posetenite gradovi.

Pokraj ~lenkite od drugite gradoviaktivno u~estvo zedoa i ~lenkite odAktivot na penzionerkite pri ZP Ki-sela Voda, od ogranokot „11 Oktom-vri” . So ovaa kampawa na "Zonta klub”od Skopje i ostanatite klubovi i oddrugite gradovi sigurno deka nema daprestane nasilstvoto vrz `enite, nosigurno }e pridonese za budewe nasvesta. Kampawata zavr{i na 10 de-kemvri na Denot na ~ovekovi prava, soprigodna proslava pred Siti Mol voSkopje. Zora Ta{eva

Rakovodstvoto na ZP [tip i Kar-binci na 02.12.2015 godina na 23istaknati aktivistki im organi-

zira{e ednodnevna ekskurzija. Penzi-onerkite so pretsedatelkata Cena

Stefanova go osmislija ova patuvawedo Mavrovskoto Ezero i manastirotSv. Jovan Bigorski. Patem veselata

atmosfera ne gi napu{tiekskurzijantite, koi u`i-vaa vo prirodnite uba-vini. Impresionirana odubavinata poetesataCveta Spasikova go zaki-ti patuvaweto so stiho-vite: "Sonce, vozduh, voda- lekari se tri - ako zna-e{ da gi ceni{ - zdrav }ebide{ ti#. Zakrepnuva-weto vo Mavrovi Anoviu{te pove}e ja izostrigletkata kon ezeroto vokoe se ogleduva{e priro-data otslikuvaj}i pre-ubav pejsa` vo vodata. So

obnovena energija, osve`eni, so dajre ipesna, penzionerkite se upatija kon

manastirot Bigorski, vgnezden vo big-ornata planina. Velelepnoto zdanie giotvori te{kite dveri. Penzionerkitevlegoa vo manastirot, a de`urniot du-hovnik im go raskaa `itieto na Sv. Jo-van Bigorski i na ovoj svet hram, koj zapet godini polni 1000 leta postoewe.Potoa vnimanieito go naso~ija konkov~egot so mo{ti na svetcite. Sporedotecot tie se u{te miroto~at, pa zatoavo hramot se ~ustvuva miris na mir {tosmiruva. Ikonostasot e original, kako{to go izrabotile neimarite toga{, vodlaboka rezba, vo oreovo drvo. Penzi-onerkite kupija suveniri za spomen ipomo{ na manastirot i pobrzaa kon av-tobusot. Vremeto brzo te~e{e, a sporedprogramata im ostana u{te posetata naVrutok za i ottamu da ponesat ubavispomeni. Vo veselo raspolo`enie seupatija kon Gostivar, kade i baklavatabe{e neizbe`na. C.S.

ZP [tip i Karbinci

Ekskurzija na zaslu`ni akivistki

Na 15 dekemvri 2015 godina So-branieto na ZP \or~e Petrovodr`a sednica na koja bea done-

seni va`ni odluki i dokumenti. Nasednicata pokraj ~lenovite, prisus-tvuva{e i gradona~alnikot na op{ti-na \or~e Petrov Sokol Mitrovski,koj gi pozdravi prisutnite i ~e-stitaj}i im ja Novata 2016 godina imveti deka i ponatamu sorabotkata }ese prodlabo~uva i zbogatuva so novisodr`ini i aktivnosti, so cel `ivo-tot na najvozrasnite `iteli da bide{to podobar i poprijaten.

Vo ponatamo{niot tek na sednicataza pretsedatel na Sobranieto be{eizbrana Sne`ana Mir~eska dosega-{en ~len na Sobranieto, a za ~len naSobranieto na SZPM be{e izbran d-rStojan~e Stefanovski.

Na sednicata bea usvoeni Izve{ta-jot za rabota vo 2015 godina, Rebalan-sot na buxetot i odlukata za vremenofinansirawe do donesuvawe na Fi-nansoviot plan za 2016 godina. Istotaka, na sednicta be{e i usvoena

Programa za ra-bota na zdru`e-nieto za 2016 go-dina.

Pokraj toa be-{e donesena od-luka za odr`uva-we na sve~enasednica na sob-ranieto na koja }ebidat dodeleniblagodarnici zaosoben pridonesvo razvojot i rab-otata na zdru`enieto vo izminatiotpetgodi{en jubilej 2011-2015 vo kojse ostvareni postignuvawa i rezulta-ti za po~it, a istite }e bidat pome-steni vo specijalno jubilejno izdaniekoe pretstavuva prodol`enie na pre-thodno izdadenata Monografija popovod 10 godi{niot jubilej. Inaku ZP\or~e Petrov opstojuva ve}e 15 godi-ni i e edno od najuspe{nite zdru`e-nija ~lenki na Sojuzot na zdru`enijana penzioneri na Makedonija.

Na sednicata isto taka, be{e oce-net nastapot na dramskata sekcija odZP Kumanovo kako mnogu uspe{en.Pretstavata e del od sorabotkata me-|u ovie dve pobratimeni zdru`enijakoi sorabotuvaat i razmenuvaat isku-stva pove}e godini na site poliwa odrabotata. Po pretstavata „Somnite-lno lice” ima{e dru`ewe na koi sta-rite i novite prijatelstva se po-tvrduvaa so pesna i oro.

Qubinko Ristov

ZP Kisela Voda

Oboj go svetot vo portokalovo

ZP \or~e Petrov

Doneseni va`ni dokumenti i odluki

Pretsedateli na skopskite zdru`enija na sredba vo Tirana

Nov most na me|unarodna sorabotka

INTERVJUPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 11

Po~ituvan pretsedatele na najgolematanevladina organizacija, Sojuzot na zdru`eni-jata na penzionerite na Makedonija, najnapredgolema blagodarnost {to izdvoivte vreme zaovoj na{ razgovor iako imate mnogu obvrski iaktivnosti. Vie ste gostin vo Va{iot rodengrad kade {to e poznata Va{ata novinarskakariera, no sepak da se potsetime na Va{itepo~etoci.

- Za Kumanovo, mojot roden grad, me vrzuvaatmnogu ubavi i nezaboravni spomeni. Roden sum na17 mart 1939 godina, kako petto dete i edinstvensin vo poznato zanaet~isko semejstvo. Imav mno-gu sre}no detstvo kako milenik na roditelite i~etirite postari sestri. Vo mladosta so svoiteaktivnosti i doma}inskoto vospituvawe stanav imilenik na gradot vo koj zavr{iv gimnazija, a po-toa Novinarska {kola vo Belgrad i Filozofskifakultet vo Skopje. Nezaboravni se moite dru-garuvawa, serenadite vo kumanovskite maala,brigadirskite denovi i proglasuvaweto dvapatiza udarnik. Kako pretsedatel na studentskatamladina na toga{nata Kumanovska okolija, voletniot period organiziravme golem broj aktiv-nosti, izbori na studentska ubavica od Kumano-vo, Kriva Palanka i Kratovo i drugo.

Vo Kumanovo zapo~na i mojata novinarska ka-riera, najprvin kako honoraren dopisnik na Mla-dinskata programa na Radio Skopje, kako i na"Trudbenik#, na "Politika# od Belgrad i na spor-tskata rubrika na "Nova Makedonija#. Pri toa,imav mnogu dobra sorabotka so postarite cenetikolegi Petar Trajkovski, Aleksandar A~kovski iTrajko Pa~kov.

Vo burnite profesionalni novinarski vodivlegov na 1 septemvri 1960 godina, kako eden odosnovopolo`nicite na Televizija Skopje i bevavtor na prviot televiziski prilog na makedon-ski jazik vo mart 1961 godina. Toa be{e mojot na-stap vo `ivo vo centralniot TV-dnevnik na JRTvo Belgrad, kade {to informirav za aktivnosta

na mladinata vo Makedonija na po~etokot naSojuznata mladinska akcija za izgradba na avto-patot Kumanovo - Miladinovci. Ovoj moj uspe{enteleviziski nastap vleze vo analite na Make-donskata televizija, kako i vo razni enciklope-dii. Vo prvite godini na ra|aweto na makedon-skata televizija podgotviv i golem broj televi-ziski informacii, bele{ki i reporta`i od sitekraevi na Makedonija. Taka se afirmira{e no-viot medium, a so toa i jas kako avtor. Vo toavreme go podgotviv prviot TV-prilog za ubavi-nite na Vodno, prilogot za prvata Gali~ka svad-ba, za prviot Ohridski maraton, za zimskiot ko-{arkarski turnir vo kumanovska Sokolana, aizvestuvav i za posledicite od Skopskiot ze-mjotres vo 1963 godina, kako i za izgradbata naSkopje kako grad na solidarnosta.

Na Denot na osloboduvaweto na Kumanovo 11noemvri, vo 1965 godina stapiv vo brak so mojatapo~ituvana sopruga Biljana, so koja patem ka`a-no vo 2015 godina ja odbele`avme i zlatnatasvadba. Od 1965 do 1972 godina, novinarskatakariera ja prodol`iv kako dopisnik na Make-donskata televizija od Kumanovo, Kriva Palankai Kratovo, od kade {to izvestuvav za golem brojnastani od stopanskiot, kulturniot i sportskiot`ivot. Gi podgotviv i prvite TV-reporta`i zagolemite uspesi na kumanovskoto stopanstvo, zateatarot i galerijata, za postigawata na Fud-balskiot klub "Kumanovo# kako republi~ki prvaki ~len na Vtorata sojuzna liga, za uspesite na AceRusevski i na drugite bokseri, potoa za zna-~eweto na Prohor P~inski, za ubavinite na man-astirot "Joakim Osogovski# vo Kriva Palanka iza Kratovo - gradot na kulite i mostovite. Ovie

reporterski zapisi ne samo {to se emituvaa voemisiite na Makedonskata radio i televizija,tuku bea emituvani i vo drugi studija vo toga{naJugoslavija, pa i na Balkanot. Normalno, pi{uvavi za razni nedostatoci, problemi i propusti, nopri toa sekoga{ imav analiti~ki pristap, soprovereni fakti i so predlozi za izleznire{enija. Za `al, toa na dene{noto novinarstvonajmnogu mu nedostasuva.

Vo 1971 godina, ja podgotviv i mojata prva pub-licisti~ka kniga "Od vizija, do stvarnosta inovi ~ekori# posvetena na kumanovskoto stopan-stvo kako raritet, bidej}i desetina godini ne seznae{e {to e toa zaguba. Za ovaa kniga ja dobiv{totuku vovedenata Noemvriska nagrada za pub-licistika na op{tina Kumanovo. Nabrgu potoa gipodgotviv i monografiite za fabrikata "Kar-po{# od Kriva Palanka i za ZIK od Kumanovo.

Vo 1972 godina, poradi nazna~uvawe zaurednik na Dopisnata redakcija na MTV, sepreselivte da `iveete vo Skopje. Se prekinali vrskata so rodniot kraj?

- Pred s¢, sekoga{ mislam pozitivno za moetoKumanovo. Imam golem broj rodnini i prijateli,no i po~ituvani penzioneri. Na decata od moitedve sestri {to `iveeja vo Kumanovo sum imvuj~e, na nivnite deca dedo-vujko, a ve}e sum idedo-dedo vujko. Karakteristika na moetosemejstvo e me|usebnoto po~ituvawe i sloga. Dvesestri mi `iveat vo Skopje. Neodamna na najs-tarata sestra Du{ka, koja e rodena vo Kumanovo1925 godina, sve~eno i go proslavivme 90-tiotrodenden. So dvete sestri i so nivnite deca ivnuci, kako i so soprugata Biljana, na{ata }erkaConka, zetot Leko i vnukot Stefan ~esto go pose-tuvame Kumanovo. Jas sum i vo postojan kontakt sogolem broj prijateli od Kumanovo, Kriva Palankai Kratovo, a iskreni drugari i sobesednici imami vo Skopje i vo site drugi gradovi vo na{ataubava zemja, no i nadvor od nea.

Ne potsetivte na po~etocite. [to se slu~u-va{e ponatamu vo Va{ata ~etirideceniska ka-riera do Va{eto penzionirawe?

- Pokraj drugite anga`mani ja oformiv Dopis-nata redakcija na MTV, bev dolgogodi{en ured-nik na TV-dnevnik, zamenik-odgovoren urednikna Programite za nacionalnostite, izvr{en ure-dnik na emisiite "Novinarski klub# i "Programana gradovite# i drugo. Kako novinar i urednikizvestuvav od re~isi site najzna~ajni nastani vona{ata zemja, a bev izvestuva~ i od stranstvo. ZaTV-reporta`ata "Makedoncite vo Vojvodina# jadobiv presti`nata nagrada "Krste Misirkov# naZdru`enieto na novinarite na Makedonija, potoa"Zlatno pero na humanosta# na Crveniot krst naMakedonija, priznanieto "Majka Tereza# i drugi.Vo penzija zaminav kako pomo{nik-generalendirektor na MRT za programski pra{awa.

Gospodine Argirovski, Vie ste me|u retki-te dobitnici od ovoj region na nagradata "11Oktomvri#, no i edinstven za novinarstvo ipublicistika. [to pretstavuva za Vas dobiva-weto na ovaa najvisoka dr`avna nagrada za`ivotno delo?

- ^est i gordost, priznanie za postignatoto, noi pottik za novi aktivnosti i plodotvorna rabo-ta i tvore{tvo. ^uvstvuvam zadovolstvo i gole-ma blagodarnost {to i za ovaa nagrada, kako i zaizborot za li~nost na godinata vo vesnikot "NovaMakedonija# dobiv golem broj ~estitki od koleginovinari, no i od golem broj penzioneri.

Poradi evidentnite rezultati vo martgodinava povtorno ednoglasno bevte izbran zaprv ~ovek na penzionerskata organizacija naMakedonija. Ka`ete ni so {to vo momentov epreokupiran Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija?

- Vo ovoj period se analiziraat postigawata iaktivnostite i finansiskoto rabotewe, a se ut-vrduvaat i programskite zada~i i Finansiskiotplan za 2016 godina. Ve}e nekolku godini rabo-time mnogu uspe{no, racionalno i doma}inski, so

pozitivni finansiskirezultati. Toa go pot-vrdi vo svojot izve{taji Nadzorniot odbor naSZPM. Podgotvivme inov, po evropski stan-dardi, Statut za rabotana Sojuzot na zdru`e-nijata na penzioneritena Makedonija, ja oso-

vremenuvame na{ata veb-stranica, ja podobru-vame sodr`inata na prilogot "Penzionerski vi-dici# i na besplatniot vesnik "Penzioner plus#.Vo ovoj period zajaknata e i rabotata na rabot-nite tela na Izvr{niot odbor na SZPM.

ie neodamna se vrativte od Qubqana, R.Slovenija, kade {to u~estvuvavte na 15. festi-val za treta `ivotna doba kade {to imavteizlagawe na Me|unarodnata konferencija nakoja u~estvuvaa pretstavnici na penzionerskisojuzi od golem broj zemji. Za {to be{e Va{etoizlagawe?

- Na ovoj zna~aen me|unaroden festival,SZPM, a so toa i Republika Makedonija dostojnose pretstavija, so mnogu uspe{en nastap na kultu-rno-umetni~kite dru{tva na ZP Radovi{ i Kon-~e i na ZP Makedonska Kamenica. Na Me|unarod-nata konferencija kako gostin na Evropskataunija imav izlagawe na tema "Kako do aktivnostareewe#. Moeto izlagawe be{e pozdraveno odpoznatiot i vlijatelen evropratenik i izvestu-va~ za Makedonija vo Evroparlamentot, Ivo Vaj-gl, pod ~ie rakovodstvo se odr`a Me|unarodnatakonferencija za treta `ivotna doba vo Qubqa-na. Temata e prifatena kako mnogu aktuelna, bi-dej}i fakt e deka se zgolemuva dol`inata na `i-votniot vek na naselenieto ne samo kaj nas, tuku

toa e trend i vo jugoisto~na Evropa i po{iroko.Naselenieto vo Makedonija s¢ pove}e staree, pazatoa e i postojanoto nastojuvawe na SZPM da segradat {to pove}e penzionerski i starski domo-vi. Gri`ata kon starite lu|e od den na den vo na-{ata zemja e se pogolema, no na dol`inata na `i-votniot vek vlijae i dru`eweto i aktivnoto sta-reewe. Organizirame sportski natprevari, fol-klorni revii, piknik-sredbi na koi doa|aat po8000 penzioneri. Podatocite na PIOM poka`u-vaat deka tretina od penzionerite vo RepublikaMakedonija ili poto~no 91 252 penzioneri se navozrast do 65 godini. Statisti~ki imame 72 431penzioner na vozrast od 66 do 70 godini. Ne{topomalku od 100 000 lica se na vozrast od 71 do 80godini. Od 81 do 85 godini imame 25 909 penzio-neri i okolu 10 000 od 86 do 95 godini. Od 96 do99 ima 143 penzioneri. Vo Makedonija ima 9-mi-na stogodi{nici, 14 so 101 godina, so 102 do 105ima po ~etvorica, so 106 eden i so 108 dvajcapenzioneri. Najstariot `itel vo Makedonija ima113 godini!

