PLODNOST IN RODNOST OVC IN KOZ V KONTROLIRANIH TROPIH ZA OBDOBJE 2005 Gregor Gorjanc, mag. Andreja Komprej, Polonca Zajc BF, Oddelek za zootehniko, Center za strokovno delo v živinoreji Dobra plodnost in rodnost ovc in koz predstavlja pomemben člen gospodarnost reje. Še posebej je to pomembno pri mesnih pasmah, kjer predstavlja dohodek od prodaje jagnjet in kozličev praktično ves prihodek od prireje. Pri mlečnih rejcih dohodek od prodaje jagnjet in kozličev tudi ni zanemarljiv, jagnjitve/jaritve pa so tako ali tako pogoj za laktacijo. Število vzrejenih mladičev je odvisno od deleža ovc in koz, ki so imele gnezda, pogostosti jagnjitev/jaritev v enem letu, velikosti gnezda in navsezadnje tudi od izgub od porodih in do odstavitev ali prodaje. Ovce Pri ovcah vseh pasem smo v obdobju 2005 zabeležili 11715 jagnjitev pri 9534 ovcah (preglednica 1), kar je znatno več kot v predhodnem letu 2004. Delež povečanja od leta 2004 je pri številu ovc z jagnjitvami znašal 13 %, pri številu jagnjitev pa 20 %. Povečanje števila ovc, ki so jagnjile, je opazno praktično pri vseh predstavljenih pasmah, še posebej pri jezersko-solčavski pasmi (19 %). Spodbudno je tudi povečanje števila ovc v kontroli pri avtohtonih pasmah, pri belokranjski pramenki kar 30 %. Povečanja so predvsem na račun vključitve novih rejcev v kontrolo porekla in proizvodnje. V analizo je bilo tako v obdobju od 1.11.2004 do 31.10.2005 zajetih 232 rejcev mesnih in mlečnih pasem ovc.

»Preglednica 1« Od mesnih pasem ovc so bile v kontrolo vključene ovce pasme jezersko-solčavska (JS), oplemenjena jezersko-solčavska (JSR), belokranjska pramenka (BP) in teksel (T). Pri mlečnih pasmah pa bovška (B), oplemenjena bovška (VFB) in istrska pramenka (IP). Glavnino vseh ovc v kontroli, ki so jagnjile, predstavljajo ovce oplemenjene jezersko-solčavske (3770 ovc), jezersko-solčavske (2750 ovc) in bovške (1313 ovc) pasme. Sledijo belokranjska in istrska pramenka ter oplemenjena bovška pasma s 400 do 500 ovc. V kontroli je bilo najmanj ovc z jagnjitvami pasme teksel in sicer 73 ovc pri treh rejcih (preglednica 1). Rezultate plodnosti in rodnosti bi lahko razdelili v dva sklopa in sicer na rezultate ovc v sistemih reje z večkratnimi jagnjitvami na leto in enkratnimi jagnjitvami na leto. V slednjo skupino spadajo vse naše mlečne pasme ovc, teksel in belokranjska pramenka, medtem ko jezersko-solčavska in oplemenjena jezersko-solčavska pasma lahko jagnjijo večkrat letno. Pred ogledom rezultatov plodnosti med tema dvema skupinama ovc, bi kazalo izpostaviti povprečno starost ovc v tropih. V povprečju so bile v analiziranem obdobju ovce stare od 3 (istrska pramenka) do 4,7 let (jezersko-solčavska). Rezultati za analizirano obdobje in obdobje zadnjih petih let kažejo, da so v povprečju ovce bovške in oplemenjene bovške pasme mlajše od ostalih pasem. To nakazuje intenzivnejši remont živali pri teh dveh pasmah. Enake rezultate lahko vidimo tudi pri

