Petrinčič Katarina 16092016 zrcalni robovi - share.upr.si · PDF fileZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Bogdani Borota za pomoč in strokovne nasvete pri izdelavi

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

KATARINA PETRINČIČ

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

OBOGATITVENE DEJAVNOSTI V VRTCU:

OTROŠKI PEVSKI ZBOR

Katarina Petrinčič

Koper 2016

Mentorica:

izr. prof. dr. Bogdana Borota

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Bogdani Borota za pomoč in

strokovne nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Hvala vodstvu VVZ Kekec Grosuplje in sodelavkam, ki so mi omogočile udeležbo

na predavanjih in vajah, tako da so zamenjale delovni čas v obdobju mojega študija.

Zahvaljujem se možu Robiju za razumevanje, potrpežljivost in podporo v času

izdelave diplomskega dela.

Iskrena hvala za podporo in spodbude vsem prijateljicam, sošolkam in ostalim, ki

so mi pomagali do uspešnega zaključka študija.

Vsem iskrena hvala.

Katarina

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Katarina Petrinčič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Obogatitvene dejavnosti v vrtcu: Otroški pevski

zbor

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Obogatitvene dejavnosti v vrtcu: otroški pevski zbor

govori o obogatitvenih dejavnostih v vrtcu, o otroškem pevskem zboru in o tem, kako

na otrokovo samopodobo, na otrokovo samozavest in na otrokov razvoj vplivajo

zborovsko petje, vloga posameznika v zboru ter posameznik kot celota v zboru.

Namen diplomske naloge je bil predstaviti formiranje in delovanje otroškega

pevskega zbora Pika, ki je deloval kot obogatitvena dejavnost v Vrtcu Kekec v

Grosupljem. Zbor je bil ustanovljen leta 2007. Deloval je do junija leta 2013. V njem so

sodelovali otroci iz enote Pika, starostnih skupin od 4 do 5 let in od 5 do 6 let. Namen

pevskega zbora je bil sodelovanje na prireditvah ob posebnih priložnostih, najpogosteje

ob obeleževanju praznikov in praznovanj te enote. Pevski program je obsegal pesmi iz

ljudske, pa tudi domače in svetovne pevske literature. Otroci so najraje prepevali

ljudske pesmi iz pesmaric Pojemo, pojemo 1, 2, 3, in 4. Poseben pomen so za otroke

imeli pevski nastopi. Zbor je najpogosteje nastopal v okviru prireditev vrtca, pa tudi na

dogodkih v organizaciji JSKD Ivančna Gorica, npr. na območni reviji otroških in

mladinskih pevskih zborov občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Videm-Dobrepolje (na

priložnostnih prireditvah v okviru enote, na dogodkih v organizaciji Turističnega društva

Šmarje - Sap, Društva upokojencev Šmarje - Sap, na prireditvah za starše ob zaključku

pevskih vaj in v trgovskem centru Grosuplje ter na reviji Osrednje Slovenije v Logatcu,

leta 2008.

Na osnovi evalvacije dela kot zborovodja otroškega pevskega zbora ugotavljam,

da so otroci pridobili bogate glasbene izkušnje. V glasbi so uživali, v javnem nastopu

so postali samozavestnejši, začeli so sodelovati kot skupina. Ob petju so se seznanili z

glasbeno umetnostjo in kulturno dediščino.

Ocenjujem, da je obogatitvena dejavnost s področja petja potrebna in nujna za

otrokov pevski razvoj in poglobljeno doživljanje glasbe nasploh. V želji po ohranjanju

tovrstnih dejavnosti se priporoča, da tudi vzgojiteljice gojijo pozitiven odnos do glasbe

in izražajo veselje do petja ter razvoj pevskih skupin. Pri tem naj okrepijo sodelovanje s

starši in okoljem.

Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, obogatitvena dejavnost v vrtcu,

otroški pevski zbor, zborovodja, glasbeni program.

ABSTRACT

This diploma paper with the title Kindergarten enrichment activities is about

enrichment activities in a kindergarten, about the children’s chorus and about the fact

that child’s self-image, his self-confidence and his whole development is influenced by

chorus singing, individual’s part in the chorus and about an individual as a whole and

part of the chorus.

The main goal of this diploma paper is to present the formation and the activity of

the children's chorus Pika, which was the Enrichment activity in the kindergarten

Grosuplje. The chorus was established in 2007 and it was active till June 2013. In this

chorus participated children from the unit Pika aged 4 to 5 years and 5 to 6 years. The

main goal of this chorus was to take part at different occasions, most often to

commemorate certain holidays and celebrations of this unit. The program of the chorus

consisted of songs from folk, domestic and world singing literature. Children preferred

folk songs from the songbooks Sing, sing 1, 2, 3 and 4. Something really special for the

children were the chorus performances. The chorus most often took part at the

kindergarten events and also at different events organized by the Cultural Society

JSKD Ivančna Gorica, for example at the regional show for the Children’s and youth

choruses from the municipalities Grosuplje, Ivančna Gorica and Videm-Dobrepolje (at

occasional events within the kindergarten unit, at the events organized by the Touristic

Society Šmarje – Sap, The Pensioner’s Society Šmarje – Sap, at the events for parents

for the final chorus presentation at the shopping centre Grosuplje and at the Central

Slovenia Show in Logatec in 2008.

Based on the evaluation of the work as the Children’s chorus conductor, I would

like to point out that children received rich musical experiences. They enjoyed in music,

they became more self-confident at public performance and they started participating

as a group. While singing they also got familiar with the musical art and the cultural

heritage. I can estimate that the enrichment activity in the field of singing is necessary

and needed for the child’s singing development and for the in-depth experience of the

music in general. Within the desire of preserving such activities it is recommended that

the kindergarten teachers are growing positive attitude towards music, that they

express joy for singing and for the development of the chorus groups. Next to this also

cooperation with parents and the society should be reinforced.

Key words: musical activities in kindergarten, enrichment activity in kindergarten,

children’s chorus, conductor, musical program.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ................................................................................... 3

2.1 Obogatitvene dejavnosti .................................................................................. 3

2.2 Izvajanje obogatitvene dejavnosti Otroški pevski zbor v enoti Pika ................. 6

2.3 Vzgojiteljice v vlogi zborovodje otroških pevskih zborov .................................. 7

3 PRAKTIČNI DEL ................................................................................................... 9

3.1 Problem, namen in cilji .................................................................................... 9

3.2 Raziskovalna vprašanja .................................................................................. 9

3.3 Formiranje otroškega pevskega zbora in načrt dela ...................................... 10

3.4 Oblikovanje pevskega programa ................................................................... 13

3.5 Izvedba pevskih vaj in glasbenih nastopov .................................................... 16

3.5.1 Vloga zborovodje ................................................................................... 16

3.5.2 Pevske vaje ........................................................................................... 17

3.5.3 Glasbeni nastopi .................................................................................... 19

3.6 Razprava in evalvacija .................................................................................. 20

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................................................. 232

5 LITERATURA IN VIRI ....................................................................................... 254

Petrinčič, K. (2016): Obogatitvene dejavnosti v vrtcu: Otroški pevski zbor. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Petje in poslušanje petja sta običajno prvi otrokovi izkušnji z glasbo. Doživetje ob

pevskem muziciranju v družini, vrtcu in šoli se nam globoko vtisnejo v spomin.«

(Borota, 2013, str. 21).

Zborovsko petje v Sloveniji ima svoje korenine v slovenskem ljudskem petju.

Vedno je bilo tesno vezano na življenje, verovanje in ljudske običaje (Hribar, 2014).

V času mojega šolanja v OŠ Veliki Gaber je glasbeni pouk učila profesorica

glasbe, ki mi ni odprla le vrat v svet petja. Nam, ki smo bili oddaljeni od dodatnih

možnostih izobraževanja in interesnih dejavnosti, je omogočila učenje igranja na

instrumente.

Prve izkušnje s petjem v pevskem zboru sem dobila v prvem razredu osnovne

šole. Vaje so potekale na ravni ljubiteljskega petja. S petjem v »pravem« pevskem

zboru sem se srečala kot četrtošolka. To se me je dotaknilo na prav poseben način,

verjetno tudi zaradi samega pedagoškega pristopa profesorice.