Iznesovte kako dejstvuvate nadvor od zem-jata, no Vie i Sojuzot sorabotuvate i so Vla-data i lokalnata samouprava, a kako rezultatna toa penzionerite dobija niza benefiti. Ka-`ete ni ne{to i za toa.

- Evropskite standardi i poraki se jasni: ne-vladinite penzionerski organizacii treba dasorabotuvaat so dr`avnata i lokalnata vlastako sakaat da gi re{avaat problemite na staritelu|e. SZPM e reprezentativen partner na Vlada-ta za pra{awa od ovaa oblast i spored na{iteprogramski celi se zalagame za za{tita i una-preduvawe na standardot na penzionerite i zadrugi dobivki vo interes na mnogubrojnata pen-zionerska populacija. Vo ramkite na toa baramepenziite da se ispla}aat redovno do 6 ({esti) vomesecot, da se usoglasuvaat i zgolemuvaat. Isto-vremeno insistirame i za podobra zdravstvenaza{tita i za osloboduvawe od participacija napenzioneri so poniski penzii, za prodol`uvawena besplatna bawsko-klimatska rekreacija, zabesplaten turisti~ki vikend, za besplaten `e-lezni~ki i gradski avtobuski prevoz i sli~no.Kako rezultat na taa sorabotka denes prose~natapenzija vo Republika Makedonija iznesuva 13 100denari, odnosno 213 evra i e najvisoka vo spore-dba so zemjite od na{eto sosedstvo. [to se odne-suva do sorabotkata so lokalnata samouprava itaa e uspe{na, posebno za otvoraweto na noviklubovi na penzioneri.

Kako i za s¢ godinite se redat, a so toa iuspesite i rezultatite, se razbira ako postoianga`iranost, posvetenost i entuzijazam?Kolku godini postoi penzionerskoto organi-zirano dejstvuvawe vo Makedonija?

- Sojuzot na penzionerite na Makedonija eformiran vo dale~nata 1946 godina, kako kolek-tiven ~len na edinstvenite sindikati na Make-donija. Vo 1947 godina, bile evidentirani samo500 penzioneri, a vo 1960 godina toj broj e zgole-men na 15 300. Deset godini potoa imalo 51 500penzioneri, a zna~ajno zgolemuvawe ima{e vo1990 godina - 166 200 korisnici na penzija. Vo2000 godina registrirani se 241 200 penzioneri,a decenija potoa okolu 280 000. Vo 2015 godina,brojot na korisnicite na penzija vo RepublikaMakedonija iznesuva okolu 300 000 od koi 250000 se ~lenovi na SZPM, a ostanatite se vo trisojuzi na invalidski penzioneri. SZPM e asoci-jacija od 53 zdru`enija na penzioneri.

70 godini e redok jubilej. Kako ovoj zna~a-en nastan }e go odbele`at penzionerite vo na-{ata zemja?

- Vo tekot na celata 2016 godina site mani-festacii i aktivnosti }e bidat vo znakot na ovojzna~aen jubilej. Se planira na 20 septemvri -Denot na penzionerite na Makedonija, da se odr-`i sve~ena akademija, da se izdade Monografijaposvetena na jubilejot, da se odr`at so zgolemenkvalitet regionalnite i Republi~kite sportskinatprevari i regionalnite i Republi~kata revi-ja na pesni, muzika i igri, da se zgolemat humani-tarnite aktivnosti i sli~no. Vo prviot mesec naNovata godina se o~ekuva preseluvawe na SZPMvo novi rabotni prostorii, vo mart }e se odbele-`i 50-tiot broj na "Penzionerski vidici#, prilogna vesnikot "Nova Makedonija#, a vo noemvri 100-

tiot broj na na{iot besplaten vesnik "Penzionerplus#. So posebni aktivnosti jubilejot }e se od-bele`i i vo zdru`enijata na penzionerite -~lenki na SZPM.

Ubavi i mnogu aktivnosti vo koi Vie }ebidete sto`erot okolu koj }e se odviva setotoa, no Vie ste poznat i kako ~ovek so golematvore~ka energija na op{testven plan, no i ka-ko novinar i publicist. Avtor ste na 18 knigiod koi 5 se za penzionerskata problematika.Mo`e li da o~ekuvame ne{to novo i na ovojplan?

- Vo ~est na jubilejot na na{ata najmasovna ne-

vladina, nepoliti~ka multietni~ka organizaci-ja ja podgotvuvam novata publicisti~ka kniga soaktuelna penzionerska problematika "Argumen-tite ja osvetluvaat vistinata#.

Na kraj {to bi im pora~ale na sega{nite ina idnite penzioneri na pragot od Novata 2016godina?

- Znamenitiot ~e{ki pisatel Franc Kafkaveli deka "mladosta e sre}na za{to mo`e da javidi ubavinata#. Sekoj {to }e uspee da ja zadr`itaa sposobnost, nikoga{ nema da ostari.

Zatoa po~ituvani penzioneri, Novata 2016godina, da vi donese mnogu sre}a, radost i dos-toinstveno zdravo i aktivno stareewe i mo`nostda ja prepoznaete ubavinata na malite sekojd-nevni ne{ta koi go pravat `ivotot.

Razgovorot go vode{eIrena Dimitrovska

Akcenti od megaintervjuto so Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM na Televizija K 3 vo Kumanovo

SZPM dostoinstveno }e odbele`i 70-godi{en jubilej vo 2016 godina

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 89 dekemvri 201512

Më 10 dhjetor 2015, është mba-jtur mbledhja e pestë e Këshi-llit ekzekutiv i Lidhjes së sho-

qatave pensioniste të Maqedonisë.Në mbledhje, pos anëtarëve kanëmarrë pjesë: Besnik Pocesta, nënkry-etar i Kuvendit të LShPM,Mitre Stojanovski, kryetari Këshillit mbikëqyrës iLShPM, Vasil Zimbakov,kryetar i Komisionit përstatut, Zdravko Petkov-ski, kryetar i Komisionitpër sport dhe rekreim,Kalina S. Andonova, kry-etar i Komisionit për in-formim dhe veprimtari bo-tuese, Mendo Dimovski,kryetar i Komisionit përjetën kulturore zbavitëse dhe konta-bilisti kryesor i LShPM Pero Andreev-ski. Ka munguar me arsye StankaTrajkova, sekretar i KE të LShPM.

Në fillim të mbledhjes pati përkujtimme një minutëheshtje me çka ju bënderim kryetarit të ndjerë të KE të

LShPM Metodi Toshevski.Më pas në mbledhje njëzëri është

zgjedhur nënkryetar i ri. Për nënkrye-tar të ri është zgjedhur Saltir Karovski,njeri të cilin e zbukurojnë kualitetenjerëzore dhe profesionale dhe i cili

është aktiv në të gjitha çështjet pen-sioniste.

Vasil Zimbakov, kryetar i Komisionitpër statut ka dhënë informacion përrezultatet i diskutimeve publike përPropozim ndryshimet në Statutin eLShPM. Pas diskutimit, janë aprovuar

ndryshimet e propozuara të cilat ba-shkërisht me rekomandimet do tëshkojnë në miratim në Kuvend më 21dhjetor të vitit 2015.

Për punën e suksesshme financiaretë Lidhjes në periudhën prej 01.01deri më 30.11.2015, Raport ka dhënëkontabilisti kryesorë i LShPM PeroAndreevski. Pas diskutimeve të shu-micës si dhe të kryetarit të Këshillitmbikëqyrës Mitre Stojanovski, ështësjellë konkluzion se Lidhja në periud-hën e cekur ka punuar sipas planit,mjetet janë shpenzuar racionalist dheme nikoqirllëk, sa që në disa raste kaedhe kursime e kështu do të vazhdo-het deri në fund të vitit.

Në mbledhje Zdravko Petkovski,kryetar i Komisionit për sport dhe rek-reim i ka arsyetuar ndryshimet e rejanë Rregulloren për sport të LShPM.

Në mbledhje janë sjellë edhe disavendime për zhvillimin pa pengesa tëpunës në periudhën e ardhshme.

Kalina S. Andonova

Mbledhje e 5-të e KE të LShPM

ShP Gostivar në 2016, do të festojë 70 vjetorin e ek-zistimit. Sot, është kjo një nga shoqatat më të vjetra,anëtare e LShPM e cila numëron 6 300 anëtarë në

të cilën janë anëtarë pensionistë nga: Gostivari, MavrovoRostushe dhe Vrapçishtë. Në shoqatë ka 23 degë, ndër-kaq përbërja e anëtarëve është multietnike.

Sipas Programit, gjatë vitit, shoqata ka numër të madh

aktivitetesh. Me aktivitetet e veta posaçërisht dallohet Ak-tivi i pensionisteve të shoqatës. Anëtaret e Aktivit marrinpjesë në Revyalin regjional dhe republikan të këngës, mu-

zikës dhe valleve, si dhe në garat pensioniste spor-tive regjionale dhe republikane. Ato gjithashtu mar-rin pjesë në disa ekskursione në shtet dhe jashtë, tëcilat i organizon shoqata.

Shoqata kujdes të posaçëm i kushton raportevendëretnike dhe bashkëjetesës së anëtarëve të vet.Kështu, me rastin e Ditës së çlirimit të Gostivarit,secilin vit, njëzet vite me radhë, shoqata organizonmbrëmje tradicionale multietnike. Këtë vit, kjo mbrë-mje është mbajtur më 21 nëntor me fillim në ora 19në restorantin "Nov Albis" - Banicë në Gostivar.Rreth 300 pensionistë nga më tepër shoqata janëshoqëruar, kanë kënduar këngë në gjuhën maqe-donase dhe shqipe, kanë luajtur valle maqedonase

dhe shqipe. Që disponimi dhe atmosfera të jetë edhe mëe këndshme dhe e gëzuar, ka kontribuar edhe raporti kor-rekt i personelit të restorantit ndaj pensionistëve.

Vadie Zendeli

1. LShPM duhet të përgatit regjistërtë shtëpive dhe klubeve pensioniste(numrin e dhomave - banesave, menumrin e pensionistëve) dhe klubetpër të gjitha shoqatat - anëtare tëLShPM, të dhëna të cilat shoqatat epensionistëve duhet t'i dërgojnë tekLidhja.

2. Porositet që shoqatat e pension-istëve të sjellin akte me të cilat do tëvërtetohen kriteret për rregullimin e fu-nksionit, veprimtarisë, mënyrës së pu-nës dhe kushtet në shtëpitë e pensio-nistëve, klubeve dhe objekteve afaris-te për realizimin e funksionit të tyre.Të drejtë për vendosje në shtëpitë epensionistëve do të duhej të kenë ve-tëm shfrytëzuesit e të drejtës së pen-sionit me situatë më të mirë shëndetë-

sore me qëllim që të mund t'i kryejnënevojat e veta jetësore.

3. Shoqatat e pensionistëve të vaz-hdojnë me adaptimin dhe rindërtimin eshtëpive të pensionistëve për vendos-jen e pensionistëve me sjellje të Prog-ramit në të cilin do të përmbahen akti-vitete konkrete, korniza kohore, mjetete planifikuara financiare, burimet e fi-nancimit për përmirësimin e kualitetitdhe kuantitetit të jetës në shtëpitë dheklubet e pensionistëve.

4. Për arsye të nevojës në vazhdi-mësi të shtëpive të pensionistëve përvendosjen e pensionistëve, porositetqë dhomat ekzistuese të shfrytëzohenpërgjithësisht për vendosjen e pensio-nistëve dhe të mos lejohet që ato t'jujepen anëtarëve të familjes.

5. Lokali për përdorim të dhomavetë pensionistëve për vendosjen e tyre,të mos adaptohen si lokale për dhënieme qira.

6. Porositet që shoqatat e pension-istëve të vazhdojnë me aktivitetet përmarrjen e të drejtës së pronësisë tështëpive të pensionistëve dhe objek-teve të tjera ndihmëse.

7. Porositet që çdo shoqatë që kashtëpi pensionistësh të mbaj evidencëpër numrin e kërkesave të parashtru-ara (struktura e moshës dhe pajisja eobjektit) që të mundet LShPM dheshoqatat të bëjnë parashikime, anali-za për nevojat për bërjen e politikavepër efikasitetin e masave dhe aktivite-teve të marra për mbrojtjen sociale tëpersonave pleq. Stanka Trajkova

Rekomandime shoqatave për përmirësimine situatave në shtëpitë pensioniste

Tre ditë në nëntor të këtij viti, dhjetë-ra kryetarë të shoqatave pension-iste, anëtare të Lidhjes së shoqata-

ve të Shkupit, ishin në vizitë treditoreKonfederatës së sindikatave tëShqipërisë, në përbërje të cilësjanë edhe pensionistët. Dele-gacionin në përbërje nga per-sonat e parë të dhjetëra sho-qatave të Shkupit, të udhëhe-qur nga Lupço Dimovski krye-tar i Kuvendit dhe Metodija No-vkovski kryetar i Këshillit ekze-kutiv i LShP të qytetit të Shku-pit e pranoi Kol Nikollaj, kryetari Konfederatës sindikale tëShqipërisë me bashkëpunëto-rët e tij. Në këtë takim në Tira-në, janë shkëmbyere përvoja nga punae asociacioneve multietnike gjatë së ci-lës Kol Nikollaj ka shprehur kënaqësinëe tij nga rezultatet dhe aktivitetet të cilati ka Lidhja e shoqatave të pensionistëvetë Maqedonisë.

- Jam i fascinuar nga të arriturat tëshoqatave tuaja dhe të Lidhjes në kryeme kryetarin tuaj Dragi Argirovski. Junuk jeni shembull vetëm për vendet që

na rrethojnë, por edhe më gjerë, nëBallkan. Problemet e pensionistëvejanë të ngjashme në këto hapësira dhebashkëpunimi për të gjithë do jetë i

dobishëm, ndërkaq për ne posaçërisht -ka thënë kryetari i Konfederatës së sin-dikatave të Shqipërisë Kolë Nikollaj.

Ndryshe, delegacioni nga Shkupi,përveç Tiranës, ka vizituar edhe disa qy-tete tjera në Shqipëri ndër të cilat: Dur-rësin, Drusin, Golemin, Krujën, Shkod-rën dhe Elbasanin me ç'rast janë njohurme monumente historike kulturore dheme institucione. L. Ristov

Krerët e shoqatave të Shkupit,takim në Tiranë

Thellohet bashkëpunimi

Me rastin e formimit të dyzet etre viteve të formimit të ShPGazi Babë, më 12 dhjetorë, në

prani të numri të madh anëtarësh dhemysafirësh, në restorantin "Hanibal",me program adekuat, është shënuar

Dita e shoqatës. Në këtë manifestimkanë marrë pjesë edhe kryetari iLShPM Dragi Argirovski, krerët ekomunave Gazi Babë - Toni Trajkovski, i Araçinës - Brahim Ajvazi dhe iPetrovecit - Borçe Mitevski, si dhe mëshumë kryetarë dhe përfaqësues tëshoqatave pensioniste të Shkupit, për-faqësues nga drejtues të ShPKumanovë, ShP Strumicë, ShP Prilepdhe ShP Vranjë - anëtarë nga Serbia,anëtarë të Kuvendit, Këshillit ekzeku-tiv, degëve, këshillave, komisionevedhe numër i madh aktivistësh.

Me këtë rast, fillimisht korri nën drej-timin e dirigjentit Mirosllav Iliq - Rade,në mënyrë promovuese e realizoiKëngën solemne ShP Gazi Baba. Mëpas, kryetari i ShP Gazi Babë, GjorgjeAndonov, ka përshëndetur të pranish-

mit duke ju dëshiruar shëndet tëmirë dhe ditë të mira pensioniste.Në fjalën e tij, ai ka theksuar re-zultatet e arritura në disa fusha tëShoqatës, të cilat i obligojnë anë-tarët për angazhim më të madhdhe për arritje të sukseseve edhemë të mira.

