TRACHEA - SAPNIK …je elastična cilindrična cev začetek - pod krikoidnim hrustancem v višini 6C potek - pars cervicalis - navzdol v mediani ravnini, zavije nekoliko navzad in leži pod

incizuro jugularis v globini 5 do 6 cm - pars thorcica - poteka skozi mediastinum in ga razdeli na mediastinum anterius in mediastinum posterius. (na sprednji strani sapnika je impressio thyroidea, malo nižje pa impressio aortica) bifurcatio tracheae - v višini 4T (pri globokem dihanju se lega spreminja za 2 do 3 cm) - kot 70°: - bronchus principalis dexter (krajša in debelejša (6 – 8) ter poteka bolj navpično, skoraj v smeri sapnika) - bronchus principalis sinister (daljša in ožja (9-12) ter poteka bolj horizontalno) (skozi pljučno lino vstopata sapnici v pljuča in se tam dalje cepita)

Zadaj poteka požiralnik. Sapnik je dolg 9 do 15 cm in ima 1,5 do 2,7 cm premera. Pri moških je nekoliko širši. Tunica fibroelastica je iz gostega vezivnega tkiva s številnimi elastičnimi elementi. Poteka vzdolž cele traheje. V tuniko so vloženi hrustanci, cartilagines trachealesDel tunike, ki veže posamezne hrustance, imenujemo

. ligg. anularia

(omogočajo raztezanje).

Cartilagines trachealesoblik, le nekateri se cepijo in anastomozirajo med seboj. 18 do 20 hrustancev drže cev odprto.

imajo podkvasto obliko. Obročki so visoki 3 do 4 mm in so pravilnih

Hrustanec je hialini in v starosti poapni. Zadaj so povezani z elastičnim vezivom, paries membranaceusin z gladkim mišičjem,

m. trachealis

Znotraj je sapnik pokrit z respiratorno sluznico, ki ima .

migitalčni epitelijV tuniko proprio so vložene številne

. glandulae tracheales

posebno mnogo jih je v področju paries membranaceus in lig. anularia. ,

Limfa se drenira iz pars cervicalis v nnl. paratracheales, iz pars thoracalis pa v nnl. tracheobronchiales. Inervacija - n. vagus, simpatično nitje pride iz ggl. stelatum in iz 2. do 4. torakalnega ganglija.

A.thyroidea inferior, a. thoracica interna in aa. bronchiales dajejo vejice za sapnik. Venozna kri odteka v v. thyroideo inferior in vv. esophageae.

Tunica fibroelastica

PULMO - PLJUČA …so parenhimatozni organ, zgrajen iz bronhialnega vejevja, žilja in veziva. Visijo v prsni votlini, cavum thoracis. Ločimo desna pljuča, pulmo dexter (nižja in širša) ter leva pljuča, pulmo sinister (višja in ožja)

Vrh, apexPljučna baza,

, je koničast in sega navzgor v zgornjo odprtino prsnega koša. basis pulmonum

, je spodaj in se prilega kupoli prepone.

Facies costalis

je konveksna in se prilega rebrom. Pri fiksiranih pljučih vidimo na njej poševno potekajoče odtise reber.

Facies diaphragmatica

, spodnja ploskev, je konkavna in se prilega diafragmi.

Magro anterior na levi strani bolj spodaj ima rob globoko zarezo, incissura cardiaca pulmonis sinistri. S spodnje strani obdaja zarezo podaljšek, lingula pulmonis sinistri

, ki se naslanja na srčno konico.