V enoto Pika, VVZ Kekec Grosuplje, ki se nahaja v kraju Šmarje - Sap, sem prišla

kot strokovna sodelavka na mesto pomočnice vzgojiteljice v šolskem letu 2007/ 2008.

V šolskih letih od 2007 do 2011 sem sama vodila Otroški pevski zbor Pika. To je bil

zame svojevrsten osebni izziv. Otrokom sem želela približati svet glasbe, petja,

sodelovanja, spodbuditi njihov čut za skupinsko delo in jim predvsem okrepiti

samopodobo. Želela sem jim dati kar največ: znanje novih pesmi, ki jim bodo še dolgo

ostale v spominu. Slovenski pregovor pravi, da »pesem združuje ljudi.« Tako lahko že

v zgodnjem otroštvu privzgojimo otrokom čut za sodelovanje ter jih z vsem tem

sproščamo, bogatimo in razveseljujemo. Pesem resnično združuje in povezuje ljudi

med seboj.

Med drugim sem želela otrokom podariti pesmice, ki se jih še niso učili: nove,

nepoznane pesmi iz novejših virov literature, ter nekaj pesmi, primernih njihovim

sposobnostim in tudi željam. Otrokom sem želela skladbe zaigrati na klavir, jim prenesti

izkušnjo petja ob klavirski spremljavi (s korepetitorjem) ter dirigiranju. Tudi sodelavke

sem želela spodbuditi k širjenju repertoarja pesmi za otroke, da se naučijo novejših

pesmi in se same spopadejo z novimi, neznanimi notnimi zapisi in obudijo svoje

glasbeno znanje.

Petje ob klavirski spremljavi in dirigiranje zborovodje je bilo za otroke nova

izkušnja. Tudi v tem pogledu je bilo potrebno vzpostaviti sodelovanje med

zborovodjem, pevci in korepetitorjem. Želela sem preveriti, kako bodo vse te nove


2

izkušnje vplivale na otroke in kako bodo sprejeli nove izkušnje. Vse to preko

obogatitvene dejavnosti – otroški pevski zbor v vrtcu. Prav zaradi omenjenih izkušenj

sem se odločila, da v diplomski nalogi obravnavam delo v otroškem pevskem zboru kot

obliki obogatitvene dejavnosti v vrtcu.

V teoretičnem delu diplomske naloge tako obravnavamo otroški pevski zbor kot

obliko obogatitvene dejavnosti z vidika Kurikuluma za vrtce. V praktičnem delu je

prikazano praktično delovanje Otroškega pevskega zbora Pika, ki je deloval kot

obogatitvena dejavnost v Vrtcu Kekec v Grosupljem.


3

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

Javno veljavni nacionalni dokument »Kurikulum za vrtce« predstavlja strokovno

podlago za delo v vrtcu. Ta dokument je bil sprejet s strani Strokovnega sveta

Republike Slovenije za splošno izobraževanje, leta 1999. Dokument nacionalne veljave

postavlja v središče otroka, predvsem njegove razvojne in individualne zmožnosti in

posebnosti.

Kurikulum za vrtce je oblikovan za dnevne programe. Spoznanja kažejo, da otrok

dojema in razume svet celostno. Razvija in uči se v povezavi s svojim socialnim in

fizičnim okoljem. Seveda v interakciji z vrstniki in odraslimi (Kroflič, 2001, V: Otrok v

vrtcu).

Kurikulum za vrtce ne obravnava predmetnih in vzgojnih področij, ampak uvaja

dejavnosti. Dejavnosti, ki jih strokovni delavci načrtujejo za delo v oddelku, so s

področja jezika, narave, gibanja, družbe, matematike in umetnosti. Glasbene

dejavnosti so del širšega področja – umetnosti. Za vsa področja dejavnosti so zapisani

globalni cilji, ki so, poleg načel, izhodišče za izdelavo izvedbenega kurikula na letni

ravni. Letni načrt posameznega oddelka izdelata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice

v skladu z nacionalnim programom ter letnim delovnim načrtom vrtca in enote.

Strokovni delavci načrtujejo vsakodnevne dejavnosti tudi s sodelovanjem otrok in

njihovih staršev. V oddelku je potrebno upoštevati razvojne stopnje otrok in druge

njihove značilnosti.

2.1 Obogatitvene dejavnosti v VVZ Kekec Grosuplje

Poglavitna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanju

življenja družine in otrok ter ustvarjanju pogojev za razvoj otrokovih telesnih in

duševnih sposobnosti (Publikacija VVZ Kekec Grosuplje, 2014).

Dnevni program vzgoje in varstva v VVZ Kekec Grosuplje se izvaja v skladu s cilji

in načeli Kurikuluma za vrtce, s posebnim poudarkom na pestri in raznovrstnejši

ponudbi na vseh področjih dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcu. Dnevni program v VVZ

Kekec Grosuplje traja od 6 do 9 ur in se ga izvaja v času med 7.00 in 15.30 (Publikacija

VVZ Kekec Grosuplje, 2014). Obogatitvene dejavnosti izvedbenega Kurikula so

namenjene dopolnjevanju potreb in interesov otrok in staršev ter bogatenju življenja in

dela v oddelku. Te se v vrtcu po navadi ponudijo otrokom poleg dnevnega programa, ki

se izvaja. Izvajamo jih v času bivanja otrok v vrtcu, v obliki delavnic, obiskov predstav,


4

knjižnic, muzejev, izvajanja interesnih dejavnosti s področja glasbe, plesa, športa.

Načrtujejo in izvajajo jih strokovne delavke vrtca v sklopu dnevnega programa. O

svojem načrtovanem in izvedenem delu v določenem obdobju obveščajo starše preko

oglasnih desk, na roditeljskih sestankih in na pogovornih urah. Dodatni stroški, ki niso

vezani na izvajanja obogatitvenih dejavnosti (vstopnine, prevozi, karte …), niso zajeti v

ekonomsko ceno vrtca (Publikacija VVZ Kekec Grosuplje, 2014).

Z obogatitvenimi dejavnostmi se bogati vrtčevsko okolje, da bi bilo v prvi vrsti

prijetnejše za otroke in tudi za njihove starše (VVZ KEKEC GROSUPLJE, Letni delovni

načrt, 2012, str. 40). Z obogatitvenimi programi se uresničuje tudi prioritetna naloga

vrtca. Skozi doživljanje bodo otroci spoznavali področje umetnosti, razvijali svoja

močna področja in ustvarjali. V Letnem delovnem načrtu vrtca in enote je zapisano,

katere obogatitvene dejavnosti se v šolskem letu ponudijo otrokom. Ponudba se

razlikuje od enote do enote vrtca. Glede na Letni delovni načrt posamezne skupine se

vzgojiteljice odločijo za ponudbo obogatitvenih dejavnosti. Starostno mejo ali omejitev

števila sodelujočih otrok postavijo izvajalci sami.

V Letnem delovnem načrtu Vzgojno varstvenega zavoda Kekec Grosuplje so v

šolskih letih od 2007 do 2014 strokovne delavke izvajale obogatitvene dejavnosti

izvedbenega Kurikula po enotah. Letni delovni načrt velja za tekoče šolsko leto.

Enote VVZ Kekec Grosuplje so naslednje: Kekec, Tinkara, Rožle, Mojca in

Pastirček v Grosupljem. V Šmarju – Sapu se nahaja enota Pika. Nato so še enote:

Kosobrin pri POŠ Št. Jurij, Zvonček pri POŠ Žalna in Trobentica pri POŠ Kopanj.

Pregled dejavnosti, ki so se izvajale za otroke v letih 2007 do 2014 Vzgojno

varstvenega zavoda in za zunanje otroke.

V enoti Kekec:

· risarska šola, ki jo je za otroke VVZ in zunanje, stare od 4 do 6 let, 2-krat

mesečno izvajala vzgojiteljica, in sicer od oktobra do junija;

· dan odprtih vrat – gibalno-športno dopoldne z izvajalkami strokovnimi

delavkami enote, za otroke VVZ in zunanje, stare od 3 do 6 let, 1-krat 1 ura

v oktobru.

V enoti Tinkara:

· dan odprtih vrat – igre iz športnega nahrbtnika na igrišču enote v izvedbi

strokovnih delavk, za otroke VVZ in zunanje, stare od 3 do 6 let, 1-krat 2 uri

v oktobru;


5

· pohod z lučkami v izvedbi strokovnih delavk enote, za otroke VVZ in

zunanje, stare od 1 do 6 let, 1-krat 2 uri v decembru.