Me rastin e përvjetorit, bashkë-punimit dhe kontributit për afir-mimin e shoqatës, kryetari Ando-nov, u ka ndarë falënderime kry-

etarit të KE të LShPM Dragiu Argirov-skli dhe krerëve të komunave GaziBabë, Araçinë dhe Petrovec, të cilëvenjëherësh u është ndarë edhe nga njëkopje e këngës solemne të Shoqatës.Për angazhimin dhe kontributin per-sonal në zhvillimin, realizimin e qëllim-it dhe detyrave të shoqatës, falënder-ime u është ndarë edhe institucion-eve, si dhe më shumë pensionistëveaktivistë. Manifestimi i pasuruar memuzikë të këndshme ka kaluar në at-mosferë të rrallë me këngë dhe valle.

Vasil Paçemski

ShP Gostivar

Mbrëmje multietnike për të 20-tën herë

Anëtarët e Këshillit ekzekutivdhe kryetarët e komisioneve,më 28 nëntor, në përbërje të

bashkësive të ndryshme: maqedo-nas, shqiptarë dhe vlleh, kanë qenënë ekskursion njëditor në Shqipërinëfqinje të udhëhequr nga kryetari Millo-rad Tërposki dhe sekretari i ShP tëStrugës Izeir Mustafai i cili ishte edheudhëheqës. Nëpër kalimin kufitar"Shën Naumi" kanë kaluar në Shqipë-ri, ndërkaq vendin e parë turistik qëkanë vizituar ishte Tushemishtja. Mëpas kanë arritur në krahinën "Drillon"dhe fushën pjellore të paparë "Maliqi"e cila me duar ishte tharë nga balta.Sekretari i ShP Strugë Izer Mustafaika sqaruar për secilin vendbanim.

Korça na ishte destinacion i parëpër pushim dhe shëtitje sipas zgjed-hjes personale. Në Korçë kanë vizitu-ar kishën e madhe dhe sheshin, si

dhe shkollën e parë në gjuhën shqipetë vitit 1887 prej ku ka filluar shkrimishqip, ndërkaq tani është muze.

Pensionistët kanë vizituar qytetin,tregun, ku shumica kanë blerë diçkapër kujtim. Pas shëtitjes së qytetit, ka-në udhëtuar për në Pogradec. Rruga i

ka çuar përreth bregut të liqenit tëOhrit. Pamja ishte e bukur. Nëpërkalimin kufitar "Qafëthanë", janë drej-

tuar për në Strugë. Ishte bukuri kyekskursion njëditorë prej nga kanëbërë edhe fotografime për kujtim.

S. Kukuneshovski

ShP Strugë

Ekskursion njëditor në Shqipëri

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Gëzuar Vitin e Ri 2016 vjet

ShP Gazi Babë

Shënohet me dinjitet përvjetori i dyzet e tretë

Një ndër aktivitetet e Shoqatës sëpensionistëve të Tetovës ështëedhe takimi para vitit të Ri, takim

i cili tanimë është bërë tradicional. Njëtakim i tillë është mbajt më 5 dhjetor nëlokalet e restorantit "Arena" në Tetovë.Siç ka informuar Shaban Azizi, kryetari Këshillit ekzekutiv i ShP Tetovë, kytakim para vitit të ri në këtë vit, kangjallë interesim të madh tek pension-istët.

- Vendosëm që këtë vit t'i pranojmënë këto takime të gjithë që tregojnëinteresim. Nuk është kthyer asnjë pen-sionistë. Janë paraqitur 339 dhe që të

gjithë ishin të pranishëm në takim, - kathënë Shaban Azizi.

Plot katër orë pensionistët tetovarëjanë shoqëruar dhe argëtuar. Ishte kynjë revyal i vërtet i të rriturve të mos-hës së tretë të cilët në mënyrë masivei zunë vendet në valle. Nga drejtuesit eShP Tetovë informojnë se të gjithëpensionistët e pranishëm kanë paguargjysmën e menysë.

Përveç pensionistëve tetovarë, my-safir në takim ishin edhe anëtarë tëdrejtuesve nga ShP e Gostivarit, me tëcilët mbahet takime dhe lidhje tradicio-nale ndër fqinjësore. Gojko Eftovski

ShP Tetovë

Shoqërim dhe argëtimi pensionistëve

INFO 13PENZIONER plus 89 dekemvri 2015

Golem broj pen-zioneri od zd-ru`enijata na

SZPM na „Denot nadrvoto” organizira-no se vklu~ija vo ak-cijata koja na 02.12.2015 godina be{esprovedena pod mo-toto „Zasadi uspeh” ina ova pole davaj}iim primer na pomla-dite. U~estvuvaj}i vo ovaa tradici-onalna akcija vo Republika Make-donija, pripadnicite na tretata `i-votna doba dadoa poseben pridones

vo po{umuvaweto na golinite i eko-lo{koto zbogatuvawe na prostorot.

Taka, penzionerite od ZP Rado-vi{ i Kon~e, na odnapred podgotvenitereni vo neposredna blizina na ru-dnikot „Bu~im” na ovoj den zaednorabotea i se dru`ea so u~enici, stu-denti, vraboteni vo lokalnata sa-mouprava i vo drugi organizacii iinstitucii. U{te so pristignuvawe-to na lokacijata tie so neskrienozadovolstvo istaknaa deka redovnou~estvuvaat vo site dosega{ni ak-cii na po{umuvawe i deka taka }eprodol`at i vo idnina. Otkako siobezbedija sadnici, ne {tedej}i se,

sekoj saka{e da zasadi drvce po-ve}e.

- Sre}en sum i zadovolen zatoa{to zasadiv pove}e od 100 ~empresii znam deka po{umuvaweto na ovieprostori eden den }e bide golemblagodet za idnite generacii, - ve-li Stojan~o Lukarov, pretsedatel naOO na SBM Radovi{.

Na vra}awe penzionerite organi-zirano izlegoa od avtobusot i vo pa-rkot na Domot na penzionerite zasa-dija triesetina ~empresi, a potoa goprodol`ija dru`eweto so kafe-mu-abet vo Klubot na `enite. Isto taka,penzionerite od op{tina Kon~e sa-dea drvca na lokacijata Makre{kaReka, vo blizina na s. Rakitec.

„Denot na drvoto” penzionerite odZP Lozovo go odbele`aa so zasadu-vawe borovi i ~empresi vo dvorotna svojot klub, a pokraj estetskotoureduvawe, za da gi za{titat tren-dafilite od niskite temperaturi,vrz sekoe koren~e stavija po ednoplasti~no {i{e.

I vo drugite zdru`enija, be{e za-bele`livo deka penzionerite sovoodu{evuvawe i so qubov raboteabez ogled na godinite, kako sekoj dao~ekuva{e so godini da gleda kakorastaat posadenite drvca i kakomirisaat rascvetanite cvetovi.

L.M - M.M.

Na „Denot na drvoto”

I penzionerite zasadijadrvca

Vo organizacija na Fondot zazdravstvo na Makedonija i So-juzot na zdru`enija na penzio-

neri na Makedonija, preku podra~-nata edinica na Fondot za zdravst-vo Kriva Palanka i dvete zdru`e-nija na penzioneri, starosni i in-validski, na den 20 noemvri 2015godina se oddr`a Edukativna rabo-tilnica za lekovi i ortopedski po-magala, nameneta za onie koi imaatpotreba od toa. Pred golem broj pri-sutni penzioneri predava~ite naj-

napred ja istaknaa celta za koja enameneta ovaa Edukativna rabotil-nica, a taa e tokmu za penzionerite,za lica od treto doba na koi najpot-rebna im e uslugata od zdravstvoto.

Za snabduvaweto so lekovi, ceni-te, uslovite pod koi treba da gi do-bivaat i koristat zboruva{e Kris-tina Taskovska, diplomiran far-macevt. Taa gi zapozna prisutnite sonivnite prava i na~inot kako da sesnabdat so potrebnite lekarstva, aSilvana Ando gi zapozna so orto-

pedski pomagala {to im se potrebnina odredeni pacienti.

Najgolem interes ima{e za inva-lidski koli~ki, mehani~ki i motor-ni. Prisutnite se interesiraa podkoi uslovi mo`at da se dobijat, a napra{awata slede{e i soodvetenodgovor. Ima{e interes i za apara-t~iwa za slu{awe. Be{e predlo`e-no da se ispita mo`nosta na istiteda im se namali upotrebnata vred-nost od 5 na 3 godini. Na rabotilni-cata ima{e i drugi pra{awa, na koiprisutnite dobija stru~ni i iscrpniodgovori. Na krajot be{e dogovorenoovoj mnogu interesen i obimen mate-rijal za lekovi i ortopedski poma-gala da se otpe~ati vo edna bro{urai da bide dostavena do site zain-teresirani. Arsen Ilievski

Dru`ba vo folklorotPenzioner i folklorist da bide{treba darba, a i `elba da ima{.Dojdete so nas da se dru`ite,da poka`emese {to nau~ivme od dedo i pradedo.

Pa raka za raka na oro so pesnavo mladosta se navra}ame,na svadbi i veselbi,na na{ite obi~ai nie se potsetuvame.

Da gi ostavime kako amanetna idnite generacii.

A tie nasekade po svetotso gordost da gi poka`uvaatpa kako Makedonci da ne prepoz-navaatnas i na{eto ime da go po~ituvaat.

Cvetanka Petru{evska,Penzionerka od ZP Kisela Voda

Zdru`enieto na voenite penzio-neri pri krajot na dekemvri2015 godina odr`a ot~etna se-

dnica na koja se rasprava{e zarealiziranite zada~i na Izvr{niotodbor i na organite i telata na ZVP.So sednicata rakovode{e pretse-tatelot na ZVP \or|i Zarinski kojnaedno podnese izve{taj za rabota-ta na zdru`enieto vo 2015 godina.Toj gi naglasi osnovnite sostojbi iproblemi koi go optovaruvaat zdru-

`enieto vo izvr{uvaweto na prog-ramskite zada~i. Rapidnoto nama-luvawe na ~lenstvoto poradi pri-rodniot odliv e golem predizvik narakovodstvoto za spravuvawe so ovojproblem koj stanuva se poprisutenporadi stareeweto na ~lenstvoto(90% ~lenovi se postari od 78 godi-ni), a nema priliv na novi ~lenovi.Ako prodol`i vakvata sostojba sogodi{en odliv na nad 100 ~lenovi,se doveduva vo pra{awe opstanokotna zdru`enieto. Imaj}i go ova pred-vid, Izvr{niot odbor prezede nizamerki za podobruvawe na sostojbata,pri {to donese Odluka za sprovedu-vawe organizirani aktivnosti zaza~lenuvawe na penzioniranite

voeni stare{ini od ARM vo ZVP, za{to bara razbirawe i poddr{ka odSZPM i zdru`enijata vo Skopje, vokoi po teritorijalen princip, bezpristapnica, se pripojuvaat pen-zioniranite lica od odbranata.

Pretsedatelot Zarinski zboruva-{e i za nemaweto prostor za smes-tuvawe na organite i telata, nitupak pristap na ~lenstvoto vo pen-zionerskite klubovi vo gradot. Tojgi istakna i postignatite uspesi i

na krajot zaklu~i deka i vo vakvinezavidni uslovi Zdru`enieto navoenite penzioneri vo 2015 godinaso golem entuzijazam, upornost i od-govornost, uspe{no se spravuva{e soproblemite i predizvicite i dosti-gna visok stepen na realizacija naprogramskite zada~i.

Na sednicata be{e donesena Pro-grama za rabota i Finansiski planza 2016 godina.

Isto taka, vo znak na odbele`uva-weto na Denot na Zdru`enieto, 10-ti dekemvri, za kontinuirana rabo-ta i postignati rezultati na pove}e~lenovi im bea dodeleni priznani-ja.

Milka Girasova

Zdru`enie na voenite penzioneri

Kontinuirano spravuvaweso predizvicite

Vo sabotata na 28 noemvri, voutrinskite noemvriski ~asovi,po prijatno vreme za pro{etka

od dvete strani na krajbre`ijeto naOhridskoto Ezero, petnaesetina pe-nzioneri od ZP Struga,od razli~ni etni~kizaednici - Makedonci,Albanci i Vlasi, pred-vodeni od pretseda-telot Milorad Trposkii sekretarot na ZPStruga Izeir Mustafai,so kombe - besplatenprevoz, trgnaa na eks-kurzija vo sosedna Al-banija. Patot vode{epreku manastirskiotkomleks „Sveti Naum”,eden od najposetenitelokaliteti na Ohridskoto krajbre-`ije, koj izgleda{e prekrasno nasrame`livoto noemvrisko sonce, koeyirka{e odzadi oblacite i sozdava-{e atmosfera na vistinsko u`ivaweza o~ite. Preku grani~niot premin„Sveti Naum”, grupata penzioneri seupati kon prvoto turisti~ko mesto

Tu{emi{te, kade vo hotelot „Sire-na” go ispija prvoto utrinsko kafe.

Potoa, prevoznoto sredstvo pole-ka no sigurno go osvojuva{e patot nizoblasta „Drilon” i nedoglednoto

plodno pole „Mali}i” koe ra~no biloisu{eno od blatoto, kako re~e sek-retarot Izeir Mustafai, koj objas-nuva{e za sekoe naseleno mesto.

Kor~a be{e prvata destinacija zaodmor i pro{etka po li~en izbor iposeta na golemata crkva na plo{ta-dot kako i prvoto u~ili{te na alba-

nski jazik od 1887 godina, od kade{to zapo~nala albanskata pisme-nost, a sega e muzej. Pokraj ovie zna-menitosti, penzionerite go pro{etaagradot, go posetija i pazarot, kade

mnogumina kupija pone{to za spomen izadovolni od vi-denoto se vratijana zaka`anoto mes-to. Ottamu trgnaakon Pogradec i kogastignaa, {etaa po-kraj samiot breg naOhridskoto Ezero,gi polnea o~ite soubavata gletka iu`ivaa vo rasko{otna prirodata. Voposlednite ~asovi

od denot zaminaa kon grani~niotpremin „]afasan”, a potoa se upatijakon Struga, kade be{e zatvoren kru-got na patuvaweto. Seta bo`estvenaubavina, niz koja minuvaa, be{e ove-kove~ena i so fotografii za spomen.

Stojan Kukune{oski

ZP Struga

Ednodneven prestoj vo Albanija

ZP Kriva Palanka

Edukativna rabotilnica zalekovi i ortopedski pomagala

Po povod odbele`uvaweto natradicionalnata "Nedela zagri`a na stari lica#, pod moto-

to: "SITE SME NIVNI DECA#, ZPKru{evo vo sorabotka so Op{tinska-ta organizacija na Crveniot Krst,izvedoa pove}e aktivnosti i toa:

Od oblasta na Zdravstvenata za{-tita vo prepolnetata sala na Penzi-onerskiot dom, bea izvedeni triedukativni predavawa. Edukativni-

te predavawa gi izvedoa lekari odZdravstveniot dom Kru{evo.

Po predavawata, na 50-ta penzio-neri besplatno im be{e imereno {e-}er vo krvta i krvniot pritisok.

Na 26.11.2015 godina vo salata naPenzionerskiot dom se odr`a sredbana penzioneri so mladinci od Op{-tinskata organizacija na Crveniotkrst. Na sredbata mladincite pode-lija flaeri i se interesiraa za ak-

tivnostite koi gi izveduvaat penzi-onerite, za dru`eweto, sportskite,kulturnite, humanitarnite i drugiaktivnosti i bea voodu{eveni od se-to toa {to go slu{naa od penzione-rite.

Od humanitarnite aktivnosti, vo-lonteri i aktivisti na OO na Crve-niot Krst i Aktivot na penzionerki,posetija 18 bolni i nepokretni pen-zioneri vo nivnite domovi i im po-darija skromni paketi so artikli zaprehrana. Celta na ovaa poseta be{eovie penzioneri da ne se po~ustvu-vaat osameni i zaboraveni.

Vakvite aktivnosti }e prodol`ati vo narednata godina.