Facies mediastinalis je konkavna. Na njej je videli odtise raznih mediastinalnih organov. Odtis srca, impressio cardiaca, je bolj izražen na levih kot na desnih pljučih. Na

desnih pljučih pred hilusom je vzdolžni žleb, ki ga tvori vena kava superior, impressio venae cavae superioris. Za hilusom je vzdolžni žleb požiralnika, impressio esophagea. Na levih pljučih zgoraj in za hilusom je brazda, ki jo naredi arkus aorte in aorta descendens. Približno v sredini facies mediastinalis je pljučna lina, hilus pulmonis, skozi katero vstopa v pljuča pljučni koren, radix pulmonis

vegetativni živci)

(bronchus principalis, a. pulmonalis, vv. pulmonales, aa. in vv. bronchiales, mezgovnice in

Margo inferior obkroža pljučno bazo in je prav tako oster. Margo posterior

je top, prislonjen na telesa vretenc.

fissura horizontalis

lobus medius

fissura obliqua

lobus superior

lobus inferior

Bronchus principalis vstopi skozi hilus pulmonis in se razcepi v: - bronchus lobaris superior (3), medius (2) in inferior (5) dexter - bronchus lobaris superior (5) in inferior (4) sinister.

iz treh plasti: sluznice, v kateri so številne seromukozne žleze, cirkularne plasti gladkega mišičja in veziva. V vezivo so vložene hrustančne ploščice, ki nimajo več obliko podkve. Cepiči, premer manjši od 1 mm, zgrajeni samo še iz respiratorne sluznice in mišičja Področje enega bronhiola tvori acinus, ki ga obdaja vezivo, katero da na površini pljuč izgled majhnih poligonalnih polj. Deset do dvajset acinusov skupaj tvori lobulus, ki je obdan z debelim vezivnim tkivom, septa interlobularia. Lobuli

so na površini pljuč dobro vidni kot velika poligonalna polja površine 2 do 5 cm2.

Alveoli pulmonis pa so iz alveolarnega epitelija in elastičnih niti. Obdani so z mrežo kapilar. Med steno alveol in kapilarami se vrši izmenjava plinov med krvjo in zrakom.

Po vasa publica teče skozi pljuča funkcionalna kri, po vasa privata pa nutritivna kri

. Venozna kri iz srca teče po a. pulmonalis v pljuča in se vrača arterialna po vv. pulmonales v srce. Rami bronchiales so za prehrano bronhusov, stene velikih žil, veziva in plevre pulmonalis. Centralne bronhialne vene, ki nastanejo v bližini hilusa, se izlivajo v v. azygos in v. hemiazygos, periferne (globoke) pa se izlivajo v vv. pulmonales. Ob majhnih bronhusih so med vejami a. pulmonalis in bronhialno venozno mrežo arteriovezne anastomoze.

Limfa odteka iz povrhnjega subplevralnega spleta v nodi lymphatici pulmonales.Mezgovnice globokega centralnega spleta, ki imajo svoj začetek v perivaskularnih prostorih, spremljajo bronhije in se izlivajo v lnn. tracheobronchiales superiores in inferiores. Od vagusa poteka parasimpatično nitje k pljučni lini, kjer stvori splet, ki leži v glavnem za bronhusom in delno pred njim. Temu spletu se pridruži še postganglionarno nitje simpatikusa iz 3. do 4. torakalnega segmenta preko ggl. cervicothoracicum. Ta splet, v katerega so vložene tudi ganglijske celice, poteka v notranjost pljuč spremljajoč bronhialno drevo. Vagus vsebuje še aferentno nitje, ki je udeleženo pri respiratornih refleksih.

bronchus principalis ↓

bronchus lobaris ↓

segmenta bronchopulmonalia ↓

bronchioli ↓

3 do 4 bronchioli respiratorii ↓

2 do 3 ductuli alveolares ↓

sacculi alveolares ↓

alveoli pulmonis (pljučni mešički)

Pljuča segajo zgoraj preko prvega rebra in

izpolnjujejo kupolo plevre. Sprednji rob pljuč izpolnjuje recessus costomediastinalis

anterior, razen levih pljuč v predelu incizure kardiake. Spodnja meja pljuč sega v

parasternalni liniji do 6. rebra, nato poteka v horizontalni črti do medioklavikularne linije. V srednji aksilarni liniji segajo pljuča do 8. rebra, v skapularni liniji do 10. rebra in v

paravertebralni liniji do 11. rebra.