deležu prvih jagnjitev (podatki niso prikazani), ki za bovško in oplemenjeno bovško v zadnjih petih letih znaša 24 % in 29 %. Pri ostalih pasmah je ta delež 20 % ali manj. Razlike v povprečni starosti ovc po pasmah se deloma odrazijo tudi v povprečnih vrednosti za zaporedno jagnjitev. Izraziteje pa na ta parameter vpliva sistem reje s kontinuiranimi ali sezonskimi jagnjitvami. Tako imajo pri določeni starosti največ jagnjitev jezersko-solčavska in oplemenjena jezersko-solčavska pasma, kar je glede na celoletno poliestričnost tudi razumljivo. Pa vendar z rezultati ne moremo biti zadovoljni, saj se pri jezersko-solčavski pasmi povprečna starost ovc in povprečno število jagnjitev praktično ujemata, kar nakazuje na to, da rejci ne izkoristijo celoletne poliestričnosti v polni meri. Pri tem je potrebno seveda upoštevati tudi starost ovc ob prvi jagnjitvi. Ovce jezersko-solčavske pasme so bile v obdobju 2005 ob prvi jagnjitvi stare 18 mesecev, ovce oplemenjene jezersko-solčavske pa 16 mesecev (preglednica 1). Pri ostalih pasmah je povprečna starost ovc ob prvi jagnjitvi znašala med 15 (oplemenjena bovška) in 25 meseci (istrska pramenka). Menimo, da imajo posamezni ovčerejci pri tem še kar nekaj prostora za izboljšanje. Vsekakor na to močno vpliva utečen sistem odbire in vzreje podmladka. Kljub temu bi lahko rejci ob primerni vzreji jagnjic, le te pripuščali prej. Pri sistemu reje s kontinuiranimi jagnjitvami je pomemben podatek o dobi med jagnjitvami in število jagnjitev na ovco na leto. Pri ovcah z sezonskimi jagnjitvami je doba med jagnjitvami vedno okoli enega leta z nekaj odstopanja, ki je v veliki meri pogojeno z nastopom velike noči. Povprečna dolžina dobe med jagnjitvama je pri jezersko-solčavski pasmi znašala 291 dni (preglednica 1) ali 9,7 mesecev pri oplemenjeni jezersko-solčavski pasmi pa 266 dni ali 8,9 mesecev. S temi rezultati so ovčerejci v obdobju 2005 dosegli 1,25 jagnjitev na ovco na leto pri jezersko-solčavski in 1,37 jagnjitev na ovco na leto pri oplemenjeni jezersko-solčavski pasmi. Pri kontinuiranih jagnjitvah lahko realno pričakujemo tri jagnjitve v dveh letih oziroma jagnjitev na vsakih 8 mesecev. Kot smo že omenili nekateri rejci tega ne izkoristijo v polni meri. Na tem mestu pa kaže opozoriti tudi na dejstvo, da nekateri rejci jezersko-solčavske in oplemenjene jezersko-solčavske pasme redijo ovce v sistemu reje s sezonskimi jagnjitvami. Zaradi tega so lahko povprečni rezultati slabši. V prihodnje bo potrebno obravnavati kontinuirane in sezonske jagnjitve ločeno znotraj pasem. Poleg naštetih parametrov plodnosti je za gospodarnost reje, še posebej pri mesnih usmeritvah, pomembna rodnost ovc, ki se odraža v velikosti gnezda. Največja gnezda so v obdobju 2005 dosegli rejci oplemenjene jezersko-solčavske pasme in sicer 1,57 rojenega jagnjeta na gnezdo (preglednica 1). Sledi oplemenjena bovška pasma s 1,54 rojenega jagnjeta na gnezdo. Nato bovška pasma in istrska pramenka s 1,27 teksel s 1,25, jezersko-solčavska 1,20 ter belokranjska pramenka s 1,18 rojenega jagnjeta na gnezdo. Primerjava povprečnih rezultatov med leti je velikokrat neprimerna zaradi neupoštevanja dejanske variabilnosti podatkov. Namesto tega za primerjavo raje podajamo povprečne rezultate za obdobje zadnjih petih let (podatki niso prikazani v preglednicah). V zadnjih petih letih je povprečna velikost gnezda (število rojenih jagnjet na gnezdo) ovc v kontroli znašala pri jezersko-solčavski pasmi 1,20, pri oplemenjeni jezersko-solčavski 1,58, pri belokranjski pramenki 1,15, pri teksel 1,33, pri bovški 1,32, pri oplemenjeni bovški 1,56 in pri istrski pramenki 1,24.