Gligor Angeleski

ZP Kru{evo

Odbele`ana "Nedelata zagri`a na stari lica#

Koj, ako ne penzionerkite. Tienajdobro znaat da vitkaat ma-le~ki sarmi~ki kolku naprs-

tok. Taka ve}e desetti pat dosega zapatronot na Prilep, Sveti Nikola,prilepskite penzionerki zaedno sodrugite prilep~anki dva dena predpraznikot na gradot se sobiraat i posite propisi gi vitkaat malite vku-sni sarmi~ki. A, godinava penzio-nerkite, vitka~ki na sarmi, gi ima-{e stotina vo salata od Tutunskiotkombinat vo Prilep. Vrabotenite voovaa prilepska kompanija godinavabea doma}ini na golemoto slavje vocentarot na gradot. S¢ be{e kako{to treba. I, gravot, i sarmite, ipe~enite ribi, vinoto, rakija, aima{e i pivo. Sepak, glavni bea pe-nzionerkite, koi vo eden den predpraznikot, zavitkaa okolu 70 iqadi

mali sarmi~ki. Me|u niv ima{e inekoi koi vitkale sarmi~ki i predsedum godini za istata prigoda, kogaza svitkanite sarmi vlegoa vo gin-isovite rekordi. Toga{ zavitkaa

ne{to pove}e od 80 iqadi sarmi~ki.I ovoj pat se poka`aa na delo ver-nite ~uvari na tredicijata, pen-zionerkite.

K.R.

ZP Prilep

Penzionerkite vitkaa sarmi za Sv. Nikola

KULTURA PENZIONER plus 89 dekemvri 201514

Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija vosvojata bogata i raznorodna

aktivnost posebni rezultati ima

ostvareno i vo izdava~kata dejnost.Vo redovniot termin, sekoj posle-den vtornik vo mesecot, Klubot naqubitelite na knigata pri ZP So-lidarnost - Aerodrom, Skopje, na 24

noemvri promovira{e dve izdanijakoi se publikuvani so finansiskapoddr{ka od SZPM. Na kni`evnatave~er prisustvuva{e i prviot ~ovek

na Sojuzot, pretse-datelot Dragi Argi-rovski. Za poetskiotprvenec „Procep vopaja`inata” na Petar[alamanov govore{eGoce Ristovski, pi-satel, novinar i pub-licist. Stanuva zborza poezija ~ii temi imotivi tragaat pouniverzalnite, op{-to~ove~ki dimenzii ivrednosti na egzis-tencijata. Maliot ~o-vek i negovoto seko-jdnevje go predizvi-

kuvaat poetskoto qubopitsvo zaispi{uvawe na ednostavni, topli iiskreni prikazni za qubovta, dob-rinata i razbiraweto. [alamanovja koristi poetikata {to Bla`e Ko-

neski ja odredi kako ednostavna istroga makedonska pesna. A toa pod-razbira so malku i odbrani zborovida se iska`at poetskite poraki vokoi prostorot i slobodata i pri-pa|aat na mislata.

Trudot „Skopjani se se}avaat” av-torot Aleksandar Stojanov im goposvetil na `rtvite vo katastro-falniot skopski zemjotres vo 1963godina. Promotor na knigata be{eJovan Mazganski. Zemjotresite seprirodna katastrofa {to te{ko sepredviduva i dejstvuva nenadejno,so ni{to nenajaveno, kratkotrajnono razurnuva~ko. Zemjotresot dire-ktno ne ubiva, kako {to toa go pra-vat nekoi drugi prirodni katastro-fi kako poplavi, gromovi, no zemjo-tresot ima silno razorno dejstvo izafa}a golem prostor. Toj razurnu-va `iveali{ta, gradovi, sela, pe{-teri, mo`e da predizvika geolo{kipromeni. Seto toa pretstavuva go-lema opasnost po `ivotot na lu|eto,a pri toa se pravat golemi stopans-ki {teti, kako i na kulturnoto na-sledstvo, re~e me|u drugoto Maz-ganski. Prisutnite koi do poslednomesto go ispolnija salonot na ZPSolidarnost imaa mo`nost da slu-{nat i novi pesni od ~lenkata naKlubot Dan~e Pi{manova. V.T.

ZP Solidarnost - Aerodrom

Kni`evna ve~er vo Klubotna qubitelite

Na 8-mi dekemvri godinavaZdru`enieto na penzioneriVeles gi organizira{e „Sveti

Klimentovite poetski sredbi” nakoi u~estvuvaa poeti od po-ve}e zdru`enija od Makedo-nija, me|u koi od Veles,[tip, Kavadarci i SvetiNikole. Sredbata zapo~na soobra}awe za zna~eweto naSveti Kliment. Sveti Kli-mente, prviot makedonskiduhovnik, u~itel i kni`ev-nik. Ovaa dejnost bila cvr-sto povrzana so vistinskotosestrano hristijanizirawena Makedoncite, kako i os-novaweto i organizirawetona prvata makedonska epis-kopija vo Ohrid i oblastaKutmi~evica. Sveti Klimente, pro-dol`i so preveduvaweto na svetiteknigi na jazikot na Makedoncite i go

osnova Ohridskiot univerzitet, so{to otide ~ekor ponapred od svoiteu~iteli. Izvr{i i korekcija nanekoi bukvi od makedonskata azbu-

ka, i ja nare~e kirilica, vo ~est nasvojot u~itel sveti Kiril Solunski,istakna pretsedatelot na ZP Veles

d-r Vele Aleksoski. Na sredbiteu~estvuva{e mladata poetesa Kate-rina Vi{inova, kako i pretsedate-lkata na Klubot na pisateli „Kosta

Solev Racin” od Veles LilaArsova. Nastapija i mla-dite muzi~ari od Muzi~kotou~ili{te od Veles „StefanGajdov” koi so svojot nastapvnesoa pozitivna atmos-fera.

Sredbata zavr{i so vetu-vawe deka ovie sredbi }ebidat tradicionalni so re-gionalen karakter, {to be-{e predlog i na Komisijataza kultura pri zdru`eni-eto, pa kako sleden doma}inse javi ZP od Kavadarci.Dotoga{ poetite - penzio-

neri vetija u{te pogolema kreativ-nost i `elba za vakvi prijatelskidru`ewa. N.A.

ZP Veles

Sveti Klimentovi poetski sredbi

Na po~etokot na dekemvri,Komisijata za KZ@ pri IO naSZPM ja odr`a tretata sedni-

ca vo ovaa godina na koja se napravianaliza za raboteweto na komisija-ta, regionalnite i Republi~katarevija na pesni, muzika i igri napenzionerite, kako i u~estvoto naZP Makedonska Kamenica i ZP Ra-dovi{ i Kon~e na 15-ot festival natreto `ivotno doba vo Qubqana,Slovenija.

Komisijata rabote{e vo poln sos-tav, a so sednicata rakovode{epretsedatelot Mendo Dimovski, kojna po~etokot prezenti-ra{e akcenti od Izve{-tajot za rabotata vo2015 godina, koj be{epredmet na rasprava iusvojuvawe. Vo rabotatau~estvuvaa i dadoa svojpridones pretsedatelotna SZPM Dragi Argiro-vski, potpretsedatelotna Sobranieto na SZPMBesnik Pocesta i sek-retarot na IO na SZPMStanka Trajkova.

Impresiven osvrt naosumte regionalni i Republi~katarevija na pesni, muzika i igri dadepretsedatelot na SZPM Argirovskikoj izrazi golema blagodarnost dosite ~lenovi na komisijata za nese-bi~noto zalagawe okolu navremeno-to odr`uvawe na reviite, pridr`u-vaweto kon Pravilnikot za istite iosobeno za visokiot kvalitet naRepubli~kata revija {to go poka`aau~esnicite izbrani od regionalniterevii od strana na selektorot Tom-~e Stojkov. Revijata za prvpat seodr`a vo prostoriite na MOB, notoa ne be{e pre~ka izveduva~ite dase snajdat i vo ovoj prostor.

Pretsedatelot Argirovski se nav-rati i na u~estvoto na dvete zdru-`enija od na{iot Sojuz koi godinavane pretstavuvaa na 15-ot festivalna treto `ivotno doba vo Qubqana,Slovenija, koi pokraj zadol`itel-niot nastap, na barawe na organiza-torite pove}e pati se pojavija nascenata vo Cankareviot dom, {tobe{e slu~aj i so predhodnite na{ipretstavnici. Na{iot folklor vo

izminative {est godini kolku {tou~estvuvame na ovoj presti`en fes-tival, predizvika ogromno vnimaniene samo kaj u~esnicite od site pri-sutni zemji, tuku i kaj organizatorot.Na bogatiot kolorit na narodnitenosii, dinami~kite igri i prekras-niot zvuk na tradicionalnite ins-trumenti, nikoj ne mo`e{e da imodolee. Tokmu ona, {to so svojot se-riozen nastap go poka`ale i prika-`ale na{ite prestavnici - u~esni-ci na festivalot e pri~ina {to epokrenata inicijativa za organizi-rawe Regionalna Evropska folk-

lorna revija, a za prv doma}in i or-ganizator e predlo`en tokmu Soju-zot na zdru`enija na penzioneritena Makedonija, vo ramkite na pros-lavata po povod 70-godi{niot jubi-lej. Vo diskusijata po site to~ki sevklu~ija pove}eto ~lenovi na komi-sijata. Vo konteks na ova, a so celzdru`enijata da gi zapo~nat podgo-tovkite vedna{ po Nova godina, be-{e donesen zaklu~ok da se ispratipismo do site zdru`enija i da im sedadat preporaki za navremeni pod-gotovki za nastap na reviite so po-dobrena programa i kvalitet, {to }eima vlijae vrz izborot za u~estvo naRepubli~kata revija na pesni, muzi-ka i igri, na koja }e se izberat u~e-snicite i za Evropskata folklornarevija, dokolku se donese odluka dase odr`i vo Skopje, a doma}in dabide Sojuzot na zdru`enijata napenzioneri na Makedonija.

Komisijata ednoglasno go usvoiIzve{tajot za rabotata i doneseprograma za 2016 godina.

M. Zdravkovska

Vleze vo likovnata galerija voDomot na kulturata „Marko Ce-penkov” vo Prilep, potpiraj}i

se na bastun~eto so vedra nasmevka isvetnati o~i.

- Ne znam, ete, taka dojde, odovdesum, prilep~anec, ama duri sega, zaprvpat izlo`uvam svoi dela na samo-stojna izlo`ba - ni re~e pozdra-vuvaj}i se so nas.

Inaku, Aleksandar Jankuloski -Cane, roden e pred 80godini (1936) vo Pri-lep, kade go zavr{ilosnovnoto u~ili{te, apotoa i u~ili{teto zaprimeneta umetnost naoddelot za dekorativnovajarstvo, kade go zavr-{il i Fakultetot zalikovna umetnost. Vo1961 godina, Jankuloskija imal prvata samosto-jna izlo`ba vo Skopje.Toj e osnovopolo`nikna makedonskata sovre-mena likovna umetnost,a se izdvojuva po toa{to slika (izrabotuvasliki) so neslikarskimaterijali - pepel, pe-sok, strugotini, gorenidrva, bronza... Toj e pr-viot umetnik koj vo Ma-kedonija go promovira apstraktnotoslikarstvo i enformelot. Podednak-vo tvori vo slikarstvoto, vajarstvo-to, grafikata. Rabotel yidno, odnos-

no monumentalno slikarstvo i podde-dnakvo {tafelarno, minijaturnoslikarstvo, pri {to celosno go nas-likal strumi~kiot teatar so nepre-kinata rabota od 2-3 godini. Poznatinegovi monumentalni dela se mozai-kot vo Katlanovo vo hotel Panorama idrugi objekti, a negovo najpoznatodelo e „Nekropola vo Sv. Nikole”.U~esnik e i osnovopolo`nik na neko-lku kolonii i nivni umetni~ki rako-

voditel, kako vo ze-mjava, taka i vo stra-nstvo. Za svoeto tvo-re{tvo ima dobienobrojni nagradi i pri-znanija, me|u koi Ne-re{ki majstori, La-zar Li~enovski nasvetskoto bienale nacrte`i...

- Slikarstvoto eokolu nas, treba dase odbere motivot.Imam sledbenici namojata umetnost voPariz, vo Wujork inasekade. Sega }e goslikam „Voskreseni-eto”, no na moj na~ini viduvawe. ]e sli-kam i tvoram, }e rab-otam s¢ dodeka mo-`am da se krepam so

bastunot, s¢ dodeka mo`am da ja dr-`am ~etkata i gletoto - ni re~e nakrajot Jankuloski.

K. R.

Sredba so likovniot umetnik Aleksandar Jankuloski - Cane

Slikarstvoto e okolu nas, motivot e najva`en

Komisija za KZ@ pri IO na SZPM

Dogovor i zalo`ba za novi uspesi

- Ne zapiram so slikaweto. Do-deka mo`am da ja dr`am ~etkata, }esozdavam novi dela, zatoa {to na tojna~in si gi razubavuvam penzioner-skite denovi. Pri tvoreweto otkor-nuvam iskra od sebe i mu davam be-leg na ne{to {to e kreativno...

Vaka ja zapo~na svojata `ivotnaprikazna, likovniot umetnik Blago-ja Bogeski, raska`uvajki za svoitepo~etoci i umetni~koto sozrevawe.Toj e ~len na Dru{tvoto na likovniumetnici na Makedonija, a nekoga{rabotel kako nastavnik po likovnovo u~ili{teto „Ko~o Racin” vo Pri-lep. Denes `ivee i tvori vo Skopje iso zadovolstvo istaknuva deka e~len na ZP Gazi Baba. U{te od naj-rana mladost kaj nego se pojavil og-romen interes za likovno pretsta-vuvawe, za vo tretoto doba da osta-nuva posveten na svojata qubov -umetnosta, tvorej}i pove}e od ~eti-rieset godini. Toj i pripa|a napostarata generacija makedonski

slikari i ja `ivee osmata decenijaod svojot `ivot.

Blagoja e umetnik koj neumorno goslika i prenesuva na platno sekojd-nevieto, a motivite gi zema odprilepskoto podnebje i po{iroko odMakedonija. Delata na ovoj, ve}epotvrden slikar so sozreanoiskustvo, mo`at da ve ostavat bezzborovi zatoa {to e poseben talent

so unikaten i prepoznatliv stil. Zabogatstvoto i sodr`inata nanegovite dela }e se uverite durikoga retrospektivno }e go pogled-nete deceniskoto negovo tvore{tvo.So ~udno vol{ebstvo i samo nemupoznat na~in sozdava nepovtorlividela vo koi se prepoznava negovotoslikarsko majstorstvo.

- Po zavr{uvaweto naPedago{kata akademija so istorijana umetnosta vo Skopje, mojataqubov kon likovnoto tvore{tvo imja prenesuvav na u~enicite. Inaku,zad sebe imam pove}e od triesetsamostojni izlo`bi, kako vo zemjata,taka i vo stranstvo, vo poznatigalerii i muzei. Svoi dela izlagavna pove}e od sto grupni izlo`bi,u~estvuvav na pove}e slikarskikolonii, monumentalni izlo`bi,rabotev yidno slikarstvo, izvedbana mozaici i drugo - raska`uvaBlagoja.

Vasil Pa~emski

Blagoja Bogeski, likoven pedagog - slikar

Nad ~etirieset godini likovno tvore{tvo

Zimsko utroVo zimsko utroosamna gradot moj,kristalna belina, razigrani snegulkivo vol{ebna igraza pro{etka molat.

^ekoram tivko,a snegot krcka pod moite nozekako razgovor da vodi so mene.

A, snegulkite pa|aat, li pa|aat...Edna od nivbakne` mi dari,druga vo solza se stopi.A, jas ~ekoram tivko,

mislata mojazaedno so niv mi letai niz spomenite od palavoto detstvo me {eta.Nasekade e belina,studot me povreduva.O, bo`e mi nedostiga toplina, mi nedostasuva negovata qubov.

B. Stoj~evska

REKLAMIPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 15

I ova }e pomineAvtor: Milena BusketsRoman za ~ovekot, zborot i vremeto. Interesno i

vozbudlivo ~etivo {to ~itatelot ne go ostava ramno-du{en i stanuva del od negoviot `ivot. Kako prepo-raka do ~itatelite izdava~ot ednostavno zabele`uvai predupreduva oti toa e kniga koja gi zasenila sitedrugi izdanija vo 2015 godina.

Mnogu odamna i mnogu daleku, mo`ebi vo Kina, si bileden mo}en, pameten izmilostiv car, koj eden den gi sobral site mudreci vosvoeto carstvo i im rekol: „Sakam da smislite kratka re~enica koja mo`e da seupotrebi vo site mo`ni okolnosti”. Mudrecite se povlekle i so meseci razmis-luvale. Na krajot se vratile i mu rekle na carot: „Ja smislivme re~enicata itaa glasi - „I ova }e pomine#. Pa dodale: „Bolkata i tagata pominuvaat, isto kakoi radosta i sre}ata”. Sega znam deka toa ne e vistina.

