Po Kolpi in Gorjancih - Pavlin.sipavlin.si/kolo/TC_Po_Kolpi_in_Gorjancih-slo.pdf · 2014-09-12 · 3 SlovenijainHrva{ka,de`elinason~nistraniAlpinobKvarnerju,imatabogato skupno zgodovino

$Page 1: Po Kolpi in Gorjancih - Pavlin.sipavlin.si/kolo/TC_Po_Kolpi_in_Gorjancih-slo.pdf · 2014-09-12 · 3 SlovenijainHrva{ka,deèlinason~nistraniAlpinobKvarnerju,imatabogato skupno zgodovino$
Po Kolpi in GorjancihTuristi~na cona

Prehod dràvne meje v turisti~ni coni je moèn s turisti~no dovolilnico indokumentom za prehajanje dràvne meje na:

Mejnih prehodih v delovnem ~asu,

Zunaj mejnih prehodov na posebej ozna~enih mestih,

Na mejnih rekah je dovoljeno prehajanje dràvne meje in zadrèvanje naobmejnem obmo~ju druge dràve samo na ozna~enih mestih.

Imetnik turisti~ne dovolilnice se lahko giblje in zadrùje znotraj turisti~ne cone nasamo za to ozna~enih poteh, cestah in objektih do izteka veljavnosti turisti~nedovolilnice, obmo~je pa lahko zapusti samo v dràvi v kateri mu je bila izdana. Priprehodu dràvne meje lahko turist nosi s seboj samo osebno prtljago.

Prehod dràvne meje s turisti~no dovolilnico je dovoljen samo pe{ in s kolesom, narekah pa s plovili brez pogona na motor z notranjim izgorevanjem in plavanjem.

Gibanje v turisti~ni coni je na lastno odgovornost.

�

�

�


CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

913(497.4-12)(036)

PO Kolpi in Gorjancih : turisti~na cona / �avtorji Miha Pezelj... �et al.� ; fotografije Andrej Bartelj ... et al.�. - Novomesto : Podjetni{ki center Novo mesto, 2004

ISBN 961-91327-0-X1. Pezelj, Miha129422080


Avtorji:Miha Pezelj, Margita Adami~, Greta Augu{tin, dr. Marko Ko{~ak, mag. Katja Lautar,mag. Mirela Srko~, prof. Tihomira Stepinac Fabijani}, Miljana Surudì}, Neven [krti},Sanda @urga

Fotografije:Andrej Bartelj, Janez Kone~nik, Vasja Marin~, Marko Pr{ina in arhiv sodelujo~ih ob~in

Fotografiji na naslovnici: ob~ina Metlika in Andrej Bartelj

Zaloìl: Podjetni{ki center Novo mesto, d.o.o.

Za zalo`nika: Igor Vizjak, direktor

Lektor: Branka Glojnari~

Produkcija: Multigraf, d.o.o.

Naklada: 15.000 izvodov

Izdajo kataloga so omogo~ile ob~ine Bloke, ^rnomelj, Ko~evje, Kostel, Lo{ka dolina,Lo{ki Potok, Mestna ob~ina Novo mesto, Metlika, Osilnica, [entjernej in javni skladRepublike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskegapodeèlja.

3

Slovenija in Hrva{ka, deèli na son~ni strani Alp in ob Kvarnerju, imata bogatoskupno zgodovino pod razli~nimi vladarji in v razli~nih dru`benih redih. Od

konca prej{njega stoletja sta samostojni, sosednji dràvi. Del dràvne meje, kar204 km, poteka po reki Kolpi ali Kupi, kot ji pravijo na Hrva{kem, ter po Gorjancih inpo @umberku. Kljub dràvni in naravni meji na Kolpi so ljudje ob njej vedno ìvelipovezano, skupaj so ustvarjali, skupaj so se rojevali in skupaj so umirali…

Zato ni slu~ajno, da je oblikovanje turisti~ne cone »Po Kolpi in Gorjancih« ali »PoKupi i @umberku« nadaljevanje sobivanja ljudi na tem delu slovensko-hrva{kemeje, ki je »nastala« pred dobrimi desetimi leti in je prej v vsakodnevnem ìvljenjusploh nismo zaznali. To je poskus ponovnega in {e mo~nej{ega, skupnega sous-tvarjanja, ustvarjanja mo`nosti za nova delovna mesta, razvoj dopolnilnih dejavno-sti in prizadevanje za bolj{e ìvljenje tukaj{njih ljudi. Upamo, da bo predvsemmlaj{i generaciji to spodbuda za nadaljevanje in ohranjanje tradicije svojih predni-kov, ki so vztrajali v relativno te`kih naravnih pogojih, na skopo odmerjeni zemlji inpri tem znali ohraniti obi~aje in zanimivosti, ki jih boste kot gostje imeli mo`nostspoznati in uìti.

Kam torej prihajate, ~e ste se odlo~ili za obisk na{e turisti~ne cone? Prihajate v sli-kovit predel rek Kolpe, âbranke, Dobre, Lahinje in njihovih pritokov, ki vas bodo ssvojo lepoto, igrivostjo in neokrnjeno naravo takoj prevzele. Odkrivali boste zelenegozdove, spoznavali ìvljenje v njih, morda boste imeli sre~o in videli katero od tu-kaj ìve~ih »velikih zveri«: rjavega medveda, volka ali risa. Tu motijo mir le ptice inùborenje potoka ali reke. Tukaj boste imeli prilo`nost sprostitve, lahko boste »po-niknili vase« in se »stopili« z okolico, ki jo je ustvaril stvarnik in jo daroval ~loveku.

Seveda boste imeli prilo`nost spoznati in doìveti tudi preteklost. Kar nekaj zanimi-vih kulturnih in drugih ponudb vra~a radovednega obiskovalca v ~as pred nekaj

Kolpa

4

desetletij in celo stoletij, med takratne obi~aje, navade, stavbe in kulturo. Pravijo,da je turizem lahko tudi »vsakodnevno ìvljenje nekoga, ki je drugemu avantura« –prepri~ani smo, da za turisti~no cono prijaznih in veselih ljudi, kakr{na je na{a, toprav gotovo velja.

Dihajte globoko! Tako ~istega in neopore~nega prostora zlepa ne boste imeli pri-lo`nosti spet obiskati. Izkoristite {tevilne pohodne, kolesarske in vodne poti, preiz-kusite se z naravo in jo pri tem spo{tujte ter pustite tako kot ste jo na{li. Tudi mnogiza vami, ki bodo pri{li, jo bodo èleli doìveti prav tak{no kakr{na je – ~isto inneokrnjeno.

Dajte si du{ka! Na {tevilnih kmetijah, v mestih, vaseh vas bodo prav gotovo sprejeliprijazno in vam ponudili mnoge doma~e dobrote. Poskusite jih, ~ez nekaj kilome-

@umber{ki okoli{

Veliki gorski plavac

5

trov vas vabijo druge, prav tako vabljive. Kupica rujnega vas bo poìvila in okrepilater povsem sprostila, lahko celo zasanjala. Tukaj in na tem mestu, se boste vrnili knaravi in ljudem. Prepri~ani smo, da vas bodo sprejeli medse z odprtim srcem.Prav gotovo boste odhajali kot prijatelji. Verjamemo da se boste radi vra~ali nazajin da boste za te kraje navdu{ili tudi znance – in prav je tako. ê pa vseeno kaj nebo tako, kot ste èleli, potem povejte najprej doma~inom, sodelavcem v TIC-ih in vinformacijskih pisarnah. Skupaj boste zadrege re{ili tako, da bodo za vselejpozabljene.

Vstopite v turisti~no cono »Po Kolpi in Gorjancih – Po Kupi i @umberku«! Vseeno,na kateri strani! Pe{, s kolesom, veslom v roki ali kako druga~e…, na mejnihto~kah, ki so prehodne le s turisti~no dovolilnico ali na mejnih prehodih…

Belokranjska poga~a

Rafting na Kolpi

6

V skrivnostni deèli

Obmo~je Blok, Lo{kedoline, Sne`nika – naj-

vi{jega vrha dale~ naokoli, kiima »sneèno kapo« {e dol-go v pomlad, tudi, ko okoli ninikjer ve~ snega, Babnegapolja, Lo{kega Potoka veljaza »skrivnostno deèlo«, patudi deèlo, ki meji na bolj to-plo Primorsko. V teh krajihzima {e posebej »stiska«.Babno polje je celo edennajhladnej{ih predelov v Slo-veniji. Gre za okoli 2 km dol-go polje oziroma plitvo kota-njo, ki je zaprta z vseh strani.Zaradi tega so za Babno po-lje zna~ilne zelo mrzle zime.Tu so bile izmerjene tudi tem-perature –34,5 stopinj Celzi-ja. Na Blokah pa zgodovinapi{e tudi za~etke smu~anjana Slovenskem, saj so biliprvi izdelovalci smu~i insmu~arji prav iz teh krajev.

Poleti pa vas bo tod draìl vonj po posu{enem senu. V Lo{kem Potoku ga zlagajo vkopice, ki jim pravijo »ostrnice«.

Ne tako majhna in »skrita deèla« je bogata s pisanim rastlinjem in je domovanjerazli~nim ìvalskim vrstam. Najobse`nej{i je srednjeevropski rastlinski element,

Ostrnice (foto: Janez Kone~nik)

Medveda (foto: Janez Kone~nik)

7

kamor spadajo v Srednji Evropi splo{no raz{irjene rastline. Pestri in ohranjeni goz-dovi so prebivali{~a in zato~i{~a raznovrstnega ìvalskega sveta. Ker so naobmo~ju turisti~ne cone ohranjeni tudi veliki kompleksi strnjenih gozdov, so se tuohranile vrste, ki marsikje drugje nimajo ve~ ustreznega ìvljenjskega prostora (ve-like zveri). Gospodarjenje z gozdom upo{teva posebne potrebe prosto ìve~egaìvalstva kar pomeni da na~rtno vzdrùje mirne cone, obmo~ja rasti{~, obmo~ja br-logov, pa{nike, laze.

Tu boste odkrili nekaj biserov kulturne dedi{~ine, predvsem pa neokrnjeno naravoin mo`nosti za rekreacijo in sprostitev. Tudi podzemni svet je tukaj skrivnosten invas vabi v svoje nedrje. Odkrijte to »skrivnostno deèlo«, zvabila vas bo, da se bo-ste radi vra~ali.

V deèli metuljev in Petra Klepca

Deèla Petra Klepca nosi ime po legendarnem junaku, ki so mu ljudje pripiso-vali najbolj{e lastnosti ljudi Gorskega Kotarja: hrabrost, bistrost, plemenitost

in smisel za humor. Rodil naj bi se ob vzno`ju Svete gore v revni druìni. Na Svetigori je dobil ~ude`no mo~, s katero je pomagal slabotnim in nesre~nim. Legendapravi, da je bil srednje rasti, imel je {irok hrbet in ~rne o~i. Govori se tudi, da se jeboril proti Turkom in jih pregnal vse do Carigrada. Car Leopold mu je za njegovajuna{tva podelil plemi{ki naslov. Pripovedovanja o Petru Klepcu so v teh krajih {edanes ìva. âbar in okoli{ki kraji se {e vedno pona{ajo kot »domovina« PetraKlepca.

Zgodovina teh krajev segadale~ v preteklost. Naselje-vati so jih pri~eli v drugi polo-vici 13. stoletja, ob prvih vpa-dih Turkov. Za Gorski Kotarso pomembni trije dejavniki:bogastvo gozdov, planinskipa{niki in naravne lepote. V~asu Rimljanov je bil GorskiKotar pust, brez vsakr{nihpovezav. Prav tako v ~asuselitve Hrvatov. V 11. stolet-ju, po smrti kralja Zvonimira,v ~asu Arpadovi}ev, naj bi poteh krajih potovali na svojihpohodih kriàrji.

Zaradi odmaknjenosti se jeteh krajev dotaknil kasnejetudi fevdalizem. V 12. in 13.stoletju je pripadalo to ob-mo~je Krbavski ùpniji. Niznano ali je bilo to obmo~je v13. in 14. stoletju è poselje-no. Temelje kulturne de- Peter Klepec

8

di{~ine so dali temu obmo~juFrankopani, ki so tu gospo-darili è v 12. in 13. stoletju. V14. in 15. stoletju so bilezgrajene poti proti morju, karje oìvilo trgovino, predvsemz lesom in èlezno rudo. V15. in 16. stoletju so v GorskiKotar prodrli Turki, vendar ganikoli niso uspeli pripojitiTur~iji. Tur{ki vpadi so pov-zro~ili izseljevanje, predvsemna Kranjsko in v Belo krajino.

V drugi polovici 16. stoletja jebil gospodar Gorskega Ko-tarja Stjepan FrankopanOzaljski, po njegovi smrti paZrinski. Gorski Kotar se je po-novno pri~el naseljevati v 16.in 17. stoletju. Na obmo~jeDelnic, zlasti v âbar in Ge-rovo, so se vra~ali tudi po-tomci izseljencev iz Bele kra-jine. Naseljevali so se v Bosi-

ljevo, Vrbovsko, Moravice, Stari Laz, Mrkopalj in Li~. Zrinski so bolj izkori{~alimo`nosti tega obmo~ja, zlasti mo`nosti trgovine in prometa, ki je bila tu bolj varnapred Turki. V âbru so takrat delovali rudniki in kova~ije.

Po odhodu doma~ih fevdalcev se pri~enjajo za Kotar te`ji ~asi. Skoraj sto let je bilGorski Kotar pod oblastjo dunajskega dvora. Marija Terezija je 1776 leta ustanovi-la Severinsko ùpanijo, ki je obsegala vsa nekdanja frankopanska posestva. Poletu 1785 seè v te kraje tudi vpliv Madàrske, nato francoska uprava, ki je prineslas seboj napredek (uporabo doma~ega jezika, svobodno obrt).

Visoko v Gorskem Kotarju, le 30 km od morja izvira Kolpa kot Kupa. Vanjo se zlivatudi ve~ino bistrih pritokov. V zgornjem toku te~e po ozki dolini, ki prehaja na posa-meznih mestih v sotesko. Dolina je najo`ja med Kostelom in Bilpo, kjer ob njej ni nitiprostora za cesto. Po Kostelu se ponovno spusti v kanjon. Tu se 874 m visoko dvi-guje Kuèljska stena, s katere se odpira mogo~en pogled na Obkolpsko dolino.Zgornji tok reke Kolpe je kajaka{ki raj. Ta privla~na in urejena dolina, ki je ohranilasvojo nekoliko divjo podobo pa ni bila tako gostoljubna do svojih prebivalcev, zatoje marsikatera doma~ija ostala prazna.

V deèli brez in steljnikov

Tu postane Kolpa bolj krotka in bolj lena. Za pokraji-no na levem bregu so zna~ilne bele breze, na de-

snem pa se pri~enjajo obdelane ravnice in travniki. Smov Beli krajini, pokrajini med Gorjanci, Ko~evskim Rogom

Hi{a v Gorskem kotarju

9

in Kolpo. Vse od Starega trgado Fu~kovcev je reka Kolpa vobmo~ju Krajinskega parkaKolpa.

Sicer pa je Bela krajina boga-ta predvsem na podro~ju fol-klore in tradicionalnih obi~a-jev, ki so {e kako ìvi medljudmi. Ena izmed teh je tudivsakoletna, tradicionalna fol-klorna prireditev Jurjevanje v^rnomlju, ki se odvija v me-secu juniju.

Na drugi strani reke pa »pri-hajamo« v {ir{e obmo~ja Oz-lja. Dolina Kolpe se za~nepod Gribljami in naprej {iriti.Kljub poplavam so obre~neravnice z debelimi re~niminanosi obdelane, prevladuje-jo pa travniki. êprav prevla-duje kra{ki svet, so v temdelu ve~je kmetijske povr{i-ne, zna~ilna je tudi gostej{aposelitev – zlasti v okolici ^rnomlja in Vinice. Na Kolpi so bili v preteklosti {tevilniobrati na vodni pogon (mlini in àge), ki jih danes ni ve~.

V zgodnjem srednjem veku je Bela krajina pripadala najprej Hrva{ki in kasnejeOgrski, v 12. stoletju pa so jo vi{njegorski vitezi priborili in zdruìli s svojimi dolenj-skimi posestvi. Nem{ki kriàrji so ustanovili postojanki v Metliki in ^rnomlju, Belakrajina je postala del Kranjske, politi~na meja pa se je trdno in za dolgo zasidralana Kolpi. V tridesetih letih 14. stoletja so Ortenburàni tu za~eli naseljevati nem{kekoloniste. Razvoj pokrajine so v 15. in 16. stoletju mo~no prizadeli {tevilni tur{kivpadi. Z njimi je povezano priseljevanje srbskih in hrva{kih Uskokov, ki so bilive~inoma pravoslavne vere. Naselili so se v Poljanski dolini, na obrobju Gorjancev,v Marindolu in Bojancih. Naseljenci so prevzeli voja{ko-obrambno vlogo predtur{kimi vpadi in si izborili dolo~ene privilegije. Po ukinitvi Vojne krajine in odhoduvoja{tva je Bela krajina gospodarsko nazadovala, v drugi polovici 19. stoletja pa seje za~elo mnoì~no izseljevanje, pravi beg, ponavadi preko luè v «obljubljenodeèlo«.

Poselitev teh krajev je bila zgodnja. Tako npr. je bilo obmo~je starega gradu Ozaljposeljeno è v prazgodovini. Ob Kolpi so mnoga najdi{~a starih civilizacij. Srednje-ve{ko mesto Ozalj, ki se kot mesto prvi~ omenja leta 1244, je hiter razvoj doìvelo v17. stoletju, zahvaljujo~ banu Petru Zrinskem.

Za~etki industrijske proizvodnje segajo v Ozlju è v 18. stoletje. Z obnovo staregagradu za ~asa grofa Theodora Bathyanija, se je Ozalj pri~el razvijati tudi gospodar-

Steljnik

10

sko. @e leta 1768 je bila ustanovljena tkalnica, potem pa se je pri~ela tudi proizvod-nja bakrenih ìc. V Lugu, dana{nji ozaljski industrijski coni, je bila postavljena ope-karna, ki je bila namenjena zlasti obnovi starega gradu. Za Ozalj in njegov gospo-darski razvoj je pomembna zlasti izgradnja Munjare oziroma hidroelektrarne(1908) in izgradnja èlezni{ke proge Karlovac – Ljubljana (1912). V drugi polovici20. stoletja so se razvile kovinsko predelovalna in kemijska industrija, predelavausnja, prehrambena industrija in gradbeni{tvo (zlasti pridelava apna). Stara hi-droelektrarna dela è ve~ kot 90 let in je bila zgrajena med prvimi na severuHrva{ke.

Ozalj je bilo pomembno zgodovinsko sredi{~e, o ~emer pri~ajo {tevilni zgodovinskiin kulturni spomeniki v njegovi okolici. Status mesta je ponovno dobil leta 1996. Tu-rizem spodbuja z bogato kulturno in zgodovinsko dedi{~ino in je prepoznaven postarem gradu, v katerem je muzej, ki hrani bogato arheolo{ko in drugo dedi{~ino.Turiste privla~ita tudi Ribnik in staro Bosiljevo. Za Ozalj je pomemben tudi geograf-ski poloàj oziroma bliìna Karlovca in mejnega prehoda s Slovenijo.

Za ta del turisti~ne cone je veljala v polpretekli zgodovini {e posebej tesna poveza-nost prebivalcev, saj so se le-ti iz desnega brega zaposlovali v podjetjih na levembregu Kolpe, kasneje pa so na hrva{ki strani zrasli tudi skupni obrati. Sosedje soobiskovali iste {ole, med sabo so ustvarjali skupne druìne, te vezi pa so pustiletudi dolgoro~nej{e sledi na obeh bregovih Kolpe.

V deèli vinske trte

Tu Kolpa ni ve~ mejna reka, saj zavije na Hrva{ko, meja pa se nadaljuje medgri~i, posejanimi z `lahtno trto.

Tu se lahko prepustite druga~nim uìtkom. Poku{ini izrednih vin in doma~im je-dem, ki so, ~eprav jih postreèjo tudi drugje, doma samo tu. ê dodamo {e obi~aje,povezane z vzgojo trte, trgatvijo, nastajanjem vina in njegovim negovanjem,zna~ilne jedi, je razlogov za obisk kar nekaj. V teh krajih se namre~ vedno bolj raz-

Stari grad Ozalj

11

vija tudi vinogradni{tvo in sadjarstvo, kar omogo~ajo ugodne naravne razmere zanjun razvoj v toplem prisojnem pasu nad dnom Bele krajine. Vinogradni{tvo je po-membna gospodarska dejavnost, v vinorodnih obmo~jih tudi osnovni vir za preìv-ljanje. [iroko in kvalitetno dejavnost na tem podro~ju predstavlja t.i. Belokranjskavinsko turisti~na cesta, ki je {e posebej »zaìvela« v Metliki. Tukaj so se v zadnjem~asu za~eli pojavljati {tevilni lokalni vinogradniki in vinarji. Mnoga ugledna imenaslovenskega vinarstva so med njimi, prav posebno vlogo pa ima pri vinarstvu v Belikrajini Vinska klet Metlika. Tako boste imeli prilo`nost primerjati ponudbo in se po-govoriti ter poveseliti z gostitelji. Vsekakor morate na eni od turisti~nih kmetij ali zi-danic poizkusiti tudi doma~e jedi, med katerimi sta {e posebej zna~ilna jagenj~ekin odojek na ra`nju. Vsako leto, tretji vikend v maju poteka v Metliki »Vinska vi-gred«, prireditev posve~ena vinu in kulturi uìvanja le-tega, ki jo obi{~ejo {tevilni

Vinograd in zidanica

Povabilo v klet

12

doma~ini in tujci iz vseh koncev domovine in tujine. Metli{ka ~rnina, Belokranjskapoga~a in {e kaj zraven…obetajo se vam pravi kulinari~ni uìtki.

Tudi na hrva{ki strani, {e posebej na obmo~ju Vivodine, boste na{li `lahtno kaplji-co in zanimive gostitelje in sogovornike. Tukaj sta vinogradni{tvo in sadjarstvoprav tako dobro razviti gospodarski panogi. Izmenjava medsosedskih izku{enj iniskanje prilo`nosti za sodelovanje pa sta temelj za {e mo~nej{i gospodarski razvojteh krajev.

V deèli {kratov

[e vi{je in malo naprej pridemo v deèlo {kratov, bajk in pripovedk. Najve~ jihje zapisanih po ustnem izro~ilu v delih Janeza Trdine. Pri{li ste v »misti~no

deèlo {kratov«, bajk in pripovedk…

Pokrajina je prepoznavna po Gorjancih in @umberku, planotastem hribovju, ki sevle~e 45 km dale~ od jugozahoda proti severovzhodu vzdol` meje s Hrva{ko, meddolino Krke na severu in Karlov{ko kotlino na jugu. Meja poteka ve~inoma po sle-menu, ki se dviga najvi{je na Trdinovem vrhu na slovenski oziroma Sv. Geri nahrva{ki strani meje, 1178 m nad morjem. Tu je tudi razvodnica med rekama Krko inKolpo.

Gorjanci oziroma @umberak so naravna pregrada, ki zadrùje vdore mrzlega se-vernega zraka. Obmo~je leì na robu Panonske kotline in ima zmerno celinskopodnebje. Za obmo~je sta zna~ilna toplotni obrat in topli pas, tako da se vinogradiponekod dvignejo tudi nad 500 m visoko. Do vi{ine 1000 metrov nad morjem seraztezajo travniki in »ko{enice«, ki se kosijo praviloma enkrat letno. V zadnjem~asu se àl tudi to vse bolj opu{~a, zato se povr{ine zara{~ajo.

Tako Gorjanci kot @umberak so gozdnato obmo~je. Gozd dobro uspeva predvsemzaradi enakomerne razporejenosti padavin. V vi{jih legah med 700 in 1200 m nad-morske vi{ine prevladuje dinarski me{ani gozd bukve (iz katere so `gali oglje v og-larskih kopah in ga tovorili globoko v notranjost Kranjske) in jelke, vmes se bohotijo

@enica na »ganku«

13

gorski javor, brest in smreka. V obmo~jih teh zdru`b so bili nekdaj obse`ni pragoz-dovi, ki so kasneje pre{li v gospodarske gozdove. V @umberskem gorju lahko naj-demo tudi izredno redke rastline kot je gozdna tisa, bodika, teloh, rumeni svi{~, lili-je, orhideje. Samo na Gorjancih je doma rumeni svi{~ ali azalea pontica. Najve~gozdnih povr{in zavzemata hrast in gaber. V njih najdemo tudi divjo ~e{njo, lipo,cer, pa tudi ~rni gaber. Tukaj{nji gozdovi so bogati s podrastjo in grmovnicami: le-sko, belim glogom, drenom, br{ljanom, pa tudi gobami. Na travnikih @umberka ra-stejo {tevilne zdravilne rastline. Spomladi in poleti so videti kot ~udoviti cveto~itepihi.

Tako Gorjanci, kot tudi @umberak, so zaradi neugodnih reliefnih razmer redko po-seljeni in spadajo med gospodarsko najbolj nerazvite dele turisti~ne cone. Ve~inanaselij na slovenski strani na tem podro~ju leì na obrobju, v Podgorju. [tevilo pre-bivalcev se po 2. svetovni vojni nenehno zmanj{uje. Poselitev Gorjancev sega zbelokranjske strani do 540 m nadmorske vi{ine (Jugorje pri Metliki), z novome{kepa do 550 m nadmorske vi{ine (Javorovica). Pogorje na obeh straneh obdajajo vi-nogradni{ka naselja do vi{ine 400 m. Tukaj je bilo nekdaj v celoti kme~ko prebi-valstvo. [e danes je tu velika odvisnost od kmetijstva in gozdarstva, posebej razvi-ta pa je bila ìvinoreja. Prednost tega dela cone je ~ista, nedotaknjena narava, kidaje mo`nosti za razvoj izletni{kega in planinskega turizma, pa tudi za gorskokolesarstvo.