Razlika med številom rojenih in živorojenih jagnjet na gnezdo kaže na delež mrtvorojenih jagnjet. Na splošno lahko pri večjih gnezdih pričakujemo večji delež mrtvorojenih jagnjet. To deloma tudi potrjujejo rezultati v obdobju 2005, ko sta imeli pasmi z največjimi gnezdi (oplemenjena jezersko-solčavska in oplemenjena bovška) delež mrtvorojenih jagnjet med 5,1 in 5,2 %. Manjši delež mrtvorojenih jagnjet so imele ovce bovške pasme in istrska pramenka (3,1 %) ter jezersko-solčavske (3,3 %) pasme. Najvišji delež mrtvorojenih jagnjet (6,8 %) v analiziranem obdobju je imela belokranjska pramenka. Pri sistemu reje s kontinuiranimi jagnjitvami velikost gnezda ne pokaže prave slike o gospodarnosti prireje. Število jagnjet na ovco na leto je bolj primeren kazalec in je rezultat prej naštetih parametrov plodnosti in velikosti gnezda. Pri ovcah s sezonskimi jagnjitvami je ta podatek praktično enak velikosti gnezda. Do razlik prihaja le zaradi odstopanj v dolžini dobe med jagnjitvami. Pri jezersko-solčavski pasmi je število rojenih jagnjet na ovco na leto v obdobju 2005 znašalo 1,50, pri oplemenjeni jezersko-solčavski pasmi pa 2,15. Pri rezultatih za obe pasmi je še kar nekaj prostora za izboljšanje. Pri oplemenjeno jezersko-solčavski pasmi bi ob treh jagnjitvah v dveh letih in povprečno velikostjo gnezda 2 lahko dosegli tudi 3 jagnjeta na ovco na leto. Da je to mogoče dokazujejo posamezni rejci, ki imajo celo več kot 3 rojena jagnjeta na ovco na leto. Tak rezultat je mogoče doseči s povečano velikostjo gnezda in bolj pogostimi jagnjitvami. Na oboje lahko v določeni meri vplivamo z ustrezno prehrano in selekcijo. Pri jezersko-solčavski pasmi ovc bi zaradi manjših gnezd lahko v povprečju pričakovali več kot 2 jagnjeta na ovco na leto (tri jagnjitve v dveh letih s povprečno velikostjo gnezda 1,5). Koze Pri kozah smo v obdobju 2005 zabeležili 2411 jaritev pri 2333 kozah slovenske srnaste (SR), slovenske sanske (SA), drežniške (DR) in burske (BU) pasme (preglednica 2). Tako kot pri ovcah je tudi pri kozah število živali z jaritvami v kontroli večje kot v predhodnem obdobju 2004, ko je jarilo 2040 koz. Povečanje staleža lahko v absolutnem številu v večji meri pripišemo povečanju števila burskih koz v kontroli. Število koz z jaritvami se je pri tej pasmi povečalo za 142 oz. za 17 %. Tudi pri ostalih treh pasmah je bilo v obdobju 2005 več koz z jaritvami kot v obdobju 2004 in sicer za kar 26 % več pri slovenski sanski, 11 % pri slovenski srnasti in 9 % pri drežniški pasmi. Skupaj je bilo v analizo v obdobju od 1.11.2004 do 31.10.2005 zajetih 193 rejcev mlečnih in mesnih pasem koz. Od tega je kar 139 tropov mesnih, kjer redijo burske koze, vendar so tropi večinoma majhni, v povprečju nekaj manj kot sedem koz na trop.