Po smrtta na majka si, Blanka potonuva vo taga i vo postojani razgovori so neavo mislite. Za da sobere sila da go prodol`i `ivotot, re{ava da go pomine le-toto vo ku}ata od svoeto detstvo, zaedno so sinovite, dvajcata biv{i ma`i, pri-jatelite i ku~eto. Istra`uvaj}i ja bolnata, slo`ena i strasna vrska so majka si,sre}avaj}i stari poznajnici i steknuvaj}i novi, razo~aruvaj}i se vo qubovnici-te i skitaj}i niz tesnite ulici na rodnoto mesto, taa }e pronikne vo srcevina-ta na toj odnos i poleka }e gi zaceli ranite otvoreni so maj~inoto zaminuvawe.

Mali i crni lagiAvtor: [eron Bolton@ivotot podednakvo go sostavuvaat sevozmo`ni

nastani i slu~ki. Neo~ekuvano malite i crni lagi seprestoruvaat vo pekol za dvete prijatelki koi edno-stavno bile dve tela vo eden duh. Dali se vozmo`niradikalni promeni vo ~ovekot i vo `ivotot. Kni`e-vnata kritika ednostavno }e zabele`i deka Boltone nov majstor za trileri.

Ketrin i Rej~el se prijatelki od deca, srodni du{i,nerazdelni, ne mo`at edna bez druga. I toa e taka s¢dodeka eden moment na nevnimanie od strana na Rej~elne ja ostavi Ketrin bez nejzinite sakani sinovi. Taa ve-}e ne e majka, taa ve}e ne e normalna li~nost; taa esenka od ~ovek. I nema da se smiri s¢ dodeka ne ja natera Rej~el da plati za s¢.

Folklandskite Ostrovi se mirno mesto kade {to site me|usebno se poznavaati ubavo si `iveat, pa koga odedna{ po~nuvaat da is~eznuvaat deca koi somnite-lno mnogu li~at na po~inatite sinovi na Ketrin, naselenieto go fa}a histeri-ja. Mo`no li e me|u niv da postoi monstrum koj povreduva deca ili stanuva zborza nesre}ni tragedii?

Rej~el ve}e e crna ovca poradi slu~ajot so dvete zaginati deca. Za Ketrinodamna se {pekulira deka go izgubila umot otkako gi izgubila sinovite. No kojaod dvete porane{ni najdobri prijatelki e poopasna? Ili mo`ebi stanuva zborza nekoj sosema drug... Nema da pogodite s¢ do poslednata stranica.

Izbor: Vasil Tocinovski

Interesni knigi

Vo Domot na kulturata "Bra}aMiladinovci# vo Struga, na 12septemvri, se slu~i eden po

mnogu ne{to, zna~aen kulturen nastan.Imeno toj den bea promovirani dvetenovoizlezeni knigi na penzionirana-ta nastavni~ka Yvezda Jov~eska,zbirkata pesni "Sproti vetrot# i ro-manot "Mesto za `ivot#.

Promotor na dvete knigi be{e pub-licistot Mi{o Kitanoski, koj{to vosvojata re~ posvetena na tvore{tvotona ovaa stru{ka penzionerka, istaknadeka stanuva zbor za stihovi otkinatiod du{ata i ispolneti so mnogu emo-

cii, vo koi tagata e pobedena so opti-mizam, dodeka pak, za romanot "Mestoza `ivot#, toj podvle~e deka se raboti

za proza koja po na~inot na raska`u-vaweto, po izbraniot motiv od na{etosekojdnevie i sudbinata na dvetesemejstva, ja poka`uvaat zrelosta naavtorkata da gradi proza koja }e go

predizvika qubopitstvotona ~itatatelot. Ednostav-no, podvle~e Kitanoski,ova e proza koja razdiplu-vaj}i go na{eto kakvo-ta-kvo sekojdnevie, gi slikana{ite karakteri i, so toaavtorkata Yvezda Jov~es-ka, ne ubeduva deka i voovie godini od nejziniot`ivot, taa se potvrduvakako uspe{en avtor.

S. Kukune{oski

Vo organizacija na Domot na kultura "Ilinden# i Aso-cijacijata za kultura IKON, vo Domot na kultura"Ilinden#, vo Op{tina Ilinden otvorena e izlo`ba-

ta "Kliment i Naum i nivnata duhovna svetlina#. Nared-

nata godina Republika Makedonija odbele`uva 1100 godi-ni od upokojuvaweto na Sveti Kliment Ohridski, pa so po-stavuvaweto na ovaa izlo`ba vo Domot na kultura "Ilin-den# po~na ~estvuvaweto na ovaa zna~ajna godi{nina.

Izlo`bata ja otvori akademskiot slikar NovicaTrajkovski, a so prigodna re~ za nejzinoto zna~ewe na pri-sutnite im se obrati pretsedatelot na Asocijacijata za

kultura IKON, m-r Klime Korobar.- Sveti Kliment i Sveti Naum se tvore~ka inspiracija

na slikarite, muzi~arite, kopani~arite i poetite. Tie seotvorena tema i motiv, sekoga{ dlaboko inspirativen iblagoroden za tvore~ka kreacija, zatoa {to, preku nivna-ta svetlina u{te pove}e se zacvrstuva na{iot identitet ialkite na na{iot duhoven kontinuitet. Nie treba da smegordi i blagodarni na Kliment i Naum, osobeno denes kogasme od segde pritisnati, nepravedno dovedeno duri i voapsurdna situacija da go branime sopstveniot identitet, -istakna za vreme na otvoraweto na izlo`bata Korobar.Pritoa, zablagodaruvaj}i im se na site umetnici koi dadoasvoj pridones vo realizacijata na ovaa izlo`ba toj istak-na deka sozdadenite dela na eminentnite makedonskiumetnici govorat za zacvrstuvaweto na korenite, po~ittai pietetot kon deloto na Sveti Kliment i Sveti NaumOhridski, koi se eden od najmo}nite stolbovi na na{etopostoewe i identitet.

Na otvoraweto na izlo`bata me|u qubitelite na ume-tnosta ima{e i pove}e penzioneri koi u`ivaa vo mo`nos-tta da vidat triesettina dela na dvaesettina avtori kakoVasko Ta{kovski, Gligor ^emerski, Novica Trajkovski,Simon [emov, Pavle Kuzmanovski, Petar Pop~ev, Vladi-mir Georgievski, Stefan Haxinikolov, Done Miljanovski,Stavre Dimitrov - Stadim, Ilija Axievski, Traj~e Bla-`evski, Blagoj ^u{kov, Aleksandar Stankovski, SimonidaFilipova Kitanovska, Marijeta Sidovski i drugi. Me|uizlo`uva~ite ima i penzioneri koi so tvorewe si gi is-polnuvaat penzionerskite denovi.

B. Arsov

Izlo`ba "Kliment i Naum i nivnata duhovnasvetlina# vo Domot na kultura "Ilinden#

Promocija vo Struga

Dve knigi na Yvezda Jov~eska

IZBOR PENZIONER plus 89 dekemvri 201516

Od godina vo godina interesot napenzionerite od ZP Kriva Pa-lanka e se pogolem za organizi-

rawe ekskurzija vo Vojvodina - Repu-blika Srbija. Taka, Zdru`enieto prikrajot na oktomvri 2015 godina za svo-ite penzioneri organizira{e ~etiri-dnevna ekskurzija do na-{ite iselenici vo ovaapokraina. Pri {to bea po-seteni mestata Pan~evo,Ka~arevo, Glogow i Jabuka.Patuvaweto, so odredeniodmori do pristignuvawe-to, penzionerite bez prob-lemi, zdravstveno dobro gopodnesoa. Ekskurzijata japredvode{e sekretarot nazdru`enieto Blagoja Ni-kolovski, koj ima{e dobropoznavawe na mar{utata imestata za obikolka.

Ova ~etiridnevno patu-vawe i viduvawe so svoite najbliskirodnini i prijateli vo navedenitemesta be{e mo{ne interesno i vozbu-dlivo. Sredbata vo Pan~evo be{e po-sebno ~uvstvitelna bidej}i doma}i-nite so du{a gi o~ekuvaa svoite najb-liski, so pove}e ~lenovi od semejst-vata i so prevozni sredstva za pobrzoda gi odvedat doma. Sleduvaa srde~nidobrodo{lici, gu{kawa, baknuvawa iobostrani solzi radosnici.

Istoto se povtoruva{e i pri sred-bite vo Ka~arevo, vo Glogaw, Jabuka isekade, kade {to penzionerite odKriva Palanka se sretnuvaa so svoitenajbliski rodnini i prijateli. Inter-sno e da se spomne i da se potseti dekaovie na{i iselenici vo ovie mesta voVojvodina datiraat u{te od dale~nata1945/46 godina, koi posle osloboduva-weto bea isprazneti, kade na{ite od

krivopalane~kiot kraj masovno, soceli familii se naselija vo potragapo podobar `ivot. Toga{ im bea dode-leni napu{teni ku}i i imoti, vo koi sevselija i tamu do dendenes ostanaa da`iveat.

Za vreme na posetata na rodninite

ima{e i novi poznanstva i steknuvaweprijateli so razmena na mislewa iinformacii za `ivotot i so `elba dase zacvrstuva vrskata i da se neguvaatrodninskite odnosi, a taa tradicijada prodol`i, da se razviva i da seprenesuva na pomladite. Pri posetatabea vospostaveni kontakti i so rako-vodstvata na tamo{nite penzioneri ibea razmeneti mislewa i iskustva od`ivotot i rabotata na zdru`enijata napenzioneri so otvorawe pogolemi mo-`nosti za pobliska sorabotka. Sred-bata obostrano be{e oceneta kako do-bro organizirana i }e ostane dolgo vose}avawata na posetitelite.

Ispra}aweto isto taka be{e impre-sivno no i ~uvstvitelno bidej}i raz-delbite vnesoa taga i solzi zo{tosredbite ne traeja u{te podolgo.

Arsen Ilievski

Vo site zemji vo celiot svetse podaruva. Podaruvaweto eizraz na prijatelstvo, vni-

manie. Podarokot nosi radost. Ve-lat deka posre}en e onoj koj po-daruva od onoj koj go prima darot,deka rakata {to dava e sekoga{nad rakata {to go zema podarokot.Vo razli~ni zemji i kulturi pos-tojat razli~ni obi~ai povrzani sodavawe podaroci. Vo razni kraevina svetot razli~ni se podarocite,no i na~inite na koj se dava poda-rokot. Pravilata se interesni ka-ko i ona {to se podaruva.

Etiopijapodarocite se davat so dve

raci, nikoga{ ne se davaat so edna nepristojno e da se otvori po-

darokot vedna{ davawe skapoceni podaroci se

smeta za neprimerno. Japonija

koga se odi vo poseta sekoga{se nosi ne{to na podarok

ne podaruvaat nepristojni iliintimni predmeti

~asovnici, {amiv~iwa, a pre-dmeti nepristojno e da bidat za-vitkani vo bela, sina i crna boja;{amiv~iwata se povrzuvaat so ta-

ga i solzi, a ~asovnicite so toadeka vremeto izminuva

ne se podaruvaat ~etiri poda-roci ili ~etiri predmeti oded-na{

ne se podaruvaat ostri pred-meta kako naprimer no`, no`ici,pribor za nokti bidej}i se smetadeka toa }e ja prekine vrskata soonoj na koj mu podaruvate

idealen podarok vo Japonija ekvalitetno penkalo

Indijapodarokot ne se dava so leva

raka bidej}i toa se smeta nepris-tojno

podarokot ne se otora vedna{,tuku posle

podarocite ne se vitkaat vocrna i bela boja bidej}i ovie boise povrzuvaat so nesre}a ili smrt,a se zavitkuvaat vo zelena, crvenaili `olta

ako se daruvaat pari iznosottreba da bide neparen.

Belgijaskapite predmeti se znak na

mito i ne se pogodni za daruvaweod cve}a ne se podaruva

hrizantemi, qiqani i rozidarovite se otvaraat vedna{

pri dobivawetoFrancija

podaruvawe podarok so logood firma ne se podaruva bidej}ipodaruvaweto se smeta za mnoguli~en gest

cve}e se podaruva vo parenbroj, no ne se podaruvaat karan-fili bidej}i se povrzuvaat solo{o raspolo`enie

Italijavo Italija idealen podarok e

cvet ili ~okoladacve}e se podaruva vo paren

broj ru`i se podaruvaat {est ili

dvanaesetne se podaruva ni{to {to e

povrzano so brojot 17 bidej}i sesmeta deka nosi nesre}a

ne se podaruvaat bro{eve i{amiv~iwa bidej}i se povrzuvaatso pogreb

podarocite ne se vitkaat vocrna, violetova i zlatna bojabidej}i ovie boi se povrzuvaat sonesre}a ili smrt

Makedonijase podaruvaat neparen broj

cvetovipodarokot se otvora pri pre-

davawetone se podaruvaat mnogu skapi

podaroci bidej}i obvrzuvaat.

M. Damjanoska

Zanimlivi obi~ai na podaruvawe vo razli~ni zemji

Po povod "Denot na lica so pre~ki vo razvojot#,3-ti dekemvri, a soglasno Programata naKomisijata na Kulturno umetni~ki samodejnos-

ti pri ZP Kumanovo, be{e realizirana poseta nadnevniot centar "Poraka na{a#, kade del od ~leno-vite na KUD "\oko Simonovski# izvedoa prigodna

edno~asovna programa, a na prisutnite im beadadeni i prigodni podaroci.

Vo imeto na korisnicite i stru~niot tim na cen-tarot, dobredojde posaka Milovan Vidanovi}, voimeto na ZP Kumanovo prisutnite gi pozdravi Sla-vica Lamba{a pretsedatelka na Komisijata i pri-toa re~e:

- Sakame denot da vi bide posebno vesel i ra-dosen. Preku pesnata i muzikata imame namera da viposakame posre}na idnina i pogolemo integrirawe

vo sekojdnevniot `ivot. Za ovoj devetgodi{en peri-od od va{eto postoewe napraven e golem napredokvo uslovite kade prestojuvate , no treba u{te pove}eda vi se pomaga i da se sledat va{ite potrebi zapobrza socijalizacija vo `ivot. Va{ata promotivnaizlo`ba be{e prekrasen primer kako vie ve{to ste

gi izu~ile, pove}eto zanaeti za izra-botka na predmeti za doma{na upo-treba od razli~ni materijali. Toa eu{te eden dokaz deka ste na{le pat ina~in slobodnoto vreme edukativno ikorisno da go koristite.

Prostorijata vo dnevniot centar"Poraka na{a# vo koja prestojuvaat i giobavuvaat sekojdnevnite aktivnosti eopremena so potrebnite elementi ipribori za rabota i ukrasena so mnogupredmeti koi sami gi izrabotuvaat.Od nivna strana se izrazi `elba imo`nost za pogolemo vklu~uvawe napenzionerite so stru~na pomo{ vo ni-vniot sekojdneven `ivot.

Prijatnata atmosfera prodol`i sopesna i zaedni~ko oro. ^lenovite nadru{tvoto: Kosta ]ose, Stole Trajko-

vski, Slobodanka Dimkovska, Kalina Bo{kovska iBoge Mihajlovski ispolnija pove}e narodni pesni.Zaedni~ki se peea makedonskite pesni, se igraa ora,a zadovolstvoto se ~ita{e na licata prisutni vocentarot i na stru~niot tim vraboteni: Dejan, Fro-sina, Svetlana, Emilija. Sekoj saka{e da bide oro-vodec. Ovaa sredba }e ostane dolgo vo zaedni~kose}avawe kako i na fotografijata napravena na za-minuvawe, so `elba za po~esti sredbi vo idnina.

S.L.

ZP Kumanovo

Poseta na dnevniot centar ,,Poraka na{a#

Promovirana knigata "Zdivot naduhot ve~en" Po povod praznikotSveti Nikola, za{titnik na gra-

dot [tip, se odr`a duhovna akademijavo soborniot hram "Sveti Nikola#, ka-

de so duhovni pesni nastapi DivnaQuboevi} so grupata "Melodi#, a zapraznikot zboruva{e vladikata naBregalni~kata eparhija Ilarion, kojim posaka na gra|anite mir vo du{ite.D-r Vlatko Mita{ev pretsedava~ naSovetot na Op{tina [tip, upati ~es-titki na nagradenite zaslu`ni gra|a-

ni, a gradona~alnikot prim. m-r Il~oZahariev im dodeli priznanijata.