PLEURA - POPRSNICA … tanka svetla serozna mrena, ki posebej ovija pljuča ter notranjo površino prsne votline. Glede na to, kaj plevra pokriva, jo delimo v popljučnico, pleura pulmonalis, ki pokriva pljuča in obstensko poprsnico, pleura parietalis, ki pokriva prsne stene. Ob pljučnem korenu prehaja pulmonalna plevra v parietalno. Med obema listoma je kapilaren prostor, cavum pleurae

. V tem prostoru je neznatna količina serozne tekočine, ki zmanjšuje trenje.

PLEURA PULMONALIS, tesno ovija cela pljuča razen ob hilusu in mestu, kjer se veže lig. pulmonale. Prehaja tudi v fisure med lobusi. PLEURA PARIETALIS, pokriva notranjo površino prsne votline in delimo v tri dele: - Pleura costalis-

(porebrnica) pokriva notranjo stran reber, medrebrne prostore in del prsnice. Pleura mediastinalis

Od hilusa navzdol poteka duplikatura - lig. pulmonale. V tej duplikaturi prehaja parietalna plevra v pulmonalno.

(medpljučna) je razpeta med sprednjo prsno steno in hrbtenico, tvori lateralno steno mediastinuma in pokriva organe, ki so v njem. Spredaj preide v dotik s perikardom, pars pericardiaca.

- Pleura diaphragmatica

, (preponska) pokriva kupolo diafragme in njene lateralne dele, kjer ni perikardija.

Parietalna plevra sega zgoraj kot cupola pleurae še v zgornjo odprtino koša. Spredaj 3 do 4 cm iznad prvega rebra, zadaj do sredine 7. vratnega vretenca, vrh približno 4 prste nad ključnico. Sprednji meji parietalne plevre puščata za manubrium sterni prost trikoten predel, trigonum thymicum (večji pri otrokih). Meji sta si najbližji v višini 2. do 4. rebra, od tu navzdol zopet divergirata. Zlasti močno se odmakne meja leve plevre v višini hrustanca 4. in 5. rebra - trigonum pericardicum

, del perikardija je od spredaj nepokrit s plevro.

Na mestih, kjer en list parietalne plevre prehaja v drugega, nastane žleb, recessus pleuralis. To je komplementarni prostor, v katerega se pljuča

lahko razširijo pri globokem vdihu. Recessus costomediastinalisa

anterior in posterior nastaneta na mestu, kjer prehaja kostalna plevra v mediastinalno na ventralni in dorzalni strani. Recessus costomediastinalis posterior je top in vedno izpolnjen s pljuči.

Recessus phrenicomediastinalis

je na prehodu plevre diafragmatike v plevro mediastinalis. Je široko odprt in je vedno izpolnjen s pljuči.

Recessus costodiaphragmaticus (phrenicocostalis

), nastane na prehodu plevre kostalis v plevro diafragmatiko. Kot med rebri in prepono je v aksilarni liniji globok (6 do 8 cm), navzpred in zadaj postane bolj plitek (2 do 3 cm). Ta žleb je najglobji.

Spodnja plevralna meja (recessus costodiaphragmaticus) sega v parasternalni črti do zgornjega roba 7. rebra, v medioklavikularni liniji do spodnjega roba 7. rebra, v aksilarni liniji do spodnjega roba 9. rebra, v skapularni liniji do spodnjega roba 12. rebra in v paravertebralni liniji do trna 11.. in 12. prsnega vretenca. Limfa iz sprednjega dela plevre kostalis odteka v lnn. parasternales, iz zadnje polovice v lnn. intercostales. Drenaža plevre diafragmatike poteka skupno z drenažo diafragme. Mezgovnice plevre mediastinalis se končajo v lnn. intercostales in lnn. parasternales. Inervacija

: nn. intercostales oddajajo rami pleurales za plevro kostalis in obrobni del diafragmalne, centralni del plevre diafragmatike in plevro mediastinalis pa inervira n. phrenicus.