»Preglednica 2« Od mlečni pasem koz so bile v kontrolo vključene koze slovenske srnaste, slovenske sanske pasme in mlečni tip drežniške pasme. Med mesnimi pasmami sta bili v kontroli mesni tip drežniške in burska pasma. Kot smo že omenili je bilo v kontroli največ koz z jaritvami burske pasme (957 koz), sledi ji slovenska sanska (846 koz), drežniška (255 koz) in slovenska srnasta (236 koz) pasma (preglednica 2). S vključitvijo burske pasme v rejski program se je tudi pri kozah pojavljata dva sistema reje in sicer sistem reje s sezonskimi jaritvami pri pasmah slovenska srnasta,

slovenska sanska in drežniška ter sistem reje s kontinuiranimi jaritvami pri burski pasmi. Burska pasma je namreč plodna celo leto oziroma celoletno poliestrična, zato lahko te koze jarijo tudi izven spomladanskega obdobja. Realno lahko pričakujemo tri jaritve v dveh letih. Povprečna starost koz znaša od 4 let pri slovenski srnasti do 4,5 let pri drežniški pasmi, medtem ko je pri burski pasmi nižja, 3,2 leti (preglednica 2). Nižjo starost pri burski pasmi si lahko razlagamo z dejstvom, da je veliko tropov burskih koz na novo sprejetih v kontrolo porekla in proizvodnje. Nekoliko drugačno sliko kaže povprečna zaporedna jaritev po pasmah. Povprečna starost koz ob prvi jaritvi je pri vseh pasmah krepko čez 500 dni in sicer znaša okoli 18 mesecev pri slovenski srnasti, slovenski sanski in burski pasmi, pri drežniški pasmi pa kar 20 mesecev. V kolikor so mladice primerno vzrejene, bi lahko bili pripusti prej, tako da bi koze prvič jarile pri starosti okoli 13 do 14 mesecev. Nekateri rejci dosegajo takšne rezultate. Da bi dosegli takšno starost, bi bilo potrebno primerno vzrejene mladice, ki so bile rojene spomladi, pripustiti že v pozni jeseni. Pri pasmah, ki so sezonsko plodne je to še toliko bolj pomembno, saj je treba na kasnejši pripust čakati tudi pol leta ali še več. Pri pasmah s sezonskimi pripusti je tako visoka starost ob prvi jaritvi lahko deloma razumljiva, vsekakor pa ne pri burski pasmi, kjer so pripusti možni praktično preko celega leta z viškom v jeseni. Vpeljava zgodnejših pripustov naj ne bo izvedena za vsako ceno, saj lahko premajhne mladice povsem zaostanejo v rasti in se nikoli ne razvijejo do pričakovane odrasle velikosti. Podobno kot pri previsoki starosti ob prvi jaritvi velja tudi za dobo med jaritvama in število jaritev na kozo na leto. V sistemih reje z sezonskimi pripusti znaša doba med jaritvama okoli enega leta. Pri sistemih reje s kontinuiranimi pripusti/jaritvami, kar je še posebej zanimivo za mesno rejo koz, stremimo k čim krajšim dobam med jaritvami. Pri burski pasmi je doba med jaritvama 332 dni ali 11 mesecev. V kolikor bi želeli imeti tri jaritve v dveh letih, kar je tudi možno realno pričakovati, bi morala doba med jaritvami znašati 8 mesecev. Rejci burskih koz imajo tako še kar nekaj prostora za izboljšanje gospodarnosti prireje kozličev in s tem seveda tudi dohodka. Poleg plodnosti je za gospodarnost pomembna tudi rodnost koz, ki se kaže v velikosti gnezda. Največja gnezda so v obdobju 2005 dosegle koze burske in slovenske sanske pasme s 1,73 in 1,72 rojenih kozličev na gnezdo (preglednica 2). Sledi slovenska srnasta pasma s 1,61 in nenazadnje še drežniška pasma s 1,26 rojenih kozličev na gnezdo. Primerjava povprečnih rezultatov med leti je velikokrat neprimerna zaradi neupoštevanja dejanske variabilnosti podatkov. Namesto tega za primerjavo raje podajamo povprečne rezultate za obdobje zadnjih petih let (podatki niso prikazani v preglednicah). V zadnjih petih letih je povprečna velikost gnezda (število rojenih kozličev na gnezdo) koz v kontroli znašala pri slovenski sanski pasmi 1,72, pri slovenski srnasti 1,62, pri drežniški 1,32 in pri burski 1,79. Delež mrtvorojenih kozličev je v obdobju 2005 znašal 5 % pri slovenski srnasti in 5,8 % pri slovenski sanski pasmi, medtem, ko je bil pri drežniški 7,9 % in burski pasmi 8,1 %. Vrednosti zadnjih dveh rezultatov sta že kar veliki in bo v prihodnje potrebno biti pri jaritvah nekoliko bolj pazljiv. Veliko t.i. mrtvorojenih mladičev pogine pravzaprav tekom poroda. Pri drežniški pasmi bi lahko tako kot pri belokranjski pramenki visok delež mrtvorojenih povezali s zelo verjetno visoko stopnjo parjenja v sorodstvu in pomanjkanju rejskega dela v preteklosti.