V enoti Rožle:

· pohod vseh generacij po Rožletovi poti v izvedbi strokovnih delavk enote,

za otroke VVZ in zunanje, stare od 1 do 6 let, 1-krat 3 ure.

V enoti Kosobrin:

· dan odprtih vrat na igrišču v izvedbi strokovnih delavk enote, za zunanje

otroke (ki niso vključeni v VVZ), stare od 3 do 6 let, v oktobru;

· Miklavžev pohod z lučkami v izvedbi strokovnih delavk enote, za otroke

VVZ in zunanje, stare od 3 do 6 let, v decembru.

V enoti Zvonček:

· Miklavžev pohod z lučkami v izvedbi strokovnih delavk enote, za otroke

VVZ in zunanje, stare od 3 do 6 let, v decembru.

V enoti Trobentica:

· dan odprtih vrat na igrišču vrtca v izvedbi strokovnih delavk enote, za

otroke VVZ in zunanje, stare od 2 do 6 let, v oktobru.

V VVZ Kekec Grosuplje so v šol. letih od 2007 do 2014 strokovne delavke izvedle

po enotah obogatitvene dejavnosti izvedbenega Kurikula, dejavnosti, ki so se izvajale

samo za otroke iz Vzgojno varstvenega zavoda.

V enoti Kekec:

· ustvarjalne dejavnosti,

· ljudske plese,

· vadbeno uro v telovadnici.

V enoti Tinkara je potekala

· vadba v telovadnici.

Enota Rožle je bila najštevilčnejša po teh dejavnostih. Organizirala je:

· obisk kmetije,

· obisk kmetije Štrumbelj,

· vadbo v telovadnici,


6

· folklorno skupino.

Enota Mojca je imela

· gibalno-športno dopoldne na igrišču vrtca.

Enota Pastirček je prav tako imela

· gibalno-športno popoldne na igrišču vrtca.

V enoti Pika so se izvajali:

· pohodništvo,

· lutkovne delavnice s starši in z otroki,

· vadbo v telovadnici.

V enoti Kosobrin je potekala

· vadbo v šolski telovadnici.

V enoti Zvonček sta bili

· vadbena ura v šolski telovadnici,

· angleška urica.

V enoti Trobentica so izvajali:

· vadbo v šolski telovadnici,

· folklorno skupino.

Ob pregledu dejavnosti, ki so se izvajale za otroke Vzgojno varstvenega zavoda in

za zunanje otroke v letih od 2007 do 2014 je razvidno, da so vzgojiteljice izvajale v

glavnini gibalno-športne dejavnosti, ustvarjalne dejavnosti, lutkovne delavnice in

folklorno skupino.

2.2 Izvajanje obogatitvene dejavnosti Otroški pevski zbor v enoti Pika

V enoti Pika so v šolskih letih od 2007 do 2014 strokovne delavke izvajale

obogatitvene dejavnosti izvedbenega Kurikula, in sicer: pohodništvo, lutkovne

delavnice s starši in z otroki ter vadbo v telovadnici. Z obogatitvenimi dejavnostmi se

bogati vrtčevsko okolje, da bi bilo v prvi vrsti prijetnejše za otroke in tudi za njihove

starše (VVZ KEKEC GROSUPLJE, Letni delovni načrt, 2014, str. 40). Z obogatitvenimi


7

programi se uresničuje tudi prioritetna naloga vrtca. Skozi doživljanje bodo otroci

spoznavali področje umetnosti, razvijali svoja močna področja in ustvarjali. V

nadaljevanju več pozornosti namenjamo pevskemu zbora kot eni od oblik izvajanja

obogatitvenih dejavnosti v vrtcu.

Pevski zbor je vokalna glasbena skupina, v kateri posamezni part izvaja več

pevcev (vsaj dva ali trije). Spodnja meja je približno 12 pevcev. Pevski glasovi, ki

sestavljajo to skupino, so lahko otroški, moški ali ženski (Žvar, 2001).

Pevski zbor je poleg pevske in instrumentalne skupine naravna socialna skupina.

Otrok ob tem čuti pripadnost otroškemu kolektivu in spozna pomen posameznika v

njem. Razvija odnos do skupne lastnine. Prilagaja se skupnim potrebam in izkazuje

svoje sposobnosti. Tako razvija svojo samopodobo in pozitivno naravnanost do sebe in

drugih (Žvar, 2001).

2.3 Vzgojiteljice v vlogi zborovodje otroških pevskih zborov

Razvija lastno zavedanje: spoznava samega sebe, svoje zmožnosti in lastnosti. V

medsebojne odnose vnaša izkušnje o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Spozna, da lahko

s svojim ravnanjem nekoga razveseli, potolaži ali razžalosti (Žvar, 2001).

Pri zborovskem petju se torej razvijajo otrokove (posameznikove) sposobnosti,

spretnosti in znanja, ki nato pevca usmerjajo v sprejemanje, doživljanje in izražanje

muzikalnosti (Žvar, 2001).

Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj je dolgotrajen in zapleten

proces. Odvisen je od dednih zasnov, lastne aktivnosti in spodbudnega okolja. Glasba

vpliva na otrokov estetski, psihofizični in afektivni ter intelektualni, socialni in moralni

razvoj.

Poleg omenjenega petje v pevskem zboru spodbuja boljše psihično počutje pevca.

Uvaja ga v skupno reševanje problemov. Seznanja ga s kulturno dediščino in glasbeno

umetnostjo. Vzgaja ga za multikulturno družbo (Borota, 2006b).

Med leti 2007 in 2013 je otroški pevski zbor v enoti Pika, Šmarje – Sap deloval ob

posebnih priložnostih, najpogosteje ob obeleževanju praznikov in praznovanj te enote.

Načrtovanje dejavnosti je potekalo po dogovoru strokovnih delavk.

Glavnino zbora so predstavljali otroci starostnih skupin od 4 do 5 let in od 5 do 6

let. Med leti 2007 in 2011 je otroški pevski zbor vodila Katarina Makor (sedaj Petrinčič).

Od leta 2012 do konca šolskega leta 2013 je zbor deloval po potrebi, za obeleževanje


8

praznikov in praznovanj enote. V šol. letih 2013/2014 in 2014/2015 je zbor prenehal z

delovanjem zaradi fizične odsotnosti zborovodkinje – vzgojiteljice.


9

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Obogatitvene dejavnosti v vrtcu nudijo otrokom možnost za širjenje in poglabljanje

izkušenj na različnih področjih. Pogosto se v vrtcih izvajajo obogatitvene dejavnosti s

področja glasbe. V ta namen se po vrtcih ustanavljajo otroški pevski zbori. Glede na

izkušnje iz prakse menimo, da otroške pevske zbore v večini primerov vodijo

vzgojiteljice. Veliko tovrstnih pevskih zborov je uspešnih. Zato je namen praktičnega

dela diplomske naloge predstaviti delovanje otroškega pevskega zbora v enoti Pika, ki

je deloval kot obogatitvena dejavnost v Vrtcu Kekec Grosuplje. To dejavnost lahko

izvaja diplomirana vzgojiteljica ali vzgojiteljica, na delovnem mestu pomočnice

vzgojiteljice. Še posebej nas zanima, kako je potekalo formiranje in delovanje

otroškega pevskega zbora v Vrtcu Kekec Grosuplje in kakšen pevski program so

izvajali v času delovanja zbora kot obogatitvene dejavnosti. Zbrali bomo tudi podatke o

nastopih in javnih prireditvah, na katerih je nastopal zbor. Eden od načrtovanih ciljev je

tudi analiza pevskih vaj s posebnim poudarkom na vlogi zborovodje.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Glede na oblikovane cilje raziskave, opredeljujemo naslednja raziskovalna

vprašanja.

1. Kako je potekalo formiranje otroškega pevskega zbora kot obogatitvene

dejavnosti v Vrtcu Kekec v Grosuplju?

2. Kaj je značilno za pevski program Otroškega pevskega zbora Pika?

3. Katere izkušnje so si pridobili otroci pri petju v pevskem zboru?

4. Kateri glasbeni nastopi so bili izpeljani v času delovanja Otroškega pevskega

zbora Pika?