Kot re~eno, je ta predel turisti~ne cone bolj redko poseljen – nala{~ za nove bajkein povesti, mogo~e boste kak{no dodali tudi vi….

Cveto~a livada

14

Turisti~na ponudba ...Celostno turisti~no ponudbo v turisti~ni coni predstavljajo osnovne turisti~ne aktiv-nosti (~olnarjenje, pohodni{tvo in kolesarjenje), obogatene z razli~nimi dodatnimiaktivnostmi (lov, ribolov, {portne igre, rolkanje, …), povezane z ogledom bogatenaravne in kulturne dedi{~ine, znamenitosti in zanimivosti ter gostinsko in drugoturisti~no ponudbo. Obmo~je turisti~ne cone ponekod prehaja v notranjost ob~in, kileìjo ob meji. Glede na to, je ponudba znotraj turisti~ne cone razdeljena na osnov-no ponudbo in ponudbo na {ir{em delu turisti~ne cone. Osnovna ponudba je nepo-sredno povezana s turisti~nimi aktivnostmi ob meji med Republiko Slovenijo in Re-publiko Hrva{ko. Med ponudbo na {ir{em obmo~ju turisti~ne cone spadajo objektiin obmo~ja kulturne in naravne dedi{~ina ter gostinska ponudba, ki je na obmo~juturisti~ne cone, vendar ni neposredno ob meji.

7 Prehodna mesta

Vzpostavitev turisti~ne cone po SOPS-u omogo~a la`je prehajanje meddràvnemeje turistom tudi na ozna~enih prehodnih mestih izven uradnih mejnih prehodov.Na teh mestih je prehajanje meje mo`no s turisti~no dovolilnico in dokumentom zaprehajanje dràvne meje na podlagi katerega je bila turisti~na dovolilnica izdana.

Na obmo~ju turisti~ne cone Po Kolpi in Gorjancih je mo`no prehajanje meddràvnemeje med Slovenijo in Hrva{ko na 14-tih meddràvnih, mednarodnih ali maloob-mejnih prehodih:

Babno Polje – Prezid (kolesarska povezava),

Novi kot – Prezid (kolesarska povezava),

Podplanina – âbar (kolesarska povezava),

Osilnica – Zamost (kolesarska povezava, pohodna pot),

Petrina – Brod na Kupi (kolesarska povezava, pohodna pot),

Sodevci – Blaèvci (kolesarska povezava),

Vinica – Pribanjci (kolesarska povezava, pohodna pot),

@uni~i – Prili{}e (kolesarska povezava, pohodna pot),

Krasinec – Pravutina (kolesarska povezava),

Metlika – Jurovski Brod (kolesarska povezava),

Boàkovo – Obre` (kolesarska povezava),

Krma~ina – Vivodina (kolesarska povezava, pohodna pot),

Radovica – Ka{t (kolesarska povezava, pohodna pot) in

Brezovica pri Metliki – Brezovica @umbera~ka (kolesarska povezava, pohodnapot).

15

Prehodna mesta izven urad-nih mejnih prehodov, kjer jeprehajanje meje mo`no s tu-risti~no dovolilnico in doku-mentom za prehajanje dràv-ne meje na podlagi kateregaje bila turisti~na dovolilnicaizdana:

Podplanina – izvir âbranke(pohodna pot),

^rni Potok – Bo{li (pohodnapot),

Papeì – @agari (kolesarskapovezava, pohodna pot),

Stroji~i – Ple{ce (kolesarskapovezava, pohodna pot),

Osilnica – za cerkvijo, prisoto~ju âbranke in Kolpe(kolesarska povezava, po-hodna pot),

Osilnica – Hrvatsko (kolesar-ska povezava, pohodna pot),

Grintovec pri Osilnici – Turke (kolesarska povezava, pohodna pot),

Mirtovi~i – Ga{parci (kolesarska povezava, pohodna pot),

Srobotnik – Ko~i~in in Zagolik (kolesarska povezava, pohodna pot),

Kuèlj (SLO) – Kuèlj (HR) (kolesarska povezava, pohodna pot),

Slavski laz – êdanj (Kupa) (kolesarska povezava, pohodna pot),

na pe{poti med Fabriko in Trdinovim Vrhom (pohodna pot),

Trdinov Vrh – Sveta Gera (kolesarska povezava, pohodna pot) in

Mir~ev kri` – Blaèvo brdo (kolesarska povezava, pohodna pot).

Teh {tirinajst prehodov je è pred vzpostavitvijo slovensko-hrva{ke meje sluìlotako turistom, kot doma~inom z obeh strani meje, za obiske turisti~nih in drugihprireditev.

... s ~olnom po Kolpiôlnarska pot poteka na obmo~ju deèle Petra Klepca in v deèli brez in steljnikov,saj je ~olnarjenje mo`no po celotnem toku Kolpe.

Most pod Lo{ko steno

16

V delu pod soto~jem s Kupico je Kolpa primerna predvsem za manj zahtevne ve-sla~e, saj ima razmeroma majhen strmec, {tevilni jezovi pa re~ni tok {e dodatnoumirijo. Pot lahko za~nemo in kon~amo na kateremkoli pristajalno-izplovnem mestna reki.

Pristajalno izplovna mesta na slovenskem obre`ju so: Hrvatsko, Stari Malni,Loèc, Grintovec pri Osilnici, Bosljiva Loka, Mirtovi~i, Ra~ki potok (Srobotnik),Kuèlj, Petrina pod mostom, Pir~e, Fara, Slavski Laz, Brsnik, @aga, Lobi~, @lebe,Bilpa, Vrt-Gor{eti, Laze, Dol, Prelesje, Srednji Radenci, Damelj, Vinica, Adle{i~i,Pobre`je, Griblje, Podzemelj, Primostek, Metlika;

in na hrva{kem obre`ju: Hrvatsko, Loàc Turkovski, Sedalce, Ga{parci, Kuèlj,Pritiske – Gusti Laz, Zapolje-Brod na Kupi, Brod na Kupi (staro kopali{~e), Brod naKupi (izliv Kupice v Kolpo), Belo, êdanj-Kupa, Donja Lamana Draga, Gor{eti, [te-fanci, Blaèvci, Severin na Kupi, Klanac, Fratrovci, Pribanjci, Bosiljevska sela,Lade{i}i, Lonjgari, Bobovci, Mrzljaki, Mo{anci, Sra~ak, Mala Paka, Pravutina, Za-luka Lipni~ka, Jurovo, Jurovski Brod, Bubnjarci, Orljakovo in Kamanje.

ôlnarska pot Metlika – Ozalj: povezuje najve~je slovensko in hrva{ko naselje nareki Kolpi znotraj turisti~ne cone. Pot lahko za~nemo v Kampu Breza v ob~ini Metli-ka ali v Jurovskem Brodu v ob~ini @akanje. Na tem delu je Kolpa primerna za manjzahtevne vesla~e. Do Ozlja nadaljujemo Bubnjarci – Orljakovo – Kamanje – Vivo-dina v Obreù – kopali{~e v Ozlju, na levi obali Kolpe, nasproti Starega graduOzalj.

ôlnarska pot se deli na ve~ etap, ki jih dolo~i turist sam, glede na fizi~no pripravlje-nost in namen obiska.

Rafting na Kolpi

17

... v skrivnostni deèli

1 Turisti~no informativna centra

Ob~ina Lo{ka dolinaCesta Notranjskega odreda 2, 1386Stari trg pri Loù00 386 1 705 06 70

Pri KapcuTravnik 74, 1318 Lo{ki Potok00 386 1 836 70 31, 00 386 1 836 73 00,00 386 41 716 820

2 Kolesarske povezave

Mejni prehodi in prehodna mesta na kolesarskih povezavah so ozna~eni krepko.

Hrib-Lo{ki Potok (odcep za lovsko ko~o) – Retje – Javor{~ice – Topol – Metulje –»Ur{ka« (lovska ko~a, z odcepom za Lo{ki Potok) – Markovec – Hrib-Lo{ki Potok –zelo zahtevna pot, namenjena dobro pripravljenim kolesarjem; nevarnost sre~anjaz medvedom

Markovec – Stari trg – Pudob – Kozari{~e – Babno polje – Jermendol – Iga vas (aliskraj{amo pred Babnim poljem na Babno polico in Podgoro) – nevarnost sre~anjaz medvedom

Babno polje – Prezid – Novi kot – Stari Kot – Lazec – Hrib Lo{ki Potok (odcepOgenjca) – nevarnost sre~anja z medvedom

Lazec – Podpreska – Draga – Srednja vas – Trava – Podplanina – âbar (lahkoodcep proti Osilnici) – Parg – Gora~i – Kozji vrh – Prezid – Babno polje

Rekreativna steza Trbuhovica: Kozji Vrh – Kendi – Prezid – Kozji vrh

3 Pohodne poti

Mejni prehodi in prehodna mesta na pohodnih poteh so ozna~eni krepko.

Hrib – Lo{ki Potok (odcep za lovsko ko~o) – Retje – Javor{~ice – Topol – Metulje –»Ur{ka« (lovska ko~a, z odcepom za Lo{ki Potok) – Markovec – Hrib-Lo{ki Potok –nevarnost sre~anja z medvedom

Stari kot – Podplanina – izvir âbranke – Bo{li – ^rni Potok pri Dragi – Trava

6 Kulturna in naravna dedi{~ina

Lo`Naselje, v katerem so razvaline Pustega gradu, se omenja è 1237. Lo{ki grad jesprva pripadal oglejskim patriarhom, kasneje so se v njem zvrstili grofje Vovbur{ki,Ortenburàni, Celjani, Habsburàni in Turja~ani. Ker je naselje v 15. st. trpelo zara-di tur{kih vpadov, ga je cesar Friderik III. povzdignil v mesto, s ~imer je dobilo tudimestno obzidje. Lo` je imel v starem veku razmeroma pomembno prometno lego,saj je bil kriì{~e cest od Jadranskega morja ~ez Bloke proti Ljubljani. Z naselitvijokovinske industrije po drugi svetovni vojni, si je Lo` opomogel. V Loù je Muzej

18

ljudske revolucije za Notranjsko, v katerem je zbrano zgodovinsko gradivo zlasti omedvojnih dogajanjih.

Stari trgStari trg se omenja kot trg è leta 1237. Od tu so trgovanje leta 1348 prenesli v so-sednji Lo`. Zdaj si z Loèm deli industrijske funkcije Lo{ke doline. Medtem, ko je bilLo` iz strate{kih razlogov v tesni dolini, je imel Stari, trg zaradi lege na bolj planemsvetu ve~ prostora za razvoj. Sredi Starega trga stoji cerkev sv. Jurija, omenjenaleta 1221; verjetno so jo pozidali kot romarsko triladijsko prafarno baziliko.

NadleskNadlesk je naselje, kjer je zanimiva manj{a cerkev sv. Jedrti; notranjost stavbe jeokoli leta 1511 poslikal Toma` iz Senja, prostor ima kvaliteten baro~en lesen strop.

Grad Sne`nikGrad Sne`nik je v virih prvi~ zapisan è leta 1268. Nastanek gradu sega v leto1461, ko se omenja dvor Sneberk. Sprva je bil v posesti oglejskih patriarhov, ka-sneje pa last {tevilnih drugih rodbin. Grad je trinadstropna stanovanjska stavba zrenesan~nim obzidjem. Njegova notranjost se pona{a z dobro ohranjeno grajskoopremo in pohi{tvom, ki je po ve~ini iz 19. st. V drugi polovici 19. st. je ob gradu na-stal park z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga. Zasnovo parka sestavljajo {ti-rivrstni in ve~ dvovrstnih kostanjevih in lipovih drevoredov, med katerimi so jase sskupinami drevja; med drevjem je spomenik gozdarski {oli.

MetuljeArheolo{ko najdi{~e iz starej{e èlezne dobe v Tlakah pri vasi Metulje. Po nekih vi-rih naj bi bili prvi znani prebivalci Japoidi, ki naj bi imeli tu svojo naselbino Metulum.

Rasti{~e bodikePri vasi Topol je ob{irno rasti{~e bodike, eno redkih v Sloveniji in je za to od leta1976 za{~iteno z republi{kim odlokom.

Retijska uvala (foto: Janez Kone~nik)

19

Cerkev sv. FlorjanaCerkev sv. Florjana leì na obrobju Retijske uvale. Na portalu ima letnico 1728,vendar je zagotovo starej{a. V notranjosti so trije oltarji s podobami nabo`nega sli-karja Antona Postla. Cerkev je razgla{ena za kulturni spomenik. Tabor je bil nase-ljen è v rimskih ~asih, po nekaterih podatkih je na Taboru obstajala è prazgodo-vinska naselbina v Hal{tatski dobi. Zaradi tega je za{~iten kot morebitno arheo-lo{ko najdi{~e. Svojo vlogo pa je odigral tudi v ~asu Tur{kih vpadov, od tod tudi imeTabor.

Retijska uvalaRetijska uvala je {olski primer uvale na slovenskem. Poseben ~ar ji dajejo eksten-zivno obdelane poljske povr{ine. Skupaj s starim jedrom vasi Retje, ki je spome-ni{ko za{~iteno, in cerkvijo sv. Florjana nudijo enkratno podobo kulturne krajine.

Partizanska bolni{nica OgenjcaPartizanska bolni{nica Ogenjca, oziroma skrivni bunker v jami Ogenjca, je eno red-kih ohranjenih skrivali{~ oziroma bunkerjev, ki so se gradili ob skoraj vseh partizan-skih bolni{nicah. Bunker ponazarja na~in delovanja partizanske voja{ke sanitete vSloveniji in je prostor enega najbolj tragi~nih in dramati~nih dogodkov v zgodovinipartizanskega zdravstva.

Rimski most v ^rnem PotokuRimski most v ^rnem Potoku se nahaja na trasi nekdanje rimske ceste, ki je vodilaiz Nove Vasi preko Lo{kega Potoka in doline âbranke do Kolpe; most je relativnodobro ohranjen in zanimiv za ogled.

PrezidPrezid je zelo staro mesto, kar pri~ajo {tevilne arheolo{ke najdbe. Najzna~ilnej{ista najdi{~e japodske grn~arije in rimski obrambni zid – Liburnijski limes. V Preziduso {e vedno ohranjene stare lesene hi{e, ki predstavljajo avtohtono goransko arhi-tekturo in hrva{ko dedi{~ino.

4 Gostinska ponudba

Gostilna Pri KapcuTravnik 741318 Lo{ki Potok00 386 1 836 70 31, 00 386 1 836 73 00,00 386 41 716 820

Gostilna MlakarMarkovec 15a1386 Stari trg00 386 1 705 83 47

Izletni{ka kmetija ObrhVrhnika 341386 Stari trg00 386 1 705 80 47

Izletni{ka kmetija KandareDane 101386 Stari trg00 386 1 705 81 58

Turizem Jure, Kordi{ Jure,Dolenje poljane 31386 Stari trg00 386 41 810 596

Vida Relji~,Babno polje 28d1386 Stari trg00 386 1 708-71-08

20

Caffe bar ''Palma''Goranska 8851 307 Prezid00 385 51 822 360

Caffe bar ''Turbo''Goranska 7351 307 Prezid00 385 51 822 376

Restavracija in apartma ''Taj~i'' – Pa-vli} MartaKozji Vrh, [umarska ulica51 307 Prezid00 385 51 822 244

4 Gostinska ponudba v {ir{em delu cone

Lovska hi{a ''Milanov vrh''kontakt: [umarija Prezid00 385 51 822 105,00 385 51 822 275

Lovska hi{a ''[kodovnik''kontakt: [umarija Prezid00 385 51 822 105,00 385 51 822 275

5 Kampi in preno~i{~a

Apartma TURK MIROSLAVGoranska 51/151 307 Prezid00 385 51 822 120, 00 385 51 822 134

Apartma PREUC MIROSLAVGoranska 4951 307 Prezid00 385 98 890 078

Apartma O@BOLT ZORANKozji Vrh51 307 Prezid00 385 51 822 258

Apartma TURK DENISGoranska ulica51 307 Prezid00 385 51 822 120, 00 385 51 822 134

8animivosti

Rekreacijsko – energetska pot okoli PrezidaSteza vodi okoli Prezida in je dolga 7,5 km. Za~ne se na livadi «@lejb» (blizu Kozje-ga vrha) in obide 6 energetskih to~k.Kontakt: Udruga za zdravi ìvot i zdravu prirodu 'Trbuhovica' âbarga. O`bolt Milka00 385 51 822 258

»Trkanje jajc«je star obi~aj prebivalcev Prezida, ki na veliko no~ v velikem {tevilu skupaj z obisko-valci iz sosednjih mest (âbar in mesta iz Slovenije) »trkajo jajca«. Za ta obi~aj hra-nijo najtr{a jajca, zmagovalci pa lahko odnesejo domov 300-400 osvojenih jajc.

21

... v deèli metuljev in Petra Klepca

1 Turisti~no informativni centri

TIC OsilnicaOsilnica 16, 1337 Osilnica00 386 1 894 15 94, 00 386 1 894 15 94info�osilnica.si / www.osilnica.si

Turisti~na pisarna Castellum d.o.o.Fara 20, Vas 13368.00 - 23.0000 386 41 754 094

Turisti~ka zajednica Grada âbraNarodnog oslobo|enja 2, âbar7,00 – 15,00 delovne dni00 385 51 821 669, 00 385 51 821 04200 385 51 821 137

Hotel «Mance»Kralja Tomislava 27, Brod na Kupi00 385 51 837 164, 00 385 51 837 360

Turisti~ka zajednica op}ine SkradJosipa Blaèvi}a – Blaà 8, Skrad00 385 51 810 820


Mejni prehodi in prehodna mesta na kolesarskih poteh so ozna~eni krepko.

Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Papeì – @agari – Belica – Bezgovica – Osilnica vdolìni 12,5 km, kro`na pot pelje po slovenskem in hrva{kem ozemlju

Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Papeì – @agari – Belica – Bezgovica – Zgornjiâ~i~ – Spodnji â~i~ – Padovo pri Osilnici – Ribjek – Osilnica v dolìni 15,5 km

Osilnica – Zamost – âbar – Parg – Makov Hrib – Ravnice – Srednja Draga –Tr{}e – Mali lug – Zamost – Osilnica v dolìni 35 km

Osilnica – Zamost – Smrekarji – Mogu{ari – Kupari – Osilnica za cerkvijo – 12,5km

Osilnica – Petrina–Brod na Kupi – Ga{parci – Turke – Grintovec pri Osilnici –Osilnica v dol`ni 40 km

Osilnica – Zamost – Mali lug – Smre~je – Prhci – Tr{}e – Parg – Kozji Vrh – Mila-nov vrh – Prezid – Parg – âbar – Mandli – Ple{ce – Stroji~i – Osilnica v dolìni 50km

Osilnica za cerkvijo – Razloge – izvir Kolpe – Kupari – Zamost (po Rau{ovi cesti)

Ga{parci – Sedalce – Turke – Zakrajc – Hrvatsko – Osilnica – Ribjek – Loèc –Grintovec – Bosljiva Loka – Mirtovi~i – Ga{parci

Osilnica – Hrvatsko – Zakrajc – Turke – Ga{parci – Ko~i~in – Srobotnik

Kuèlj – Srobotnik – Ko~i~in – Zagolik – Suhor – Belica – Kuèlj(Hr) –Kuèlj(Slo) – Srobotnik

Tr{}e – Lazi – Vrhi – Patrini – Legi – Ponikve – Makov Hrib – Ravnice – Tr{}e

Gerovo – Gerovski Kraj – Gerovo

22

Kuèlj(Slo) – Kuèlj(Hr) –Velika Belica – Kuèlj

Brod na Kupi – Zapolje – Gu-sti Laz – Gu~e Selo – Grbajel– Kuèlj(Hr) – Kuèlj(Slo) –Petrina – Brod na Kupi

Brod na Kupi – Kupica – I{ev-nica – izvor Kupice (MalaLe{nica) – Velika Su{ica

Brod na Kupi – Rado~aj –Rogi – Kupjak – Zeleni vir –Muèva hià

Brod na Kupi – Kupica – I{ev-nica – Loàc – Zeleni vir –Brod na Kupi

Brod na Kupi – Golik – Belo –êdanj – Kupa – SlavskiLaz – Fara – Vas – Petrina –Brod na Kupi

Brod na Kupi – êdanj –Kupa – Dolu{

Brod na Kupi – I{evnica – Za-krajc – Loàc – Gorica – Ze-

leni vir – Loàc – I{evnica – Brod na Kupi (alternativa: Skrad – èlezni{ka postaja)

Srobotnik – Kuèlj – Petrina – Vas – Fara – Slavski Laz – Sapnik – Brsnik – @aga –Spodnja Bilpa – Laze – Dol – Prelesje – Kot – Stari trg (vzpon do vasi) – Radenci –Radenski kal – [peharji – Daljne njive – Sinji Vrh – Damelj – Se~je selo – Vinica –Zilje – Preloke – @uni~i – Mili~i – Marindol – Adle{i~i – Purga – Dolenjci – Jankovi~i– Fu~kovci – Griblje – Krasinec – Podzemelj – Zemelj – Grm – Otok – Primostek –Metlika – Rosalnice – Boàkovo – Rakovec.(Od Prelesja do Fu~kovcev gre kolesarska pot po zavarovanem obmo~ju Krajin-skega parka Kolpa. Pot vodi mimo mejnih prehodov in prehodnih mest, kjer jemo`no pre~kati mejo.)

êdanj – Kupa – Podstena – Kocijani – Dolu{ – nazaj po isti poti – êdanj

êdanj – Zahrt – Lokvica – Sela – Brod Moravice – Moravi~ka sela

êdanj – Zahrt – Moravi~ka sela – [imatovo – Zavrh – Nagli}i – Dolu{

Stari trg – Sodevci – Blaèvci – Razdrto – Male Drage – Velike Drage – BrodMoravice

Gornji Kuti – Gornji [ajn – Donji [ajn – Gor{eti – [tefanci

Na kolesu

23

3 Pohodne poti


Osilnica za cerkvijo – Kupari – izvir Kolpe – Razloge – Hrvatsko – Osilnica

Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Mandli – âbar – izvir âbranke – @agari – Papeì –Osilnica

Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Poàrnica – sv. Gora – Sedlo – Zamost – Osilnica

Osilnica – Grintovec pri Osilnici – Turke – Kali~ – Poàr – Podgora – Dimovac –Hrvatsko – Osilnica

Osilnica za cerkvijo – @ivci – Hrib – Skednari – Gerovo – Mali lug

Osilnica – Bezgovica – [ajbnik – bolnica – Firstov rep – Lo{ka stena – Grintovec priOsilnici – Osilnica

Osilnica – Dragarji – Krokar – Krempa – Bosljiva Loka

sv. Ana – Bori~ – Rake – Ra~ki potok – sv. Ana

Osilnica – Bezgovica – Dragarji – Belica

Osilnica – Belica – @urge – Taborska stena – Dragarji – [ajbnik – Zgornji â~i~ –Osilnica

Ga{parci – Sedalce – Turke – Zakrajc – Hrvatsko – Osilnica – Ribjek – Loèc –Grintovec – Bosljiva Loka – Mirtovi}i – Ga{parci

Osilnica – Hrvatsko – Gornji Loàc – Zakrajc – Klanac – Podgora – Poàr – Kali}– Podgora – Hrvatsko

Osilnica – Hrvatsko – Zakrajc – Turke – Ga{parci – Ko~i~in – Srobotnik

Kuèlj – Srobotnik – Ko~i~in – Zagolik – Suhor – Belica – Kuèlj(Hr) –Kuèlj(Slo) – Srobotnik

Kuèlj – Grbajel – [eval – Gu~e selo – Hajdova hià – Drgomalj (Gospodarska baj-ta) – Praprot

Kuèlj – Grbajel – Gu~e Selo – Mala Belica – [eval – Hajdova hià – Mali Drgomalj– Grbajel – Kuèlj

Brod na Kupi – I{evnica – Rado~aj – Buzin – Rogi – Tunel kupja~ki – potok Jasle –Muèva hià – Zeleni vir – I{evnica – Loàc – Brod na Kupi

Brod na Kupi – Kupica – I{evnica – izvor Kupice (Mala Le{nica) – Velika Su{ica

Brod na Kupi – Rado~aj – Rogi – Kupjak – Zeleni vir – Muèva hià

Brod na Kupi – Kupica – I{evnica – Loàc – Zeleni vir – Brod na Kupi

Brod na Kupi – I{evnica – Zakrajc – Loàc – Gorica – Zeleni vir – Loàc – I{evnica –Brod na Kupi (alternativa: Skrad – èlezni{ka postaja)

Brod na Kupi – I{evnica – Gorica – Tr{ki Lazi – Ravan – êdanj

24

Brod na Kupi – Golik – Ravan – êdanj – Kupa – Slavski laz – Fara – Petrina –Brod na Kupi

êdanj – Kupa – Podstena – Kocijani – Dolu{

Potok – Jak{i~i – Planina – Stru`nica – Kuèljska stena – Raka – Kuèlj – Laze –[tajer – Potok

@aga – dolina potoka Jarak – Podstene – Suhor – Briga – Banjaloka – Vimolj –Raj{ele – Selo – Lipovec – grad Kostel – Spodnji Kostel – @aga

grad Kostel – Mavrc – @age – gozdni rezervat Krajc – grad Kostel – 3km

Okrugljak – Leve{ni vrh (6 ur)S kriì{~a pod vrhom gremo desno skozi gozd po slabi stezi in hodimo 10 minut,dokler ne pridemo do utrjene steze. V 15-tih minutah pridemo do makadamske ce-ste, ki nas pripelje desno do {ir{e ceste na levi strani. Po tej gremo 25 minut donove makadamske ceste, ki nas pripelje v Male Drage. Za cerkvijo je markacija,kjer pot zavije levo na slabo vidno, staro kme~ko pot. Za vasjo gre pot levo preko li-vade in se za~ne vzpenjati na hrbet, ki lo~i obe Dragi. Markacija nas vodi levo okoli100 metrov, nato se spustimo desno preko livade do poti, ki vodi v Veliko Drago.Pridemo do asfaltne ceste, ki jo pre~kamo in zavijemo desno po kme~ki poti prekolivad. V 40-tih minutah hoje po gozdu in livadah pridemo v Gornje Kote. Iz Kota gre-mo lahko levo do èlezni{ke postaje Brod Moravice (40 minut), naravnost na[pi~asti vrh (1 ura in 15 minut), proti Leve{nemu vrhu pa zavijemo desno proti Kol-pi. V 1 uri in 15-tih minutah se spustimo okoli 450 metrov. Na za~etku je spust blag,pot vodi preko livad, kasneje pa vse bolj strm do zaselka Gor{e. Od tu nas pot vodipo stari cesti. V 20-tih minutah pridemo do dveh hi{ v Donjih Lamanih Dragah. Potnadaljujemo in v pol ure pridemo do Gornjih Lamanih Draga. Med hi{ami se za~nevzpon proti Zavrhu, ki traja eno uro. V Zavrhu, pri prvi hi{i, zavijemo desno nagozdno pot. Po 15-tih minutah zavijemo s poti levo in v 20-tih minutah pridemo v

Pogled v dolino

25

Colnare, zaselek z dvema hi{ama. Ob razpelu nas markacija usmeri levo protiLeve{nom vrhu. Po 15-tih minutah se steza izgubi. Do vrha sledi {e 10 minutnivzpon po brezpotju. Pot je markirana.

