podred Symphyta • podred Apocrita - bf.uni-lj.si · Podred Nematocera Družina Sciaridae Rastlinjakovažalovalka (Bradysiapaupera) • Škodljivec gob in šampinjonov • Imagido

Hymenoptera• podred Symphyta

(rastlinske ose)

• 100.000 vrst (svet), 10.000 vrst (srednja Evropa) oz. prek 3.000 vrst (SLO)• glava precej velika glede na telo• dva para prozornih, kožastih kril (prednja so večja od zadnjih)• grizala ob ustih in sesalo (lizalo) za sesanje medičine• samice imajo leglico• ličinke so pagosenice• koristnost vrst (opraševalci, plenilci, parazitoidi) prevladuje nad škodljivostjo• diazinon

• podred Apocrita(ozkopase ose)

Symphyta

• dr. Cephidae (steblikarice)• dr. Tenthredinidae (listarice ali grizlice)

• nimajo zožitve med oprsjem in zadkom (značilnost ozkopasih os)• hranjenje na cvetovih (cvetni prah), listih (grizoče in šiškotvorne ž.),

plenilci• slabi letalci

Podred SymphitaDružina Cephidae

Žitna bilna osa (Cephus pygmaeus)

• Škodljivec pšenice in rži

• Osica in pagosenice okrog 1 cm

• Klasi so beli in gluhi (rov od korenin do prvega kolenca),bili se lomijo

• Prezimi ličinka

• Univoltilna vrsta

• Globoko zaoravanje strnišča

Podred SymphitaDružina Cephidae

Hruševa brstarica (Janus compressus)

• Občasni škodljivec (zlasti mladih hrušk)

• Rezanje napadenih poganjkov


• Prezimi ličinka v poganjku

Podred SymphitaDružina Tenthredinidae

Repna grizlica (Athalia rosae)

• Škodljivec križnic (oljna ogrščica in repica, repa idr.)

• 2-3 rodovi

• Prezimi pagosenica v zapredku

• Samica odloži do 300 jajčec, ličinke se 4x levijo

• 2 pagosenici/rastlino lahko zmanjšata pridelek do 60%

• Alfa-cipermetrin


Črna češpljeva grizlica (Hoplocampa minuta)Rumena češpljeva grizlica (Hoplocanmpa flava)

• V letih s slabim cvetnim nastavkom do 50%zmanjšanje pridelka

• Odrasla osica: 4,5-5,5 mm (dolžina), 12 mm (razpon kril), pagosenica do 8 mm

• Univoltilna vrsta, prezimijo ličinke v tleh, samice odlagajo jajčeca v cvetove (eno jajčece/cvet, samica odloži do 40 jajčec)

• Pagosenica poškoduje 4-5 plodov

• Jajčeca na 5% cvetov → 20-25% manjši pridelek

• acetamiprid


jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea)

• Osica: 6-7 mm, pagosenica: do 12 mm

• 20 jajčec/♀, 1 jajčece/cvet

• rovi pod lupino, črvivost plodov (pagosenica uniči 3-4 plodove)

• Prezimijo pagosenice v zapredku


• Prag škodljivosti: 30 osic/belo lepljivo ploščo kumulativni

• Tiametoksam, tiakloprid, acetamiprid


Hruševa listarica (Neurotoma flaviventris)

• Občasni škodljivec

• Osica: 11-14 mm, pagosenica: do 2 cm

• ♀odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov

• Prezimijo pagosenice v zapredku v tleh


• Zapredke odstranimo in zažgemo


Breskova listarica (Neurotoma nemoralis)


• pagosenica: zelena s črno glavo, manjša od hruškove listarice

• Škodljivec breskev, marelic, češenj in madljevca

• Prezimijo pagosenice v zapredku v tleh


• Zapredke odstranimo in zažgemo


Hruševa grizlica (Hoplocampa brevis)

• podobna bionomija kot jabolčna grizlica

• Ni površinskega rova, ampak se neposredno zavrta v plod

• 30 jajčec/samico

• Partenogenetsko razmnoževanje (samci so redki)

• Pri nas redkejša od jabolčne grizlice

• acetamiprid


Rumena kosmuljeva grizlica (Pteronidea ribesii)