Predstaviti želim delovanje otroškega pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost

v enoti Pika. Dejavnost, ki jo lahko izvaja diplomirana vzgojiteljica ali vzgojiteljica na

delovnem mestu pomočnice vzgojiteljice. Predvsem naj bi bile vzgojiteljice, ki bi vodile

otroški pevski zbor, osebno naklonjene petju, gojile naj bi ljubezen do petja ter oboje

prenašale na otroke. Veliko doprinese tudi glasbena pismenost in znanje igranja na en

melodični inštrument ter razvit ritmično-melodični posluh. V primeru pomanjkljivega

glasbeno-teoretičnega predznanja naj bi si želela vzgojiteljica pri delu z otroškim


10

pevskim zborom pridobivati dodatno znanje. Pri tem je pomemben posluh s strani

vodstva, da vzgojiteljici omogoči dodatno strokovno izpopolnjevanje.

Za vlogo zborovodje so vsekakor pomembni strokovna usposobljenost, glasbena

izobrazba in pedagoški pristop. Nikakor niso nepomembne osebnostne lastnosti

zborovodje: avtonomnost in ustvarjalnost, odnos do sebe in pevcev (Žvar, 2001). Poleg

tega so pomembne lastnosti in znanja zborovodje tudi: izobrazba, osebnost

zborovodje, ki ima sposobnost in znanje kakovostnega zborovskega dirigiranja,

obvladanje spremljanja petja s klavirjem in nenazadnje zmožnost kultiviranega petja

(Žvar, 2001).

Poleg znanja je vsekakor potrebno omeniti zborovodjev odnos do otrok – pevcev.

S svojo osebnostjo vpliva na otroke celostno. Z spodbudami in komentarji vzpostavlja z

njimi odnos. Za uspešno vodenje zbora so pomembni avtoriteta zborovodje, vzajemno

spoštovanje in zaupanje, predvsem pa potrpljenje in vztrajnost. Petje je tisto, ki se

ohranja v vseh obdobjih življenja in je družabna dejavnost (Žvar, 2001).

Otroci se preko petja pevsko izražajo, čustveno doživljajo glasbo, sodelujejo na

prireditvah v vrtcu (v znanem okolju), spoznavajo slovenske ljudske in umetne otroške

pesmi, spoznavajo pesmi drugih kultur in narodov. Preko pevske vaje otrok gradi

delovne navade, krepi svojo koncentracijo, sprošča telo, se sprošča in razvija smisel za

estetiko (Borota, 2006b).

Petje je spretnost. To spretnost otroci posnemajo. Učenje pesmi poteka s

posnemanjem petja zborovodje. Torej zborovodja predstavi otrokom novo pesem v

celoti z lastnim petjem, po metodi ponavljanja. »Zvočni posnetki ne morejo nadomestiti

pomena, ki ga ima živa izvedba. Otrok ima rad, da mu pojejo tisti, ki jih pozna. Ker

otrok posnema tudi način interpretacije in celo barvo glasu, si odrasli vselej

prizadevamo za intonančno pravilno in doživeto petje.« (Borota, 2013, str. 23).

3.3 Formiranje otroškega pevskega zbora in načrt dela

Pobuda za ustanovitev otroškega pevskega zbora je bila dana s strani staršev in

vzgojiteljic. Utemeljena je bila tudi s strani strokovnih delavk, saj bi otroški zbor deloval

tudi za potrebe enote: za obeleževanje praznikov, praznovanj enote in morebitne

slovesnosti, ki bi prišle nenačrtovano v okvir šolskega leta, projekte enote Pika in

njenih skupin. Program dela je bil naravnan predvsem na Letni delovni načrt enote, na

praznike in dogodke, predvidene v tekočem šolskem letu. Obogatitvena dejavnost

Otroški pevski zbor Pika, ki sem jo načrtovala in izvajala kot strokovna delavka enote


11

Pika, sem prvo leto izvajala v popoldanskem terminu, v naslednjih letih v

dopoldanskem času, v sklopu dnevnega programa. Pevski zbor ni imel namena samo

bogatiti vrtčevsko okolje, razvijati močna področja otrok in ustvarjalnost, ampak narediti

bivanje prijetno otrokom in posledično tudi njihovim staršem.

Naslednji korak, ki sem ga naredila, je bil izbor starosti otrok, ki bodo sodelovali v

otroškem zboru. V prvem letu delovanja zbora sem se s strokovnimi sodelavkami in

vodjo enote dogovorila, da bodo sodelovali otroci srednje starostne skupine in skupina

starejših, 4-letni in 5-letni ter 5-letni in 6-letni otroci.

Za tak izbor smo se skupaj s sodelavkami odločile zaradi tega, ker so bili ti otroci

že uvedeni v skupine in samo enoto. Mlajši otroci so se šele s septembrom, z novim

vrtčevskim letom, pričeli navajati na bivanje in sodelovanje v novi skupini, pri novih

vzgojiteljicah in v novem okolju. Drugi dejavnik je bil razvoj glasovnega obsega otrok

(od d1 do a1, h1, c2), dovolj razvit govorni aparat in osvojeno določeno besedišče.

Tretji dejavnik je bil otrokov interes in želja po pevskem sodelovanju, s privolitvijo in

strinjanjem staršev, ne glede na razvitost otrokovega posluha.

Sledila je »avdicija« otrok starejših dveh skupin. Z otroki smo prepevali njim znane

pesmice. Peli smo jih v manjših skupinah. Dobila sem približen vpogled v otrokove

sposobnosti in zmožnosti sodelovanja. Vendar je bila končna odločitev pogojena z

otrokovo željo po sodelovanju v zboru.

Pri izboru sem sodelovala z vzgojiteljico in s starši – v smislu potrebnih spodbud

za otroke tudi na področju socialnega razvoja in govora. Te so potrebovali predvsem

otroci, ki so imeli izjemen čut za estetiko in dobre glasovne sposobnosti, vendar so bili

zadržani ali so imeli težave na področju govora.

Izoblikovala se je skupina od 20 do 24 otrok. Starši so bili o končnem izboru in

sodelovanju otrok seznanjeni osebno in preko oglasne deske za starše. Seznanjeni so

bili o terminu izvajanja vaj, predvidenih nastopih zbora ter o dolžnostih otrok in staršev

pri samem sodelovanju.

Zbor je v tekočem šolskem letu deloval za potrebe vrtca, skupin in projektov vrtca,

zastavljenih v sami enoti od meseca oktobra do maja naslednjega leta. Za tak čas

delovanja zbora sem se odločila predvsem iz naslednjih razlogov: mesec september

pomeni začetek novega vrtčevskega leta, zato je poln novosti in uvajanja novih otrok v

skupino. Tudi sama organizacija skupin potrebuje svoj čas ter usklajevanje z

vzgojiteljicami vseh treh skupin, oblikovanje Letnega delovnega načrta. Meseca maja

se šolsko leto približuje koncu, organizirajo se izleti, zaključujejo se celoletni projekti,


12

skupine pripravljajo zaključna srečanja s starši. Starejši otroci se že izpisujejo iz vrtca

pred vstopom v šolo, kar je že bila stalna praksa te enote.

Potrebno je bilo določiti termin vaj. Med letom sem poskusila z vajami v

popoldanskem času, po zaključku mojega delovnega razporeda, in sicer od 15.30 do

16.15, torej 30 do 45 minut, enkrat tedensko. Vendar se ta urnik ni obnesel najbolje.

Starši so pogosto pozabili, da imajo otroci vaje in so jih predčasno odpeljali iz vrtca ali

so celo odpeljali otroke domov sredi vaj. Morala sem tudi menjavati termine dela z

vzgojiteljicami, kar je bilo obremenjujoče zame in za sodelavke. Tako se je z

naslednjim šolskim letom termin vaj prestavil v dopoldanski čas, v čas pred kosilom.

Vaje so potekale od 11.00 do 11.45. Otroci so prišli na vaje po sprehodu ali gibanju na

svežem zraku. Na vajah je bila prisotna še ena strokovna delavka, ki je vajam želela

prisostvovati, ali tista, ki je bila prosta. Preostale otroke sta prevzeli vzgojiteljici iz obeh

skupin in se združili v eno. Tako je bila skupina oblikovana in je delovala po

predvidenih normativih. Poskrbljeno je bilo tudi za varnost drugih otrok.