Leve{ni vrh – [pi~asti vrh (2 uri)Z Leve{nega vrha se spustimo v dolino. Po petih minutah, ko se teren zravna pri-demo na {iroko, zaraslo pot. Po dveh minutah zavijemo desno na podobno pot.Spust je na za~etku blag, kasneje pa vse bolj strm. V 25-tih minutah pridemo namakadamsko cesto, ki nas pripelje v [imatovo do cerkve. Pri cerkvi zavijemo de-sno, gremo po poti do hi{e in pred njo zavijemo desno na livado ter proti gozdu. Poizhodu iz gozda se 15 minut vzpenjamo do Podgore (620 m). Po makadamski cestigremo skozi gozd Tisovac do lovske ko~e in {e 20 minut naprej po cesti. Pridemodo odcepa kjer po dveh minutah hoje vidimo kriànje planinskih poti. Po levi stezi,ki gre po grebenu v 20-tih minutah pridemo na [pi~asti vrh.

Okrugljak – [pi~asti vrh (4 ure)Z vrha Okrugljaka vodi pot do Gornjih Kuta. Od kriì{~a v Kotih gremo naravnost pocesti proti lovski ko~i na hribu Vr{ko. Po 400 metrih, pri kapelici, pot zavije levo napot po obronkih hriba Vr{ko. Po 10-tih minutah nas pot pripelje do prvih hi{ zaselkaMaklena in naprej po cesti skozi Dela~e in Moravi~ka sela {e 15 minut do konca as-falta. Od konca asfalta nadaljujemo po gozdni poti v smeri Podstene. Na kriì{~upoti odidemo po levi poti. Po 30-tih minutah markacije odvijejo s poti in se vzpnejopo levi stezi preko livade po grebenu na vrh. Z grebena vidimo hi{e v zaselkih[epac in Podstene.

[pi~asti vrh – Skradski vrh (4 ure 45)S [pi~astega vrha se spustimo v dolino. Po 15-tih minutah pridemo do kriì{~a ssmerokazi, kamor pride pot z Leve{nega vrha. Gremo levo in v 20-tih minutah pri-demo do zaselka Podstene. Nadaljujemo po asfaltni cesti in v 20-tih minutah pride-mo do zaselka Pauke. Po petih minutah zavijemo levo na slabo vidno pot in hodimo20 minut do potoka êdenj. Potok pre~kamo in pridemo na {iroko cesto, kjer gre-mo levo. Po 20 minutnem vzponu nas pot pripelje do obra~ali{~a. Zavijemo desnoin po strmi stezi v 25-tih minutah pridemo do poti, ki vodi v Gorane. Od tu se potvzpne po makadamski poti do èlezni{ke postaje @rnovac, kjer pre~ka progo, naspripelje v mesto @rnovac in naprej v Gornje Dobro, ki leì na stari lujzijanski ce-sti.Tu gremo 50 metrov desno proti Skradu in nato levo po makadamski cesti v za-selek Brezje. Od tu nadaljujemo po cesti, na prvem kriì{~u desno, na drugem palevo. V 30-tih minutah pridemo do asfaltne ceste iz Skrada proti Bukovemu vrhu.Do Divjakov nas lo~i 200 metrov. Tu pred novo {olo zavijemo na pot, ki nas preko li-vade, pod elektri~nimi stolpi pripelje v Hribac. Pri zadnji hi{i zavijemo desno, prekolivade do makadamske ceste. Od tu imamo dve mo`nosti za dostop na vrh. Ob ce-sti je oznaka za strmej{o, lep{o pot po razglednem hrbtu, ter za la`jo, ki nas vodi pocesti (po 5-tih minutah zavijemo levo in v 15-tih minutah pridemo na livado). Dovrha je {e dve minuti.

Skradski vrh – Zeleni vir (1 ura 45)Od kapelice na vrhu se 10 minut spu{~amo po poti, zavijemo desno in po brezpotjusledimo markacijam. Pridemo do steze, po kateri v 10-tih minutah pridemo do as-faltne ceste. Pot pre~ka cesto do steze, ki vodi mimo Kavranove stene in se v ovin-kih spusti do prvih Skradskih hi{. Markacija nas vodi po levi spodnji ulici do prvega

26

kriì{~a, kjer zavijemo desno ob cerkvi sv. Antuna Padovanskog in pridemo do av-tobusne postaje. Nadaljujemo do èlezni{ke postaje. 100 metrov v smeri proti Za-grebu zavijemo levo. Po veliko zavojih se strmo spustimo v dolino, kjer 100 metrovstran najdemo Zeleni vir. V 10-tih minutah pridemo do izletni{kega doma Zeleni vir.

Zeleni vir – izvir Kupice (3 ure 30)Pri izletni{kem domu je vhod v Vra`ji prehod. Od vhoda v jamo se steza vzpenja obpotoku Jasle. Gremo naravnost in v 20-tih minutah pre~kamo potok Jasle, 10 minutkasneje pa pridemo do makadamske ceste. Pot nas vodi mimo {tevilnih potokov.Od potoka se markirana pot vzpne in pre~ka {e tri potoke. Po 1 uri in 10-tih minutahvzpona pridemo na makadamsko pot ki levo vodi proti èlezni{ki postaji Kupjak.Zavijemo desno in v 20-tih minutah pridemo do zaselka Roge, kjer se spustimo docerkvice sv. Andrije in po makadamski cesti nadaljujemo mimo zaselka Buzin v vasRado~aj. Tu nadaljujemo mimo zadnje hi{e po poti preko livade in gozda do vasiMala Le{nica. Po 15-tih minutah zavijemo levo in v 15-tih minutah pridemo do izvi-ra Kupice.

Izvir Kupice – Veliki Drgomalj (4 ure)Od izvira nadaljujemo ob Kupici po makadamski cesti do Male Le{nice. Pot nasvodi desno skozi vas in zavije levo po asfaltni cesti proti Veliki Le{nici. Pot se vzpnepo obronku Le{ni~kog Drgomlja in nas v eni uri pripelje do makadamske ceste pokateri nadaljujemo. Gremo mimo smerokaza za Delnice in naprej do kriì{~a. Na-daljujemo levo in po 20-tih minutah pridemo do kriànja planinskih poti. Gremo polevi poti in v 20-tih minutah pridemo do makadamske ceste in kriànja planinskihpoti. Zavijemo levo 10 minut po poti proti Delnicam in nato levo {e 20 minut protiVelikemu Drgomalju.

Veliki Drgomalj – Hajdova hià (2 uri)Z vrha Velikog Drgomalja se v 15-tih minutah vrnemo na makadamsko cesto in ponjej do kriì{~a planinskih poti. Po cesti desno vodi pot do izvira Kupice, po cestilevo do Hajdove hiè. Pot nas vodi preko livade po stezi in se spu{~a 20 minut domakadamske ceste. Po njej gremo levo in v dveh minutah pridemo do kriì{~a. DoHajdove hiè gremo 5 minut po desnem kraku ceste (levo vodi pot do Praprota) innato levo po strmi stezi preko obronka 50 minut do jame. V pol ure pridemo do raz-gledne to~ke, kjer vidimo dolino Kolpe in Kuèljsko steno.

Hajdova hià – PraprotOd jame se v eni uri vrnemo do kriì{~a makadamskih cest in planinskih poti. ProtiPraproti gre cesta desno. V 15-tih minutah pridemo do gozdarske ko~e »Gospod-ska bajta«. Kmalu pridemo do kriì{~a makadamskih poti na katerem zavijemolevo in po 25 minutnem vzponu do kriì{~a poti s smerokazi. Tu pridemo do po-dro~ja z veliko kriànji poti. Okoli 100 metrov naprej zavijemo desno in po 15 minu-tah hoje levo. Brez vidne steze se v petih minutah vzpnemo do obronka, kjer potzagledamo. Gremo desno in v petih minutah pridemo do kriì{~a. Markacija nasvodi naravnost in po 10-tih minutah pripelje do novega kriì{~a. Tu levo zavijemodo spomenika NOB (10 minut) in nato desno po poti {e 20 minut na vrh Praproti.

Praprot – izvir Kolpe (2 uri)100 metrov od hi{e na Praproti je kriì{~e cest, kjer nadaljujemo levo. Hodimo 10minut in nato gremo desno mimo stene po stezi, ki se strmo spu{~a 5 minut, do

27

zaraslega kolovoza. Markacija nas vodi desno do makadamske ceste, po katerigremo dve minuti desno in nato zavijemo levo na kolovoz. Po nadaljnjih 15-tih mi-nutah hoje odvijemo desno, po stezi v dolino. Pot nas vodi po obronku in skozi gozddo asfaltne ceste v Razlogih. V vasi se med hi{ami za~ne pot spu{~ati proti izviruKolpe. Do izvira pridemo v pol ure.

Izvir Kolpe – Pintarica (3 h)Od izvira Kolpe se pot vrne do kriì{~a z smerokazi. Pot gre mimo izvira. Traja okoli45 minut in nas pripelje do obale Kolpe. Nadaljujemo ob Kolpi in gremo mimo za-selkov Gornji in Srednji Kupari do Donjih Kuparov, kjer se za~ne vzpon. Steza nasvodi po gozdu, mimo zaselka Podgri~ in nas pripelje v Hrib (Skednare). Hrib Sked-nari je vas v podno`ju hriba Pintarice (800 m). Vrh Pintarica je te`je dostopen.


Cerkev sv. Matere Bo`je na Sveti goriMed mnogimi cerkvami v ostalih naseljih in na planinah ~abranskega kraja je iz-jemna po likovni kreaciji samoniklega umetnika, s svojo zgodovino, legendah inzna~ajem cerkev Matere Bo`je na Sveti gori. Sveta gora s to cerkvijo na samemvrhu dominira nad spodnjim delom reke âbranke.

Galerija Stane Jarm v OsilniciV Osilnici je bil rojen akademski kipar Stane Jarm. V njegovi rojstni hi{i je bila jese-ni leta 2002 ob njegovem 70. rojstnem dnevu odprta galerija – stalna razstava nje-govih kipov in slik s preko 100 razstavnih eksponatov.

Sedem cerkva Deèle Petra KlepcaIz davnine se je do dana{njih dni ohranilo vseh sedem cerkva, vsaka ima nekaj po-sebnega, zna~ilnega. Najstarej{a med njimi je cerkev sv. Miklavà v Spodnjemâ~i~u iz leta 1526, najzanimivej{a pa je vsekakor cerkvica sv. Egidija v vasi Rib-jek, nosi letnico 1681.

Cerkev v Ribjeku (foto: Janez Kone~nik)

28

KolpaKolpa je ena naj~istej{ih rek v Sloveniji. V obmo~ju turisti~ne cone te~e preko ob~inKostel, Ko~evje, ^rnomelj in Metlika. Na Kolpi so {e vedno sledovi starih àg, mli-nov in kova~ij, ki so izkori{~ali njeno vodno mo~. Na mnogih mestih je zajezena,bogata je z ribami in predstavlja ìvljenjsko okolje za {tevilne vodne ptice.

Kra{ke jamePri vasi @aga je znamenita Jelovi~ka jama, kjer na dnu glavne votline bu~i voda.Nekoliko vzhodno od te jame je Mihova jama. Ob mo~nem deèvju iz obeh jam bru-ha voda. Pri Lobi~ mlinu je Kobilna jama.

Hribska stenaHribska stena predstavlja urejeno plezali{~e, ki se nahaja na steni severno od na-selja Hrib. Primerna je tako za manj, kot bolj izku{ene plezalce.

Krajc – BukovjeGozdni rezervat Krajc-Bukovje, ki leì blizu Kostela, predstavlja je eno najni`jih ra-sti{~ jelke v Evropi. Njegova povpre~na nadmorska vi{ina je manj kot 300 m.

Rasti{~e Tise pod Vr{i~emVzhodno od vrha Vr{i~, na 729 m nadmorske vi{ine, leì okoli Tarja veliko rasti{~etise. Tu raste okoli 35 primerkov.

Slap NeìcaOb glavni cesti Ljubljana – Ko~evje – Fara, v bliìni vasi Fara, je slap Neìca. Ime jedobil po legendi o deklici Neìci, ki je padla skupaj s parom volov v potok in utonila.

Stru`nicaJe tipi~na kra{ka planota, polna vrta~ in vrhov, ki segajo od 550 do 900 m nadmor-ske vi{ine. Znana je po ru{evinah letne rezidence kostelske gospode in po ohra-njenih temeljih nekdanje gozdarske ì~nice.

Kuèljska stenaNad Ku`ljem se dviguje Kuèljska stena z naravnim oknom. Visoka je 874 m in obi-skovalcem nudi razgled na del zgornje kolpske doline in na vrhove Gorskega Kotarja.

Kolpa

29

Grad KostelKot zgodovinsko sredi{~e pokrajine in pri~a preteklega ìvljenja je grad Kostel znaseljem najstarej{i in najpomembnej{i kulturno – zgodovinski spomenik Kostela.Grad je priljubljena turisti~na to~ka, s katere je enkraten pogled na kanjon reke Kol-pe. Grajski kompleks Kostel je po velikosti takoj za celjskim gradom in je edini, ki vsebi zdruùje grad in ìve~e naselje pod njim. Grajski prostor vklju~uje tudi cerkevsv. Treh kraljev iz gotskih ~asov. Grad je zanimiv, ker so na njem obnovljene vsestavbne sestavine gradu iz razli~nih gradbenih faz. Poleg tega so vidni tudi razli~niarhitektonski ~leni razli~nih obdobij (renesan~ni vhod, kamniti okenski okvirji, obo-ki, strelne line in podobno). Na gradu potekajo obnovitvena in konzervatorska dela.

Mlin GrbacKot del tehni{ke dedi{~ine Kostela je pomemben mlin Grbac, ki ga poganja Prifar-ski jarek in je bil pred desetimi leti edini {e delujo~i mlin v Kostelu. Mlin je star prib-li`no 400 let in je zgrajen v skritem kraju pod glavno cesto v grapi pod slapomNeìca.

@upnijska cerkev v Kostelu@upnijska cerkev Marije Vnebovzete pri Fari je bila v~asih znana po romarjih. Ra-zen zvonika je bila zgrajena med leti 1858 in 1864 po na~rtih stavbenika Cividinijaiz Broda na Kolpi. Cerkev je triladijska dvorana z nekoliko vzvi{eno srednjo ladjo inkri`nimi oboki ter z bogato opremo.

âbarPrvotno je bil administrativno in kulturno sredi{~e. Poleg naravnih lepot, izvira inslapov âbranke ter Tropetske stene lahko obiskovalec vidi tudi kulturnozgodovin-ska spominska mesta. V srednjem delu mesta dominira dvor Petra Zrinskega, ki jebil zgrajen leta 1642. V âbru je cerkev sv. Antuna Padovanskega, v kateri posebejizstopa velika oltarna slika, delo znanega slovenskega slikarja iz 18.stoletja Valen-tina Metzingerja. Za cerkvijo je aleja in obnovljene kapelice krièvega pota. Vâbru je na ogled tudi kova~ija Urh, ki nadaljuje kova{ko tradicijo.

Grad Kostel (foto: Vasja Marin~)

30

Ple{ce in ZamostNaselja ob âbranki, pod svetogorsko steno, na re~ici Gerov~ici, kjer so ljudjeìveli è dolgo. Gradili so àge na vodni pogon, mline in kova~ije. Nekatere delujejo{e danes.

Dolina âbrankeâbranka je prvi ve~ji pritok Kolpe. Od njenega izvira do izliva v Kolpo se skozi ka-njone in brzice vije skozi dolino, ki jo na obeh straneh obdajajo gore. Reka je boga-ta z ribami in predstavlja veliko mo`nost za {portni ribolov.

Izvir Kolpe z okolicoJe eden najve~jih, najglobljih in najprostornej{ih izvirov na Hrva{kem. Izvir je nazahodnem delu Risnjaka, na vi{ini 313 m in je od leta 1999 del Nacionalnega parkaRisnjak.

[e delujo~i mlin

Izvir Kolpe

31

HrvatskoRuralno naselje, kjer je izhodi{~e za romanje v cerkev Sv. Marije na Sveti gori ineden izmed vhodov v Nacionalni park Risnjak.

Dolina Kolpe – zgornji tok (od Hrvatskega do Dolu{a)V zgornjem toku ima Kolpa kanjonski izgled s kotlinskimi raz{iritvami, v katerih sose oblikovala naselja (Kuèlj, Grbajel, Gu~e selo, Brod na Kupi, êdanj). Reka imaplaninski zna~aj in je bogata z ribami, ter nudi veliko mo`nosti za {portne aktivno-sti. Okolje je ~isto in ohranjeno, tu je preko 500 ìvalskih vrst, od tega preko 100vrst metuljev.

Brod na KupiNaselje je nastalo v 14. st. ob mostu, ki je povezoval frankopanske posesti s Kranj-sko. Na za~etku je bil samo prehod preko Kolpe, ki so mu rekli »brod« in po ~emerje kraj dobil ime. Naselje se je razvilo okoli starega mestnega jedra z gradom incerkvijo. Nekaj stoletij kasneje je bilo sredi{~e lokalnega gospostva. V 17. st. je bilgrad v lasti Petra Zrinskega, po letu 1670 pa menja lastnike.

Zrinski grad in @upnijska cerkev Sv. Marije MagdaleneGrad Petra Zrinskega je bil zgrajen leta1651. Je eden izmed obrambnih objek-tov, ki so jih zgradili v ~asu tur{kih vpa-dov. Pritli~je je ohranjeno v izvirni obliki,s hodnikom je povezano s Kupico inpe~ino. Ostale tri etaè so se spremeni-le. Cerkev je iz 17. stoletja. Med vojnoje bila poru{ena, leta 1963 pa obnovlje-na.

Kupica s sprehajalno potjoKupica je planinska re~ica, skupnedolìne 4 km in je desni pritok Kolpe.Med ljubitelji {portnega ribolova je poz-nana po svoji ~isto~i in hitrosti. Ribolovje dovoljen le z umetnimi vabami, pona~elu »ujemi in pusti«. Na desnembregu Kupice je urejena sprehajalnapot v dolìni 1,2 km, ki jo je mogo~e pre-hoditi v pribli`no eni uri.

Mala Le{nica (250 m)Vas z desetimi hi{ami leì med Delnicami (9 km) in Brodom na Kupi (3 km). Neko~se je imenovala Homer po kovnici in predelavi èlezove rude, danes to ime nosi le{e ribogojnica.

Izletni{ka to~ka Zeleni VirIzletni{ka to~ka Zeleni Vir je blizu Skrada in je naravni rezervat. V veli~astnem jam-skem portalu izvira potok I{evnica, pred njim pa je 70 metrov visok slap potokaCurak.

Petar Zrinski

32

Vasi Colnari, Dela~i, Dolu{, Gornji Kuti, Gornji [ajn, Kuti, MaklenPodeèlski zaselki z nekoliko ohranjenimi tipi~nimi objekti iz podro~ja GorskegaKotarja, ki so zgrajeni iz kamna in lesa. Primer hi{a Dela~ (iz leta 1644), hi{a @ièk– Oàni} (1825), hi{a Mance (1740) in druge. Cerkev Sv. Marije [kapularske je obcerkvi v Gerovem najstarej{a cerkev v Gorskem Kotarju.

4 Gostinska ponudba

KolpaSela 51337 Osilnica00 386 1 894 15 08, 00 386 1 894 16 55

Okrep~evalnica [timec KaticaGrintovec pri Osilnici 21337 Osilnica00 386 1 894 15 75

KrempaBosljiva Loka1337 Osilnica00 386 1 894 10 13, 00 386 1 894 90 20,00 386 1 894 90 21

Gostilna pri Grofu, KaptolKaptol 11338 Ko~evska Reka00 386 1 894 05 31

Bistro [tor in Turisti~na kmetijaZdravi~, Zdravi~ Ivica-@eljkoBrsnik 1,1336 Vas00 386 1 894 22 72

Okrep~evalnica @aga, Liljana SamsaGornja @aga 1/A,1336 Vas00 386 1 894 22 91

Bistro ''Ivica''F. O`bolta Velikog51 306 âbar00 385 51 821 227

Pizzeria »Lujzijana«Trg kralja Tomislava51 306 âbar00 385 51 821 358

Caffe bar ''Planinka''I.G.Kova~i}a51 306 âbar00 385 51 821 206

Buffet »Klari}«A. Muhvi}aPle{ce00 385 51 825 222

Biffe-Bistro »M.B.T.-III ''A. Muhvi}aPle{ce00 385 51 825 143

Restavracija hotela ''Mance'' **Kralja Tomislava 2751 301 Brod na Kupi00 385 51 837 360, 00 385 51 837 164

Buffet ''Sova''Frankopanska 451 301 Brod na Kupi00 385 51 837 155

Hitra prehrana ''Rasta'' d.o.o.Zrinjska 1251 301 Brod na Kupi00 385 51 837 132

Bistro ''Jel' me netko traìo''Kralja Tomislava 1851 301 Brod na Kupi00 385 51 837260

Izletni{ki dom ''Zeleni vir''Kontakt: [umarija Skrad51 311 Skrad00 385 51 810 688,00 385 51 810 177

Gostinski objekt »Kanu Ivan~ica«êdanj – Kupa00 385 816 110, 00 385 98 326 852

33

Tranzit restavracijaJ. Blaèvi}a – Blaà 100 385 51 810 665

6 Kulturna in naravna dedi{~ina v {ir{em delu cone

Tr{}eJe eden najlep{ih planinskih krajev na Hrva{kem. Od tu vodijo poti na vse {tiri stra-ni sveta, v gozdove, na ko{enice in livade, na lovi{~a in do lovskih ko~ ter na raz-gledne to~ke. Nad Tr{}em je planina Rudnik, ki ima dve smu~i{~i z vle~nicama.

GerovoGerovo je eno izmed najstarej{ih mest v Gorskem Kotarju. Prvi~ je bilo omenjenoè v 11. stoletju. V ~asu Zrinskih je bilo Gerovo sredi{~e Gorskega Kotarja. Od tuvodijo poti na Risnjak in Sne`nik ter na prostrane planinske travnike, lovi{~a in doizvira Kolpe.

PraprotTravnata raven, ki leì na vi{ini 929 m. Pet minut od vrha je gozdarska ko~a, ki jebila zgrajena na livadi ob makadamski cesti iz Crnega luga v Podgoro. 10 metrovod ceste je v gozdu obzidan izvir vode.

RazlogeRuralno naselje, kjer so v preteklosti iz âbra tovorili s konji. Ob odmoru so »raz-loìli« tovor in tako je naselje dobilo ime. V drugi svetovni vojni je bilo naseljeporu{eno, tako da so hi{e zgrajene po letu 1945, gradili pa so jih na tradicionalenna~in. Naselje je poznano po pletenju ko{ar in je danes skoraj zapu{~eno.

Velika Le{nica s cerkvijo Sv. MarijeSlikovito naselje na obronkih Le{ni~kog Drgomlja. Hi{e so zbrane ob cerkvi MatereBo`je. Le{ni~ka cerkev Sv. Marije je ena izmed najstarej{ih v Gorskem Kotarju.

