Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Podčetrtek, 29. september 2011 Dr. Stanka Preskar

Udejanjanje fleksibilnega predmetnika v območnih

enotah/praksi

Fleksibilni predmetnik in aktualni izzivi osnovne šoleStrokovni posvet

2

VLOGA UČITELJA VLOGA UČENCA

TRANSMISIJA ZNANJA OD UČITELJA NA UČENCA

NEKOČ

TRADICIONALNI POUK

3

DANES - DRUGAČEN ODNOS MED UČENCEM IN UČITELJEM

Učitelj prevzema vlogo mentorja, ki pripravlja in usmerja učni proces.

Individualne potrebe učencev.Pozna, kaj motivira učence za učenje.Ve, kako pridobivajo miselne navade.

Učenci prevzemajo odgovornost za lastno učenje oz. se jih spodbuja, da med učenjem uporabljajo raznovrstne miselne procese.

Metakognicija.

Področja učenja: deklarativno, proceduralno in uporabno znanje.

4

VLOGA UČITELJA IN UČENCA –UČNA AKTIVNOST

RAZISKOVALNO IN PROBLEMSKO UČENJE

SKUPINSKO DELO IN SODELOVALNO UČENJE

INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA

VKLJUČEVANJE EKSPERIMENTALNEGA

DELA

METODA UČNEGA RAZGOVORA

DOMAČE NALOGE

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA

TEHNOLOGIJA - IKT

ZAKAJ FLEKSIBILNA ORGANIZACIJA POUKA?

REŠITVE

1.Pouk poteka strnjeno (blok ure), „legalizacija“ stanja.

2.Šole iščejo rešitve v drugačni organizaciji, opažamo prve zametke drugačnih

didaktičnih rešitev.

3.Fleksibilna organizacija je posledica potreb, ki so nastopile zaradi drugačnih

metod in oblik poučevanja.

VLOGA OBMOČNIH ENOT PRI UVAJANJU FP

1. Podpora mentorskim ravnateljem: - usposabljanja ravnateljev za spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela - spodbujanje kolegialnih hospitacij in spodbujanje razvoja dobre prakse - spremljanje učiteljevega dela-strokovni razvoj

2. Zaznavanje potreb šol in nudenje strokovne podpore.

3. Pomoč pri organizaciji in izvedbi strokovnih srečanj mentorske mreže: - primeri prakse-hospitacije - medpredmetno načrtovanje in poučevanje - različne didaktične strategije - prenos izkušenj na šole, ki nimajo FP

Najbolj pogoste predstavitve šol:

dnevi/tedni dejavnosti

ustvarjalne delavnice za nadarjene učence

timsko (sočasno) poučevanje

strnjene oblike poučevanja enega predmeta (n.pr. tri zaporedne ure)

KAKO SO OCENILI POUK ?

UČENCI motivirani za delo več so delali sami – aktivni, iskali so svoje poti pri reševanju problemov, pokazali so svojo kreativnost pouk je bil drugačen

UČITELJI možno uresničevanje ciljev iz UN tudi drugih predmetov povezava različnih predmetnih področij – včasih težava po vertikali veliko usklajevanj in sprememb organizacije dela

PREDSTOJNIKI za spremljavo pouka se je potrebno usposobiti spremljanje vzgojno-izobraževalnega procesa in pouka je povezano z

odgovornostjo ravnatelja in učitelja opazovanje pouka je povezano z izboljševanjem pouka oz. kakovosti šole pri pouku smo zaznali prekomerno enosmerno komunikacijo učitelj-učenec učitelji in ravnatelji se pogosto zadovoljijo z delno izvedbo določene metode

in oblike dela šole, ki nimajo FP iščejo izgovore predvsem v „težavnosti“oblikovanja urnika

ZAKAJ BI SE UDELEŽILI TEMATSKIH DELAVNIC?

prispevki bodo govorili o analizi vpliva pedagoškega vodenja na kakovost pouka

analizirali bodo prednosti in slabosti ter razloge za (ne)uvajanje FP

predstavljena bo vloga ravnatelja pri spremljavi pouka in pri podpori avtonomije učitelja

predstavljene bodo izkušnje šol, ki uvajajo FP (sprememba metod in oblik dela, aktivna vloga učencev pri pouku, oblike diferenciacije …)

Poučevanje v šoli je zahtevno delo in potrebuje kompetentnega

učitelja, da lahko sledi tokovom časa in premaga mnogo ovir;

pa vendar „težko ve,“ kaj ga čaka na poti do cilja.

Poti do cilja je veliko, zato vas vabim v delavnice, kjer jih bomo iskali skupaj!

Hvala za vašo pozornost!