Vaje otroškega zbora smo imeli v večji igralnici, kjer smo si pripravili prostor skupaj

z otroki. Skupaj smo pripravili polkrožni prostor s stoli za otroke in prostor za

zborovodjo z električno klaviaturo. V enoti je primeren prostor tudi garderoba, vendar

samo v izjemnem primeru, če ni bilo drugega prostora na razpolago. Namreč,

garderoba ni primeren prostor, saj mimoidoči motijo pozornost otrok in zborovodje.

Kadar so vzgojiteljice organizirale dejavnosti v skupini izven začrtanega, smo se

med sabo obvestile o premiku vaj in se dogovorile za drug termin. Vaje so ostale

enkrat tedensko, v dopoldanskem času ali pred nastopom tudi do trikrat tedensko.

Sestavila sem si preglednico prireditev in dejavnosti naše enote. Tako sem si lažje

zastavila program dela: časovno izvajanje vaj in program pesmi glede na dogajanje v

enoti.

Zbor je imel predvidene naslednje nastope:

· Božičkov obisk (december, letno),

· božični ali novoletni koncert (december, letno),

· druženje skupin enote (dejavnosti in program oddelkov - priložnostno),

· območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ivančna

Gorica, Grosuplje in Videm-Dobrepolje (v organizaciji JSKD Ivančna

Gorica) ,

· priložnostni nastopi v okviru enote,


13

· sodelovanje s Turističnim društvom Šmarje - Sap,

· sodelovanje z Društvom upokojencev Šmarje - Sap,

· nastop za starše ob zaključku pevskih vaj,

· nastop v trgovskem centru Grosuplje,

· revija Osrednje Slovenije v Logatcu, leta 2008.

3.4 Oblikovanje pevskega programa

Pri izbiri pesmi se je smiselno vprašati, kaj lahko pevce z izbranim repertoarjem

naučimo.

Voglarjeva (1981) poudarja, da mora biti zborovodja pozoren na to, da predšolskim

otrokom posreduje primerno vsebino pesmi. Šele ko bo otrok v pesmi videl svoje

predstave, čutenja in svoj način razmišljanja, bo pesem zares sprejel.

Pomemben poudarek je tudi na različni vsebini pesmi, torej se morajo pesmi med

seboj razlikovati, imeti morajo preprosto vsebino, dobro je tudi spremljanje z gibanjem.

Besedila pesmi naj imajo umetniško vrednost ter preprost in otrokom razumljiv

jezik. Prednost imajo besedila s konkretno vsebino. Kadar je vsebina nerazumljiva, jo

otrokom razložimo. Razložimo tudi preneseni pomen, da otroci lažje razumejo vsebino

(prav tam).

»Melodija pesmi izhaja iz vsebine in iz besedila, biti pa mora tudi sama zase

oblikovno sklenjena celota in mora imeti svojo lastno izrazno izpovedno moč.« (Voglar,

1981, str. 56). Po navadi je pri vseh otroških pesmih enakovreden odnos med

besedilom in melodijo. »Melodija upošteva vsebino besedila, hkrati pa izraža tudi svojo

lastno oblikovano celoto in lahko obstaja tudi brez besedila.« (Voglar, 1981).

Večina pesmi je otrokom všeč prav zaradi enakomernosti ritma. »Ritem zajame

otroka celostno, ne more se mu upirati, ves se mu preda, kar izraža tako, da se v ritmu

giblje.« (Voglar, 1981, str. 68). Ritem pesmi je njen utrip. Večkratno ponavljanje istega

izrazitega ritma ali enakomernost ritma sta tista, ki sta otrokom všeč. Tudi ritmična

raznolikost, ritmične posebnosti in ritmične spremembe vzbujajo njihov interes (prav

tam).

Pesmi za otroški zbor sem izbrala tudi glede na glasovni obseg otrok, namen in

vsebino prireditve, kjer je bil predviden njihov nastop. Program pesmi za otroški zbor

sem skušala narediti svež, pester, zanimiv in sestavljen iz ljudskih in umetnih otroških


14

slovenskih pesmi, občasno tudi drugih kultur in narodov. Popularne glasbe nisem

skušala vključiti v program, saj so otroci s to zvrstjo vsakodnevno seznanjeni preko

množičnih medijev.

Pri umetnih otroških slovenskih pesmih sem posegala po pesmih iz novejšega

obdobja in po skladateljih, ki so sicer bolj znani na področju zborovskega petja odraslih

zborov in za različne zasedbe, vendar so v svojem ustvarjanju v samem glasbenem

vrhu. Pri tem mislim na skladatelje: Alda Kumarja, Ambroža Čopija, Roka Goloba in

Tomaža Habeta.

Uveljavljajo se tudi drugi skladatelji, kot so Brina Jež Brezavšček, Larisa Vrhunc in

Brina Zupančič. Tudi nekaj njihovih pesmi sem uvrstila v program zbora.

Nastajajo nova besedila mlajših pesnikov, npr. Anje Štefan, katere besedilo

spretno uglasbijo že znani skladatelji, kot je Mira Voglar.

Ob upoštevanju zgoraj omenjenih priporočil sem se usmerila na izbor literature, ki

me je usmerjala pri delu pevskega zbora. Uporabljala sem naslednje pesmarice:

· Pojemo, pojemo (Virant Iršič, Katja; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000),

· Pojemo, pojemo 2 (Virant Iršič, Katja; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002),



· Piške sem pasla ( Nograšek, Milena; Virant Iršič, Katja; Ljubljana: 2005),

· Slovenske ljudske pesmi,

· pesmi, posredovane od staršev otrok (ustni vir).

Iz bogate zakladnice ljudskih pesmi sem izbrala naslednje pesmi:

· Izak, Jakob, Abraham (slovenska ljudska; prir. Katarina Makor) ,

· Ptičja svatba (slovenska ljudska),

· Žabja svatba (Slovenska ljudska),

· Abraham 'ma sedem sinov (slovenska ljudska),

· Lepa Anka kolo vodi (slovenska ljudska),

· Sijaj, sijaj sončece (slovenska ljudska),

· Lepo je pomlad na svet (slovenska ljudska),

· Marko skače (slovenska ljudska),


15

· Izidor ovčice pasel (slovenska ljudska),

· Jaz pa pojdem na Gorenjsko (slovenska ljudska),

· Jaz pa grem na zeleno trav'co (slovenska ljudska),

· Gradimo prijateljstvo (slovenska ljudska),

· Mi se imamo radi (slovenska ljudska),

· Pesem nagajivka (ljudska, zapisal O. Župančič).

Nekaj pesmi, ki smo jih prepevali in so imele dober odziv pri otrocih v sestavi

programa za otroški pevski zbor:

· Kam letijo drobne ptičke? (A. Štefan, M. Voglar),

· Marmelada (A. Štefan, R. Kamplet),

· Noči so črno črne (A. Štefan, I. in D. Močnik),

· Jesenska (A. Štefan, I. Štuhec),

· Lonček, lonček (A. Štefan, A. Čopi),

· Trebušček (A. Štefan, B. Zupančič),

· Kadar polžek trdno spi (A. Štefan, M. Voglar),

· Ježek (G. Strniša, T. Habe),

· Šaljiva voščilnica (T. Habe, T. Habe),

· Ledene rože (T. Habe, T. Habe),

· Deževne kaplje (T. Habe, T. Habe),

· Pomladne gosli (N. Maurer, B. Jež Brezavšček),

· Tri luže (N. Maurer, D. Močnik),

· Pšššt, ti loviš! (N. Maurer, R. Golob),

· Polh (E. Fritz, B. Zupančič),

· Igra (A. Perpar, A. Čopi),

· Kdo živi v tej hišici? (J. Šmit, A. Kumar),

· Dedek mraz (B. Gregorič, A. Kumar),

· Sledi (D. Kenda Hussu, P. Šavli),


16

· Ciciškrat (A. Perpar, L. Vrhunc),

· Sneženi mož (M. Voglar, M. Voglar),

· Rojstnodnevna (M. Voglar, M. Voglar)

· Premraženi sneženi mož (J. Bitenc, J. Bitenc),

· Mišji koncert (J. Bitenc, J. Bitenc),

· Zebra (J. Bitenc, J. Bitenc),

· Tutira Mai Nga Iwi (maorska),

· Mali potepuh (W. A. Mozart, prevod J. Humer).