Oglarska kopa na Risnjaku

34

Verjetno je bila zgrajena v ~asu Zrinskih, na kar nakazuje njena masivnost in zvo-nik, ki je neko~ sluìl tudi kot obrambna trdnjava.

Cerkev Marija Tro{t ali Matera Bo`ja UtehePosebno sve~ana je ma{a drugo nedeljo v oktobru – Bela nedelja

Veliki Drgomalj (1154 m) in Hajdova hiàJe najvi{ji izmed treh vrhov v Drgomlju. Ostala dva sta Mali Drgomalj (1153 m) inStari Drgomalj (1051 m). Prekrit je predvsem z gozdom, na vrhu pa najdemo liva-de. Hajdova hià je najve~ja jama v Gorskem Kotarju. Dolga je 1188 m.

Izvir Kupice (314 m)Jezerce modro-zelene barve, na dnu katerega je izvir. Kupica je tako è ob izvirudokaj {iroka reka. Po 3 kilometrih toka se izliva v Kolpo pri Brodu na Kupi. Ob izvirupo urejenem koritu v~asih te~e potok Velika Su{ica.

Skrad (700 m), Skradski vrh s kapelo, hi{a Lon~ari}, Kavranova stenaPlaninsko in turisti~no mesto na strmem obronku Skradskega vrha. Zaradi ugodneklime in sveìne v poletnih mesecih je Skrad poznan kot klimatsko zdravili{~e. Ka-vranova stena je razgledna to~ka nad Skradom, od koder se vidi mesto Skrad inKolpska dolina. Hi{a Lon~ari} je iz leta 1841.

Leve{ni vrh (734 m)Vrh se dviga znotraj velikega zavoja Kolpe. S poti malo pod vrhom je razgled na ka-njon Kolpe.

[imatovo z @upnijsko cerkvijo Sv. Krià in kalvarijoZaselek se nahaja pod Leve{nim vrhom, s cerkvijo Sv. Ane. Od vasi vodi pot docerkve Sv. Mihovila z zvonikom. Cerkev je bila zgrajena leta 1793, kalvarija pa ko-nec 19. stoletja.

Naselje Podstene in [pi~asti vrh (702 m)S [pi~astega vrha je zelo lep razgled na dolino Kolpe s {tevilnimi zaselki, od kate-rih je najve~ja Fara na slovenski strani. Na jugozahodu vidimo Drgomalj, nad njimkamnito gmoto Risnjak, desno pa Snje`nik, Guslico in Jelenc. Na severozahodu jeslovenski Sne`nik, na jugu Skradski vrh. Naselje Podstene se nahaja pod [pi~as-tim vrhom.

Krajina v okolici Brod MoravicaCelotno podro~je je gorska raven s starimi naselji, gozdovi, pa{niki, livadami in po-lji. Vrhova Okrugljak in Orlove stene sta razgledni to~ki.

Brod MoraviceZgodovinsko naselje, ki je bilo prvi~ omenjeno v 13. stoletju. Od 16. stoletja je bilo vposesti Frankopanov in Zrinskih. Po tur{kih vpadih se je tu naselilo prebivalstvo ri-mokatoli{ke vere iz Kranjske in grkokatoli{ke vere iz tur{kih provinc. V zgodovinipoznano po trgovanju potujo~ih trgovcev. V naselju so cerkev Sv. Nikole, trdnjava»Turan« in hi{a Ferderber.

Male in Velike DrageMale Drage so zgodovinsko podeèlsko naselje, poznano po kamnosekih in malo-dra{kem kamnu. So staro gorsko naselje na vi{ini 520 metrov. Hi{e so bile sezida-ne v obdobju med letom 1886 in 1888. V tem ~asu sta bili sezidani tudi {ola in

35

cerkev. Velike Drage so vas, v kateri so bile hi{e zgrajene v obdobju od leta 1906do 1930. V vasi je slikovita cerkev Kristusovega srca iz leta 1906.

Zaselek Gor{eti s hi{o Kranjec in kapelo Sv. TrojiceZaselek na obali reke Kolpe s kapelo sv. Lucije, zapu{~eno {olo in izvirom pitnevode. Kapela je bila zgrajena leta 1892, hi{a Kranjec pa 1869.

Litori} in razgledna to~ka ''Orlova stena''V prekrasnem gozdnem predelu, nedale~ od Vrbovskega (7 km) se nahaja izlet-ni{ka to~ka «Litori}» na ve~ kot 700 metrov nadmorske vi{ine. Tu je tudi urejenalovska ko~a, prostor za nogomet in prostor za »ro{tilj«. V okolju je mo`nost plani-narjenja in kolesarjenja, kot idealna mo`nost za oddih v naravi.


3. Bistro ''Brvnara''Tr{}e00 385 51 824 258

Penzion ''Jurkovi}''Srednja DragaTr{}e00 385 51 824 201, 00 385 98 426 915

Lovska hi{a ''Smrekova draga''kontakt: [umarija Tr{}e00 385 51 824 122,00 385 51 824 220

Apartma Lipovac VeljkoMakov Hrib51 305 Tr{}e00 385 51 821 182

Apartma Malnar MarijanGup~eva ul.51 305 Tr{}e00 385 51 824 183

Apartma Wolf AndrijaI. Kova~a51 305 Tr{}e00 385 51 824 248, 00 385 51 824233,00 385 98 560 929

Apartma Malnar Josip51 305 Tr{}e00 385 51 824 188

Apartma Loknar @eljko51 305 Tr{}e00 385 51 824 111

Restavracija hotela ''Snje`nik''Snje`ni~ka51 304 Gerovo00 385 51 823 406

Penzion ''Lipovac''E. Kvaternika 2751 304 Gerovo00 385 51 823 185,00 385 51 823 189

Lovska hi{a ''Lividraga''kontakt: [umarija Gerovo00 385 51 823 174,00 385 51 823 200

Apartma Kvaternik Du{koE. Kvaternika51 304 Gerovo00 385 51 823 258

Lugarnica – {umarska hi{a''Praprot''kontakt: [umarija Delnice (Ga{paracMario)00 385 51 812 151

Apartma MIHI] LJERKAMarija Tro{t 1351 300 Delnice00 385 51 816 215,

Bistro in sobe ''Amadeus''J. B. Blaà 751 311 Skrad00 385 51 810 699

36

Konjeni{ki klub ''Anka Roànka''Rogi51 301 Brod na Kupi00 385 51 837 284, 00 385 91 581 –3890

Sobe DELA^Gri~ 1451311 Skrad00 385 51 810 142

Apartma CRNKOVI]Hribac 2751 311 Skrad00 385 51 810 149


Sobe Jane{ AlojzSela 71337 Osilnica

Sobe Osvald ZdenkaSela 21337 Osilnica00 386 1 894 15 210

Sobe @agar MladenSela 291337 Osilnica00 386 1 894 16 50

C[OD-DOM FaraFara 31336 Vas00 386 1 894 24 18

Kamp @agaOkrep~evalnica Kamp "@aga"Lilijana Samsa s.p.Gorenja @aga 1a1336 Vas00 386 1 894 22 91, 00 386 41 218 049

Po~itni{ka hi{a »Njivica« Kostel1336 Vas00 386 1 755 60 07

Apartma Turk JosipKupari51 304 Gerovo00 385 51 823 310, 00 385 51 823 122

Sobe RA^KI MIRAKuèlj 1851302 Kuèlj00 385 51 837 564

Sobe MERKA[ ZDRAVKOGu~e Selo 2851302 Kuèlj00 385 51 837 526

Apartma MATKOVI] DAMIR[eval bb51302 Kuèlj00 385 51 811 718, 00 385 51 812 920

Sobe [NELER ZLATKOZrinjska 651301 Brod na Kupi00 385 51 837 134

Vikend GRUBI[A-KRIVAK NADAFrankopanska 351301 Brod na Kupi00 385 51 837 021, 00 385 51 673 360

Sobe VIDMAR MLADEN (KASUNI]IRMA)Krivac 1551301 Brod na Kupi00 385 51 837 272

Sobe Y.A.M.I{evnica51301 Brod na Kupi00 385 51 810 504,00 385 98 167 32 21

Vikend MAJNARI] ZDENKAKupa 10, êdanj51 301 Brod na Kupi00 385 51 811 396

37

Planinski dom «ZELENI VIR»Kontakt: [umarija Skrad00 385 51 810 688

Sobe CRNKOVI] KRE[IMIRSunger 151 312 Brod Moravice00 385 51 817 175

Apartma PODNARMaklen 751 312 Brod Moravice00 385 51 817 051,

Soba BARI] VINKAMatika 2951 312 Brod Moravice00 385 51 817 291

Planinski dom Kutikontakt: PD 'Vr{ak' (Nagli} Damir),51 312 Brod Moravice00 385 51 817 202

Gostinski objekt ''Jaca''Sunger 151 312 Brod Moravice00 385 51 817 441

Caffe - disco bar ''DI&GA''Stjepana Radi}a 351 312 Brod Moravice00 385 51 817 382

Buffet ''T 12''Donja Dobra 551 312 Brod Moravice00 385 51 817 024

Lovska hi{a ''Lazica''kontakt: LD ’Srnda~’51 312 Brod Moravice00 385 51 817 193, 00 385 51 817 316

Sobe JakovacKocijani 2, 51312 Brod Moravice00 385 51 816 114

8animivosti

Pou~na pot «Tropetarska stena – izvir âbranke»Pou~na pot je nastala zaradi naravne vrednosti in raznolikosti rastlinske sestave.Bogastvo flore dopolnjuje razgibanost terena, ki ponuja ~udovite panoramske po-glede na okoli{ka naselja, sredi{~e âbra in sosednje planinske vrhove Risnjak inSne`nik. Izvir âbranke zavzema posebno mesto. Za~etek in konec poti je ob izvi-ru reke. Posebnost predstavljajo tudi ostanki nekdanjega gradbeni{tva (kamnitehi{e), ki jih lahko opazimo na nekaterih delih steze (kamniti podporni zidovi).

Pou~na planinska pot je kro`na in ima izobraèvalno – rekreativno vlogo. Skupnadolìna je okoli 4,5 km.

Stara àga na vodo in mlin v ZamostuNahajata se na izviru Gerov~ice pod Sveto goro. Zgrajena sta bila leta 1878 in ima-ta lesene mehaniko.

Izdelava spominkov ''Bauer''J. Blaèvi}a Blaà 1251 311 Skrad00 385 51 810 101vlasta_b�net.hr

Proizvodnja zdrave hrane in zeli{~:[epac Zvonimir in Marija – Brod Mora-viceBuri} Gordana in Robert – Donja Dobra

Golik Boris – Brod MoraviceCrnkovi}, Colnar in [tefan~i} – BrodMoravice

''Zlatni kotli}'' tekmovanje v pripravidivja~inskega mesa z di{avami v''kotli~u''mesec septemberBrod Moravice00 385 51 817 180

38

9port in rekreacija

[portno-ribi{ka zadruga 'âbranka'âbarRibi{ke dovolilnice lahko kupite v Buffe-tu 'Klari}' Ple{ce.Cena dnevne dovolilnice je 50,00 kun.00 385 51 825 222, 00 385 51 821 281

Ribogojnica FinvestMandli - Ple{ce385 51 825 218

[portno – ribi{ko dru{tvo «Goran»,Brod na KupiNadzirajo ribolova: Kolpa in Kupica (lovnapovr{ina 220 ha, dolìna vodotoka 47 km,{irina povpre~no 40 metrov). Dnevna ri-bolovna karta za Kolpo in Kupico zna{a150 kun. Dovolilnico lahko kupite: BuffetSova, Hotel Mance, Trgovina {portne lov-ske in ribi{ke opreme «[port» Delnice,Bistro «Jel me netko traìo», ûvaj BauerEmil (00 385 91 560 73 15).

[portni center ''Foris''Zrinska 1351301 Brod na Kupi00 385 51 837 139, 00 385 1 304 11 34,00 385 98 607 440ponudba: rafting, team building, paint-ball, kolesarstvo, free-climbing,...

Ribolov na Kolpi

'Kanu – Ivan~ica'' d.o.o.êdanj – Kupa /Zahrt51301 Brod na Kupi00 385 51 816 110, 00 385 98 326 852ponudba: kanuing in rafting

Turizem na kmetiji ''Merka{''Gu~e Selo 2851301 Kuèlj00 385 51 837 526ponudba: izposoja 4 kanujev

''Zlatni lipljan''tradicionalno mednarodno tekmovanjez umetno muhomesec maj v Brodu na KupiOrganizator: [portno – ribi{ko dru{tvo«Goran», Brod na Kupi

Konjeni{ki klub ''Anka Roànka''Rogi51 301 Brod na Kupi00 385 91 581 3890

KolpaSela 51337 Osilnica00 386 1 894 15 08, 00 386 1 894 16 55ponudba: varne druìnske po~itnice,rafting, canyoning, kajak, hydrospeed,paintball, tenis, lokostrelstvo, gorsko

39

kolesarjenje, pohodi in izposoja {portneopreme.

Turisti~na kmetija Zdravi~,Ivica Zdravi}Brsnik 1,1336 Vas00 386 1 894 22 72, 00 386 41 404 448Ponudba: izposoja kajakov, kanujev

Ribi{ko {portni centerPotok 4,1336 Vas00 386 1 894 80 13, 00 386 41 806 355Ponudba: izposoja kajakov, kanujev

... v deèli brez in steljnikov


Kamp Muhvi~ v ob~ini Ko~evjeDol 9, Stari trg ob Kolpi00 386 1 894 36 75www.turizem-muhvic.com

TIC ^rnomeljZavod za turizem Bela krajina,TIC ^rnomelj,Trg svobode 3, 8340 ^rnomelj,00 386 7 305 65 30, 00 386 7 306 11 30,00 386 40 726 014turizem�crnomelj.si

TIC MetlikaMestni trg 1, 8330 Metlika00 386 7 36 35 470, 00 386 7 36 35 471tdvigred.metlika�siol.net

Op}ina Brod MoraviceStjepana Radi}a 2, Brod Moravice7,00 – 15,00 delovne dni00 385 51 817 180

Turisti~ki ured TZG VrbovskoIvana Gorana Kova~i}a, Vrbovskotorek – petek 7,00 – 12,00 in 14,00 –16,00 sobota 10,00 – 14,0000 385 51 875 984

Op}ina BosiljevoBosiljevo 14, Bosiljevo7,00 – 15,00 delovne dni00 385 47 857 026

Op}ina Netreti}Netreti} 3a, Netreti}7,00 – 15,00 delovne dni00 385 47 804 425, 00 385 47 804 435

Op}ina RibnikRibnik 4a, Ribnik7,00 – 15,00 delovne dni00 385 47 742 331

Op}ina @akanje@akanje 58, @akanje7,00 – 15,00 delovne dni00 385 47 757 823, 00 385 47 757 836

Grad Ozalj in Turisti~no dru{tvo gra-da OzljaKurilovac 1, Ozalj7,00 – 15,00 delovne dni00 385 47 731 400, 00 385 47 731 196

1 ��

@uni~ki dvor - [ok~eva doma~ija(kulturna dedi{~ina)@uni~i 2, 8341 Adle{i~i00 386 7 307 00 18, 00 386 41 832 577

Vinica - Avtokamp Vinica00 386 7 30 64 018

40



Lukovdol – Zaumol – Plemenita{ – Zape} – Blaèvci – Sodevci – Stari trg – [pe-harji – Sinji Vrh – Fratrovci – Vinica – Pribanjci – Fratrovci – Zdihovo – Severin –Lukovdol

Severin – Lukovdol – Plemenita{ – Blaèvci – Sodevci – Stari trg – nazaj ali Seve-rin – Zdihovo – Fratrovci – Pribanjci – Vinica

êdanj – Zahrt – Lokvica – Sela – Brod Moravice – Moravi~ka sela – Lokvica – Za-hrt – Podstene – Kocijani – Planica – êdanj

Stari trg – Sodevci – Blaèvci – Zape~ – Plemenita{ – Lukovdol – Severin – Zdiho-vo – Fratrovci – Pribanjci – Vinica

Vinica – Pribanjci – Bosanci – Bosiljevo – Duga~e – Vukova Gorica – Glavica –Johi – @ubrinci – Sela Bosiljevska – Pribanjci – Vinica

Vinica – Pribanjci – Bosanci – Bosiljevo – Laslavi}i – Vodena Draga – Jar~e Polje– Vukova Gorica – Glavica – @ubrinci – Pribanjci

Vinica – Pribanjci – Fratrovci – Zdihovo – Klanac – Severin – Ravan – Rti} – Lu-kovdol – Podvu~nik – Draga – Mo~ila – Severin – Zdihovo – Pribanjci – Vinica

Vinica – Pribanjci – Kasuni – Bosanci – Bosiljevo – nazaj – Hrsina – Osojnik – Lip-je – Zdihovo – Fratrovci – Pribanjci – Vinica

Vinica – Pribanjci – Sela – Jan~ari – @ubrinci – Milani – Johi – Bosanci – Pribanjci– Vinica

Vinica – Pribanjci – @ubrinci – Johi – Glavica – Vukova Gorica – Gornje Prili{}e –Donje Prili{}e – @uni~i – Preloka – Zilje – Podklanec – Vinica

Vinica – Pribanjci – Bosanci – Bosiljevo – Duga~e – Vukova Gorica – Prili{}e –@uni~i – Preloka – Zilje – Vinica

Netreti} – Novigrad na Dobri – Straà – Jar~e Polje – Prili{}e – @uni~i – Adle{i~i –Fu~kovci – Griblje – Krasinec – Pravutina – Sra~ak – Stankovci – Mrzljaki – Jakovci– Netreti} (mo`nost – brez Dobre, direktno na Prili{}e)

Srednji Radenci – C[OD Ljubljana,UE – dom RadenciGornji Radenci 1A, 8342 Stari trg obKolpi00 386 1 894 38 21csod.radenci�guest.arnes.si

Kamp Podzemelj ob KolpiGostinstvo in turizem Metlika(GTM d. o. 0.),

Cesta bratstva in enotnosti 28,8330 Metlika,Kamp Podzemelj,Podzemelj, 8332 Gradacgostinstvo-metlika�gtm-metlika.si00 386 7 30 69 572, 00 386 7 30 58 123,00 386 7 363 52 80od 1.5. do 15.9.

41

Netreti} – Lipnik – Ribnik – Pravutina – Krasinec – Griblje – Adle{i~i – @uni~i –Prili{~e – Netreti}

Metlika – Jurovski brod – @akanjska sela – Obrh – Ribnik – Sra~ak – Pravutina –Krasinec – [krilje – Grm – Metlika

Metlika – Jurovski brod – @akanjska sela – Breznik – Novaki – Hra{}e – Erjavec –Vodenica – Dvori{}e – Brlog – Re{tovo – Orljakovo – Bukovac – Jurovski Brod –Metlika

Metlika – Jurovski brod – @akanjska sela – Obrh – Novaki – Hra{}e – Scetice –Ozalj – Novaki – Kamanje – Orljakovo – Jurovski brod – Metlika

Ozalj – Vrhovac – Ferenci – Gorniki – Furjani} – Obre` – Boàkovo – Metlika –Jurovski Brod – Kamanje – Durlinci – Bratovanjci – Bo{evci – Ozalj (Zahtevnej{ikolesarji lahko gredo po trasi Ferenci – Lovi} Prekri{ki – razgledna to~ka pri sv.Kriù – Vivodini – Metlika)

Ozalj – Vrhovac – Ferenci – Gorniki – Furjani} – Obre` – Vivodina – Krma~ina –Metlika – Jurovski Brod – Kamanje – Durlinci – Bratovanjci – Bo{evci – Ozalj(Zahtevnej{i kolesarji lahko gredo po trasi Ferenci – Lovi} Prekri{ki – razglednato~ka pri sv. Kriù – Vivodini – Metlika)

Ozalj – Vrhovac Lovi} Prekri{ki – Petru{ Vrh – Vivodina – Bali~i – Radatovi}i – Bre-zovica @umbera~ka – Brezovica pri Metliki– Metlika – Jurovski Brod – Kama-nje – Durlinci – Bratovanjci – Bo{evci – Ozalj

Metlika – Jurovski Brod – @akanje – Ribnik – Netreti} – Pribanjci – Vinica

@akanje – Pravutina – Sra~ak – Mo{anci – Jadri}i – Mrzljaki – Bogovci – Rosopaj-nik – Jakovci – Lade{i} Draga – Prili{}e – Vukova Gorica

Netreti} – Donje Stative – Novigrad – Ku~evic – Netreti} (kraj{a varianta) – ali Novi-grad – ob reki Dobri – Jar~e Polje – Prili{}e – Netreti} (dalj{a varianta)

Stari grad Bosiljevo – Vukova Gorica – Johi – Bosanci – Sela Bosiljevska – Fratrov-ci – Bosanci – Stari grad Bosiljevo

Prelesje – Radenci – po makadamski poti mimo Hriba – [peharjev – do SinjegaVrha naprej do Vinice – ob reki do Zilj – Preloke – @uni~ev – Adle{i~ – Gribelj – Kra-sinca do Metlike.

3 Pohodne poti


Predgrad – markirana gozdna cesta – PredgradPot se za~ne v gostilni Hace v Predgradu. Markirana gozdna cesta nas po slabihdveh urah pripelje do TV pretvornika, spustimo se 20m ni`je, kjer so gozdarji urediliklopi, da lahko sede ob~udujemo Poljansko dolino. Preden zapustite Poljansko do-lino, si ne pozabite ogledati cerkvico Sv.Vida v Lazah. Pot vas vodi naprej do Stare-ga trga. Sredi pe{poti je pod vrhom Parge obnovljena stara kapelica in urejen pro-stor za oddih.

42

Dolnji Radenci – do reke Kolpe – Breg – Kot pri Damlju – Damelj (Naju`ne{a slo-venska pe{pot, 3 – 4 ure)Najju`nej{a slovenska pe{pot je urejena in ozna~ena in poteka na obmo~ju Krajin-skega parka Kolpa. Pot za~nemo v ovinku nad vasjo Dolnji Radenci ali v SrednjihRadencev, naprej po stezi do reke Kolpe. Po pribli`no polurnem pe{a~enju se us-tavimo pri izviru Trpotec, ki velja za vodo ve~ne mladosti. Pot nadaljujemo ob ka-njonu reke Kolpe, do vasi Breg, kjer si ogledamo edini {e delujo~i mlin na reki Kolpi.Nedale~ stran, pribli`no 15 minut hoje, si ogledamo {e vhod v najdalj{o belokranj-sko kra{ko jamo Kobilja~o. Pot nadaljujemo do francoskega kamna in naprej donajju`nej{e vasi Kot pri Damlju, kjer je ozna~ena tudi najju`nej{a to~ka Slovenije.Pohod zaklju~imo v slikoviti vasi Damelj.

Vinica – Jarbol – odcep za Srednje Zilje – Srednje Zilje – cerkev sv. Antona Pado-vanskega – @eèlj – Golek – Vinica

Sejemska pe{pot od Vinice do @uni~evSejemska pe{pot od Vinice do @uni~ev je urejena in ozna~ena pe{pot na obmo~juKrajinskega parka Kolpa. Pot za~nemo na trgu v Vinici, kjer na kriì{~u zavijemolevo. Pot nadaljujemo po glavni cesti do konca vasi. Pri prvem odcepu zavijemo de-sno in zopet levo ter po stezi navzdol do reke Kolpe. Pot nadaljujemo ob reki, mimo»zdenca« Jarbol, nato cca. 20 m po glavni cesti do odcepa na desno in zopet na-prej ob reki Kolpi do Jakovinov, kjer se povzpnemo do vasi in naprej. V kriì{~u Ja-kovini zavijemo desno ~ez zaselka Valeti in Vidine, po makadamski cesti do rekeKolpe in ob njej vse do kolovozne poti, ki vodi v vas Paunovi~i. V vasi na desno obhi{i vodi naprej med travniki in njivami pot do vasi @uni~ev, do @uni~kega dvora –[ok~eve doma~ije. Tu lahko pot kon~amo ali se vrnemo po isti poti do Paunovi~evin nato po gozdni poti mimo vasi [kavorini. Tu nas ~aka vzpon na hrib (295m), kjerse ustavimo pri cerkvi sv. Trojice v Preloki, ter se spustimo po drugi strani hribanavzdol, mimo vasi Preloka do glavne ceste. Cesto pre~kamo in po cca. 20 m zavi-jemo levo po va{kem kolovozu, kjer se vzpnemo na hrib Krtnijek (336m). Nato potnadaljujemo po hribu navzdol do glavne ceste. Pe{a~imo cca. 200 m po glavni ce-sti, nakar zavijemo desno po gozdni cesti, ~ez gozd, pa{nike in travnike do vasiBalkovci, mimo Zilj do @e`lja, kjer se ustavimo pri cerkvi Matere Bo`je, mimo 14 ka-pelic krièvega pota do vasi Vinica, ker se sejemska pe{pot za~ne, v tem primerutudi kon~a.

Vinica – Pribanjci – Sela Bosiljevska – Jan~ani – @ubrinci – Johi

Paunovi~i – @uni~i – Prili{~e – Lade{i} Draga – Jakovci – Rosopajnik – (odcepLonjgari) – Kuni}i – Bogovci.

Severin na Kolpi – Lukovdol (1 ura 15)Gorska planinska pot se za~ne v kompleksu Frankopanskega dvorca, vodi skozipark in pripelje na staro va{ko pot proti Lukovdolu. Tu gremo desno in nadaljujemolevo nad zaselkom Gorica in obronkom hriba Ravan.