Po ovoj ubav povod, na 18.12.2015 go-dina se promovira{e i knigata "Zdi-vot na duhot ve~en" od poetesata Cve-

ta Spasikova, posvetena na gradot[tip i duhot vtemelen vo nego. Napromocijata pozdraven zbor ima{egradona~a~alnikot, koj re~e dekaSpasikova nastapuva na mnogu nas-tani vo gradot, a ubav povod zaslavewe e sekoe novo delo. Napromocijata, od poemata posvetenana gradot pod Isarot, stihovi~itaa u~enicite na dramskoto stu-dio "Gavrilov#,od Mladinskiotdom. Za knigata zboruva{e promo-torot i recenzent m-r Milena Ri-

stova Mihajlovska, koja re~e, deka,ovie poemi na Spasikova se zna~ajniod aspekt na `enskoto pismo, izobi-luvaat so silni emocii i duh. Na pro-mocijata prisustvuvaa, gra|ani, prija-teli, rodnini, penzioneri, rakovods-voto na SBM [tip i drugi.

Cveta Spasikova

Vo dvorot na Starskiot dom sedat ~etvo-rica drugari. Onoj koj be{e skoro dojden,go dr`i cvrsto bastunot pred sebe, tolku

cvrsto {to negovite stari zbr~kani race duripobelele. Pogledot nemirno mu {eta naokolupo predmetite vo dvorot, a tivka re~isi ne-~ujna vozdi{ka izleguva od pod negovoto ko-`uv~e, bez koe ne odi nikade. Toj vo dru`inatanajmalku zboruva, najmol~aliv e. U{te ne be-{e se priviknal, pa mo`ebi zatoa se be{e do-bli`il do drugarot {to sedi do nego, kako dasaka da zeme malku od negovata hrabrost ismirenost. Drugarot, pak, do nego, so toplo za-obleno lice, na koe nasmevkata mu se me{a sobr~kite {to `ivotot mu gi napi{al, a koi gor-delivo gi nosi kako svedoci za svojot makotr-pen `ivot, be{e nekoga{en kova~. Pod negova-ta, malku namerno nakrivena kapa, yirkaatsedi prameni kosa koi se prelevaa na zraciteod esenskoto sonce. [eretski se nasmevna i soraka go potturna drugarot od drugata strana donego, koj be{e zadremal na toploto esensko

sonce, a koj spokojno gi minuva{e penzioner-skite denovi i se odmora{e od godinite koganadni~el vo svoeto i okolnite sela. Ovoj sta-rec so podgrbaveni ple}i od nate`natite go-dini, ima{e najdolg sta` vo domot. Ona {touspeal da go sobere i donese so sebe od nivitena koi rabotel, be{e negovoto slabi~ko telozavitkano vo debeli xemperi i palta, za{topostojano mu stude{e.

Najvesel i najzborliv vo ovaa ~etiri~lenadru`ina be{e dedo Serafin, koj sede{e nakrajot od dolgata klupa i im be{e ne{to kakovoda~, kako glaven i pretpostaven. Toj posto-jano raska`uva{e za svojot vojni~ki `ivot kojgo pominal nekolku godini daleku od rodniotkraj i od negovite najbliski.

Ovoj pat, so neskriena taga, ja raska`uva{eprikaznata za svojata mlade{ka qubov, zaubavata Solumka, koja bila najubavata devojkavo seloto. So toplina vo o~ite raska`uvaopejuvaj}i ja nejzinata vita stava, pletenkitekoi potskoknuvaat i nejzinite gradi od koi

sekoga{ koga odela na voda izleguvala naju-bavata pesna koja dedo Serafin s¢ u{te ja pa-meti: „Za kogo ti cuti Dano liceto”.

- Nikoj ova pesna ne znae{e da ja ispee takaubavo kako mojata prva qubov, koja drug mi jazede dodeka bev vo vojska. Koga se vrativ jabarav, taguvav, podnapien talkav vo topliteno}i, no ne ja najdov. Naskoro me o`enija nabr-zina za da sum se smirel, da sum stanel doma-}in. Imav sre}a bidej}i mojata sega pokojnasopruga, lesna £ zemja, mi podari miren `ivoti ubava ro`ba. Koga gi brojam godinite i de-

novite pominati so nea, s¢ u{te ja imam po-~itta kon pokojnata, no i kopne`ot po mojataSolumka. ^esto se pra{uvam dali e u{te `iva,ako e, bi sakal barem u{te edna{ da ja vidam.Eh, taa ubavina, e tie godini, ne se zaboravaat.Merakot e golema rabota. Go sokriv vo najdla-bokiot del od moeto srce i tamu zasekoga{ }eostane dodeka sum `iv. Qubovta kon nea }eumre zaedno so mene, - raska`uva dedo Sera-fin, vozdivnuva glasno, a krupna solza mu sestrkala po liceto. Drugarite so golemo vni-manie ja slu{aat negovata prikazna, i odvre-me-navreme se pomestuvaat vo pravec na top-loto sonce. Dedo Serafin, odvreme-navreme}e zastane, }e se naka{la, }e gi podnamesti sotreperlivata raka musta}ite i so glas vo koj~ini{ u{te e prisuten kopne`ot po negovataprva qubov, }e prodol`i da raska`uva...

Odedna{, nekoga{niot kova~ so rapav glas,po~nuva da pee: Za kogo ti cuti Dano liceto, zakogo ja ~uva{ Dano snagata... Site za~udeno po-glednuvaat vo nego, a potoa kako pod komanda,poleka stanuvaat, si go zema sekoj svojot bas-tun i so bavni ~ekori vleguvaat vo zgradata naDomot, bidej}i e vreme za ru~ek. Esenskoto so-nce gi ispra}a do vleznata vrata. R. Miti}

Od sekojdnevieto vo penzionerskite domovi

Prikaznata na dedo Serafin

ZP Kriva Palanka

Tradicionalna ekskurzijavo Vojvodina

ZP [tip

Promocija na knigata"Zdivot na duhot ve~en#

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 17

Praznicite, a osobeno Novogodi-{nite, ne se samo radosna komu-nikacija so rodninite i prijate-

lite. Trpezi polni so hrana i pija-locii, kupuvaweto podaroci za naj-bliskite, predizvikuvaat stres, velatod Amerikanskata asocijacija na psi-holozite. @enite se vo pogolema merapogodeni od ovoj „prazni~na stres”zaradi golemiot broj obvrski. Sporedniv, pove}eto lu|e ne se vo sostojba dase odmorat se premoruvaat za vreme naprazni~ni denovi i nasobraniot stresod starata godina go prenesuvaat vonovata. Amerikanskite stru~waci an-ketirale 417 `eni i 369 ma`i i ut-vrdile deka okolu 41% od pretstav-ni~kite na poslabiot pol i 31% odma`ite stradaat od stres predizvikanod praznicite, a kako glavni pri~inigi izdvojuvaat nedostatokot na vremei na pari, a isto taka i potrebata dase kupat i napravat mnogu raboti zakratko vreme.

Fakt e deka sekoj ~ovek bara samos-toen na~in za izlez od stresot. Najvo-obi~aen, no {teten za zdravjeto e pre-jaduvaweto i upotrebata na golemokoli~estvo alkohol, a isto taka i po-stojanoto le`ewe na kau~ot ili sede-we vo foteqa pred televizorot. Ovaaopcija za izlez od stresot se pra-ktikuva od 50% od ispitanicite. Go-lemite redici vo supermarketite imete`ot po ulicite samo ja vlo{uvaatsostojbata. Gostoprimstvoto pretpos-tavuva bogata ve~era (a taa se podgot-vuva minimum eden den) i kupi{ta va-lkani sadovi po ispra}aweto na gos-tite. Za vreme na praznikot osobenote{ko se ~uvstvuvaat i se pod golemstres osamenite lu|e koi nemaat sokogo da go pominat praznikot i spoju-vaweto na strelkite na polno}. Nivdodatno gi rasta`uvaat spomenite odminatoto ili mislata za neuspe{niot`ivot.

No, za `al, stresnite situacii nezavr{uvaat so praznicite. Nekolkutedena na prinudno bezdelni~ewe goprekr{uvaat voobi~aeniot sekojdne-ven ritam i na najaktivnite lu|e. Popraznikot, pove}eto od ispituvanitelu|e bile „vo zarobeni{tvo na alko-holot i golemi koli~ini hrana” ilipred televizor. Malku se onie koioti{le na pro{etka za vreme na praz-nikot ili se ika~ile na planina dapodi{at ~ist vozduh...

Ekspertite prepora~uvaat podgo-tovkite za praznicite da zapo~nuvaatdosta porano i da bidat povrzani naprvo mesto so promena na ambientot voku}ata, a ne so prigotvuvawe golemikoli~ini hrana.Taka }e bide izbegnatili namalen prazni~niot strest koj e{teten za zdravjeto, a posledicite odprejaduvaweto nema da se ~uvstvuvaatu{te dolgo potoa.

Na po~etokot na sekoja Nova godinagodine, sekoga{ si vetuvame samite nasebe deka }e smenime nekoi raboti koine nervirale i ni go zgolemuvalestresot vo godinata {to izminuva ia-ko ne e mo`no istiot sosema da se is-

klu~i. Postojat golem broj raboti oko-lu koi sekojdnevno gubime `ivci, a nemorame. Zatoa vo 2016 godina vetetesi deka nema da se nervirate baremokolu ovie ne{ta:

Vi{ok na kilogrami - Nikoj ne ve-li deka ne treba da vodite smetka zaizgledot, no {to ako vagata poka`alanekoj kilogram pove}e?! Nema da pro-padne svetot. Imajte vo predvid dekakila`ata sekoj den varira i deka bro-jot na kilogramite ne e tolku {tetenkolku predizvikaniot stres zaradiniv.

Telefon - Ste trgnale nekade i stezabele`ale deka ste go zaboravilemobilniot.

Za pove}eto lu|e toa e pri~ina zapanika. Zo{to?! Namesto da se nervi-rate obidete se od vreme navreme sa-mite da go ostavite mobilniot doma ida otidete vo grad bez nego. Mnogu is-tra`uvawa poka`ale deka povremeno„diskonektirawe” mo`e da vi go podo-bri spieweto, pa duri i da vlijae naraspolo`enieto i ishranata.

Hrana - Kolku pati ste se nerviralezatoa {to ne smeete da kasnete ne{tosamo zaradi toa {to ve „bombar-diraat” deka toa ne e dobro za zdrav-jeto? Vnimavajte na ishranata, no po-nekoga{ dozolete si po nekoj „sladok ivkusen grev”.

Besprekoran stan i rabotna soba -Ne bidete perfekcionist. Nervira-weto okolu nekolku razfrleni knigiili ali{ta, nekolku neizmieni ~e{i,ili pra{ina na rabornata masa }e vinanesat pove}e {teta, otkolku da na-pravite ne{to {to vi nosi radost ilizadovolstvo. Kreativniot haos pone-koga{ e poproduktiven, a mo`e da bi-de i mnogu inspirativen.

Odmor - Mnogumina mislat deka od-morot e gubewe na vreme ili velat de-ka nemaat vreme za odmor. Ne e taka.Na teloto mu treba odmor. Ako ste me-|u takvite vetete si deka }e se sme-nite i deka }e odite ovaa godina nanekoe ubavo mesto i nema da se ner-virate ako potro{ite nekoj denar po-ve}e.

Sekojdnevno pe{a~ewe ili ve`-bawe - Ova e e u{te edno vetuvawe koe~estopati si go davame na sebe, a ne gopravime. Bez nervirawe. Dovolno eako ste se iska~ile ili simnale poskali bez lift ili ste se simnale dvetri stanici porano od avtobus.

Sporeduvawe so drugite - Va{iteprijateli izgledaat podobro ili pom-ladi pobogati se, poduhoviti, poomi-leni... Koga }e se sporedite so niv se~uvstvuvate lo{o. Toa e sosema pogre-{no osobeno vo poodminati godini.Namesto toa obidete se da se raduva-te na nivnata sre}a i se razbira akotoa e mo`no napravete ne{to i za va-{ata.

Nesporno e deka }e ostanat u{temnogu raboti koi }e ve nerviraat, noako barem ovie gi eliminirate }e bi-de podobro pred s¢ za va{eto zdravjevo novata 2016 godina.

M. Damjanoska

Kako da go namalite stresot vo Novata 2016 godina

Zdru`enieto na penzione-ri Ko~ani po serijatapredavawa od oblasta na

prevencijata od kra`bi i zabezbdnost na penzionerite vosoobra}ajot, denovive reali-zira nekolku predavawa naaktuelni temi od oblasta nazdravstvoto za svoite ~le-novi.

- Predavawata gi realizi-ravme na dve aktuelni temi zapenzionerite i toa "Zabolu-vawe na srceto i krvnite sa-dovi# i "Benigna hipertenzijai karcinom na prostatata#, za {to an-ga`iravme predava~i lekari specija-listi vo penzija i toa d-r. Mirko Ana-kievski, lekar specijalist internisti d-r. Du{an Danev, lekar specijalisthirurg, - ni izjavi \orgi Serafimov,pretsedatel na ZP Ko~ani.

Spored Serafimov predavawata naovie temi se realizirani vo Penzio-nerskiot klub vo op{tina Zrnovci i vopenzionerskite klubovi vo naselbataOrizari i Teki{inski lozja vo gradotKo~ani i istite masovno bile pose-teni od penzionerite.

K. G.

Leplivosta na krvta i gustinata seosnovni parametri koi ja odre-duvaat cirkulacijata na krvta.

Cirkulacijata se meri so brzinata sokoja krvta te~e niz krvnite `ili. Soishrana mo`e pozitivno da se deluvana gustinata na krvta i taka da se na-mali mo`nosta od sozdavawe na krvnigrut~iwa. Na primer, so redovno po-jaduvawe, verojatnosta na sozdavawena tromb se namaluva duri tri pati, aso toa i rizikot od infarkt i mozo~enudar. Fibrinogen e protein koj seproizveduva vo teloto i ima mnogubitna uloga vo procesot na zgrut~uva-we na krvta i formirawe na krvnigrut~iwa. So ogled na toa deka pove-}eto srcevi i mozo~ni udari (80-90%)se slu~uvaat poradi zatnuvawe nakrvnite `ili pri~ineti od krvni gru-t~iwa, previsokoto nivo na fibrino-gen vo krvta jasno signalizira za zgo-lemena opasnost za organizmot.

Vegetarijanskata ishrana zna~i-telno go namaluva rizikot od tromb

Naj~esto aspirinot se upotrebuva socel da bide razredena krvta, no tojima dosta negativni dejstva, osobenona digestivnite organi, no postojatmnogu prirodni namirnici koi imaatsli~no vlijanie na razreduvaweto nakrvta, a se bez nus pojavi. So redovnaupotreba na primer na luk, kromid,|umbir i luti piperki zna~itelno mo-`ete da go namalite sozdavaweto nakrvni zgrut~uvawa, a na toj na~in vo-edno i opasnosta od srcev i mozo~enudar. Dobro e poznato deka vegetari-jancite, a posebno veganite (vegetari-janci koi ne konzumiraat riba, mle~niproizvodi i jajca) imaat mnogu niskonivo na fibrinogen koj e odgovoren zasozdavawe na krvni grut~iwa. Toa ve-rojatno e edna od glavnite pri~ini zo-{to tie najretko ili re~isi nikoga{ne zaboluvaat od srcevi zaboluvawa.

Mrsna hrana, kako {to se kremo-vi, puter, sirewe, polnomasno mleko imrsno meso - poradi visokata sodr-

`ina na holesterol i zasiteni masti -doka`ano e deka pri~inuvaat zgo-lemuvawe na rizikot od sozdavawe nakrvni grut~iwa. Premnogu omega 6 ma-sni kiselini (na primer od son~ogle-dovo ili soino maslo) isto taka mo`eda go podigne nivoto na fibrinogen vokrvta i da predizvika sozdavawe natromb. Sprotivno na toa, ishranatasiroma{na so zasiteni masti i omega6 masti mo`e da ja namali sklonostana krvta kon prekumereno zgrut~uvawei toa za 10-15% ve}e posle dve nede-li od voveduvaweto na vakov re`im naishrana.

Luk - poefikasen od lekovi -Spored zborovite na d-r Erik Bloh,nekoi sostojki na lukot deluvaat taka{to spre~uvaat nastanuvawe na trombi pojaki se od deluvaweto na aspiri-not. Tri luk~iwa dnevno imaat silnolekovito deluvawe. No goltaweto naceliot luk ne e delotvorno. Treba do-bro da se izxvaka, a u{te poefikasnodejstvo ima ako pred upotreba sitno goiseckate ili istol~ite pa da go pre-liete so sok od limon ili jabolkovocet i maslinovo maslo. Taka postig-nuvate negovoto lekovito dejstvo naj-dobro da dojde do izraz.