3.5 Izvedba pevskih vaj in glasbenih nastopov

»Pesem je za predšolskega otroka prva glasba. Petje pesmi je izhodišče, je pot in

cilj predšolske glasbene vzgoje. Ker je pesem prva orientacija v svetu glasbe, mora

otroka dobro uvesti v ta svet. Pesem mora biti za otroka umetnina. Otroka mora zajeti s

svojo močjo in celovitostjo, v njem mora izzvati čustven odziv. Pesem mora biti takšna,

da bo postala otrokova vsakdanja potreba.«(Voglar, 1981, str. 47).

3.5.1 Vloga zborovodje

»Zborovodja je središče in duša zbora, ki s svojim osebnostnim in glasbeno

strokovnim nabojem skupini omogoča razvoj. Dober zborovodja do glasbe, pevcev in

učenja goji odnos, prežet z iskrenim navdušenjem. Pozoren je na vsako čustveno

stanje, ki ga prinese na pevsko vajo, saj se to lahko pomnoži in vpliva na vzdušje v

skupini. Čustveno stabilen in osebnostno zrel vodja v pevcih vzbuja zaupanje.«(Hribar,

2014, str. 11).

»Dober zborovodja je tudi dober pedagog.« (Hribar, 2014, str. 12). Zato menim, da

mora spodbujati medsebojno poslušanje, prizadevati si mora za čim večjo

samostojnost otrok. S člani zbora mora vzdrževati očesni stik, govoriti jasno, bistvene

vsebinske poudarke tudi ponoviti in utrditi. Sproščena drža zborovodje, samozavestna

in vzravnana, pevce motivira za delo in jim daje občutek delovne vneme.

Zborovodja uresničuje umetniške stvaritve skladateljev, posreduje njihovo

sporočilno moč in estetsko vrednoto. Zborovodja je reproduktivni umetnik (Žvar, 2001,

str. 48). Med drugim Žvarova omenja, da je pomembna tudi zborovodjeva strokovna


17

usposobljenost, njegova osebna rast, njegov pristop in odnos do sebe ter do pevcev,

njegova samostojnost in ustvarjalnost (Žvar, 2001, str. 48).

Napotke, ki jih Žvarova in Hribarjeva omenjata v svoji literaturi, sem skušala

upoštevati. Pristopila sem tudi s primernim izborom literature za otroški pevski zbor. Pri

vodenju zbora mi je bila v izjemno pomoč knjiga Dragice Žvar Kako naj pojejo otroci:

priročnik za zborovodje.

Poleg dela Mire Voglar z naslovom Majhna sem bila, ki je v delo vzgojiteljic močno

zakoreninjena literatura, sem skušala najti primerne skladbe, napisane predvsem za

otroški pevski zbor. Kot zborovodja je moja naloga, da otrokom izberem primerno

pesem, prilagojeno njim in času. Besedila morajo biti zanimiva, enostavna in

razumljiva. Obseg melodije pesmi mora biti primeren glasovnemu obsegu otrok

(Voglar, 1981).

Med drugim je bilo potrebno, da sem kot zborovodja upoštevala otrokov glasovni

obseg, dihanje in njihovo izreko. Otrokov glasovni obseg je odvisen od njegovih

dispozicij in lastne glasbene aktivnosti, zato so možna tudi odstopanja (Denac, 2010).

3.5.2 Pevske vaje

»Otroci prihajajo na pevske vaje različnih razpoloženj: prvi utrujeni, drugi bolj ali

manj raztreseni, tretji polni energije. Učinkovita pevska vaja je raznolika, vsebuje

kakovostno glasbo in zanimive učne metode ter je dobro časovno organizirana.«

(Hribar, 2014, str. 17).

Otroke je pred začetkom pevskih vaj potrebno umiriti, jih pripraviti na zbrano delo.

Pri zboru sem si pomagala z metodami vzgojnega dela. Pri gibanju sem uporabljala

igro, demonstracijo, vodenje in posnemanje. Nikakor ne smem pozabiti na glasbene

didaktične igre. To so krajše, zanimive in prijetne glasbene dejavnosti, ki jih izvajamo

kot samostojno dejavnost ali kot sestavni del drugih dejavnosti, tudi glasbenih.

»Spontana glasbena igra je pomembna zaradi samega procesa igranja, v katerem

otrok zadovoljuje potrebe po radovednosti ter ustvarjanju in raziskovanju v glasbi.«

(Borota, 2015, str. 140).

»Didaktična igra se od spontane otroške igre razlikuje po tem, da je načrtovana in

strukturirana in k ciljem usmerjena dejavnost. Je učinkovit način za razvijanje

pozornosti, ohranjanje motivacije in zanimanja za učenje.« (Prav tam). Glasbeno

didaktične igre spodbujajo zdravo mero sodelovanja in tekmovalnosti. Elementi, kot so:

glasba, vsebina, naloga in pravila ter cilji, ki jih dosegamo skupaj z otroki, z


18

upoštevanjem navodil in pravil, imajo glasbeno didaktične igre vzgojno-izobraževalno

vrednost. Predvsem pri spodbujanju glasbenega razvoja in ohranjanju zanimanja za

glasbo.

Delo je potekalo tako, da sem v večini sledila zastavljenim ciljem. Vendar sem se

držala načela, da se prilagajam otrokom, njihovemu razpoloženju in počutju. Z

glasbeno-didaktičnimi igrami in izštevankami smo tudi sproščali telo. Z izštevankami

smo skrbeli za učenje jasne izrek besedila in ritmičnost. Otroci so v naslednjih vajah

sami pripravili izštevanke. Nekaj najljubših izštevank: Peter mešetar, Enci benci na

kamenci, Metoda neroda, Gospod in gospa. Vajo smo nadaljevali z metodo upevanja.

Najprej sem vajo zapela sama, pravilno in natančno, otroci so jo posnemali za mano.

Pri tem sem morala paziti in upoštevati tonski obseg. Glasovni obseg 3 do letnih otrok

je od d1 do a1, 4 do 5 letnih otrok je od d1 do h1, 5 do 6 letnih otrok pa od d1 do c2

(Borota, 2006b). Motiv je bil preprost. Temeljil je na ponavljanju zloga ali besede: na

istem tonu, dveh tonih, treh tonih. Pri tem so predloge podali otroci. Veliko smo

sodelovali. Pri svojem delu si zborovodja pomaga z melodičnim inštrumentom

(električnim pianinom, ksilofonom, akustično kitaro). Za samo intoniranje je primerna

tudi flavta. Glasbilo je nujen didaktični pripomoček. Otrokom sem najprej predstavila

pesem »a capella.« Kot zborovodja sem pri delu z otroškim pevskim zborom pazila, da

sem jo ustrezno intonirala, intonančno čisto zapela, z doživeto interpretacijo (da sem

otroke motivirala za učenje pesmi) ter jasno izreko. Pri vsem tem je pomembna tudi

sproščena drža telesa. Vsebino pesmi sem podala otrokom v kratkem razgovoru.

Pojasnila sem neznane in narečne besede ter tujke. Pesem sem si torej predhodno

pripravila. Pri tem sem jo razdelila na smiselne dele in jo tako tudi podajala otrokom.

Učili smo se ritem besedila pesmi. Frazo sem najprej izgovorila sama, nato smo jo

ponovili skupaj. Sledilo je učenja pesmi po ritmično-melodičnih frazah., nato

interpretacija pesmi, kjer smo izražali razpoloženje in upoštevali dinamiko. Sledila je

povezava vsebine pesmi (petja) s preprostimi gibi otrok. Otroci so torej z gibi ponazorili

besedilo pesmi, s tem so si hitreje zapomnili besedilo. Ob tem niso preusmerili

pozornost samo na to dejavnost in bi ob tem pozabili na petje. Povezali so petje in

gibanje.

Prvo leto sem se tudi sama prilagajala, in sicer v smislu samega poteka vaj. Vaje

so se izvajale prvo leto v popoldanskem času, od 15.30 do 16.15, v eni izmed prostih

igralnic. Skupaj z otroki sem pripravila prostor za vajo, tako da so tudi sami aktivno

sodelovali že s pripravo na vaje. Prostor smo pripravili tako, da smo umaknili mize in

postavili dve ali tri vrste stolov v krog ali v polkrog. Ko je bila igralnica pripravljena, smo

pričeli z glasbeno-didaktično igro, ki je predstavljala uvodno motivacijo. Igrice sem si


19

izmišljala sama glede na situacijo, izbor in vsebino pesmi. Enako je bilo z izštevankami.