Lukovdol – Orlova stena (3 ure 15)Iz Lukovdola nas markacije vodijo ob cesti 1,5 km skozi vas Gorence. Zavijemolevo v gozd, na naslednjih dveh kriànjih poti pa zavijemo desno. Po 30-tih minutahhoje zavijemo desno in v 20-tih minutah pridemo na makadamsko cesto.

43

Nadaljujemo naravnost in pridemo do asfaltne ceste iz Presike, ki vodi do lovskehi{e Litori}. Od tu nas pot vodi do Plemenita{a. Imamo dve mo`nosti:• preko Litori}a, levo po makadamski cesti okrog 45 minut do kriì{~a makadam-

ske poti in planinskih poti. Pot desno nas pripelje do Plemenita{a, pot levo doOrlove stijene.

• Na asfaltirani cesti iz Presike takoj zavijemo desno na gozdno pot, ki se 50 minutspu{~a proti Plemenita{u. Nadaljujemo mimo cerkve, po asfaltirani cesti protiBlaèvcim. Ko pridemo do makadamske ceste, nas pot proti Razdrtem vodi 4km skozi gozd do kriì{~a planinskih poti. Na levi je pot iz Litori}a. Do Orlove sti-jene je {e 15 minut.

Orlova stijena – Okrugljak (1 ura 45)Na kriì{~u 5 minut od razgledne to~ke gre pot desno po stari va{ki cesti in nas v15-tih minutah pripelje do zaselka Razdrto. Zavijemo desno proti Mali Dragi (1,5km). Markacija na Okrugljak nas vodi 30 minut skozi gozd, nato preko livad in po-novno v gozd, do kriì{~a planinskih poti 5 minut pod vrhom.


Izvir BilpePod 80 m visoko previsno steno je kra{ki izvir Bilpa (ime izvira iz nem{ke besedeWildbach – hudournik). Izvirno jezerce tik pod steno je globoko 6 metrov.

Jama BilpaNad izvirom Bilpe so {tiri jame. Znana je predvsem zadnja odkrita jama. O njej jepisal è Valvasor in izpostavil Bilparsko steno, imenoval jo je Steno odmevov, v ob-liki ~love{ke in vragove glave.

Vhod v jamo Bilpo

44

Jelenja vasStudenec in spodnji kal se nahajata 100 m od ceste Ko~evje – Predgrad, na levistrani ob prihodu v Jelenjo vas. Prvi~ je bil studenec gradbeno obdelan leta 1863 inje sluìl kot napajalnik za ìvino. Kal je bil namenjen va{~anom kot prostor, kjer soprali perilo. Otroci so se poleti kopali, pozimi pa drsali.

Izvir Zbel pri PredgraduZbel pod Pregradom, izvir, ki ga varujemo z varstvenim reìmom za hidrolo{ke na-ravne spomenike.

Predgrad-podru`ni~na cerkev sv. Fabijana in sv. Bo{tjanaV sredini 18. stoletja so zgradili v Predgradu arhitekturno skromno, baro~no po-dru`ni~no cerkev sv. Fabijana in sv. Bo{tjana.

Laze-podru`ni~na cerkev sv.VidaV strmem bregu nad reko Kolpo stoji skromno sveti{~e. Sestavljeno je iz kvadrata-ste ladje in polkro`no zaklju~enega oltarnega dela. Posebnost je zvonik, ki je vme-sni tip stre{nega zvonika in zvon~nice.

êplje – podru`ni~na cerkev device Marije sedem àlostiVa{ko sveti{~e stoji in dominira nad vasjo. Ima tipi~no gradacijo, ladjo z dvokapnostreho ter prezbiterij.

Bilpa-kova~ijaBilpa leì na meji Kostela in Poljan (nekdanjih gospostev). Poznana je po edini de-lujo~i kova~iji (Verderber), pripovedki "Kako je vrag ~ez Kolpo sko~il", {tirih jamah vBilparski steni, ter ponovnem izviru ko~evske Rinè. Do danes se je ohranil starna~in izdelovanja izdelkov, kar si lahko obiskovalci tudi ogledajo.

Razgledna to~ka Kozice nad DolomSkozi Kozice je speljana pe{pot Kozice, ki se za~enja v Predgradu in se nadaljujedo Lucijine parge, @upanovega vrta in Rauhove parge. S Kozic je lep pogled nareko Kolpo.

Razgled s Kozic

45

PredgradOb cesti Ko~evje-Stari trg ob Kolpi leì Poljanska dolina. Najve~je naselje Poljan-ske doline je Predgrad. Kraj se je razvil v bliìni starega gradu v obliki tabora, ka-mor so se zatekali okoli~ani pred tur{kimi vpadi.

Grad PoljaneNajmogo~nej{a stavba v Poljanski dolini je bil stari Poljanski grad, ki se prvi~ ome-nja leta 1325 kot castrum Poelan, a je bil gotovo sezidan kmalu po letu 1250. Stal jena pobo~ju pod dana{njo predgrajsko cerkvijo sv. Fabijana in sv. Bo{tjana.

Sramotilni steber v PredgraduZa kaznovanje la`jih prekr{kov (tatvina, krivolov ali »raub{ic«, pre{u{tvo) in ~e seje kdo pregre{il zoper pravice poljanskega gospostva, so v neposredni bliìni gra-di~a oziroma dana{njega Zadru`nega v za~etku 18. stoletja postavili sramotilnisteber ali »prangar«. Morda so na ta na~in kaznovali tudi koga zaradi tihotapljenja,ki se je tod razcvetelo sredi 17. stoletja.

êplje-kme~ka hi{a pri Gorenji Ju{koviKme~ka hi{a je stara okoli 300 let in ima ohranjene {e vse prostore (kme~ka kuhi-nja, stara razporeditev prostorov).

Stari trg ob KolpiStari trg je najve~ji kraj v Poljanski dolini. Njegovo ime izvira {e iz ~asov tur{kihvpadov, ko je bil kraj povzdignjen v trg. [iroka osrednja ulica, ob kateri so nanizaneenonadstropne hi{e, se zaklju~i z ùpnijsko cerkvijo sv. Joèfa. V osnovi je sred-njeve{ka stavba, temeljito predelana v baroku. Zunaj naselja, ob cesti Stari trg –Deskova vas stoji cerkev sv. Andreja na Kalvariji. Do cerkve vodi 12 kapel, postajkrièvega pota, postavljenih v letu 2000. Prvotne kapelice (14) so stale na obehstraneh ceste in so bile podrte med 2. svetovno vojno. V Starem trgu so posebejzanimivi kamniti portali nekaterih hi{.

Stari trg ob Kolpi

46

Krajinski park (KP) KolpaKP Kolpa obsega okoli 6500 hektarjev veliko obmo~je ob reki Kolpi od Starega trgavse do Fu~kovcev. Glavna naravna znamenitost parka je reka Kolpa s {tevilnimi iz-viri, jamami in biolo{ko pestrim obvodnim svetom. Posebnost parka je zna~ilna kul-turna krajina, ki jo oblikujejo steljniki in skrbno obdelan vrta~ast kra{ki svet. Poseb-no varstvo je namenjeno 16 naravnim in 41 kulturnim spomenikom.

Mlin v Bregu[tevil~nost mlinov in àg ob Kolpi pri~a o pomembnosti, ki jo je imela reka v prete-klosti za ljudi, ki so ìveli na tem obmo~ju. Danes je ve~ina teh objektov v ru{evi-nah. [e edini delujo~i mlin na reki Kolpi je mlin v Bregu, ki ga lastnik na èljo obi-skovalcev zaène.

Iz krajinskega parka Kolpa

Mlin v Bregu (foto: Marko Pr{ina)

47

Sinjevr{ki kal in Fortunova brajdaV Beli krajini so bili pomembni vodni viri za napajanje ìvine va{ki kali. Eden le-tehje tudi obnovljen Sinjevr{ki kal, ki je v neposredni bliìni vasi Sinji Vrh. Zanimivost vSinjem Vrhu je tudi Fortunova brajda. Gre za 49 trt "Izabele", starih ve~ kot 100 let.

DameljDamelj je obmejna gru~asta vas v skrajnem jugozahodnem delu Bele krajine. KDamlju spada tudi dva kilometra oddaljen zaselek Kot. Pri Kotu je najju`nej{ato~ka Slovenije. Na robu vasi Damelj je cerkvica sv. Mihaela, ki ima oltar iz 17.stoletja.

VinicaVinica je gru~asto naselje na visoki trasi nad reko Kolpo. Pomemben dokument do-gajanja iz preteklosti v tem kraju in okolici so dana{nji ostanki gradu v Vinici. Odnekdaj imenitne stavbe je ogleda vredna le {e grajska kapela s poznogotskimzvezdastim obokom. Znamenitost Vinice je v osnovi gotska in leta 1925 temeljitopredelana ùpnijska cerkev sv. Krià. Sredi Vinice stoji rojstna hi{a pesnika Otona@upan~i~a, ki je obnovljena, saj je prvotna hi{a pogorela v velikem poàru leta1888. V pritli~ju je urejena pesnikova spominska zbirka, ki obsega njegova dela indokumente, v nadstropju pa zbirka vini{kega rojaka Otona Berkopca.

@eèlj nad VinicoV bli`nji okolici Vinice stoji na @e`lju nad Vinico znana Marijina romarska cerkev,do katere vodi iz vasi Golek 14 kapel krièvega pota. Prostorna cerkev z veliko lopopred glavnim vhodom je bila na mestu starej{e prednice pozidana v drugi polovici17. stoletja. Trinadstropni »zlati« glavni oltar, najve~ji v Beli krajini, pa je iz prve po-lovice 18. stoletja.

Hrast pri Vinici – nahajali{~e boksitaOb naselju Hrast pri Vinici si je mo`no ogledati eno najve~jih in na povr{ju najlep{evidnih nahajali{~ boksita v Sloveniji. Boksit je nastajal milijone let in je zato pomem-

bna geolo{ka naravna dedi{~ina. Prikraju Hrast najdemo boksit pri va{kimlaki Kriva~a in na cestnem odseku ne-dale~ stran.

@uni~iKme~ki dvor, @uni~i 2, poimenovan[ok~eva doma~ija, je lociran v naselju@uni~i ob cesti, na vhodu v vas. Je tipzaprte doma~ije, ki jo sestavljajo hi{a,lopa in skedenj. S hi{o je povezan zid, vkaterem so vhodna vrata na dvori{~e.Hi{a je restavrirana, v njej je urejenakme~ka sobica, kjer si obiskovalci lahkoogledajo starinsko pohi{tvo, otro{ko zi-belko, stara kme~ka obla~ila, doma~eplatno, idr. Drug prostor je urejen v je-dilnico s staro kru{no pe~jo.

Oton @upan~i~ (foto: Marko Pr{ina)

48

Adle{i~iAdle{i~i in {e nekatere vasi v okolici so znane po tradicionalni doma~i obrti. Tu {evedno ponekod izdelujejo doma~e laneno platno, belokranjske vezenine inpisanice.

GribljeVe~je kmetijsko naselje leì na {iroki terasi nad levim bregom reke Kolpe. Zanimivaje cerkev sv. Vida, ki stoji zunaj vasi, na gri~ku zasajenim z lipami. Prvi~ je bilaomenjena leta 1526.

Letali{~e »Metlika«, Prilozjeê obi{~ete letali{~e v Prilozju, si lahko ogledate Belo krajino iz zraka. Poleti somo`ni med vikendom (petek - nedelja: 9 – 20h), po dogovoru tudi med tednom.

@uni~i, [ok~eva doma~ija

Letalo DC 3 v vasi Otok

49

Letalo DC3 v vasi OtokLetalo DC3 se nahaja ob cesti v vasico Otok. Postavljeno je v spomin belokranj-skim in ostalim slovenskim letali{~em v ~asu narodnoosvobodilnega boja. Zavez-niki (Angleì, Ameri~ani in Rusi) so med vojno z letali{~a v vasi Otok odpeljali 2000otrok, èna in starcev na osvobojeno ozemlje, 1473 ranjenih partizanov v zavez-ni{ke bolni{nice, ter pripeljali na tiso~e ton hrane, obleke, zdravil, medicinske opre-me, streliva, oro`ja in druge voja{ke opreme.

Rojstna hi{a Matije TomcaMatija Tomc, po rodu iz vasice Kaplji{~e pri Podzemlju, je bil eden najbolj ustvarjal-nih slovenskih skladateljev 20. stoletja in dela komaj katerega skladatelja sodoìvela toliko izvedb kot njegove skladbe. Tom~evo skladateljsko delo je zeloobse`no na podro~ju cerkvene glasbe, {e bolj pa na podro~ju svetne in ljudskeglasbe.

Kolpska dolina od Blaèvcev do PribanjcevTu se za~ne srednji tok reke Kolpe. Tok je mirnej{i, z manj brzicami. Podro~je jeprimerno za la`je kolesarske ture. Tu so mo`nosti za kopanje, vo`njo s kajakom inza ribolov.

Blaèvci in [tefanciPodeèlsko naselje enostavnega uli~nega profila za katero je zna~ilno sekanjedveh ulic. Zna~ilna je stara gradnja me{anega tipa iz 19. stoletja in zidanice iz 20.stoletja. Hi{e so z o`jim pro~eljem obrnjene proti cesti, gospodarski objekti so po-maknjeni stran od ceste.

Plemenita{ s cerkvijo Sv. Antuna in dvorcemZgodovinsko podeèlsko okolje iz ~asa predfevdalnih ob~in, o ~emer pri~a tudi imenaselja. Nahaja se na kriì{~u poti proti Ko~evju, Blaèvski uvali, Dragi, Brodu naKupi in Severinu.

Zape}Podeèlska enota Zape} se nahaja neposredno ob Kolpi. S svojim na~inom iz-gradnje, organizacijo, tipom poljedelstva in celovito sliko etnografskih podatkovnadaljuje star tip naselij ob Kolpi. Vas predstavlja del zna~ilne pokrajine zgornjegagorskokotarskega pokolpja.

Lukovdol (349 m) z @upno cerkvijo Vznesene Marije in rojstno hi{o I. G.Kova~i}aLukovdol je slikovita gorska vas, poznana kot rojstno mesto pesnika Ivana GoranaKova~i}a. Prvi~ je bila omenjena leta 1481, ko je kraljevo sodi{~e v Zagrebu odkneza Stjepana Frankopana zahtevalo upo{tevanje olaj{av zagreb{kih trgovcev,ki so trgovali v Gorskem Kotarju. Hi{a, v kateri se je leta 1913 rodil Kova~i}, je spo-menik goranske arhitekture. Danes je v njej spominski muzej.

Severin na Kupi (201 m) z Dvorom in parkom okoli dvorcaStaro po~ivali{~e na Lujzijanski cesti Zagreb – Rijeka. Nad reko Kolpo je slikovitFrankopanski dvorec, ki ima {tirikotno obliko. V spisih iz leta 1558 je na tem mestuomenjena frankopanska trdnjava, vendar se ne ve, kdaj je bila zgrajena in kako jeizgledala. Dana{nji izgled je baro~ni dvorec dobil leta 1803, ko ga je obnovil grofOr{i}.

50

Damalj – Kapela Sv. IlijeKapela je iz 17. stoletja, zgrajena v poznogotskem stilu in je v pristojnosti Regional-nega zavoda za za{~ito kulturnih spomenikov.

Krajina ob Kolpi od Pribanjcev do GlavicePredel ob lokalni cesti Pribanjci – Sela Bosiljevska – @ubrinci – Glavica. Predel,kjer Kolpa prite~e v livade in niìne blizu Sela Bosiljevskih in @ubrincev ter zamenjastrme obale gorskega dela pri vasi Glavica.

Johi – kapela Sv. MatejaPoznoromanti~na kapela je bila obnavljana v 17. stoletju, barokanizirana inpove~ana v 18. in 19. stoletju. Ohranjen je oltar iz 17. stoletja. Kapela, ki stoji napokopali{~u izven naselja, je enoladijska s poznoromanti~nim nepravilnim poligo-nalnim sveti{~em in zvonikom pred glavnim pro~eljem.

Kapela Sv. Barbare in mlin v PribanjcihKapela s pokopali{~em stoji nad mestom in ima v prostoru dominantno to~ko. Postrukturi je srednjeve{ka, leta 1756 pa je bila raz{irjena in barokizirana. Mlin se na-haja na slapu z novourejenim kopali{~em.

Kompleks dvorca – @ubrinciZgrajen je bil v 18. stoletju in bil v 19. stoletju verjetno last generala Vukasovi}a,graditelja »Lujzijane«. Nahaja se na robu naselja in predstavlja zaprt, s kamenimzidom ograjen kompleks stavb. Stavbnemu delu pripadajo tudi kmetijske povr{ineob Kolpi.

PribanjciPribanjci so mala, slikovita vas na reki Kolpi z mejnim prehodom s Slovenijo. Naha-jajo se ob magistralni cesti proti Bosancem. Nad vasjo je pokopali{~e z grobno ka-pelo Sv. Barbare, ki je dominantna to~ka v prostoru. Od tu je lep razgled na dolinoKolpe in Vinico.

Kolpska dolina za Severinom

51

Mestno jedro v @ubrincihNa lokalni cesti ob Kolpi, ki vodi mimo Pribanjcev, se nahaja niz manj{ih naselij.Eno od njih so @ubrinci. Stari mestni sklop zaprtega tipa se nahaja na robu naseljanad Kolpo.

Prili{~eNa stari Lujzijanski cesti se med Vukovo Gorico in Netreti}em v slikovitem okoljunahajajo tri vasi (Donje, Srednje in Gornje Prili{}e). Zgodovina vasi je ohranjena vkrajevni zbirki ter v knjigi »Prili{~e – Kolpa, ljudje in tri vasi«.

Kompleks ùpnijske cerkve Sv. Marije Magdalene, »ùpnijski dvor« in zgrad-ba stare {ole v Srednjem Prili{}u@upnijska cerkev Sv. Marije Magdalene je bila zgrajena leta 1866 v klasicisti~nemstilu. Stoji nad naseljem in z ùpnijskem dvorom in staro {olo tvori skladno arhitek-tonsko celoto v prostoru.

Kapela Sv. Leonarda v Donjem Prili{}uNa izbranem prostoru izven naselja nad Kolpo je ob pokopali{~u kapela slojevitegradnje. Prvi~ je bila omenjena è leta 1580. Izvirno je bila enoladijska s tristran-skim, nepravilnim sveti{~em. V 18. stoletju je bila barokizirana, podalj{ana, dogra-jena pa sta bila zvonik pred glavnim pro~eljem in zakristija. Ohranjen je renesan~nioltar iz leta 1682 in bo~ni baro~ni oltarji. Okoli cerkve je bilo neko~ pokopali{~e,zadnji zabeleèn pogreb pa je bil leta 1894. Kapela predstavlja vreden in redekkompletno obnovljen sakralni objekt z izvirnimi elementi na {ir{em podro~ju.

Obcestni kamen ob Lujzijanski cesti v Prili{~u in Lujzijanska cestaOriginalni obcestni kamen iz ~asa gradnje ceste je bil rekonstruiran v 90-ih letih 20.stoletja. Zgrajen je iz kamna klesanca v spodnjem delu, a monoliten v vertikalnemklesanem bloku. Je eden redko ohranjenih na stari cesti. Lujzijanska cesta je bilazgrajena v ~asu od 1803 do 1811 med Reko in Karlovcem in je Prili{}u prinesla raz-cvet. Iniciator njene gradnje je bil zagreb{ki nad{kof Maksimilijan Vrhovac. Grad-njo je vodil Hrvat, general Filip Vukasovi}, do leta 1809, ko je padel v bitki proti Na-poleonu pri Wagramu, nadaljevali pa Francozi. Ime je dobila po Napoleonovi èni.O zgodovini ceste in njeni trasi je ob{irno poro~ano v knjigi Rudolfa Strohala »UzLujzijansku cestu«.

Kapela Sv. Antuna Pustinjaka v RosopajnikuSrednjeve{ka kapela slojevite gradnje, barokizirana v 19. stoletju, ko je bil dogra-jen tudi zvonik. Nahaja se na osamljenem mestu med vinogradi. Je ena izmedcerkva t.i. Frankopanskega kroga ob Kolpi.

@upijska cerkev Sv. Katarine v Kuni}u Ribni~kemNa cesti nad Kolpo, ki vijuga skozi slikovito pokrajino gozdov, gajev, ravnic in malihzaselkov, na poti od Lade{i} Drage proti Lipniku se nahaja stara vas Kuni} Rib-ni~ki. Neko~ zna~ilna in vitalna vas danes izumira.

MrzljakiMrzljaki so mirna in tiha vas, za katero bi lahko rekli, da se je ~as v njej ustavil. Vasleì nad kanjonom Kolpe, preko katerega je bila neko~ s ~olnom povezana s Slove-nijo. Po prekinitvi zvez s Slovenijo se je ve~ina prebivalcev izselila v Ameriko, hi{epa so ostale v njihovi lasti. Vas je ohranjena v prvotni obliki z lesenimi hi{ami.

52

Pokrajina ob Kolpi od Prili{}a do MrzljakovOd Prili{~a do Mrzljakov je Kolpa v niìnskem delu najlep{a. Pod mostom v Pri-banjcih se vrstijo slapovi in jezovi z mlini na obeh straneh reke.

@upnijska cerkev Sv. Ilije v LipnikuPoleg masivne gozdne verige, pred katero so plodne kmetijske povr{ine, stojimajhna, slikovita vasica Lipnik s cerkvijo in dvorcem. Cerkev Sv. Ilije z zvonikom inùpni{~em je bila zgrajena v 18. stoletju v baro~nem stilu. Grajena je bila slojevito,kar prikazujeta njena obnova in restavracija, ki sta v teku.

ObrhRodno mesto znamenitega hrva{kega pisca, filozofa in skladatelja, dominikancaJurija Kriàni~a (1618 – 1683). Rojstna hi{a àl ni ohranjena, lahko pa sli{imozgodbe o njegovem ìvljenju in delu.

Stari grad Ribnik v RibnikuOb glavni cesti se nahaja vas Ribnik, v kateri je star grad, ki je primer srednjeve{keniìnske utrdbe na vodi (mo~virju). Srednjeve{ki grad Baboni}ev je bil od 14. stolet-ja v rokah Frankopanov, od 16. stoletja dalje pa v lasti Zrinskih. Po propadu Zrin-skih se je na gradu zamenjalo nekaj lastnikov. Stari grad Ribnik je eden redkihohranjenih niìnskih gradov. Trenutno poteka restavracija gradu. Dvorec je nepra-vilne kro`ne oblike z odprtimi lesenimi galerijami proti notranjemu dvori{~u. Obdanje bil z jarkom, z vodo in mo~virjem.

Kapela Sv. Petra – razgledna to~kaNa nasprotni strani Lipnika, kjer je razgledna to~ka, s katere vidimo celoten lipni~kikraj, se nahaja baro~na kapela Sv. Petra, ki je bila zgrajena v 18. stoletju.

Sela @akanjskaZ glavne ceste proti Jurovskem Brodu se nahaja skladna in slikovita podeèlskaenota izven glavne prometne komunikacije, z ohranjenimi karakteristi~nimi ele-menti podeèlske arhitekture v kamnu in lesu.

Stari grad v Ribniku

53

BubnjarciV niìnskem delu, kjer Kolpa naredi velik lok, se nahajajo Bubnjarci. Hi{e so razpo-rejene v sredi{~u vasi, ki jo objema Kolpa. V sredini vasi je cerkev Sv. Krià. Vasima ime {e iz ~asov tur{kih vpadov. Takrat so Bubnjar~ani sluìli kot bobnarji ozalj-skih in ribni{kih grofov v boju proti Turkom.

@upnijska cerkev Marijinega imena v KamanjuV sredi{~u Kamanja se nahaja cerkev, ki je bila zgrajena leta 1889. Cerkev je eno-ladijska s poligonalnim sveti{~em in zvonikom nad glavnim pro~eljem. Danes jecerkev romarsko sredi{~e.

Cerkev Sv. Filipa in Jakova v Re{tovem in razgledna to~kaZ glavne ceste proti Ozlju se v slikovitem in hribovitem delu nahaja vas Re{tovo. Tuje cerkev iz 18. st.. Je enoladijska in ima zvonik pred glavnim pro~eljem. Cerkev jebila obnovljena v 19. st., od nje pa je lep pogled na Vivodino.

OzaljOzalj je najve~je mesto v turisti~ni coni. Mesto je bilo prvi~ omenjeno v 12. ali 13.st.. V 14. st. je Ozalj postal svobodno kraljevsko mesto, leta 1412 pa je bil po nalo-gu kralja Sigismunda vpisan v zagreb{ki Kaptol. Na {ir{em podro~ju je nekaj ar-heolo{kih najdi{~ iz razli~nih zgodovinskih obdobij, ki pri~ajo o primernosti lokacijeza poselitev. V preteklosti je preko mesta tekla glavna prometna povezava, takocestna, kot èlezni{ka, med Karlovcem in Metliko.

Stari grad v OzljuStari grad je ena izmed najvrednej{ih utrdb kontinentalne Hrva{ke. Stoji nad Kolpoin okrog njega je v preteklosti raslo in se {irilo naselje. Srednjeve{ki grad je bil v la-sti slavnih sinov hrva{ke Baboni}ev, Frankopanov in Zrinskih. Prvi~ je bil omenjenè leta 1244. Zaradi nevarnosti pred Turki so leta 1544 Frankopani sklenili dogovorz Zrinskimi in zdruìli posestva. Od leta 1580 je Ozalj pripadal Zrinskim vse do leta1670, ko so se ti uprli cesarskemu absolutizmu. Znotraj gradu je pala~a Zrinskih iz

Stari grad Ozalj in Kolpa iz zraka

54

leta 1566 z ohranjenimi zidnimi slikami in grafiti, romanti~na trdnjava v severnemkrilu ter vzhodno in ju`no krilo z ju`no trdnjavo. Znotraj obzidja so bogata arheo-lo{ka najdi{~a. V gradu je danes muzej, knji`nica in me{~anska {ola, ob~asno pase v njem odvijajo razli~ne kulturne manifestacije.