• Škodljivec kosmulje in ribeza

• 2-3 rodovi/leto

• Hrani se z listi


Češnjeva grizlica (Caliroa limacina)

• zlasti škodljivec češenj in hrušk

• Pagosenica (do 10 mm) je prekrita s sluzastimi izločki

• Pagosenice izjedajo zgornjo povrhnico in mezenhim

• 2 rodova/leto


Polžasta šipkova grizlica (Caliroa aethiops)

• zlasti škodljivec češenj in hrušk

• Prezimi buba



Vrtnična zavijalka (Blennocampa pusilla)

• zlasti škodljivca vrtnic

• Odstranjevanje in uničevanje napadenih listov


Vrhnja šipkova zavrtalka (Ardis brunniventris)Vrtnična zavrtalka (Blennocampa elongatula)

• Pagosenice delajo rove v poganjkih

• Poganjki se sušijo

• Izrezovanje in sežiganje napadenih poganjkov

Apocryta

• dr. Ichneumonidae (pravi najezdniki)• dr. Braconidae (brakonide)• dr. Mymaridae (pritlikavi najezdniki)• dr. Cynipidae (ose šiškarice)

• močna zožitev med prvim in drugim zadkovim členom • najezdniki – parazitoidi (posledica njihovega delovanja je vedno

smrt gostitelja)

Podred ApocritaDružina Cynipidae

Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus)

• najpomembnejši škodljivec pravega kostanja

• Imago in ličinke: 2,5-3 mm,

• Šiške na poganjkih in listnih žilah


• Partenogenetsko razmnoževanje

• Prezimi ličinka v brstih

• Prenos s sadikami

• Odstranjevanje napadenih rastlin in naravni sovražnik Torymus sinensis

Neuroptera• dr. Chrysopidae (tenčičarice)

• 6.000 vrst (svet), 100 vrst (SLO)• 1-2 cm• 2 para enako velikih, prosojnih, mrežasto ožiljenih, strehasto

zloženih kril• slabi letalci• ustni aparat za grizenje (imagi), bodenje in sesanje (ličinke)• Karnivori in plenilci

Družina Chrysopidae

Navadna tenčičarica (Chrysoperla carnea)

• Prezimijo imagi v zaprtih prostorih

• Ličinka (do 15 mm) se 2x levi

• Ličinka poje 200-500 odraslih uši, 300-400 jajčeckoloradskega hrošča, 30-40 pršic/uro

• Hrani se še z resarji, bolšicami, kaparji, jajčeci metuljev idr.

• 3-4 rodovi/leto

• Občutljiva na insekticide

Diptera• podred Nematocera

(komarji in mušice)

• 120.000 vrst (svet), prek 3.000 vrst (SLO)• razvit le prvi par kril, drugi par kril preoblikovan v utripače (haltere)• dobri letalci• ustni aparat za grizenje (črne mušice), sesanje (komarji) ali lizanje

(prave muhe)• brezglave in breznoge ličinke (žerke) živijo na živi ali mrtvi organski

snovi• Odrasli osebki so plenilci, se hranijo z iztrebki ali na cvetovih

• podred Brachycera(prave muhe kratkorožke)

Nematocera• dr. Tipulidae (košeninarji)• dr. Bibionidae (dlakavci)• dr. Sciaridae (žalovalke)• dr. Cecidomyiidae (hržice)

• dolge, nitaste veččlenaste tipalke• fitofagi so redki

Podred NematoceraDružina Tipulidae

Travniški komar (Tipula paludosa)Kapusov komar (Tipula oleracea)

• Odrasli osebki 2 cm dolgi, z 3-4 cm razponom kril

• Ličinka do 4 cm

• Higrofilne vrste

• Škodljivci travinja (golf igrišča…)

• 1-2 rodova/leto

Podred NematoceraDružina Bibionidae

Vrtna muha (Bibio hortulanus)

• Odrasli osebki: 8-9 mm, ličinke: do 16 mm

• Žive v tleh na travnikih, neobdelanih zemljiščih, v tlehbogatih s humusom

• Le lokalni škodljivec na poljščinah

Podred NematoceraDružina Bibionidae

marčna muha (Bibio marci)

• Novejši škodljivec

• Ličinke so saproksilofagi (hranijo se z lesom, lubjem in rastlinskimi ostanki razgrajenimi od drugih žuželk in gliv)