Pripravila sem jih sama, nato pa povabila in spodbudila otroke, da so sodelovali z

izštevankami. Prenesla sem svoje navade in znanje, ki sem ga pridobila pri učenju

odraslih zborov, od uvodne motivacije, upevanja, uvajanja nove pesmi, vaje ob

spremljavi klaviature do dirigiranja. V izjemno pomoč so bile glasbene didaktične igre.

Po končani vaji zbora so starši prevzeli otroke ob dogovorjeni uri. Le tisti otroci, ki

so bili tudi drugače dlje v popoldanskem varstvu, je prevzela dežurna vzgojiteljica.

Starši so bili obveščeni o sodelovanju otrok v zboru in o nastopih otrok na

prireditvah, da so otroka pripeljali na kraj prireditve in ga po nastopu tudi prevzeli. Prvo

leto nastopanja otrok na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občin

Ivančna Gorica, Grosuplje in Videm-Dobrepolje so otroci dobili kot nagrado za nastop

priznanje o udeležbi na reviji. Na koncu vsakega šolskega leta je sledila nagrada za

otroke po uspešnem sodelovanju: priznanje, zaključni piknik na igrišču.

3.5.3 Glasbeni nastopi

Zbor je na reviji nastopal tudi ob spremljavi violine in klavirja. Violino je igral sin

vzgojiteljice, petje otrok je s klavirjem spremljala mamica ene izmed deklic, ki je pela v

otroškem pevskem zboru. Oba sodelujoča sta bila prisotna tudi na generalki zbora, ki

je bila zaradi časovne organizacije sodelujočih korepetitorjev v popoldanskem času.

Zelo sta bila vesela povabila in sodelovanja na nastopih zbora.

O nastopih zbora in sodelovanju na prireditvah sem kot zborovodkinja napisala

članke za glasilo lokalne skupnosti. O našem uspehu in udeležbi na naslednjem

nastopu je za lokalni časopis napisala tudi vodja izpostave JSKD.

Okvirno sem se držala svojega napisanega programa, a sem upoštevala tudi ideje,

pobude in želje sodelavk glede učenja pesmic, ki so jih potrebovale za svoj program

dela. Tako se je zborček naučil novo pesmico, ki smo jo nato naučili peti še ostale

otroke. Pesmico so otroci hitro osvojili in so jo v skupini prepevali skupaj z

vzgojiteljicama.

V času delovanja otroškega pevskega zbora je nastala preglednica skladbic, ki

smo jih z otroki prepevali.

Zbor je imel letno naslednje nastope:

· Božičkov obisk (december, letno),


20

· Prireditev Tukaj smo doma 2008, Šmarje - Sap,

· božični ali novoletni koncert (december 2007, 2008, 2009, 2010, 2011,

2012,

· druženje skupin enote (dejavnosti in program oddelkov – priložnostno),

· območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ivančna

Gorica, Grosuplje in Videm-Dobrepolje (v organizaciji JSKD Ivančna

Gorica) v letih 2008, 2009, 2011,

· priložnostni nastopi v okviru enote,

· sodelovanje s Turističnim društvom Šmarje - Sap (junij, 2012).

3.6 Razprava in evalvacija

Evalvacijo smo oblikovali na osnovi zastavljenih ciljev diplomske naloge in

raziskovalnih vprašanj. Najprej želimo razpravljati o odzivih otrok na sodelovanje v

pevskem zboru.

Otroci so v petju uživali, postali samozavestnejši, sodelovali so kot skupina,

seznanili so se s kulturno dediščino. To ugotovitev utemeljujemo z naslednjimi

opažanji.

Opazila sem, da so otroci, ki so sodelovali v zboru, podoživljali dejavnosti , ki so se

dogajale v otroškem pevskem zboru. Pri igri z otroki so spontano pričeli peti pesmico,

ki jim je bila všeč. Pri likovni dejavnosti so upodobili dogajanje pri pevskih vajah,

prepevali so pri čakanju na kosilo ali zajtrk. Tisti otroci, ki pesmic niso poznali, so

poslušali petje, naslednjič so že pripevali. Otroci so svoje osvojeno znanje posredovali

svojim domačim. Podoživljanje dejavnosti se je dogajalo tudi v skupini otrok. Kadar

smo bili s skupino otrok pri gibanju na prostem, so se spontano postavili v pare in peli

ter plesali ob petju ljudske pesmi Izak, Jakob, Abraham.

Opažati sem pričela, da so si zadržani otroci pridobili samozavest: ena izmed

deklic je pričela glasneje govoriti, komunicirati z ostalimi otroki, proti koncu šolskega

leta je sama dala pobudo za petje in ponavljanje kakšne znane pesmi. Druga deklica,

ki je jecljala, je pri petju izjemno uživala in postala samozavestnejša, kar so potrdili

njeni starši, ki so tudi sami opazili velik napredek.

Na splošno so otroci radi nastopali pred enoto vrtca s pesmicami, ki smo se jih

učili. Otroci so sledili dirigiranju zborovodje, sodelovali so s pianistom – poslušali

igranje klavirskega uvoda, medigre, pazili na vstope petja. Osvojili so nove pesmi in si


21

jih zapomnili vsaj še eno leto, nekateri celo dve leti ali več. Na nastopih so se primerno

obnašali: upoštevali so pravila nastopanja – sledenje dirigentu, sodelovanje s

pianistom in zborom kot celoto, kulturno obnašanje brez pačenja na samem nastopu.

Poleg tega so občutek sodelovanja in povezanosti vzpostavile same vzgojiteljice.

Pripravljene so bile prilagajati svoj program dela za skupno dobro. Večkrat so dale

pobudo, da bi se želele naučiti novih pesmic tudi same, da bi bil njihov pevski repertoar

širši. Prišle so do mene z literaturo in skupaj smo se naučile pesem in bogatile svoje

znanje.

Najbolj primeren termin za izvajanje vaj pevskega zbora se je izkazal v

dopoldanskem času, v času po jutranji dejavnosti do kosila. Po obroku so otrokovi

želodci polni, zato ni priporočljivo takoj izvajati gibalnih dejavnosti. Kot popoldanska

dejavnost zbor ni deloval zaradi prezasedenosti staršev: ali otroka ne zmorejo pripeljati

ali ga ne uspejo pravočasno prevzeti po dejavnosti. Zato se je obogatitvena dejavnost

v obliki otroškega pevskega zbora izkazala kot primerna dopoldanska obogatitvena

dejavnost. Vsi otroci, ki so sodelovali v zboru, so bili prisotni v vrtcu, razen v primeru

odsotnosti zaradi bolezni ali drugega vzroka. Kadar so vzgojiteljice spremenile načrt

dela zaradi objektivnih razlogov, smo se pogovorile, posvetovale in izpeljala sem

dejavnost v primernem delu dneva, ko je bila koncentracija otrok večja kot v

popoldanskem času.

Starši so spremljali dejavnost otrok pri pevskem zboru preko nastopov za starše,

revij pevskih zborov in priložnostnih nastopov. Vse spremembe vaj so bile z obvestili

podane na oglasni deski, ki so jo spremljali. Za udeležbo otrok na reviji pevskega zbora

so starši sami pripeljali otroka na generalko in ga po končanem nastopu tudi prevzeli.

Na oder je pomagala pospremiti otroke ena od prisotnih kolegic, kadar je šlo za nastop

v vrtčevskem okolju. Za revijski oder je bilo spremstvo strokovne sodelavke vnaprej

dogovorjeno, da smo skupaj vadili prihod na oder in odhod z odra. Kultura in pravila

obnašanja na odru so bila tudi razložena. Ravno tako tudi kultura oblačenja za nastop

pevskega zbora. Otroci so bili usmerjeni, da so se za nastop uredili, obuli čevlje in

oblekli oblačila, ki jih ne nosijo vsakodnevno v vrtec, temveč jih imajo za svečane,

posebne priložnosti, ko se »lepo oblečejo.«

Skušali smo se obleči čim bolj usklajeno, udobno in sproščeno, da ne bi po

nepotrebnem ustvarjali stres pri otrocih.