@upnijska cerkev Sv. Vida v OzljuNa hribu nasproti starega gadu je ùpnijska cerkev Sv. Vida. Leta 1852 jo je dalzgraditi tedanji lastnik gradu, grof Perlas. Cerkev je enoladijska z elipti~nim sve-ti{~em, zvonikom pred glavnim pro~eljem in barokiziranim vhodnim portalom podzvonikom. V notranjosti je ohranjen glavni baro~ni oltar, bo~ni oltar iz leta 1668 inklasi~ne orgle. Notranjost je bila poslikana v za~etku 20. st.. V cerkvi se nahajatagrobnici hrva{kega bana Nikole pl. Toma{i~a in ozaljske slikarke Slave Ra{kaj.

»Munjara« – hidrocentrala v Ozlju na KolpiPod starim gradom je bila na Kolpi leta 1908 zgrajena prva hidrocentrala, ki je zelektri~no energijo oskrbovala Karlovac. Je ena izmed najstarej{ih na Hrva{kem.Je pravokotne oblike in je bila zgrajena v neoromanti~nem stilu, z ohranjenim po-strojenjem. Centrala {e vedno deluje.

Etno naselje pri OzljuBogata tradicija {ir{ega ozaljskega podro~ja v gradnji lesenih hi{, na~in ìvljenjater kultura so prikazani v etnoparku blizu Ozlja, v smeri proti Trgu. Hi{e so zgrajeneiz hrastovega lesa in pokrite s slamo. Opremljene so z izvirnim inventarjem, pred-stavljena pa so tudi razna lesena orodja za obdelavo zemlje, lanu in ìta.

Dva mlina na potoku Kamenica izven Vr{kovcaIzven naselja Vr{kovac sta ob potoku Kamenica, ki te~e ob glavni cesti proti Vivodi-ni, ohranjena dva kamnita mlina, ki ne delata ve~. Naselje in oba mlina so del na-ravnega parka.

»Munjara« – hidrocentrala na Kolpi

55

4 Gostinska ponudba

Okrep~evalnica Hace, Hace VladimirPregdgrad 328342 Stari trg ob Kolpi00 386 1 894 36 50

Turizem na kmetiji izletni{ka kmetijaMadroni~, Ivanka Madroni~Prelesje 10,8342 Stari trg00 386 1 894 36 01

Center {olskih in ob{olskih dejavno-sti - Dom Radenci C[OD Ljubljana,OE - DOM RADENCI,Gornji Radenci 1a, 8342 Stari trg obKolpi00 386 1 894 38 21csod.radenci�guest.arnes.si

Gostilna »Majerle«Stari trg ob Kolpi 8,8342 Stari trg00 386 7 30 55 118

Okrep~evalnica KolpaKot 1,8342 Stari trg00 386 31 260 382

Turisti~na kmetija @agarDamelj 11,8344 Vinica00 386 7 306 44 41, 00 386 7 306 44 42,00 386 41 606 920zvonko.zagar�volja.net

êbelarstvo Adle{i~Purga 5,8341 Adle{i~i00 386 7 307 02 37

Gostilna Mili~Adle{i~i 16,8341 Adle{i~i00 386 7 307 00 19

Turizem na vasi ob Kolpi GrabrijanAdle{i~i 5,8341 Adle{i~i00 386 7 307 00 70

Bife v Starem podu pri Jankovi~uAdle{i~i 24/A,8341 Adle{i~i00 386 7 307 03 15, 00 386 7 307 05 70,00 386 7 307 05 71, 00 386 41 622 877toncka.jankovic�siol.net

Etno naselje pri Ozlju

56

Doma~ija RaztresenJankovi~i 16,8341 Adle{i~i00 386 7 307 05 16, 00 386 7 307 05 18,00 386 41 736 587www.rim.si, rim�siol.net

Druìnska turisti~na kmetija FilakGriblje 11,8332 Gradac00 386 7 306 95 67, 00 386 41 322 966

Gostilna in preno~i{~a "Kapu{in"Roman Kapu{in s.p.Krasinec 55,8332 Gradac00 386 7 36 99 150, 00 386 41 682 802gostilna.kapusin�siol.net

Gosti{~e "Veseli~"Silva Sop~i~ s.p.Podzemelj 17,8332 Gradac00 386 7 30 69 156, 00 386 51 321 314veselic1966�siol.net

Restavracija ''Severin – autobusnikolodvor''Severin na Kupi 851 329 Severin na Kupi00 385 51 870 213

Buffet ''Mirni kut''Klanac51 329 Severin na Kupi00 385 51 870 230

Pe~enjara ''Pod voltom''51 329 Severin na Kupi

Hitra hrana ''R & K''Severin na Kupi 851 329 Severin na Kupi00 385 98 744 092

Restavracija ''Putnik''Severin na Kupi 22 A51 329 Severin na Kupi00 385 51 870 257

Restavracija ''Rim''Rim 2151 329 Severin na Kupi00 385 51 870 335

Restavracija ''Zelena terasa''Rim51 329 Severin na Kupi00 385 51 870 235

Restavracija ''Mali raj''Zdihovo 1051 329 Severin na Kupi00 385 51 870 202

Restavracija ''Piknik''Zdihovo51 329 Severin na Kupi00 385 51 870 201

Motel Vukova GoricaLI&M d.o.o.Vukova Gorica 37, 47 273 Prili{}e00 385 47 864 094, 00 385 47 864 077

Restavracija OzljankaPoljoprivredna zadruga OzaljKurilovac 13, 47280 Ozalj00 385 47 731 129

Pizzeria RomaKatarina GolikKurilovac 10a, 47280 Ozalj00 385 47 –732 500

Restavracija AzelijaDamir Pavlakovi}Karlovska cesta 93, 47280 Ozalj00 385 47 731 153damir.pavlakovic�ka.hinet.hr

Pizzeria LavLav d.o.o.Zaja~ko selo 21a, 47280 Ozalj00 385 47 732 461

Restavracija Zlatna ribicaBoris Poga~i}Ribnik 2, 47272 Ribnik00 385 47 742 016

57

Pivnica Monte Carlo@eljko Jak{aSkradinsko selo 16a, 47272 Ribnik00 385 47 742 013

Restavracija DorisDu{ko Grguri}Jurovski Brod 4, 47276 @akanje00 385 47 757 759

Restavracija GogaRuà KoàrJurovski Brod 37, 47276 @akanje00 385 47 757 710

Zalogajnica AmforaDanijela Bu~ar@akanje 59d, 47276 @akanje00 385 47 757 881

Gostilna MarijanaNikola Crni}Pravutina 52a, 47276 @akanje00 385 47 757 475

Restavracija \ino\ino PriselacKamanje 86, 47282 Kamanje00 385 47 758 892

Restavracija BosiljevoBiserka Frketi}Bosanci 4c, 47251 Bosiljevo00 385 47 801 088


Mitrej nad RoàncemAnti~ni mitrej nad Roàncem spada med najbolj privla~ne arheolo{ke spomenike vSloveniji. Relief je nastal v 3. stoletju. V skalo vklesana podoba Mitre, boga svetlo-be in resnic, pri obredni daritvi bika, se je ohranila v svojem naravnem okolju, vudorni dolinici blizu podru`ne cerkve sv. Jurija. Odlitek reliefa, narejen v sredini 20.stoletja, je na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki.

Mitrej nad Roàncem

58

^rnomelj – zgodovinsko mestno jedroNaselje ^rnomelj se je razvilo na okljuku rek Lahinje in Dobli~ice. Osrednji trg obli-kujejo srednjeve{ki grad z mestno muzejsko zbirko, komenda nem{kega vite{kegareda in poslopje nekdanje hranilnice in posojilnice. Ob glavni ulici stoji ùpnijska

^rnomelj – staro mestno jedro (foto: Marko Pr{ina)

^rnomelj – Sv. Duh (foto: Marko Pr{ina)

59

cerkev sv. Petra, ob kateri so bili najdeni staroslovanski grobovi. Zanimiva je got-ska cerkev – cerkev Sv. Duha, ki je postavljena na ostankih poznoanti~nega stavb-nega kompleksa z enoapsidalno cerkvijo, tlakovano z mozaikom (cerkev je v obno-vi). Posebej privla~na je tudi restavrirana Maleri~eva hi{a, v kateri je urejena pro-dajna razstava izdelkov doma~e obrti.

Izvir Jel{evnik in ^rni mo~eril iz Bele krajine^rna ~love{ka ribica ali ^rni mo~eril je podvrsta ~love{ke ribice. Odkrit je bil prib-li`no 300 let za »belo« podvrsto, leta 1986 v bli`njem izviru Dobli~ice, nekoliko ka-sneje pa {e v izviru Jel{evnik. Izvir Jel{evnik je edino mesto, kjer lahko ~rnegamo~erila prou~ujemo v naravnem okolju. Obiskovalci se lahko v Zupan~i~evi hi{iob izviru seznanijo s ^rnim mo~erilom, kjer so na ogled informativni panoji in film o~love{ki ribici.

Krajinski park (KP) LahinjaKP Lahinja je z ob~inskim odlokom zavarovano obmo~je. KP Lahinja obsegaobmo~je povirja in zgornjega toka reke Lahinje. Zanimiv je v naravoslovnem, kra-jinskem in kulturnem pogledu. Osrednja naravna znamenitost je reka Lahinja. Napolotoku reke Lahinje, v Pustem Gradcu, obmo~ju prazgodovinskega naselja innekdanjega srednjeve{kega gradu, stoji cerkev Vseh svetnikov. Tik pod masivnoskalo, ki ozna~uje lokacijo srednjeve{kega gradu, obratujeta {e Klep~ev mlin inàga venecijanka.

Kama~nikKanjon potoka Kama~nik jedolg 3 km in je za{~iten. Leìnedale~ od Vrbovskega. Izvirje tipi~en kra{ki izvir, saj vodaprite~e do izvira po potoplje-nem kanalu.

@upnijska cerkev Sv. IvanaNepomuka in pravoslavnacerkev Sv. Ilije v Vrbov-skemZgrajena je bila v zgodovin-skem stilu leta 1894, na me-stu, kjer je bila starej{a, do-trajana cerkev. Ima oblikokrià, poligonalno sveti{~e,zakristijo in zvonik bo~no obglavnem pro~elju. Opremlje-na je z neostilskim inventar-jem iz ~asa gradnje cerkve.Pravoslavna cerkev je bilazgrajena leta 1775.

Krajinski park Lahinja (foto: Marko Pr{ina)

60

Veliki Jadr~ – kapela Vseh SvetihZgrajena je bila verjetno v 16. stoletju. Ima eno ladjo in poligonalno sveti{~e. Kam-niti portal glavnega pro~elja ima poznorenesan~ne zna~ilnosti.

BosiljevoAdministrativno sredi{~e ob~ine, s po{to, {olo, ùpnijskim uradom, ùpnijsko cerk-vijo Sv. Mavra Opata in nekaj potmi, ob katerih stojijo stara kme~ka gospodarstva shi{ami iz lesa ali t.i. neostilskimi hi{ami. Bosiljevo leì v slikoviti, z gozdom ob-kroèni dolini s rodovitnimi polji. Nasproti naselja je stari grad in stoletni park. Na-stal je v ~asu Frankopanov in Zrinskih in se je ohranil do danes.

Stari grad Bosiljevo s parkom v BosiljevemStari grad Bosiljevo je fevdalna posest in utrdba knezov Frankopanov. Omenja seè v 15. stoletju, ~eprav je bilo tu è prej sredi{~e frankopanskih posesti. V sklopudvorca je mala kapela Sv. Ane. K dvorcu spada tudi park, ki je spomenik parkovnearhitekture. Park je star ve~ kot sto let in je potreben temeljite obnove.

@upnijska cerkev Sv. Mavra Opata v BosiljevemV sredi{~u naselja, poleg starega ùpnijskega dvora in pokopali{~a, stoji cerkevSv. Mavra Opata iz leta 1903. Zgrajena je bila v zgodovinskem stilu, na mestu starecerkve, ki so jo poru{ili med tur{kimi vpadi v 17. st.

Stelnik nad BosiljevimRu{evine dvorca grofa Lavala Nugenta. Zgrajen je bil okoli leta 1829 in je konec19. st. pogorel. Nahaja se nad naseljem in predstavlja urejeno izletni{ko mesto zrazgledno to~ko in lovskim domom »Druàc«.

Ori{jeNa kriì{~u poti proti Staremu gradu, Hrsini in Generalskem stolu se nahaja Ori{jes {tevilnimi ohranjenimi tradicionalnimi gospodarstvi zgrajenimi iz kamna in lesa.

Kanjon potoka Kama~nik

61

Kapela Vznesene Blaène Device Marije v Gradi{}u, Ori{jeNa hribu Gradi{~e nad vasjo Ori{je stoji Kapela Vznesene Blaène Device Marije,ki je bila zgrajena v letih od 1750 do 1756 na mestu stare cerkve, iz katere je ohra-njen le poznogotski kip Marije z otrokom iz 15. stoletja. Stara cerkev je bila tradicio-nalna, s preddverjem, sveti{~em in poslikanim tabulatom ter bila priljubljeno ro-marsko mesto.

PodreberNa zahodnem bregu pod Gradi{~em, z druge strani Ori{ja, se nahaja zbita vas stradicionalnimi, lesenimi hi{ami. Pod vasjo je cesta, ki vas deli od obdelanih polj.Vas izgleda, kot da se je ~as ustavil.

HrsinaPodeèlsko naselje z lesenimi enonadstropnimi hi{ami in kamnitimi kletmi. V vasividimo majhen dvorec, z dvema gospodarskima objektoma. Kronogram na plo{~ina pro~elju nam pove, da je bila zgrajena leta 1747. V obdobju do prve sv. vojne inmed drugo sv. vojno je sluìla kot bolni{nica.

Dvorec Vukasovi} v Malem Modru{ PotokuNad glavno cesto na poti proti Malemu Modru{ Potoku stoji majhen dvorec s pivni-co in hlevi med stoletnimi smrekami in kostanji. Zgrajen je bil v 17. st., kot last Zrin-skih in Frankopanov.

@upnijska cerkev Vznesenja Blaène Device Marije v Novigradu na DobriV Novigradu na Dobri, ki se je neko~ imenoval Crkvena vas, stoji ograjena ùpnij-ska cerkev. Cerkev se prvi~ omenja è leta 1334, ko je bila tu gotska kapela s sve-ti{~em, tabulatom nad ladjo in prostranim hodnikom.

Stari grad Novigrad v Novigradu na DobriNa stari Karolinski cesti od Dobrovca mimo Novigrada in mosta preko reke Dobre,so na steni nad reko ru{evine starega Frankopanskega gradu iz 15. st.. Zgradil gaje knez Brenardin Frankopan. Grad je zamenjal veliko lastnikov. Je nepravilne tlori-sne oblike, s trdnjavami in je dominantnega izgleda. Njegove funkcije so bile raz-li~ne, od obrambnega gradu v bojih proti Turkom, do fevdalnega dvorca v 18.stoletju.

Kamniti most na reki Dobri v NovigraduNa reki Dobri in na trasi stare Karolinske ceste skozi Novigrad stoji lep, 122 metrovdolg, kamnit most z loki, ki je {e vedno uporaben. Konstruiran je bil v ~asu gradnjeceste med leti 1726 in 1730 in predstavlja enega najpomembnej{ih primerovhrva{ke mostogradnje.

@upnijska cerkev Sv. Krià v Zavr{juNa hribu izven vasi se dviga cerkev Sv. Krià, ki je bila prvi~ omenjena è leta1334. Tipi~na Frankopanska cerkev je bila v 17. in 18. st. velikokrat dograjevana.Cerkev je bila razko{no opremljena, od inventarja pa so ohranjene le {e skulpture zglavnega oltarja.

VrhovacVrhovac je bil prvi~ omenjen è v 14. st., pod imenom Je{to, od leta 1501 pa je krajimenovan Vrhovac. Naselje ima ùpnijsko cerkev Sv. Kuzme in Damjana iz 14. sto-letja, ki stoji v centru naselja, poleg ùpnijskega dvora in pokopali{~a.

62

@upnijska cerkev Sv. Kuzme in Damjana v VrhovcuNahaja se v centru naselja, ima eno ladjo in pravokotno obliko. Cerkev je srednje-ve{ka in je bila prvi~ omenjena è leta 1334. Dana{nji izgled je dobila v 18. st., ko jebilo pro~elje barokizirano.

FerenciNa glavni cesti proti severu je manj{e naselje z ohranjenimi tradicionalnimi hi{ami ob cesti,slikovito, terasasto in kultivirano krajino. Hi{e so okra{ene z rezbarijami in so obarvane.

Kapela Sv. Duha v FerencihKapela se nahaja izven naselja, med vinogradi, s pogledom proti Kolpski dolini.Grajena je bila v 18. stoletju, v ~asu poznega baroka, z enostavnim pro~eljem inbogato notranjostjo. Zakristija je bila dograjena v 19. stoletju.


Gosti{~e @upan~i~ev hramDragatu{ 22,8343 Dragatu{00 386 7 305 73 47, 00 386 7 305 77 50stefanic�siol.net

Turisti~na kmetija pri [tefani~uDragatu{ 22,8343 Dragatu{00 386 7 305 73 47, 00 386 7 305 77 50stefanic�siol.net

Okrep~evalnica BalkovecMali Nerajec 3,8343 Dragatu{00 386 7 305 76 32

Hotel LahinjaKolodvorska cesta 60,8340 ^rnomelj00 386 7 306 16 30, 00 386 7 306 16 50,00 386 7 306 16 40

Gostilna s preno~i{~i MullerLo~ka c. 6,8340 ^rnomelj00 386 7 356 72 00, 00 386 7 356 72 01

^rnomaljska klet –Vinarsko informa-cijski center Bele krajine(Vodene degustacije belokranjskih vinpriznanih belokranjskih vinogradnikov)Ul. Mirana Jarca 2,8340 ^rnomelj00 386 41 869 537

Gostilna in pizzerija, Samarin d.o.o.Ko~evje 10 c,8340 ^rnomelj00 386 7 305 40 26, 00 386 40 722 882

Izletni{ko turisti~na kmetija druìnaBahorDragovanja vas 15,8343 Dragatu{00 386 7 354 04 07, 00 386 41 968 965

Restavracija in motel ''Vrbovsko''Hajdine 3 C51 326 Vrbovsko00 385 51 875 277

Zalogajnica ''Sljeme''51 326 Vrbovsko00 385 51 875 506

Buffet ''Kama~nik''51 326 Vrbovsko00 385 91 517 67 83, 00 385 51 875 984

Bistro ''@''51 326 Vrbovsko00 385 51 875 421

Buffet ''Pink Panter''Vu~ini}i51 325 Moravice00 385 51 877 270

63

Bufet ''Goranka''Bunjevci 3751 325 Moravice00 385 51 877 123

Gostinski objekt ''Pastrva''Ti}i51 325 Moravice00 385 51 877 004

Sobe VUJNOVI] MILANVujnovi}i51 326 Vrbovsko00 385 51 879 086, 00 385 51 875 192

Sobe POCRNI] ZDENKADobra51 326 Vrbovsko00 385 51 875 676

Apartma SERGIO VOSILLAVu~ini}i51 326 Vrbovsko00 385 98 259 448, 00 385 91 16 42 052

Lovska hi{a ''Litori}''kontakt: [umarija Vrbovsko00 385 51 875 202

Lovska hi{a ’’Gluhe Drage’’kontakt: [umarija Vrbovsko00 385 51 875 202

Bistro ''Kaj''Mrzljak d.o.o.Bosiljevo bb,47 251 Bosiljevo

Caffe bar ''Karlo''Ivica [peli}Bosiljevo bb, 47 251 Bosiljevo

Fast food ''Boxx''Marijana Mr`ljak47 251 Bosiljevo

Restavracija DobraBiserka Lorkovi}Jar~e Polje, 47250 Duga Resa00 385 47 871 388

Restavracija DobraLjubica Lorkovi}Vinski Vrh 68c, 47271 Netreti}00 385 47 874 006

Druìnska kmetija Ankica in StjepanûligVrhovac 22b, 47280 Ozalj00 385 47 731 134

Druìnska kmetija [o{tarVrhovac 63, 47280 Ozalj00 385 47 731 848


Kamp Muhvi~ v DoluTurizem na vasi Muhvi~Dol 98342 Stari trg ob Kolpi00 386 1 89 43 675

Kamp Konda,avtokamp ll. KategorijeDol 68342 Stari trg ob Kolpi00 386 1 894 36 71, 00 386 41 217 494

Turizem na kmetiji izletni{ka kmetijaMadroni~, Ivanka Madroni~ s.p.Prelesje 10,8342 Stari trg00 386 1 894 36 01, 00 386 1 894 37 34

Turizem na vasi Kap{ - oddajanjesobPrelesje 12,8342 Stari trg ob Kolpi00 386 1 894 37 31, 00 386 31 313 720

Turisti~na kmetija z nastanitvijoRadeSodevci 8,8342 Stari trg ob Kolpi00 386 1 894 37 68

Sobe Frankovi~Hrast pri Vinici 31 a,8344 Vinica00 386 7 306 42 46

64

Avtokamp KatraVinica 33,8344 Vinica00 386 7 364 60 34, 00 386 7 305 31 51,00 386 41 368 312

Avtokamp VinicaKolodvorska cesta 60,8340 ^rnomelj00 386 7 306 16 30, 00 386 7 306 16 50,00 386 7 306 40 18

Dom tabornikov Kranj, Marindol priAdle{i~ihZveza tabornikov ob~ine Kranj,Partizanska cesta 13,Kranj00 386 41 781 303

Kamp Podzemelj ob KolpiGostinstvo in turizem Metlika d.o.o.Podzemelj,8332 Gradac00 386 7 30 69 572, 00 386 7 30 58 123,00 386 7 363 52 80, 00 386 7 363 52 81gostinstvo-metlika�gtm-metlika.si

Sobodajalstvo Terezija Kramari~ (vi-kend pri Podzemlju)Terezija Kramari~,Partizanska pot 15,8340 ^rnomelj00 386 7 30 56 151

Sobe MUFTI] GORDANARim51329 Severin na Kupi00 385 51 870 335

Vikend hi{a Zvonimir Muèvi~Blaèvci, 51328 Lukovdol00 385 51 –875 326

Motel Pavakovi}Karlovska cesta 93, 47280 Ozalj00 385 47 731 153Damir.pavlakovic�ka.htnet.hr

Restavracija Bosiljevo – najem sobVl. Biserka Frketi}Bosanci 4c, 47251 Bosiljevo00 385 47 801 088

Ivan Gr{i} – najem sobJurovski Brod 53, 47276 @akanje00 385 47 757 733

Kamp Muhvi~

65

8animivosti

Nakup izdelkov doma~e obrtiZbirka narodnih vezeninDoma~ija Cvitkovi~Adle{i~i 38341 Adle{i~i00 386 7 307 02 19

Doma~ija RaztresenJankovi~i 168341 Adle{i~i00 386 7 307 05 16, 00 386 7 307 05 18,00 386 41 736 587rim�siol.net

Maleri~eva hi{a - hi{a doma~e inumetne obrtiUlica Mirana Jarca 188340 ^rnomelj00 386 7 305 65 30, 00 386 7 30 61 130,00 386 40 726 014turizem�crnomelj.si

Doma~a obrt Vardjan - galerijadoma~e obrtiVeliki Nerajec 18a8343 Dragatu{00 386 7 305 74 28

Nikola Volovi~,Donje Prili{~e 46,Donje Prili{~eklju~avni~arska delavnica, umetno obli-kovanje kovin in izdelovanje spominkov

Mestna muzejska zbirka ^rnomeljin Pastoralni centerTrg svobode 38340 ^rnomelj00 386 7 305 65 30, 00 386 7 30 61 130,00 386 40 726 014

Ana Klemen~i} – najem sobSkradsko sela 15a, 47272 Ribnik00 385 47 742 011

Motel Vukova GoricaLI&M d.o.o.Vukova Gorica 37, 47 273 Prili{}e00 385 47 864 094, 00 385 47 864 077

Rojstna hi{aOtona @upan~i~aVinica 68344 Vinica00 386 7 364 61 14

^rni mo~eril v Jel{evnikuJel{evnik, Doma~ija Zupan~i~8340 ^rnomelj00 386 7 305 18 48, 00 386 41 632 636

Zgodovinski muzej Hrva{ke in Spo-minski muzej I.G.Kova~i}a v Lukov-dolu51328 Lukovdol00 385 51 871 295

Oblikovalska delavnica ''Plemeni-ta{''Likovna kolonija in park skulpturPlemenita{ 2151328 Lukovdol00 385 51 871 028

Galerija alraunaPresika 451326 Vrbovsko00 385 51 875 464

Ozalj – v starem gradu Ozaljkrajevni muzej «I. Belostenca» s stalnomuzejsko zbirko in letnimi tematskimi

^rni mo~eril (Proteus anguinus parkelj)

66

razstavami, koncerti, predava-nji in Etno park v okviru muzej-ske zbirke omogo~ata sezna-njanje z etnografijo in kulturnimnasledstvom {ir{ega Ozaljske-ga kraja.• Ozaljski poletni ve~eri od

15.8. do 20.8. – kulturno za-bavne prireditve

• KUD «Vrhovac» iz Vrhovcas svojim folklornim progra-mom slavi vrhov{ko jesen

• v Trgu – aktiven cerkvenizbor ima v mesecu septem-bru v cerkvi vseh svetih an-gelsko sve~anost, v avgustupa slavi Sne`no gospo

• v Svetlicah - romanje MaleGospe 8.9.