• Občasen škodljivec lubenic in dinj

Podred NematoceraDružina Sciaridae

Rastlinjakova žalovalka (Bradysia paupera)

• Škodljivec gob in šampinjonov

• Imagi do 2 mm, ličinke do 5 mm

• Ličinke živijo v rastnem substratu

• Hranijo se z micelijem in drobnimi koreninami

• Odrasli osebki prenašajo pršice, ogorčice, bakterije in spore gliv (Pythium, Fusarium)

• Preventivni ukrepi zatiranja

• Biotični agensi: entomopatogene ogorčice, plenilske pršice• Insekticid ciromazin

Podred NematoceraDružina Cecidomyiidae

Sedlasta hržica (Haplodiplosis equestris)

• Škodljivec pšenice, rži in ječmena

• Imago: 4-4,5 mm, ličinka: do 5 mm

• prezimijo ličinke v tleh

• Samice odlagajo jajčeca v vrste na zgornjo stran listov

• Ličinke sesajo med nožnicami, bili se lomijo

• Večji napad na robovih njiv

• Higrofilna vrsta


Rumena pšenična hržica (Contarinia tritici)Rdeča pšenična hržica (Sitodiplosis mosellana)

• Škodljivec klasov vseh vrst žita

• Odrasel osebek: 2 mm, ličinka: do 3 mm


• Prezimijo ličinke v zapredku v tleh

• Samica odloži do 35 jajčec, v cvetove

• Na klasu do 100 ličink

• Suša vpliva na visoko smrtnost ličink med levitvijo


Grahova hržica (Contarinia pisi)

• Škodljivec graha in fižola


• Prezimi buba v tleh

• 2 rodova na leto (1. rod odlaga jajčeca v cvetove, 2. rod na plodove)

• Napadeno seme je kržljavo

• Napadene rastline zažgemo


Lucernina cvetna hržica (Contarinia medicaginis)

• Škodljivec v proizvodnji semena

• Zraslost venčnih in čašnih listov – izmaličenje cvetov

• Imago in ličinka: do 2 mm

• Prezimijo ličinke v zapredkih v tleh

• 4 rodove/leto; škodljiv je zlasti 2. rod (brstenje 2. odkosa)

• 4-10 ličink/cvet


• Prag škodljivosti: 50 jajčec ali ličink/m2


kapusova hržica (Contarinia nasturtii)

• Škodljivec vseh kapusnic

• Imago: 1,5-2 mm, ličinka: do 2,5 mm

• Prezimijo ličinke

• 3-4 rodovi/leto

• Ni registriranih insekticidov


kapusova luskova hržica (Dasyneura brassicae)

• Imago: 1-1,5 mm, ličinka: do 2 mm

• Škodljivec oljne repice in drugih kapusnic

• Prezimi ličinka v tleh

• Samica odloži do 60 jajčec, do 140 jajčec/lusk

• Ličinke sesajo na notranji steni luskov, ne na semenu

• 3-4 rodovi/leto

• Prag škodljivosti: 1 samica/rastlino ali 20 samic/m2


hruševa listna hržica (Dasineura pyri)

• Navzven in navznoter zaviti listi

• 3-5 rodov/leto

Jablanova listna hržica (Dasineura mali)

• 3-4 rodove/leto


hruševa hržica (Contarinia pyrivora)

• Občasni škodljivec hrušk

• Prezimijo bube v tleh

• ♀ odlagajo jajčeca v neodprte cvetove

• Nenormalen razvoj in odpad plodičev

Brachycera

• dr. Psilidae (psilide)• dr. Anthomyiidae (cvetne muhe)• dr. Agromyzidae (muhe minerke ali agromicide)• dr. Tephritidae (rastlinojede ali sadne muhe)• dr. Chloropidae (hloropidae)

• kratke tipalke in čokato telo

Podred BrachyceraDružina Psilidae

Korenjeva muha (Psila rosae)

• Odrasli osebki: 4-5 mm, žerke: 6-8 mm

• 2 rodova/leto

• Prezimi buba

• 100 jajčec/♀

• Prag škodljivosti: 1 jajčece ali ličinka/20 korenov10 muh/5 rumenih plošč (= 2 ha)


Podred BrachyceraDružina Tephritidae

češnjeva muha (Rhagoletis cerasi)

• Škodljivec srednje poznih in poznih sort


• Imago: 4 mm, žerka: do 6 mm


• ♀ odlaga jajčeca (20-80) v času barvanja češenj (1 ličinka/plod)

• Prag škodljivosti: 1 muha/2 rumeni lepljivi plošči

• dimetoat, hidrolizirana koruzna moka


breskova muha (Ceratitis capitata)

• Škodljivec breskev in drugih sadnih vrst (marelice, hruške, kaki, jabolka idr.)