Starši so tudi sponzorirali majice z logotipom zbora v letu 2007/2008. To je bila

nagrada za enkratno uvrstitev na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov

v izpostavi JSKD Ivančna Gorica in kasnejši Reviji otroških in mladinskih pevskih


22

zborov Osrednje Slovenije v Logatcu 2008. Tako smo te majice v naslednjih letih

uporabili kot naša oblačila za nastope.

Biti zborovodja ni lahka naloga. Sama imam za sabo osnovno glasbeno znanje –

končano nižjo glasbeno šolo iz smeri klavir. Kmalu po končani izobrazbi sem se

amatersko oz. ljubiteljsko ukvarjala z vodenjem mladinskega zbora. Kasneje se je

vodenje zbora stopnjevalo v vodenje mešanega pevskega zbora upokojencev.

Vodila sem tudi ženski pevski zbor in nazadnje v okviru delovnega mesta še

otroški zbor. Pri samem vodenju zbora me je vodilo spoštovanje do pevcev, pozitivni

pristop in kvalitetno delo, povezano z dobro voljo in končnim uspehom. Zavedam se,

da je petje bogatitev človeka, dviganje njegove samozavesti in samopodobe. Seveda je

tudi predajanje kulturne dediščine in vzgoja v kulturnem duhu. Zavedala sem se, da

moram spretno krmariti pri podajanju vsega tega. Glede na starost pevcev je treba

imeti različne pristope, vendar princip ostaja isti. Z dobro voljo in zadostno motivacijo

pridemo do končnega rezultata. Zanimiva je bila novost zborovodje – dirigenta za

predšolske otroke. Zanimivo jih je bilo opazovati, kako so spremljali moje gibe –

začetek petja, zaključek petja, tiho – glasno petje, vstopi sredi skladbice. Včasih me je

skrbelo, kako bo šlo na nastopu, kdo bo pozabil na vstop sredi pesmi … Vendar če si

prepričan v svoje vodenje in nastop zbora, pevci – otroci samo sledijo in odpojejo

pesem samozavestno. Konec koncev so otroci in nihče od njih ne zahteva vrhunskega

nivoja in vrhunskega nastopa.

Pomembno je predvsem sodelovati in pokazati osvojeno znanje in delo skozi čas,

ki je bil temu namenjen, v večji ali manjši meri. Uskladiti sodelovanje zbora in pianista

ter zborovodje je bilo zame precej preprosto predvsem zato, ker uživam v tem in ta

občutek sem prenesla na otroke. Tudi sodelovanje s pianistko je bila zanje nova

izkušnja in klavirska spremljava pianistke je nekaj drugega kot moje spremljanje petja s

klavirjem na sami vaji. Otroci so z žarom in z vznesenostjo ter sproščeno peli ob

klavirski spremljavi. Tak je bil tudi njihov odziv na pevski reviji. Splošen vtis mojega

vodenja otroškega pevskega zbora – predšolskega, kot ga je poimenovala Helena

Fojkar Zupančič, je pozitiven. Otroci so resnično pridobili znanje, samozavest in

pozitiven odnos do kulturnega udejstvovanja.


23

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Poglavitna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanju

življenja družine in otrok ter ustvarjanju pogojev za razvoj otrokovih telesnih in

duševnih sposobnosti (Publikacija VVZ Kekec Grosuplje, 2014).

Glasbene dejavnosti so del umetnosti. Otrok se izraža preko glasbenih dejavnosti,

doživlja glasbo in razvija glasbene sposobnosti in spretnosti. Tako so naravnani cilji teh

dejavnosti. Obogatitvene dejavnosti Kurikula za vrtce so namenjene bogatenju življenja

in dela v oddelku. Preko petja, igranja na različne inštrumente – glasbila, poslušanja

izštevank, glasbeno-didaktičnih iger, izmišljanja glasbenih vzorcev otrok pridobiva

glasbena izkustva. Kot primarna dejavnost naj bi bilo petje otrok v oddelkih,

spodbujano vsakodnevno s strani vzgojiteljev. Te se v vrtcu po navadi ponudijo

otrokom poleg dnevnega programa, ki se izvaja.

V okviru sklepnih ugotovitev dajemo naslednja priporočila. Vzgojitelj, ki ima veselje

do petja, naklonjenost in tudi mogoče sam sodeluje pri pevskem zboru, naj ta žar

prenaša na mlajši rod. Vodstvo naj ga pri tem spodbuja in mu po potrebi omogoči

potrebna izobraževanja. Petje v zboru naj ne bo v veselje samo zborovodji, temveč tudi

otrokom. Dobro sodelovanje med zborovodjo in zborom, razpoloženje, veselje do

sodelovanja in nastopanja se odražajo na samem nastopu na odru. Če so otroci uživali

na vajah, bili sproščeni, so sledili zborovodji in njegovim napotkom, se bo to odražalo

na samem nastopu. Tako se bo izkazalo njihovo zaupanje do zborovodje.

Zborovodja naj se zaveda, da je v tem predšolskem obdobju otrokov posluh v

razvoju. Izbor otrok v zbor naj torej temelji na načelu želje po sodelovanju, ne glede na

razvitost otrok. Lahko se oblikujeta pri tem dve vrsti zbora: zbor otrok oddelka, kjer bi

bili vključeni vsi otroci v oddelku in se prilagaja dejavnostim oddelka, ter zbor otrok z

interesom in razvitim glasovnim obsegom.

Nastopi vrtčevskega zbora naj bodo v okviru zastavljenih načrtov enote, v smislu

priložnostnih dogodkov. Ožje okolje vrtca deluje na pevce motivacijsko. Zborovodjeva

odločitev je avtonomna glede nastopov na območnih revijah pevskih zborov, ki jih

organizirajo javni skladi RS za kulturne dejavnosti. Te revije spremljajo in ocenjujejo

strokovni spremljevalci. Ko zbor prestopi meje vrtčevskega okolja, sta pomembna

kriterija čisto in ubrano petje otrok pri oblikovanju javne podobe vrtca pred širšo

javnostjo.

Naj si tudi vzgojitelji z minimalnim glasbenim znanjem drznejo poseči po novejši

literaturi, poprositi kolegico za pomoč in z novimi pesmimi bogatiti in širiti znanje,

pozitivno samopodobo tako sebi kot otrokom. Drznejo naj si voditi pevski zbor,


24

sodelovati s starši, zunanjimi inštitucijami (glasbenimi šolami, osnovnimi šolami,

Glasbeno matico …). Petje v otroškem pevskem zboru bi tako lahko izvajali kot redno

obogatitveno dejavnost v vrtcu v dopoldanskem času, v programu predšolske vzgoje in

izobraževanja.


25

5 LITERATURA IN VIRI

Borota, B. (2006a). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta.

Borota, B. (2006b). Otrokove glasbene zmožnosti in dejavnosti v zgodnjem obdobju.

Študijsko gradivo Koper: Pedagoška fakulteta.

Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.

Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana:

Debora.

Hribar, N. (2014). Note brez pomote: glasbeno opismenjevanje v otroškem pevskem

zboru. Radovljica: Didakta.

Kroflič, R. (2005). Vzgojiteljica – izhodišče prikritega kurikula v vrtcu. V: Prikriti

kurikulum v kurikulu – rutina ali izziv v vrtcu. Ljubljana: Supra.

Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport.

Voglar, M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Voglar, M. (1980). Kako približamo otrokom glasbo. Ljubljana: Univerzum.

VVZ Kekec Grosuplje, Letni delovni načrt enote Pika, Šmarje – Sap, 2007-2014.

VVZ Kekec Grosuplje, Letni delovni načrt, 2007-2014.

Žvar, D. (2001): Kako naj pojejo otroci: priročnik za zborovodje. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Žvar, D. (2007). Zborovsko petje v oblikovanju vrednot. Glasba v šoli in vrtcu, 12(2),

13-16.

Žvar, D. (2007). Izhodišča za izbiranje zborovske pesmi pri obravnavi v šolskem

pevskem zboru. Glasba v šoli in vrtcu, 12(1), 48-55.

Documents

Petrinčič Katarina 16092016 zrcalni robovi - share.upr.si · PDF fileZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Bogdani Borota za pomoč in strokovne nasvete pri izdelavi