Lukovdol – Goranova pom-ladosrednji festival pesnikovin knjièvnikov

BUBNJARCI – Marica Gor{e – malaetno zbirka

Prili{~e – kulturno prosvetnodru{tvo KPD «Zora»proslavljajo Veliko no~, dan Prili{~a25.6., sv. Magdalene 22.7. in sv. Leo-narda 6.11.

Jurjevanje v ^rnomlju (junij),informacije v TIC ^rnomelj

Poletje v ^rnomlju (julij, avgust),informacije v TIC ^rnomelj

Martinovanje (november),informacije v TIC ^rnomelj

Ob Dobri na mostustara kova{ko – podkovska delavnica vkateri danes redko podkujejo konje – iz-delava in razstava spominkov

NovigradNeko~ so na novogra{ki konju{nicivzgajali lipicance. To tradicijo bi lahkoobnovili s pomo~jo {ole jahanja na Stra-

hovnjaku z manj{imi nastanitvenimi ka-pacitetami.

Netreti}KUD Netreti} z narodno no{o kraja slaviobi~aje vezane na letne ~ase in cerkve-ne praznike (trije kralji, zeleni Jurij,...)

@upan~i~eva pot od Dragatu{a doVinicePot za~nemo v Dragatu{u in od tu na-daljujemo po va{ki poti med njivami intravniki. Po dobrih 15 minutah hoje sko-zi gozd in med travniki pridemo v vasicoPusti Gradec (voden ogled), ki je enaod izhodi{~nih to~k v Krajinskem parkuLahinja. Od tu pridemo v Veliki Nerajec(voden ogled) in naprej mimo Nerajskihlugov (naravna znamenitost) na Bel~jiVrh. Po dobre pol ure hoje pridemo vvas Hrast pri Vinici. Pot nadaljujemomimo Gornjega kala (naravna znameni-tost) in pridemo do vasi Perudina. Na-daljujemo do @e`lja, in naprej do Vinice,rojstnega kraja Otona @upan~i~a.

Zakristijska omara v muzeju v Ozlju

67

9port in rekreacija

Skender NevenkaRozmanova 22,1330 Ko~evje00 386 1 895 38 73 (vikend v Lazah)Ponudba: izposoja kajakov, kanujev

GRAND KOLPA Gregor Kobe s.p.Stari trg 15,8342 Stari trg ob Kolpi00 386 7 30 55 101, 00 386 41 740 798info�grandkolpa-sp.si,www.grandkolpa-sp.siponudba: izposoja kajakov, kanujev

Tine & co., RadenciSrednji Radenci 28342 Stari trg ob Kolpi00 386 1 89 43 780, 00 386 41 518 536,00 386 51 205 159info�kolpa-adventures.com

Ribi{ka druìna ^rnomeljUlica 21. oktobra 10, pp 368340 ^rnomelj00 386 7 305 10 22rdcrnomelj�siol.netponudba: prodaja dnevnih in letnih do-volilnic za ribolov

Komercialno {portni ribnikiDruìna De{koRibolov in ribje specialitete00 385 1 6272 060

Ribi{ko dru{tvo OzaljTr{ka cesta bb, OzaljProdaja dnevnih in letnih dovolilnic zaribolov00 385 91 5424 858

... v deèli vinske trte



68



Kolesarska pot je lahko tudi Vinska cesta VTC [T. 5, ki je v Metli{kem vinorodnempodokoli{u in ima ve~ krakov. Skupaj je dolga okrog 35 km in ima 20 ponudnikov.Pot je mo`no nadaljevati na drugi strani meje.

a) Veselica nad Metliko – Radovica – Ka{t

b) Metlika – Vido{i~i – Dra{i~i – Krma~ina – Vivodina

c) Veselica nad Metliko – Grabrovec – Bu{inja vas – Lokvica – Trnovec – Metlika

3 Pohodne poti


Metlika – Slamna vas – Bojanja vas – Kra{nji vrh – Radovica – Svràki – Metlika

Metlika (Pungart) – Ber~ice – Grabrovec – Bu{inja vas – Suhor – Ravnace – MaliLipovec – Veliki Lipovec – pri Fabriki – Sv. Gera – Trdinov vrh – 7 ur

Vivodinske pohodni{ke poti. Z njih lahko zavijemo proti Vinski turisti~ni cesti 5 v Metliki

a) Vivodina – Petru{ Vrh – Gornji Lovi} – Lovi} Prekri{ki – Gorniki – Furjani}i –Obre` – Vivodina – Krma~ina – Zorkovac Vivodinski – Vivodina s smermi: Obre`– Vr{kovac – Lovski dom „Kuna“ – Petru{ Vrh in Gornji Lovi} – Donji Lovi} – Obre`.

b) Vivodina – Stojavnice – Sr{i}i – Budim – Belo{i}i – Petru{ Vrh – Vivodina –Krma~ina

Pohodna pot je lahko tudi Vinska cesta VTC [T. 5, ki je v Metli{kem vinorodnempodokoli{u in ima ve~ krakov. Skupaj je dolga okrog 35 km in ima 20 ponudnikov.Pot je mo`no nadaljevati na drugi strani meje.

a) Veselica nad Metliko – Radovica – Ka{t

b) Metlika – Vido{i~i – Dra{i~i – Krma~ina – Vivodina

c) Veselica nad Metliko – Grabrovec – Bu{inja vas – Lokvica – Trnovec – Metlika

Metlika – Grabrovec – Brezovica pri Metliki – Brezovica @umbera~ka – Radato-vi~i – Sekuli~i – Sv. Gera – Trdinov Vrh


Metli{ki grad (Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej dr. BrankaBoì~a)Metli{ki grad je bil prvi~ omenjen leta 1456, verjetno pa je v svoji zasnovi precejstarej{i. V 15. in 16. stoletju igral klju~no vlogo v obrambi Kranjske pred krvavimitur{kimi vpadi. Po poàrih v 18. stoletju so ga obnavljali in grajska stavba, ki na Val-

69

vasorjevem bakrorezu deluje {e povsem trdnjavsko, je dobila zna~aj udobne mest-ne rezidence. Leta 1951 je v njem za~el delovati Belokranjski muzej. Poleg Belo-kranjskega muzeja se v gradu nahajajo tudi del zbirke Slovenskega gasilskegamuzeja dr. Branka Boì~a, poro~na soba ter grajska to~ilnica. Poleti je grad prizo-ri{~e kulturnih dogajanj pod skupnim naslovom »Pridi zve~er na grad«, medtem koje sredi meseca maja ujet v tridnevno prireditev, imenovano »Vinska vigred«.

Staro mestno jedro (Metlika)Staro mestno jedro, ki se pona{a s tremi slikovitimi trgi, se nahaja na naravnem po-molu med Obrhom in Bajico, kjer so zanimive naslednje stavbe: mestna hi{a, farna

Vhodni portal metli{kega gradu

Staro mestno jedro Metlika

70

Soseska zidanica Dra{i~i

cerkev Sv. Nikolaja, "Pro{tija", Komenda, Ganglova hi{a, spominske plo{~e na tr-gih, posve~ene pomembnim Metli~anom in zgodovinskim dogodkom, prva dolenj-ska hranilnica in posojilnica, prva ~italnica na Dolenjskem, poslopje nekdanje Wac-hove lekarne, Partizanski trg.

Cerkev sv. Roka, cerkev sv. Martina in ku`no znamenjeCerkev Sv. Roka je bila sezidana leta 1843 po na~rtu dekana Vincenca Vovka.Prepoznamo jo po dveh zvonovih. Okrog cerkve je pokopali{~e, kjer stoji bro-nasti kip Kristusa, delo kiparja Alojzija Gangla (1859-1935). Na vhodu v cerkevSv. Martina so vzidani nagrobniki dinastije Burgstall. Poleg stoji ku`no zname-nje.

Soseska zidanica Dra{i~iSoseska zidanica se nahaja v kletnih prostorih stare hi{e sredi Dra{i~ev polegcerkve sv. Petra. V taki obliki deluje è preko 250 let, v njej pa se zbirajova{~ani in pijejo svoje vino. Da bi spoznali njen pomen, si morate vzeti ~as, joobiskati ter dopustiti va{~anom, da vam razodenejo njeno skrivnost. Ob Marti-novem mora vsak ~lan soseske zidanice dati 15 litrov svojega najbolj{egamo{ta v sod, tekom leta lahko popije 10 litrov vina iz skupnega soda. ê popijeve~, mora jeseni vrniti dvojno. Vinski dolg je bil zabeleèn na rova{u. Poseb-nost te zidanice je tudi to, da se lahko pozneje pohvalite, da ste pili vino stotihgospodarjev iz enega kozarca!

71

Tri fareZnamenita bo`ja pot Tri fare se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu nase-lja Rosalnice pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah,stisnjenih znotraj visokega pokopali{kega obzidja, ki je verjetno deloma {e ostanekprotitur{kega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkevje posve~ena @alostni Materi Bo`ji, srednja nosi patrocinij Glej ~loveka (Eccehomo), ju`na pa Lur{ke Matere Bo`je.

VivodinaDo Vivodine pridemo po vijugasti cesti, ki pelje ob Kolpi skozi slikovite kostanjevegozdove. Naselje je v naravnem parku. Na za~etku naselja, pri Krasincu, je gospo-darstvo iz 18. st., ki je bilo v lasti baronice Rosine Vojnovi} Jela~i} in je {e vednoohranjeno. Cerkev Sv. Lovra, ki jo je dala zgradit baronica, je iz 18. st. ter vbaro~nem stilu. Prva osnovna {ola v Vivodini je bila odprta leta 1862. Naselje jeznano po vinogradni{tvu in proizvodnji kvalitetnih vin v nekaj druìnah.

@upnijska cerkev Sv. Lovra v VivodiniCerkev je bila zgrajena leta 1752 po oporoki baronice Jela~i~. Stoji na poudarjenilegi in je vidna è od dale~. Cerkev ima centralno obliko in kri`ni tloris z bo~nimakapelama, kvadratnim sveti{~em, zakristijo in oratorijem. Zgrajena je vbaro~nem stilu. Ohranjen je glavni oltar in pri`nica iz ~asa gradnje ter slika ange-la varuha.

Tri fare

72

Vara{tovacV neposredni bliìni naselja Vivodina je zgodovinsko naselje Vara{tovac z ohranje-nimi tradicionalnimi hi{ami iz kamna in lesa z rezbarskimi in barvnimi detajli. BliìnaVivodine daje vasi mo`nost revitalizacije za namen turizma. Leì v naravnem par-ku, s pogledom na vinograde in gozdove v okolju.

@upnijska cerkev Sv. Ivana Krstitelja v StojavniciCerkev se nahaja sredi majhne in slikovite vasi in je obkroèna s pokopali{~em.Kapela je bila zgrajena v 18. st. in obnovljena v 19. st. Je pravokotne oblike, s poli-gonalnim sveti{~em zunaj in zaobljenim znotraj ter zvonikom pred glavnim pro~e-

Vivodina iz zraka

73

ljem. Ohranjen je glavni oltar Sv. IvanaKrstnika iz 18. st. in bo~ni oltar Sv. An-tuna Pustinjaka iz 19. st.

DojutrovicaSlikovito naselje leì med vinogradi,gozdovi in polji. Hi{e v naselju so tradi-cionalne, zgrajene iz kamna in lesa terokra{ene s poslikavami in rezbarijami.Naselje je bilo omenjeno è v 17. stolet-ju, kot last Zrinskih. Nad naseljem stojiùpnijska cerkev Sv. Jurija s pokopa-li{~em.

@upnijska cerkev Sv. Jurija v Doju-troviciIzven naselja Dojutrovica stoji cerkevSv. Jurija, ki je obkroèna s pokopa-li{~em. Po nastanku je cerkev gotska,vendar je pre{la nekaj faz obnove. V18. st. je bila barokizirana, v 19. st.adaptirana in temeljito pregrajena inleta 1904 obnovljena. Cerkev je imelavlogo ùpnijske cerkve za to podro~jevse do izgradnje cerkve Sv. Lovra v Vi-vodini leta 1752.

Ka{tSlika zbitega naselja, z vertikalo zvoni-ka cerkve Sv. Antuna Velikog je opaznaz vseh dovoznih cest. V vasi je ùpnijskidvor in {ola, vidimo lahko tudi neostil-sko oblikovane hi{e z lesenimi dvo-ri{~nimi objekti. V bliìni naselja te~epotok Kurnja~a.

Grkokatoli{ka cerkev Sv. Antuna Ve-likog v Ka{tuCerkev je bila zgrajena leta 1828 poprojektu karlov{kega gradbenika V.Muehlbauerja in obnovljena leta 1907.

Nahaja se v naselju blizu pokopali{~a.

Grkokatoli{ka kapela Sv. Duha v Dan~ulovi}ihCerkev Sv. Duha se nahaja na odcepu glavne ceste proti vasi. Okoli nje je pokopa-li{~e. Cerkev je bila zgrajena v 19. st. Je enoladijska, kvadratne oblike s poligonal-nim sveti{~em in troeta`nim zvonikom pred glavnim pro~eljem.

Bra{ljevicaDo Bra{ljevice vodi iz Ozaljske strani gozdna makadamska cesta, iz Slovenije paasfaltna cesta. Naselje obkroàjo slikoviti travniki in gozdovi ter nekaj vinogradov.

74

V vasi je ùpnijska cerkev Sv. Jurija s pokopali{~em. Tu lahko vidimo tradicionalnehi{e iz 19. st., z neostilskimi obele`ji.

Grkokatoli{ka cerkev Sv. Jurija v Bra{ljeviciNa pokopali{~u nad naseljem je kapela Sv. Duha, ki je bila zgrajena v prvi polovici19. st., obnovljena leta 1904, ko so poslikali notranjost, ter nato {e leta 1960 in1995. Je pravokotne oblike z o`jim poligonalnim sveti{~em in zvonikom pred glav-nim pro~eljem. Ikonostas je neostilski.

Radatovi}iIz sredi{~a naselja je lep razgled na jug proti Kolpi in na sever proti @umberku. Tu jegrkokatoli{ka cerkev Kristusovega rojstva iz leta 1870, ùpnijski dvor, {ola in lovskidom. V {oli je majhna etno zbirka. Vas in ùpa se omenjata è leta 1623, kot najsta-rej{a ùmber{ka ùpa na podro~ju Ozlja.

Cerkev Kristusovega rojstva v Radatovi}ihCerkev je bila zgrajena leta 1870 v stilu zrelega historicizma, obnovljena leta 1958in stoji v naselju.

Drago{evciNaselje leì ob glavni cesti, s terasasto in zbito urejenimi tradicionalnimi hi{ami naobeh straneh ceste. Hi{e so iz kamna, gospodarska poslopja pa iz lesa. Zaradisvoje lepote izstopata hi{i {t. 5 in 17.

Kapela Presvete Matere Bo`je v Drago{evcihNa pokopali{~u izven naselja je bila v 18. st. zgrajena kapela sv. Matere Bo`je. Jepravokotne oblike s polkro`nim sveti{~em in zvonikom pred glavnim pro~eljem.Zvonik ima masivni korpus in piramidasto streho.

Lije{}eSkoraj na meji s Slovenijo se na terasah nahaja zbito naselje, s tradicionalnimi veli-kimi hi{ami, ki so slikovito urejene. Neko~ so bile to plemi{ke hi{e. V vasi je {e ved-no kamnita ìtnica iz leta 1877, velik lesen pod, `ganjarna in stara kova~ija. Nadvasjo je kapela Sv. Jovana in pokopali{~e.

Grkokatoli{ka kapela Sv. Jovana v Lije{}uIzven naselja, poleg pokopali{~a, stoji kapela, ki je bila zgrajena sredi 18. st. Jepravokotne oblike s polkro`nim sveti{~em in zvonikom pred glavnim pro~eljem. V19. st. je bila kapela obnovljena.

4 ��

Gostinstvo Sodec - Bistro JulijaJadranka Sodec s.p.Naselje Borisa Kidri~a 9,8330 Metlika00 386 7 30 59 487, 00 386 41 682 853gostinstvo.sodec�siol.net

Gostilna "Buda~ki"Josip Buda~ki s.p.Ul. Belokranjskega odreda 14,8330 Metlika00 386 7 36 35 200, 00 386 41 779 202budacki.metlika�siol.net

75

Hotel Bela krajinaGostinstvo in turizem Metlika d.o.o.Cesta bratstva in enotnosti 28,8330 Metlika00 386 7 30 58 123, 00 386 7 363 52 80gostinstvo-metlika�gtm-metlika.si

Picerija "Lipa"Cesta bratstva in enotnosti 83,8330 Metlika00 386 7 36 35 130

Gostilna "Gera"Cesta bratstva in enotnosti 114,8330 Metlika00 386 7 36 35 140, 00 386 41 697 864,00 386 41 793 245

Gostilna "Zlata kapljica"Radovica 23a,8330 Metlika00 386 7 30 58 652

Druìnska kmetija VrbanekObre` 1c,47283 Vivodina00 385 47 758 868

Druìnska kmetija Lovre VrbanekaZorkovac Vivodinski 1,47283 Vivodina00 385 47 753 052

Druìnska kmetija FURJANI]Gornji Lovi} 12,47283 Vivodina00 385 47 753 006

Druìnska kmetija Bernadica inZdenko Zoreti}Hodinci 18,47283 Vivodina00 385 47 753 155

Druìnska kmetija Davorka in LovroVrbanekPetru{ Vrh 6,47283 Vivodina00 385 47 753 145

Druìna Gusi}Stojavnica 23,47283 Vivodina00 385 47 753 074

Druìnska kmetija CerjanecStojavnica 1,47283 Vivodina00 385 47 753 099

Obiteljsko gospodarstvo PulezBudim 16, 47283 Vivodina00 385 47 753 167

Druìnska kmetija Furjani}Furjani} 15,47283 Vivodina00 385 47 758 787

Druìnska kmetija FrlanVivodina 3,47283 Vivodina00 385 47 753 111

Gostilna VivodinaMarija FrlanVivodina 3, 47 283 Vivodina00 385 47 753 111, 00 385 47 757 847

Druìnska kmetija Makar DarkoBra{ljevica 27,47284 Ka{t00 385 47 755 014

Druìnska kmetija RudmanFurjani}i 11,47283 Vivodina00 385 47 758 851

Druìnska kmetija Gu{tinVr{kovac 54,47283 Vivodina00 385 47 753 056

Druìnska kmetija Vrbanek MirkoVivodina 13,47283 Vivodina00 385 47 753 011

76


Boàkovo: Kra{ki jami Zdenc in VidovecBoàkovo se razteza na robu re~ne terase, pod katero se je Kolpa vrezala v globo-ko re~no dolino z visoko Magdalensko skalo. Vzhodno od vasi Boàkovo se odpira-ta zanimivi kra{ki jami Vidovec in Zdenc. Obisk obeh jam je moèn le v spremstvujamarjev. Na podro~ju je speljana u~na pot. Informacije dobite v vasi Boàkovo.

Vinomerski steljnikiOb cesti med Metliko in Dra{i~i so lepo urejeni in vzdrèvani steljniki – podro~je po-raslo z belo brezo in orlovo praprotjo.

Lipe na KrasincuPred cerkvico sv. Antona se nahajajo {tiri lipe. Najdebelej{a meri v obsegu 400 cm.

Lovi} Prekri{kiSkozi {irok terasast prostor livad in travnikov pridemo do Lovi}a Prekri{kega. Na-haja se na izpostavljeni legi, v naravnem parku s pogledom na Kolpsko dolino inkra{ke gozdnate povr{ine.

Steljnik – bela breza in orlova praprot

77

@upnijska cerkev Sv. Krià v Lovi}u Prekri{kemIzven naselja, ob gozdnih obronkih, je na pokopali{~u kapela Sv. Krià. Zgrajena jebila v 17. st., v 18. st. je bilo sezidano novo sveti{~e, v 19. st. pa je bil dograjen zvo-nik in restavrirana notranjost.

Gornji Lovi}Manj{e naselje z ohranjenimi lesenimi gospodarstvi in kamnitimi zidovi v bli`njih vi-nogradih. Iz kraja je zelo lep pogled na Vivodino.

Cerkev v Lovi}u Prekri{kem

78


Vinska turisti~na cesta {t. 5, metli{ki vinorodni podokoli{Metli{ka vinska cesta pelje po slikoviti pokrajini vinogradov in zidanic od Veselicenad Metliko preko Radovice do slovensko – hrva{ke meje, drugi krak pelje iz Metli-ke preko Vido{i~ev in Dra{i~ev do Krma~ine, ki je pri slovensko – hrva{ki meji, tretjidel pa je kro`no speljan od Veselice preko Grabrovca in Bu{inje vasi skozi Lokvicoin Trnovec do Metlike. Preko dvajset ponudnikov na tej vinski cesti po dogovorusprejme goste. Informacije dobite v TIC Metlika.

@upnijska cerkev Sv. Franje Ksaverskega v Gornjem Lovi}uIzven naselja, med vinogradi, je kapela iz leta 1747. Je ena redkih sakralnih gra-denj centralnega tipa z oktagonalnim sveti{~em, zakristijo iz 18. st. in zvonikompred glavnim pro~eljem.

Dvori{te VivodinskoNaselje se nahaja med odcepoma z glavne ceste, okoli naselja pa so polja in goz-dovi. Je slikovito naselje, z velikimi hi{ami, nekaterimi starimi preko 200 let. Vas jedobro povezana s Kra{i}em in ostalimi naselji ozaljskega prostora, a redkonaseljena.

Hrastovica VivodinskaPo makadamski gozdni poti pridemo do zapu{~ene vasi. Nekatere hi{e v vasi sostare do 200 let. Vas je nastala è v 17. st. in je spadala med imetje Zrinskih. Leì vnaravnem parku in je zanimiva to~ka na planinski poti po @umberku.

79

Turisti~na kmetija BajukNevenka BajukRadovica 928330 Metlika00 386 7 36 35 700

Kmetija odprtih vratNada Simoni~Dra{i~i 568330 Metlika00 386 7 30 58 185

Turisti~na kmetija Matkovi~Janez Matkovi~Gornja Lokvica 22a8330 Metlika00 386 7 30 50 394

Druìna Mavreti~Dra{i~i 2b8330 Metlika00 386 7 30 58 644

Izletni{ka kmetija [ukljeJoè [ukljeTrnovec 228330 Metlika00 386 7 30 59 164

Druìnska kmetija Ivan in Zdenko@ab~i}Lovi} Prekri{ki 24,47283 Vivodina00 385 47 732 151

Druìnska kmetija Gra{aGorniki 13,47283 Vivodina00 385 47 758 766

Druìnska kmetija @ab~i} JankoLovi} Prekri{ki 65,47283 Vivodina00 385 1 62 70 177


Kamp Primostek ob KolpiNaselje Borisa Kidri~a 9,8330 Metlika00 386 7 30 58 528, 00 386 41 682 853gostinstvo.sodec�siol.net

Kamp BrezaGostinstvo in turizem Metlika d.o.o.Cesta bratstva in enotnosti 28,8330 Metlika00 386 7 363 52 80, 00 386 7 30 58 123,00 386 7 363 52 81gostinstvo-metlika�gtm-metlika.si

Oddajanje sob Dragica HerakUl. Marjana Kozine 3,8330 Metlika00 386 7 30 60 422

Ivanka BajukRadovica 35a,8330 Metlika00 386 7 36 35 160, 00 386 7 36 35 160

Apartma Brodari~Rosalnice 65,8330 Metlika041 808 044, 040 361 246brodaric1�volja.net

80

8animivosti

Nakup izdelkov doma~e obrti

TIC MetlikaMestni trg 18330 Metlika00 386 7 36 35 470tdvigred.metlika�siol.netV TIC-u lahko kupite belokranjske

pisanice, drsanke in ostale izdelkedoma~e obrti.

Belokranjski muzejTrg svobode 48330 Metlika00 386 7 30 63 370, 00 386 7 30 58 177belokranjski.muzej�guest.arnes.si

Belokranjske pisanice

Drsanke

81

Dra{i~ko Orehovo oljeSadjarstvo Pe~ari~Dra{i~i 298330 Metlika00 386 7 30 58 093, 00 386 41 785 595

Belokranjske pisaniceMihaela Gregor~i~[estova ul. 78330 Metlika00 386 7 30 59 472

DrsankeMilena Stare{ini~Ravnace 58331 Suhor00 386 7 30 50 082

Urbanova potUrbanova pot nas iz Metlike (Pungart,166 m) popelje v podeèlski svet, kjerse na 6300 m dolgi kro`ni poti, kive~inoma poteka med vinogradi, ponu-ja lep razgled na {tevilne zidanice,tipi~na in simboli~na zaveti{~a Belo-kranjcev. Posebnost na poti je cerkevsv. Urbana (ali Vrbana, kot ji pravijodoma~ini) (329 m), zavetnika vinsketrte. Kdaj to~no je bila zgrajena, niznano.