Lutata hrana ja podobruva cir-kulacijata na krvta - Bukvalno sekoeovo{je i zelen~uk vlijae na gustinatana krvta i spre~uvaweto na pojava natromb. Zatoa ne iznenaduva {to kajvegetarijancite nivoto na fibronogene ubedlivo po nizok zatoa {to hrana-ta od rastitelno poteklo se poka`alakako najefikasna vo normalizacijatana fibrinogenot i odr`uvaweto naoptimalnata gustina na krvta i krvni-ot pritisok.

Isto taka, dobro e ako vo ishranataupotrebuvate sekoga{ golema koli~i-na za~in. Inaku, Tajlan|anite tradi-cionalno podgotvuvaat mnogu lutahrana, za~ineta tokmu so luta piperka.Verojatno toa e glavnata pri~ina zo{-to srcevite zaboluvawa i smrtono-

snite krvni zgrut~uvawa se isklu~i-telno retka pojava me|u ovoj sekoga{nasmean i osobeno gostoprimliv na-rod.

Nau~nite istra`uvawa isto takapoka`ale deka po konzumiraweto naluti piper~iwa ili ~ili piper~iwarazgradbata na zgrut~uvawata vo krv-ta se intenzivira vo sledniot polo-vina ~as. Sekojdnevno konzumirawe naluta hrana e dobro re{enie za redov-no odr`uvawe na dobra gustina na kr-vta. Kapsaicinot koj go sodr`at lutitepiperki deluva efikasno na opu{ta-we na muskulite, dopolnitelno ja po-dobruva cirkulacijata i isto takavlijae na podobro raspolo`enie.

Prevencija od krvni grut~iwaPreteranata leplivost na eritroci-

tot i sozdavaweto na tromb ~esto seslu~uvaat kako posledica na nedovol-na telesna aktivnost. Za toa treba po-sebno da se vodi smetka. Treba seko-jdnevno da pe{a~ite najmalku polovina~as vo kontinuitet, a po mo`nost da sevovede i nekoj drug vid rekreacija. Sotelesnite aktivnosti mnogu brzo }e japodobrite gustinata i cirkulacijatana krvta vo site delovi na organizmot,duri i niz krvnite `ili koi ve}e seprili~no zatnati. Postapnoto ~istewena organizmot od holesterol }e ovoz-mo`i dopolnitelno podobruvawe nacirkulacijata. ]e ve potsetime i nava`nosta na redovno vnesuvawe navoda i zdravi napitoci, najdobro naprazen `eludnik, poradi odr`uvawena optimalna gustina na krvta.

Najnovite istra`uvawa dovedoa dozaklu~ok deka aerozagaduvaweto vozna~itelna merka go zgolemuva rizi-kot od pojava na venska tromboza. Kajlicata koi boleduvaat od venska tro-mboza (naj~esto se javuva vo dolniteekstremiteti) vo slu~aj na pridvi`u-vawe na trombot sekoga{ postoi opas-nost od pojava na infarkt ili mozo~enudar, {to mo`e da dovede i do smrt.Zatoa pokraj toa {to treba da vnima-vate na ishranata, trudete se {to po-~esto da prestojuvate na ~ist vozduh,ako e e toa voop{to mo`no vo urbanitesredini.

T.G.

Aerozagaduvaweto go zgolemuvarizikot od pojava na tromboza

Vitaminite se esencijalni hran-livi materii od su{tinsko zna-~ewe za normalnoto funkcioni-

rawe na celiot ~ove~ki organizam. Se-koj od niv ima svoja odredena funkcija,a nedostatokot od istite mo`e da imanegativno vlijanie vrz sekoj, pa duri ina najmaliot organ vo na{eto telo. Tiese nezamenlivi borci vo za~uvuvawe izajaknuvawe na imunolo{kiot sistem,{to e od golemo zna~ewe, osobeno votekot na ovie zimski denovi. Sporednekoi stru~ni dokazi, redovno vnesu-vawe vitamin e odli~en na~in da sespre~at odredeni bolesti, me|u drugitei onie pote{kite, kako {to se bolestina srceto i rak. No, postoi razlika po-me|u prirodni i sinteti~ki vitamini,po koi posegnuvame osobeno vo zima ko-ga nema dovolno raznovidno ovo{tie izelen~uk.

Sve`ite organski ili doma{ni ovo-{ja i zelen~uci se sekako najvredniteprirodni izvori na site najpotrebnimaterii, vklu~uvaj}i gi i vitaminite.Koristej}i gi redovno, apsolutno netreba da se gri`ite za toa dali dovol-no vnesuvame vitamini i drugi potreb-ni materii. Vo toj slu~aj naj~esto ne vise potrebni vitaminski dodatoci. Daliste znaele deka 1-2 portokali dnevnoja obezbeduvaat prepora~anata koli-~ina na vitamin C, a istovremeno gosnabduvaat teloto i so drugi vrednisupstancii?

Ako ispiete {umliva tableta, va{e-to telo }e dobie odredena koli~ina navitamin C so somnitelen kvalitet - itoa e seto ona {to }e go dobie. Ako pakizedete eden portokal ste mu dale nava{eto telo prirodna i silna doza odovoj vreden vitamin, a vo isto vremeste go po~estile i so mnogu va`ni hran-livi materii - od vitaminite A, B1, B9(folna kiselina), so minerali kaliumi kalcium, pa se do hranllivi vlakna.Portokalot vo svojot sostav sodr`inad 50 anti-kancerogeni materii. Dalie poumno da otidete vo apteka i skapoda platite za vitamin C vo forma natableti ili, pak, da se pro{etate nizpazar, da kupite kilogram sve`i por-tokali i da u`ivajte vo mirisot, vkusoti zdravjeto? Ovoj primer se odnesuvana vitaminot C, no re~isi ist e slu~a-

jot i so drugite vitamini, ako ja spore-duvame vrednosta na prirodnite i in-dustriskite izvori.

No, fakt e deka vo dene{no vremepazarot e preplaven so razni izrabot-ki so vitamin, {to obi~no mo`ete da gikupite vo forma na tableti i kapsuli,koi se ve{ta~ki proizvedeni za da giimitiraat prirodnite vitamini i niv-nite funkcii. Faktot {to zagri`uva edeka ovie dodatoci se obi~no izmisle-na forma na vitaminite i nivnite zd-ravstveni pridobivki se mnogu disku-tabilni. Vo slu~ajot na sinteti~ki vi-tamini se reaboti vsu{nost za "izoli-rani” vitamini. Toa zna~i deka ne doa-|aat vo "paket” so drugi antioksidansii fitonutritienti, koi me|u drugoto gokontroliraat na~inot na koj tie }e bi-dat prepoznaeni i iskoristeni od na-{eto telo - {to vsu{nost e osnoven us-lov za celosna funkcionalnost na vi-taminite. Ovie vitamini obi~no seproizvedeni so dodavawe na sinteti~-ki hemikalii, {to e u{te edna pri~inaza pogolema pretpazlivost. Ve{ta~kiproizvedenite sinteti~ki vitamini nese i ne mo`at da bidat zamena za vita-minite koi gi dobivame od prirodniizvori!

To~no e deka potrebata od vitaminise razlikuva i odredeni `ivotni oko-lnosti baraat zgolemen vnes na istite.Na primer, prepora~anata dnevna dozana vitamini e malku povisoka kaj pos-tarite lica, lica so mnogu naru{enimunitet, kaj pu{a~ite, sportistite,kaj lu|e izlo`eni na te{ka fizi~karabota i dr. Povremena upotreba na vi-taminski dodatoci vo forma na table-ti i kapsuli vo situacii na zgolemenapotreba od vitamini ne e lo{o re{e-nie. No, vo tie slu~ai, mnogu e va`no dase znae - dali takvite preparati seprirodni ili sinteti~ki? Sinteti~ki-te vitamini se poznati i kako labora-toriski izolirani vitamini so izme-neta struktura i sostav. Za razlika odniv, prirodnite vitaminski dodatocise izraboteni taka {to celosno e za~u-vana nivnata molekularna i biohemis-ka struktura. Vo procesot na nivnotoproizvodstvo ne se koristat hemika-lii, aditivi i drugi {tetni dodatoci ikako takvi ne pretstavuvaat opasnost

po zdravjeto na lu|eto. Od druga strana,za opasnostite skrieni vo sinteti~ki-te vitamini ne se bezizlezni, a nivna-ta vrednost ne e nitu prbli`na do onaakoi ja pretstavuvaat nivite proizvo-diteli. Pokraj se, ima mnogu studii koipotvrduvaat deka konzumiraweto naovie dodatoci vo ishranata mo`e da mupredizvikaat na teloto pove}e {tetaotkolku dobro. Eden od najpo~ituvani-te nutricionisti na dvaesettiot vek,d-r Rojal Li, bil posebno posveten naistra`uvawe na blagodetite od priro-dnata, odnosno od {tetnosta na indus-triskata hrana i dodatoci vo ishrana-ta. Po dolgogodi{no istra`uvawe hra-bro i smelo izleze protiv industris-kite korporacii so slednava potvrda:

"Edna od najgolemite tragedii na ~o-vekovata civilizacija e davawetoprioritet na hemiskiot tretman nadishranata. Nekoi vitaminski dodatocise od somnitelno poteklo, sostav ikvalitet, i kako takvi pretstavuvaatdopolnitelen rizik po zdravjeto nalu|eto. So nivnoto upotrebuvawe povr-zani se golem broj na bolesti, pokrajostanatite i artritis, osteoporoza,Alchajmerova bolest i karcinom. Spo-red edna studija objavena vo medicin-skoto spisanie New England Journal ofMedicine, zemaweto visoki dozi na sin-teti~ki vitamin A za vreme na breme-nost vo golem procent pridonesuva zarazvoj na anomalii kaj fetusot. Vi{o-kot na sinteti~ki vitamin D mo`e dadovede do hiperkalcemija (zgolemenakoncentracija na kalcium vo krvta), azgolemeni dozi na sinteti~ki vitaminE mo`e da rezultira so zgolemeno kr-varewe. Za razlika od prirodnite,pove}eto sinteti~ki vitamini telotomnogu pote{ko gi apsorbira, a mnogupobrzo gi eliminira, pa od taa pri~inanivnata efikasnost e namalena. Nekoisinteti~ki vitamini imaat kristalnastruktura, {to ne e posakuvano poraditoa {to ne se razgraduvaat, tuku voforma na kristali se talo`at vo telo-to. Neretko predizvikuvaat na mno{-tvo nesakani pojavi, kako {to se aler-giski reakcii, stoma~ni tegobi, prob-lemi so o~ite, ~e{awe, su{ewe na ko-`ata, itn.

Od ovie pri~ini, ako vo odreden pe-riod od `ivotot imate potreba od na-dopolnuvawe na vitamini, toga{ pos-tapete mudro i odgovorno i odbereteprirodni vitamini i vitaminski doda-toci.

B. Angelovska

Opasnosti koi demnat od sinteti~kite vitamini

ZP Ko~ani

Predavawa od oblasta na zdravstvoto

REKLAMI PENZIONER plus 89 dekemvri 201518

ZABAVAPENZIONER plus 89 dekemvri 2015 19

Slavel piro}anec Nova godina, pa slu{nal kako sosedot pukaso pu{ka. Oti{ol kaj nego doma i go zamolil 2-3 kur{umi da is-puka i pred negovata ku}a. Po nekoe vreme navistina do{ol so-sedot, ispukal 3 kur{umi vo vozduh i si oti{ol, a piro}anecotim rekol na decata: Deca, go ubija Dedo Mraz. Nema podarociovaa godina.

* * *Edna `ena, tuku {to zastanal vozot na stanica, po~nala da le-

leka i da vika policija.- Samo {to vlegov vo vozot, mi ja snema ~antata!- E pa, gospo|o, toa vi e brz voz.

* * *Tatko mu na Traj~e sa vratil doma, a sin mu go do~ekal na

vrata: - Tato, denes majka mi ja poseti ekolog! Vedna{ na vrata ja

pra{a dali e ~ist vozduhot!* * *

Majkata se nalutila na sin~eto i mu rekla:- Ako ne bide{ dobar, pove}e ne te pu{tam so tatko ti da odi{

vo zoolo{ka gradina!A maliot vedna{ i odgovoril:- I~ ne mi e gajle, i onaka ne sakam da gi gledam golite tetki

kako igraat!* * *

Sedi Mujo kraj bregot i frla tuli vo voda.- [to pravi{ ? - go pra{al Haso.- Se ~udam!- A, {to se ~udi{?- Tulata e pravoaglesta, a koga ja frlam vo voda se pojavuvaat

krugovi!* * *

Za vreme pre~ek na Nova godina, edna dama i veli na druga:- Se mi se ~ini deka nie sme ~ekale Nova godina vo isto

dru{tvo pred 12 godini!?- Navistina li? Jas ne se se}avam na vas.- I jas licata ne gi pametam, no po fustanot ve prepoznav.

* * *- Draga, {to da ti podaram za Nova godina?- O mili, kolku me iznenadi, prosto ne znam {to da ti ka`am!- Dobro, ti davam u{te edna godina da razmisli{.

* * *- Se sretnav so `ena mi vo na{iot klub na novogodi{en

maskembal.- O, kolku ovde e romanti~no!- Ma kakvo romanti~no! Jas si mislev deka taa sedi doma i gi

~uva decata...

Vo l ~ i c a t ase razbo-lela i le-

`ela vo beda isiroma{tvo. Vo-l~iwata ja pra-{ale:

- Majko, daliima{ nekade ne-koj prijatel odkogo bi mo`eleda pobarame ma-lce pomo{?

- Eh, de~iwa moi - im odgovorila taa - nie volciteimame zol i lo{ karakter! Koga sme zdravi, se gri`imesamo za sebesi, i toa na {teta na drugite. Koj toga{ }e nipomogne vo nesre}a?

Zatoa treba da pomogne{ za da ti pomognat.

Vol~icata i vol~iwata

M.T.

Humor

KRSTOZBORDoka`ano e deka delfinite im pomagaat na lu|eto

vo nevolja.Poseduvaweto na ma~ka mo`e da vi go spasi `ivo-

tot. Dokolku imate ma~ka {ansite za srcev udar }evi bidat namaleni za edna tretina.

Vo 99% od slu~kite potrebni ni se samo dva zboraza da prepoznaeme glas na nekoj prijatel vo grupa odmnogu lu|e.

Opu{taweto na mozokot gi pravi lu|eto pokreati-vni, pa zatoa golem broj na interesni idei doa|aatdodeka se tu{irame.

Virusite mo`at da `iveat na ko`ata do 5 minuti,a pak na edna banknota mo`at i do 17 dena.

Osamenite ~esto se mnogu intelegentni lu|e ilojalni prijateli.

Najgolem stres pretrpuvaat lu|eto na vozrast od18 do 33 godini. Posle 33 godini od `ivotot nivotona stres se smaluva.

86% od lu|eto ja koristat muzikata kako spas odsekojdnevniot stres.

Najopasna rabota vo SAD e pretsedatel. Preku 9%od pretsedatelite se ubieni na rabota, dodekavtora najopasna rabota e drvose~a~, od koi 0.13%poginale na rabotnoto mesto.

Sredno{kolcite vo [vedska dobivaat 120 dolarimese~no, za da odat vo {kolo.

40% od Amerikancite mislat deka dinosaurusitei lu|eto `iveele vo isto vreme.

Venecija e grad koj tone. Se pretpostavuva deka do2075 godina }e bide sosema potopen.

Edna akcija na kompanijata Koka Kola kupena vo1919 za 40 dolari denes vredi 9.8 milioni.

Na Zemjata postojat samo 3 beli nosorozi.Najgolem broj na seriski ubijci se rodeni vo noem-

vri.Brus Li bil tolku brz, {to morale da ja usporu-

vaat snimkata za da se vidat negovite dvi`ewa.Hormonite za rast se proizveduvaat samo dodeka

spieme.Lu|eto vo prosek si go dopiraat svoeto lice na se-

koi 5 minuti.Osnova~ite na Adidas i Puma bile bra}a.Intelegentnite lu|e ~esto razmisluvaat brzo pa

rezultat na toa e lo{iot rakopis.M.D.

ZANIMLIVOSTI

Dime

M.T.