Zaključek Rejci, ki so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje beležijo dogodke tekom reprodukcijskega ciklusa svojih živalih z namenom uravnavanja reje. Predstavljeni rezultati plodnosti in rodnost ovc in koz so povprečne vrednosti po pasmah in so kot taki primerni za hitro primerjavo med pasmami, kakor tudi primerjavo rezultatov posameznega rejca s povprečjem pasme. Pri tem je potrebno upoštevati, da je lahko pri posamezni pasmi uporabljenih več sistemov reje (sezonske in kontinuirane jagnjitve/jaritve), kar nekoliko moti primerjavo in presojo rezultatov. Zaradi tega bomo v prihodnje poročali rezultate glede na sistem reje znotraj pasme, saj bo takšna primerjava in presoja bolj smiselna. Preglednica 1: Rezultati plodnosti in rodnosti ovc po pasmah v Sloveniji v obdobju 2005

Pasma Ovc, ki so

jagnjile Tropov Jagnjitev Starost ovc (let)

Zapor. jagnjitev

Starost ob 1. jag. (dni)

Doba med jag.

(dni)

Jagnjitev/ovco/ leto

Rojenih/gnezdo

Živoroj./gnezdo

Rojenih/ovco/leto

JS 2750 94 3472 4,69 4,57 544 291 1,25 1,20 1,16 1,50 JSR 3770 111 5198 4,25 4,92 484 266 1,37 1,57 1,49 2,15 BP 491 23 504 4,37 3,84 557 370 0,99 1,18 1,10 1,17 T 73 3 73 3,83 3,11 570 370 0,99 1,25 1,18 1,24 B 1313 27 1313 3,59 3,06 531 356 1,03 1,27 1,23 1,31 VFB 418 15 429 3,12 2,82 447 357 1,02 1,54 1,46 1,57 IP 473 6 473 4,16 3,00 738 376 0,97 1,27 1,23 1,23 Skupaj*

9534 232 11715 4,27 4,4 530 297 1,23 1,39 1,33 1,71

Legenda: JS – jezersko-solčavska; JSR – oplemenjena jezersko-solčavska; BP – belokranjska pramenka; T – teksel; B – bovška; VFB – oplemenjena bovška; IP – istrska pramenka * rezultati skupaj vključujejo tudi križanke, ki v preglednici posebej niso prikazane Preglednica 2: Rezultati plodnosti in rodnosti koz po pasmah v Sloveniji v obdobju 2005

Pasma Koz ki so

jarile Tropov Jaritev Starost koz (let)

Zapor. jaritev

Starost ob 1. jar. (dni)

Doba med jar.

(dni)

Jaritev/kozo/

leto

Rojenih/gnezdo

Živoroj./gnezdo

Rojenih/kozo/letoo

SA 236 14 236 4,19 3,06 551 358 1,02 1,72 1,62 1.75 SR 846 27 856 4,03 3,52 534 369 0,99 1,61 1,53 1,59 DR 255 25 255 4,54 3,87 600 391 0,93 1,26 1,16 1,17 BU 957 139 1025 3,22 2,86 553 332 1,10 1,73 1,59 1,90 Skupaj* 2333 193 2411 3,74 3,20 550 355 1,03 1,63 1,52 1,52 Legenda: SA – slovenska sanska pasma; SR – slovenska srnasta pasma; BU – burska pasma; DR – drežniška pasma * rezultati skupaj vključujejo tudi križanke, ki v preglednici posebej niso prikazane