Vinska vigred, Metlika, mesec maj,informacije v TIC Metlika

S kolesom na vinski vigredi

82

… v deèli {kratov



TIC Novo mestoNovi trg 6, 8000 Novo mesto00 386 7 39 39 26300386 7 33 22 512tic�novomesto.siwww.novomesto.si

TIC [entjernejDr~a 1, 8310 [entjernej00 386 7 337 76 80, 00 386 41 639 191,00 386 31 639 191

Op}ina @umberakKostanjevac 5, 10455 KostanjevacPon.-Pet. od 800 - 150000 385 1 6272 24000 385 1 6272 186opcina.zumberak�hi.hinet.hr



Vilinska kolesarska pot – del v ob~ini @umberak

a) Kostanjevac – @eljezno @umbera~ko – Hartje – Petri~ko selo (11,4 km)

b) Petri~ko selo – Toma{evci – So{ice – Gornji O{trc – Tup~ina – Kostanjevac(22,2 km)

[entjernej – Vol~kova vas – Rakovnik – Mali ban – Javorovica – Mir~ev kri` –Blaèvo brdo – So{ice

[entjernej – Vol~kova vas – Rakovnik – Mali ban – Pleterje – Gorenje Vrhpolje –Cerov log – Gaj – [kofovka – Krvav kamen – Gospodi~na – Trdinov Vrh

Trdinov vrh (foto: Andrej Bartelj)

83

Trdinov vrh – Krvav kamen – [kofovka – Gabrje – Velike brusnice – Dolnji Suhadol– Tolsti vrh – Hrastje – Orehovica – Gorenja Stara vas – [entjernej

Trdinov vrh – Sv. Gera – Gudalji – Radatovi}i – Pilatovci – Brezovica – Gabrovec– Metlika

Trdinov vrh – Sv. Gera (1178 m) – Trata – So{ice – Sopote – Toma{evci – Pe-tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te – Pogana Jama – Opatova Gora – Blaèvo Brdo –Mir~ev Kri` – Javorovica

Trdinov vrh – Sv. Gera (1178 m) – Trata – So{ice – Sopote – Toma{evci – Pe-tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te – Pogana Jama – Opatova Gora – Blaèvo Brdo – Vo-dice (planinski dom) – Sv. Gera – Trdinov vrh

3 Pohodne poti


Gabrje – Jugorje – Gospodi~na – Miklav` – Javorovica (dve varianti, evropskape{pot E-7 in Trdinova pot) – Pleterje

Gospodi~na – Jugorje – Gorenji Suhadol – Dolenji Suhadol – Tolsti Vrh – GracarjevTurn

Gabrje – Jugorje – Gospodi~na – po Trdinovi poti – Trdinov Vrh (pot gre ob dràvnimeji)

Trdinov vrh – Sv. Gera(1178 m) – Trata – So{ice –Sopote – Toma{evci – Pe-tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te– Pogana Jama – OpatovaGora – Blaèvo Brdo –Mir~ev Kri` – Javorovica

Trdinov vrh – Sv. Gera(1178 m) – Trata – So{ice –Sopote – Toma{evci – Pe-tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te– Pogana Jama – OpatovaGora – Blaèvo Brdo – Vodi-ce (planinski dom) – Sv.Gera – Trdinov vrh

Trdinov vrh – Sv. Gera –So{ice – jama Jazovka – So-potski slap – Vodice (planin-ski dom) – Je~mi{}e (kraljicabukev) – Gri~ – Petri~evoselo – Mrzlo polje – Kordi}i

(foto: Andrej Bartelj)

84

Trdinov vrh – Sv. Gera – So{ice – jama Jazovka – Sopotski slap – Vodice (planin-ski dom) – Je~mi{}e (kraljica bukev) – Pogana Jama – Opatova Gora

Hrastje – Cerov log – Huda Pe~ – Miklav` – Krvav kamen – Gospodi~na

Pleterje – Pleterje – kro`na pot okoli kartuzijanskega samostana dolga 4,5 km

Planinska pot po @umberku – del, ki leì znotraj turisti~ne conePlaninsko dru{tvo “Tre{njevka – Monter” iz Zagreba je prevzelo vodenje Planin-skih poti po @umberku. Cela pot je dolga okoli 75 km in ima 12 kontrolnih to~k. Zno-traj turisti~ne cone se nahaja del planinske poti od Hartja preko Sv. Gere (Trdino-vega vrha) in Sekuli}a do So{ic, to je od KT 5 do KT 12. Kontrolne to~ke znotraj tu-risti~ne cone: KT-5 Hartje, KT-6 Stari grad – Draga, KT-7 Sopotski slap, KT-8 Pla-ninski dom Vodice (P.D. “Dubovac” Karlovac), KT-9 Sveta Gera, KT-10 Planinskidom “Boris Farka{” (P.D. “Tre{njevka – Monter”) v Sekuli}ih, KT-11 Zeleni vir, KT-12 So{ice. Zaradi mo`nosti dostopa po cesti, se lahko planinsko pot za~ne vSo{icah ali Sekuli}u. Pot je ozna~ena z markacijami in dodatno ~rko M

Pot Kraljice Bukve – del, ki leì znotraj turisti~ne coneZnotraj Turisti~ne cone se nahaja del poti od So{ic do Petri~kega Sela. Pot seza~ne v So{icah in gre proti jami Jazovki po asfaltni cesti ob poljih. Ob koncu vasigre pot proti gozdu in mimo zapu{~enih pa{nikov vodi do kriì{~a proti jami Jazov-ki. Pot nadaljujemo po asfaltni cesti do vasi Sopota in pri razpelu zavijemo levo docerkve, nato pa se pot odcepi in nas vodi do Sopotskega slapu ali PD Vodice. Pot kSopotskemu slapu se spusti na makadamsko cesto. Na kriì{~u lahko nadaljujemoproti PD Vodice. Od planinske ko~e gremo po makadamski cesti proti Ja~mi{~u.Pri Rajskih vratih vidimo zapu{~en kamnolom in razgledno to~ko. Iz Je~mi{~a na-daljujemo proti LD Kalje, Gri~u in Petri~kem Selu.

85

Karlova{ka obilaznica „Pot po @umbera{ki gori“ – del, ki leì znotraj turisti~neconePot je v letu 1958 zasnovalo planinsko dru{tvo „Dubovac“ Karlovac in je ozna~enaz markacijami. Del steze, ki je v turisti~ni coni, vodi skozi kraje Petri~ko Selo – Gri~– Je~mi{te – Vodice (Planinski dom) – Tratine – Boljara – Sv. Gera – Cvjeti{e – (va-rianta preko Sekuli}a) – Cvjeti{e – Radina Vas – Sr{i}i – Kamanje.


Grkokatoli{ka cerkev sv. Cirila in MetodaGrkokatoli{ka cerkev Sv. Cirila in Metoda, ki se nahaja v Metliki, je ena izmed dvehcerkva grkokatoli{ke vere v Sloveniji. Druga, sv. Svetica s pokopali{~em, se naha-ja v Dragah pri Suhorju. Cerkev je bila zgrajena leta 1903, v njej je prostora za prib-li`no 50 oseb. Tukaj{nji grkokatoli{ki duhovnik je edini slovenski ikonopisec.

Pri »Tovarni« ali »Fabriki«Tu je stala àga. V »Tovarni« ali »Fabriki«, kot so jo imenovali, so bili zaposleni de-lavci iz bli`njih vasi. @eleznica je vodila od »Fabrike« mimo Gospodi~ne do Temne-ga Lica. Med vojno je bila v obratnih prostorih àge partizanska javka in zbirnabaza.

Izvir Gospodi~nePod domom je izvir studenca Gospodi~na, ki je postal znan po Trdinovih Bajkah inpovestih o Gorjancih.

Krvav kamenJe ve~ja skala, ki ima z bli`njo okolico ime Krvavi kamen. Janez Trdina omenjazgodbe o tem kamnu, ki je doìvel krvoprelitje bratovske krvi, kar naj bi se poznalona kamnu {e danes.

Izvir Gospodi~ne (foto: Andrej Bartelj)

86

PendirjevkaPoleg Kobile je najgloblji potok.V preteklosti so bili na njem {te-vilni mlini. Pobo~ja njene dolineso strma, prevladujejo naklonimed 30 in 45º.

MinutnikJe kra{ki presihajo~i izvir ali za-ganjalka, ki je eden redkih v Slo-veniji. Pretok vode v izviru sespreminja v pravilnih ~asovnihpresledkih od 0,5 do 1,5 l/s.

JavorovicaJe najvi{je leè~e naselje vosrednjem delu Gorjancev. Obvasi je spomenik borcem IV. ba-taljona Cankarjeve brigade, kiso padli na Javorovici v nepo-sredni borbi z okupatorjem.Razvaline cerkve sv. O`bolta sopreurejene v spominsko veìcov ~ast padlim borcem.

Kartuzija PleterjeKartuzija Pleterje je edini {e delujo~i kartuzijanski samostan v Sloveniji, ki ga je us-tanovil grof Herman II. Celjski leta 1407. Samostan je bil razpu{~en è leta 1595,

Janez Trdina (foto: Andrej Bartelj)

Kartuzija Pleterje

87

vendar je leta 1899 kartuzijanski red ponovno kupil nekdanja posestva in pozidalnov samostan. Od prvotnega kompleksa se je ohranila stara gotska cerkev, pos-ve~ena leta 1420, ki je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi. Ob parki-ri{~u stoji muzej na prostem, kjer je mo`no videti arhitekturo in na~in ìvljenja ljudiiz {entjernejske doline iz preteklih obdobij.

Doljani @umbera~kiNaselje z mreò ulic s terasasto leè~imi majhnimi in slikovitimi hi{ami iz za~etka19. st.

Sekuli}iOb glavni cesti, ki vodi do najsever-nej{e to~ke @umber{kega pogorja,se nahajajo Sekuli}i. Tu je planinskidom »Monter«. Njegova lega je pri-merna za razli~ne oblike turizma,planinarjenje, smu~anje, {olo v na-ravi in nabiranje rastlin in gozdnihplodov.

Rajakovi}iMajhna, arhai~na, slikovita, a za-pu{~ena vas, ki leì v gozdem pre-delu. Tu najdemo nekaj hi{ zgraje-nih iz kamna. Idili~nost in slikovitostdaje prostoru potok Su{ica, ki imave~ izvirov.

Jesenski plodovi v @umberku

Kranjska lilija

88

Grkokatoli{ka cerkvica Sv. Ilije na Sv. Geri (Trdinovem vrhu)Na najvi{ji to~ki @umber{ke gore je bila v 15. st. zgrajena gotska cerkev Sv. Ilije. Dodanes so se ohranili le obodni zidovi, tla in oltar, ki so konzervirani in predstavljeni znovo, leseno konstrukcijo, ki prekriva ostanke cerkve.

So{iceVas So{ice se nahaja sredi polja preko katerega te~e potok Jarak. Proti severu seteren dviga, proti jugu pa se odpira dolina. Sestavljena je iz dveh enot. V eni so cer-kev, {ola in samostan, v drugi pa tradicionalne hi{e. Vas je bila prvi~ omenjena leta1249 v Bernardovi darovnici za cisterijanski samostan v Kostanjevici.

Cerkev Sv. Ilije na Sv. Gera

89

Tradicionalna hi{a v @umberku

Grkokatoli{ka cerkev Sv. Petra in Pavla v So{icahCerkev je zna~ilen primer baro~ne sakralne arhitekture @umberka iz druge polovi-ce 18. st. Je enoladijska s poligonalnim sveti{~em in masivnim zvonikom predglavnim pro~eljem. Ohranjen je izvirni inventar.

Samostan sester bazilijank v So{icahZgrajen je bil v obdobju od 1937 do 1939 s hi{no kapelico Presvetega JezusovegaSrca. Med drugo svetovno vojno so morale sestre samostan zapustiti. Samostan jebil, tako kot ùpni{~e, {ola in ob~ina, oropan ter po`gan. Po vojni so se sestre vrni-le v vas in samostan obnovile. V njem je etnografska zbirka predmetov z @um-ber{kega podro~ja.

Kapela blaène Device Marije v So{icahKapela je bila zgrajena v obdobju od 1821. do 1828. leta, gradil pa jo je karlov{kigraditelj utrdb Vincent Muelbauer. Nahaja se v naselju ob grkokatoli{ki kapeli Sv.Petra in Pavla. Je enoladijska, pravokotne oblike z o`jim poligonalnim sveti{~em inzvonikom pred glavnim pro~eljem.

Kapela Sv. Antona Pu{~avnika v So{icahNahaja se v naselju na kriì{~u poti. Zgrajena je bila med 1887. in 1895. letom in jepravokotne oblike.

Grkokatoli{ka pokopali{ka kapela Blaène Device Marije v SopotahStoji na pokopali{~u izven naselja. Je enoladijska, ima poligonalno sveti{~e in zvo-nik pred pro~eljem. Zgrajena je bila leta 1873.

Grkokatoli{ka kapela Sv. Cirila in Metoda v Keki}ihCerkev je bila zgrajena leta 1933.

90

Stari grad @umberski –»Keki} gradina« pri Keki}ihJugozahodno od Toma{evca, nad pritokoma Kup~ine, stoji stari grad, ki je v zgo-dovinskih spisih poimenovan kot «Sicherberch» è leta 1296. Arheologi so odkriliostanke cerkvene stavbe, dana{nje cerkve Sv. Krià, ki se omenja è leta 1334.Od 13. st. je bil v lasti koro{kih vojvod. Vse do tur{kih ~asov je menjal lastnike, ki soga v ~asu naseljevanja Uskokov v 16. stoletju zapustili.

Gr{kokatoli{ka kapela Svete trojice v Toma{evcihKapela je bila zgrajena je bila v 20. st. ob cesti, ki vodi v vas.

Zima v @umberku

91

@upnijska cerkev Sv. Mihovila inùpni{~e v KaljahSrednjeve{ka cerkev z gotskim sve-ti{~em. Barokizirana je bila v 17. st.,raz{irjena pa v 19. st., ko je bil dozidanzvonik pred pro~eljem in zakristija. Imaladjo pravokotne oblike z o`jim, pravo-kotnim sveti{~em.

@upnijska cerkev Sv. Petra in Pavlaz ùpni{~em v @umber{kem MrzlempoljuNa mestu starej{e poru{ene cerkve jebila leta 1666 zgrajena ùpnijska cer-kev. Ima ladjo pravokotne oblike z o`jimpoligonalnim sveti{~em in zvonikompred pro~eljem, ki je bil sezidan v 20. st.Cerkev so {irili in dograjevali, a kljubtemu je ohranjen del sveti{~a starecerkve. V bliìni cerkve se nahaja staroùpni{~e, ki je bilo zgrajeno v 18. st. inpripada tradicionalno grajenim objek-tom iz kamna in lesa.

Planota Mrzlo poljeNa vi{ini 550-600 metrov nadmorskevi{ine se razprostira planota s polji, liva-dami in lepim razgledom. V naseljih nahribih {e ìvijo prebivalci, ki z obdelova-njem zemlje skrbijo za kulturno krajino.Stara {ola Mrzlo polje je zaradi pomanj-kanja u~encev zaprta.

Planota So{i{ko poljePredstavlja pokrajino z razdrobljenoposestjo in potokom Jarak ter So{icamiin Re{tovim. Leì na nadmorski vi{iniokoli 500 metrov.

Naravni park @umberak in Samoborsko pogorjeNaravni park @umberak leì na nekaj lo~enih, reliefno poudarjenih prostorskih eno-tah: @umberska gora, Samoborska gora in Ple{ivica. Hrbet @umberka predstavljaplanota, ki je med Stojdrago in Gornjo vasjo naseljena tudi na 700 metrih nadmor-ske vi{ine. Glavni vodotoki so Bregana, Kup~ina in So{ica na vzhodnem delu terpotok Kamenica z manj{im vodotokom na zahodnem delu. Za @umber{ko pogorjeje zna~ilna kombinacija gozda in prostranih livad.

92

3 Gostinska ponudba

Vinoto~ Dr~aDr~a 178310 [entjernej00 386 7 308 24 50, 00 386 31 363 064

Okrep~evalnica Dom pri MiklavùPerman d.o.o.,Cerov log 150 (Gorjanci),8310 [entjernej00 386 50 628 247

Gospodi~naDom Vinka Pader{i~a (planinska ko~a spreno~i{~i)Gospodi~na 108321 Brusnice00 386 7 302 49 20, 00 386 31 784 867

Restavracija SlapMilan Radi}10457 So{ice00 385 1 62 97 505, 00 385 1 62 97 605

Buffet Radi}-IlasDruìna Radi}So{ice 15, 10 457 So{ice00 385 1 62 97 518

Buffet @umberakZdenko [iljakSo{ice 17, 10 457 So{ice00 385 1 62 97 537


Suhor (spominske plo{~e)Med drugo svetovno vojno je bilo na Suhorju veliko pomembnih dogodkov, na karnas opozarjajo spominske plo{~e, vzidane na sedanjem po{tnem poslopju. Pred os-novno {olo stoji kamnit steber v spomin na zbor Tom{i~eve, [ercerjeve in Bra~i~evebrigade, ki so iz Suhorja krenile na zgodovinski pohod prek Hrva{ke na [tajersko.

Grad PreèkDvorec ima od leta 1833 do 1840 poseben pomen v slovenski kulturni zgodovini,ko je za nekaj ~asa postal lastnik Pre{ernov najtesnej{i prijatelj Andrej Smole.

Planinska ko~a na Gospodi~ni (foto: Andrej Bartelj)

93

Gracarjev TurnDvorec je ohranjen objekt iz 15. Stoletja, ki so ga sezidali Gracarji. Omeniti veljatudi Rudeè, ki so na gradu gospodarili v 19. stoletju in ve~krat gostili JanezaTrdino.

JezerniceManj{e naselje na odcepu z glavne ceste je ohranilo svojo izvirno strukturo in arhi-tekturo. V bliìni je bila prazgodovinska nekropola. Izven vasi je kapela Sv. IlijeProroka.

Gr{kokatoli{ka kapela Sv. Ilije Proroka v JezernicahZgrajena je bila leta 1895. V zvoniku ima dva zvonova z liki Sv. Ilije in Sv. Nikole.Manj{i zvon je iz leta 1775.

Gr{kokatoli{ka kapela Sv. Ivana Krstitelja v Viso~ahNahaja se na pokopali{~u, na dominantnem prostoru. Zgrajena je bila leta 1905.

Kapele in razpela v Viso~ahOznake v prostoru in kriì{~ih, ki dajejo ljudem varnost in blagoslov na njihovi poti.

Dvorec {kofa ôlni}a v Tup~iniEnonadstropen dvorec, ki ima v notranjosti kapelico, je bil zgrajen leta 1756. Naha-ja se izven naselja in je enostavno oblikovana baro~na gradnja.

CernikMalo naselje, ki je prvi~ omenjeno leta 1249. Ohranjenost in usklajenost gradnje inmateriala daje vasi visoko spomeni{ko vrednost.

Kapela Sv. Jelene v CernikuMala kapela je bila zgrajena leta 1920 in stoji v sredi{~u vasi. Ima pravokotno obli-ko. V njej je oltar Sv. Jelene.

Kapela Sv. Roka v Kup~ini @umberskiKapela je bila zgrajena v 18. st. in bila v lasti cistercijanov iz Kostanjevice. Izvirno jebila pravokotne oblike, s poligonalnim, o`jim sveti{~em, ki je bil v 19. st. zamenjanz zvonikom, dograjeno pa je bilo tudi preddverje.

@upnijska cerkev Sv. Nikole in ùpnijski dvor ter steber sramu v @umberkuIzven naselja je v dolini gradbeni sklop ùpnijske cerkve, ùpnijskega dvora, stebrapred cerkvijo in gospodarskih poslopij, ki pa se ne uporabljajo. Gradnja prve cerkvesega v 14. st., na istem mestu pa je bila v 17. st. zgrajena dana{nja cerkev. Imagotske elemente.

Spominski steber Nikolasu Ritterju von Waymannu izven naselja @amarijeNa razcepu poti pri @amariji stoji spominski steber iz 19. st., ki je narejen iz klesa-nega kamna s plo{~o, na kateri je napis: DEMM K. K. OBERSTEN NIKOLAUSRITTER VON WEYMANN ZUM ANDENKEN GEWIDTMET IM JAHRE 1853.

Rojstna hi{a Petra Skoka v Jurkovem seluHi{a je bila zgrajena v drugi polovici 19. st. kot enoeta`na hi{a z visoko streho. Pe-ter Skok je bil lingvist in avtor etimolo{kega slovarja hrva{kega in srbskega jezika.

94

Leseni mlin na potoku Kup~ina v Jurkovem seluStavba pravokotne oblike na kamnitih tleh, s strmo streho in ohranjenim mlinskimmehanizmom in mlinskim kolesom. Je eden redkih ohranjenih mlinov na {ir{empodro~ju ob~ine @umberak.

Kapela Matere Bo`je àlostne v KostanjevcuKapela, ki jo je zgradil baron Krsto Deli{imunovi} v 17. st. na svojem posestvu, senahaja nad naseljem. Izvirna kapela je bila majhna, v 19. st. pa je bila dograjena inbarokizirana. Ohranjen je glavni oltar iz 17. st.

Leseni mlin na potoku Kup~ina v KostanjevcuJe mlin starej{ega tipa, pravokotne oblike, lesen izgradnje in ima ohranjen mlinskimehanizem. Je eden redkih ohranjenih mlinov v celotnem @umberku.

Rojstna hi{a Tadije Smi~iklasa v Re{tovem @umber{kemNa izhodu iz vasi, ob cesti, stoji rojstna hi{a zgodovinarja in politika, prista{a Stros-smayerja in Ra~kega, ki je ìvel v drugi polovici 19. st.

Potok Kup~ina

4 ��

Gosti{~e "Na Hrastu"Antonija Brunskole s.p.,Hrast 1,8331 Suhor00 386 7 30 50 646, 00 386 7 30 50 647,00 386 31 329 838

Gostilna "Majs"Tatjana Popovi~ s.p.,Hrast pri Jugorju 24,8331 Suhor00 386 7 30 50 616, 00 386 7 30 50 617,00 386 41 688 068

Gostilna "Peter Badovinac"Peter Badovinac, s.p.,Jugorje pri Metliki 5,8331 Suhor00 386 7 30 50 133, 00 386 7 30 50 133,00 386 31 369 755

Bistro KavalVelike Brusnice 138321 Brusnice00 386 7 308 56 23, 00 386 7 308 54 01,00 386 31 330 741

95

Hudoklin Franc GostilnaLoka 218321 Brusnice00 386 7 308 59 19, 00 386 41 358492

Prepih d.o.o. restavracijain okrep~evalnicaGornja Te`ka Voda 19,8322 Stopi~e00 386 7 308 02 20, 00 386 7 308 9404

Vinoto~ Turk AnaStopi~e 35 A8322 Stopi~e00 386 31 645 086

Gostilna Majzelj - Majzelj Ga{pers.p.Trg gorjanskega bataljona 5,8310 [entjernej00 386 7 308 10 14

Gosti{~e pri Slavcu - Turk Stanislavs.p.Gorenji Maharovec 13,8310 [entjernej00 386 7 308 13 44

Turisti~na kmetija Pri Martinovih -Marta in @an KrhinGorenje Gradi{~e pri [entjerneju 7,8310 [entjernej00 386 7 307 13 94

Kmetija Ko{akDolenji Maharovec 21,8310 [entjernej00 386 7 308 22 66

Gostilna Pri RomanuLoka 218321 Brusnice00 386 7 308 59 19

Rangus d.o.o., Mlinarstvo in trgovinaDolenje Vrhpolje 158310 [entjernej00 386 7 307 16 17

Drobe` Drago - RibogojnicaGor. Gomila 28310 [entjernej00 386 7 30 72 033, 00 386 41 645 298

Komercialno {portni ribnikiDruìna De{koKostanjevac bb, 10 455 Kostanjevac00 385 1 62 72 060

Ribogojnica @amarijeDrago Deli{imunovi}@amarije 1, 10 455 Kostanjevac00 385 1 62 72092

Ribniki druìne Vrabac@umbera~ka Kup~ina, 10 455 Kostanje-vac00 385 1 62 72 138

Kme~ki turizemStani{i}O{trc,10 455 Kostanjevac00 385 1 62 97 099, 00 385 1 62 97 100

Buffet TenaZoran NovoselTup~ina 2,10 455 Kostanjevac00 385 1 62 97 038

96


Buffet @umberak – najem sobZdenko [iljakSo{ice 17, 10 457 So{ice00 385 1 62 97 537

Jahalna {ola

Pleterska klet

ApartmajiRestavracija SlapMilan Radi}So{ice, 10457 So{ice00 385 1 62 97 505, 00 385 1 62 97 605

8animivosti

Nakup izdelkov doma~e obrti

Kartuzija PleterjeDr~a 18310 [entjernej00 386 7 308 12 25, 00 386 7 337 12 19,00 386 41 639 191

SO[ICEEtnografska zbirka v samostanu Sesterbazilijank, kjer hranijo tradicionalneuporabne predmete z ùmberskegaokolja.

9port in rekreacija

Izposoja in servis koles[tangelj Peter S.P.,^rmo{njice 7,8000 Novo mesto,00 386 7 30 80 333, 00 386 41 745 814,

Jahalna {olaHosta Andrej - Jahalna {ola s.p.Sela pri [entjerneju 68310 [entjernej00 386 7 308 10 34



Documents

Po Kolpi in Gorjancih - Pavlin.sipavlin.si/kolo/TC_Po_Kolpi_in_Gorjancih-slo.pdf · 2014-09-12 · 3 SlovenijainHrva{ka,de`elinason~nistraniAlpinobKvarnerju,imatabogato skupno zgodovino