SKANDILETALO NALETALO NAREAKTIVENREAKTIVEN

POGONPOGON

GRAD VOGRAD VOITALIJAITALIJA

NISKINISKICENICENI SKANDISKANDI SULFURSULFUR MAKARMAKAR TERBIUMTERBIUM BEZGLASENBEZGLASEN

STARASTARADR@AVADR@AVA

VO AZIJAVO AZIJA

GGGGLLLLUUUUMMMMEEEECCCCOOOOTTTTNNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

IRSKA TVIRSKA TV

GRAD VOGRAD VOINDIJAINDIJA

VID ZABVID ZAB

INDIJANINDIJAN--SKO PLEMESKO PLEME

ITAL.ITAL.SLIKARSLIKAR\AKOMO\AKOMO

RAZGOVORRAZGOVORME\U DVEME\U DVE

LICALICAREKA VOREKA VOSRBIJASRBIJA

MA[KOMA[KOIMEIME

[PANSKI[PANSKISLIKARSLIKAR

SALVADORSALVADOR

MAGISTERMAGISTERPOTONATPOTONATOSTROVOSTROV

VO DUNAVVO DUNAV

IMETO NAIMETO NAPOETOTPOETOTDIZDARDIZDARDRUGAR-DRUGAR-

STVOSTVO

TATARSKITATARSKIPISATELPISATELABDULAABDULA

GRAD VOGRAD VOBURMABURMA

BISKUPBISKUP

MA[KOMA[KOIMEIME

IMOT DON.IMOT DON.VO BRAKVO BRAKGL. SOS.GL. SOS.NA ZEMJ.NA ZEMJ.ORANICAORANICA

BELABELATOPOLATOPOLA

NEPOZNANEPOZNA--TA VOTA VO

MATEMAT.MATEMAT.

SITNISITNIPARIPARI

^OVEK^OVEK(TUR.)(TUR.)

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

@IVO@IVOMUZI^KOMUZI^KO

TEMPOTEMPO

SKANDISKANDI ALTALT GOTOVANGOTOVAN IZOLIRANIZOLIRANFRAN.FRAN.

PISATELPISATELERNESTERNEST

AMPERAMPER

BORISBORISBEKERBEKER

OBLEKA ZAOBLEKA ZASPIEWESPIEWEPOZNATAPOZNATA

BAZIL. VOBAZIL. VOISTAMBULISTAMBUL

HIMNAHIMNAABEBEABEBE

BEKILABEKILA

GOSPODARGOSPODAR(GR^.)(GR^.)

NA[ATANA[ATAARMIJAARMIJA(SKR.) (SKR.)

BUKVA ODBUKVA ODSTAROSL.STAROSL.

AZBUKAAZBUKAEZERO VOEZERO VO

TIBETTIBET

AMER.AMER.PISATELPISATEL

GREJGREJGRAD VOGRAD VOJORDANJORDAN

FILMSKOFILMSKOPLATNOPLATNO

VID MUZ.VID MUZ.INSTRUINSTRU--

MENTMENT

VIDVIDMASLINOMASLINO--VO MASLOVO MASLOGLA^ER NAGLA^ER NA

ALPITEALPITE

DANSKIDANSKIOSTROVOSTROVAL@IR.AL@IR.

TELE-TELE-VIZIJAVIZIJA

DRVOREDDRVORED@ENSKO@ENSKO

IMEIME

GRAD VOGRAD VODANSKADANSKA

KELVINKELVIN

^OVEK^OVEK[TO KOM[TO KOM--BINIRABINIRA

REDENREDENBROJBROJ

BAWI VOBAWI VOITALIJAITALIJA

JODJOD

VOLTVOLTGODINAGODINA

(LAT.)(LAT.)

ASTATINASTATINANETAANETA

TA[KOVSKATA[KOVSKA

OSTROVIOSTROVIVO TIHIOTVO TIHIOT

OKEANOKEAN

PARI^NAPARI^NAEDIN. VOEDIN. VOPOLSKAPOLSKAVOD SADVOD SADZA VODAZA VODA

LAKOMLAKOM

NARODENNARODENKLARINETKLARINET

ANKONAANKONAISKRAISKRA

VIDVIDPLATNOPLATNO

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOT@E@OSKI@E@OSKI

RAMNARAMNAPLODO-PLODO-RODNARODNAZENJAZENJA

POKAZNAPOKAZNAZAMENKAZAMENKA

ANKONAANKONA

HRVATSKI PEJA^HRVATSKI PEJA^ROBI]ROBI]

GRAD VO BELGIJAGRAD VO BELGIJA

GRAD VO SAUDISKAGRAD VO SAUDISKAARABIJAARABIJA

VIDICI PENZIONER plus 89 dekemvri 201520

Zdru`enieto na penzioneri Demir Kapija e formirano vo2010 godina, a so golema pomo{ i zasluga na aktuelniotpretsedatel na SZPM Dragi Argirovski - toga{en sek-

retar na Sojuzot. Od formiraweto pa do denes zdru`enietoprojavuva golema aktivnost. Ovaa godina go proslavi svojotpettogodi{en jubilej so pokaneti gosti od zdru`enijata odKavadarci, Probi{tip, Ko~ani, Makedonska Kamenica i in-validite od Kavadarci, a po~esen gostin be{e Traj~e Dimit-irev, gradona~alnik na op{tina Demir Kapija.

So formiraweto, za ovie pet godini penzionerite ja pro-{etaa cela Makedonija posetuvaj}i manastiri i izletni~kimesta na pokana na drugi zdru`enija na penzioneri. Na neko-

lku pati vo izletni-~koto mesto Do{nicabe{e organiziran so-bir na koj prisustvu-vaa nad 1200 penzio-neri od pove}e gra-dovi od na{ava zemja.Zdru`enieto sekojagodina gi proslavuvasite dr`avni i vers-ki praznici, kako i20-ti septemvri -Denot na penzione-rite.

Na sporstki planpenzionerite od De-

mir Kapija u~estvuvaat na regionalnite penzionerski igri iimaat osvoeno tri prvi mesta so u~estvo na republi~ki pen-zionerski igri. Edno prvo mesto vo 2013 godina so osvoenzlaten medal vo tabla `eni. Za jubilejniot praznik na penzi-onerite sportisti im bea dodeleni blagodarnici. Sogledu-vaj}i gi aktivnostite na penzionerite Sovetot na op{tinataDemir Kapija, po povod praznikot 7 mi noemvri - Den naosloboduvaweto na Demir Kapija, na Zdru`enieto mu dodelisedmonoemvrisko priznanie, so nade` i `elba i ponatamupenzionerite da prodol`at so svoite aktivnosti i da posti-gnuvaat novi uspesi.

Petre Pa{oev

Zdru`enieto na penzioenri naKo~ani na 17 dekemvri vo go-lemata sala na Nacionalnata

ustanova centar za kultura "Belimugri# go realizira{e novogodi{-niot koncert na muziuka, pesni iora. Pred golem broj na posetitelime|u koi be{e i pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, be{e pre-zentiran bogatiot izvoren folklori pesnopojnata tradicija od Kava-dare~kiot, Kumanovskiot, Pripski-ot i Ko~anskiot kraj.

KUD "Loza# koe raboti pri ZP Ka-vadarci premierno go ispolni sostaroto tradicionalno Tikve{kooro, KUD "Penka Koteska# pri ZPPrilep go prezentira{e izvorniotfolklor od prilepskiot kraj, do-deka kumanovskite penzioneri pre-zentiraa starogradski kumanovskipesni. Doma}inite folklorniotansambl na ZP Ko~ani nastapi soizvorni pesni i ora od Osogovijataa kaj publikata poseben vpe~atokostavi oroto "Osogovka#.

- Koncertot e tradicionalen i na

nego nastapuvame nie kako doma}i-ni i gosti od zbratimenite zdru`e-nija. Vo celost go realiziravmeplaniraniot koncert i smetam dekapublikata u`iva{e vo pesnite,orata i muzikata od pove}e kraevina Makedonija, koi gi donesoa seko-ga{ raspolo`enite penzioneri, -ni izjavi \orgi Serafimov, pretse-datel na ZP Ko~ani.

Pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski vo izjavata za TV Ko~a-ni istakna deka vakvite sredbi se

od osobeno zna~ewe za penzioener-ite bidej}i tie ne samo {to se dru-`at na niv, tuku imaat {to da impoka`at na pomladite generaciipreku muzikata, pesnata i tradici-jata.

ZP Ko~ani na zdru`enijata u~es-nici na novogodi{niot koncert voKo~ani im vra~i blagodarnici.Dru`eweto na penzionerite od ~e-tirite grada na Makedonija zavr{ivo hotel "Nacional# so pesna i igrado docnite ve~erni ~asovi.

K. Gerasimov

Vo ramkite na „Nedela za gri`a zastari lica” Zdru`enieto na penzi-oneri od Probi{tip, vo sorabotka

so Crven krst - Probi{tip sprovede po-ve}e aktivnosti vo koi se vk-lu~i i zdravstveniot dom„Nada Mihajlova”, detskatagradinka „Goce Del~ev” odProbi{tip i SOU „Braka Mi-ladinovci”. Sekoj na svoj na-~in se trude{e da vnese tron-ka sre}a vo `ivotot na sta-rite lica. Ekipa sostavena oddoktor i medicinska sestra ivolonteri na Crven krst po-seti 30 stari i iznemo{tenilica od nekolku sela vo op{-tinata. Pri toa im be{e izvr-{en celosen lekarski preg-led, merewe na krven pritisok i {e}ervo krvta, a od Crven krst im bea dode-leni paketi so topla obleka. Pred pen-zionerite vo penzionerskiot dom be{eprezentiran i proekt za pomo{ na sta-rite lica od Aleksandar Mihajlovski,profesor vo osnovnoto u~ili{te „BrakaMiladinovci”.

Eden den vo ramkite na nedelata be{eposveten na edukativni predavawa odoblasta na zdravstvoto sprovedeni odstrana na doktorkite volonterki voCrveniot krst vo Probi{tip d-r Marijka

Andonovska i d-r Tatjana Anastasovs-ka. Tie govorea za nastinkite i virus-nite zaboluvawa karakteristi~ni za zi-mskiot period, za na~inot na nivno pre-

poznavawe, prevencija i pravilno leku-vawe. D-r Marijka Andonovska se navra-ti na pravilnata ishrana vo tretata `i-votna doba kako eden mnogu va`en pre-duslov za dobroto zdravje na gra|anitevo poodminati godini. Pokraj zdravata ipravilna ishrana doktorkata ja naglasii fizi~kata aktivnost kako preduslovza kvalitetno i aktivno stareewe. Pobrojnite pra{awa postaveni od prisut-nite i iscrpnite odgovori, se pristapikon merewe na krvniot pritisok i {e}e-rot vo krvta i davawe na poedine~ni

zdravstveni soveti.Zavr{nite aktivnosti

vo ramkite na „Nedelataza gri`a za stari lica”be{e najinteresna i naje-motivna. Stanarite vopenzionerskiot dom beaposeteni od strana na na-

{ite najmladi sogra}ani, de~iwata oddetskata gradinka „Goce Del~ev” klon„Srni~ki” so nivnite vospituva~ki. Tukabea i prestavnici od Crveniot krst iZdru`enieto na penzioneri. Najnapredna de~iwata im se zablagodari za niv-noto prisustvo pretsedatelot na ZPProbi{tip Gruica Manasijev, koj napenzionerite im posaka mnogu zdravje isre}ni i bezgri`ni penzionerski denoviso `elba u{te mnogu godini vaka da sesretnuvaat. Od ima na Crveniot krst napenzionerite im se obrati sekretarotMitko Georgievski koj isto taka im po-saka mnogu zdravje i prijatni migovi voovoj zaedni~ki penzionerski dom kade giminuvaat denovite dru`ej}i se kako ed-no semejstvo.

De~iwata od detskata gradinka podmototo „Site sme va{i deca” se pretsta-vija so 20 minutna programa so pesni~kii stihotvorbi nameneti za babite i de-dovcite. Na kraj tie gi poslu`ija babitei dedovcite so slatki kola~iwa izrabo-teni od niv i nivnite vospituva~ki, a odCrveniot krst - Probi{tip im bea dode-leni paketi so topla obleka, a od ZPProbi{tip paket~iwa so sve`o ovo{je.Ima{e ovde radost, taga, blagodarnost ipo nekoja solza.

M. Zdravkovska

Probi{tip

Mnogu aktivnosti vo ramkite na„Nedelata za gri`a za stari lica”

Vo ambient na otvorena scena, vo restoranot "Gra-cija# vo Kumanovo denovive, vo prisustvo na po-ve}e gosti, na sve~en na~in be{e promovirana

monografijata "20 godini penzionersko sportuvawe# odavtorot Tatjana Anti}.

Ova e vtora monografija za 10 godini i go opfa}a pe-riodot od 2006 do 2015 godina, period vo koj kumanovs-kite penzioneri bea u~esnici na site republi~ki spo-rtski olimpijadi. Na nivnite gradi kako po pravilo,sekoga{ bleskaa medali zlatni, srebreni, bronzeni.ZP Kumanovo redovno be{e visoko rangirano, osvoju-vaj}i gi ~etiri pati prvo mesto. Medalite, peharite,diplomite i blagodarnicite od sportskite natpreavrise svoeviden pokazatel deka vo Zdru`enieto se rabotina potencijalnite vrednosti na ~lenstvoto, koe uspeana scenata da se nametne kako edno od najaktivnite inajuspe{nite vo zemjata. Vo ova monografija se nao|aatsite sportski uspesi, a vo poseben blok se pretstavenii na{ite najdobri sportisti, kako vo ma{ka taka i vo`enska konkurencija, re~e Spirko Nikolovski, pre-tsedatel na ZP Kumanovo.

Prviot ~ovek na SZPM Dragi Argirovski, ne go kri-e{e svoeto zadovolstvo {to se nao|a me|u svoite kuma-novci, penzioneri, u~esnici na penzionerskite olim-pijadi. Toj, i vo ova prilika iska`a samo pofalni zbo-rovi za site uspesi na kumanovskoto penzionerskoZdru`enie, koe so pravo se vbrojuva me|u najuspe{nitevo Republikata. Argirovski potseti deka ZP Kumanovoima obemna i bogata istorija, ne samo na sportski plan,tuku i na planot na razvivawe na me|unarodna sora-botka, na afirmacijata na kulturata, muzikata, narod-noto tvore{tvo. ^estitaj}i im ja Novata godina na pen-zionerite. pretsedatelot Argirovski im posaka dolg i

sre}en `ivot, mnogu uspesi i aktivnosti, pove}e da sedru`at i da mu ka`at "Stop# na stareeweto.

Za monografijata zboruva{e i gradona~alnikot naOp{tina Kumanovo, Zoran Damjanovski koj istakna dekaavtorkata na monografijata, novinarka vo penzija, hro-

nolo{ki niz zbor i slika dava presek na 10 godi{niotsportski `ivot, zna~aen prilog vo zbogatuvawe na spo-rtskata istoriografija vo Kumanovo. Toj dodade dekasorabotkata pome|u lokalnata samouprava i ova pen-zionersko Zdru`enie }e prodol`i i ponatamu, so {tosekoga{ }e gi podr`uva nivnite idei i nastapi.

Kako recenzent na Monografijata se javuva i potp-resedatelkata na Zdru`enieto Qubica Kuzmanovska,koja, me|udrugoto zabele`a deka se raboti za pi{andokument so koj po{irokata javnost }e mo`e da se zapo-znae so site penzionerski ostavruvawa vo oblasta nasportot.

- So ova se potvrduva deka intelektualnite, kreati-vnite i sportski potencijali ne zaminuvaat so tekot nagodinite.Ova voedno treba da bide pottik i za novitepenzioneri da mu se priklu~at na golemoto sportskopenzionersko semejstvo.

Avtorkata Tatjana Anti}, podvle~e deka nemalate{ka zada~a pri pi{uvawe na deloto, zaradi nejzino-to dolgogodi{no iskustvo i poznavawe na materijata.Taa, se nadeva deka doverbata ja opravdala, a na site{to sakaat da doznaat pove}e za sportskite rezultati,toplo im ja prepora~a Monografijata da ja pro~itaat.

Na promocijata, na site penzioneri koi ostvarija za-bele`itelni rezultati, na osvojuva~ite na medali, nasportskit rabotnici, treneri, penzioneri i aktivistiim bea vra~eni blagodarnici.

Jasmina Todorovska

ZP Kumanovo

Promovirana Monografija "20 godinipenzionersko sportuvawe#

ZP Ko~ani

Novogodi{en koncert nafolklornite tradicii

ZP Demir Kapija

Sedmonoemvrisko priznanie od Op{tinata