• Imagi in ličinke: 5 mm

• Prezimijo bube v tleh ali imagi v zavarovanih mestih

• 3-4 rodovi/leto

• dimetoat, hidrolizirana koruzna moka


oljčna muha (Dacus [Bactrocera] oleae)

• Imagi: 4-5 mm, žerka: do 8 mm


• 1 jajčece/plod, 300 jajčec/♀

• 3-4 rodovi/leto

• dimetoat, deltametrin, hidrolizirana koruzna moka (kot atraktant v kombinaciji z insekticidom)


orehova muha (Rhagoletis completa)

• imago: 4,5-5 mm, žerka: 8-10 mm

• V SLO od l. 1997

• univoltilna vrsta


• 200-400 jajčec/♀



beluševa (špargljeva) muha (Platyparea poeciloptera)

• Imago: 6-7 mm, žerka: 8-9 mm



• 60 jajčec/♀

• dimetoat

Podred BrachyceraDružina Agromyzidae

Grahova zavrtalka (Liriomyza huidobrensis)Zelenjadna zavrtalka (Liriomyza trifolii)

• Imago in ličinke: 1,5-2,5 mm

• Vrstno značilen videz rovov

• Škodljivci rastlinjakov

• naravni sovražniki: osiceDacnusa sibirica inDiglyphus issae

• Lambda-cihalotrin, spinosad, milbemektin, ciromazin, abamektin,

Podred BrachyceraDružina Agromyzidae

porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma)

• Škodljivec čebule in pora

• 2 rodova/leto


Podred BrachyceraDružina Chloropidae

Švedska mušica (Oscinella frit)

• Škodljivec koruze, ovsa in ječmena


• Prezimijo ličinke v ozimnih žitih

• 3-4 rodovi/leto

• ovirana rast rastnega vršička, rumenenje srčnih listov,slabo razvita zrna, gluhost klasov


• tiametoksam, imidakloprid

Podred BrachyceraDružina Chloropidae

Pšenična bilna mušica (Chlorops pumilionis)

• Škodljivec pšenice, ječmena in rži


• Prezimijo ličinke v ozimnih žitih, poškodbe vidne že jeseni

• 2 rodova/leto

• Rumenenje ali propadanje srčnih listov, odebeljene bili,klasi ostajajo v nožnicah

Podred BrachyceraDružina Anthomyiidae

Ozimna muha (Delia coarctata)

• Škodljivec pravih žit in trav

• Imago: 6-8 mm, žerke: 8,5 mm

• Odlaganje jajčec avgusta v tla → feb se izležeko žerke →zavrtajo se v rastline nad razrastiščem

• Rumenenje srčnih listov, gnitje rastlin


• Posredni ukrepi zatiranja


fižolova muha (Delia platura)

• Polifag (fižol, koruza, žito, lucerna…)

• Žerke izjedajo nabrekla semena, kalčke, koreninski vrat

• Večja škodljivost v hladnem vremenu

• Imago: 4,5-5,5 mm, žerka: 5-6,5 mm

• Prezimijo bube v tleh, samice odlagajo jajčeca na talno površje

• 2-3 rodovi/leto

• Napad ublaži hiter vznik rastlin

• Prag škodljivosti: 1 jajčece ali žerka/rastlino


kapusova muha (Delia radicum)

• Škodljivec križnic

• Imago: 5-6 mm, žerka: do 10 mm


• 100-120 jajčec/♀

• 3 rodovi/leto, najbolj škodljiv je 1. rod

• dimetoat


pesna muha (Pegomya hyosciami, P. betae)

• Imago in žerka: 6-8 mm,


• Škodljivec listov

• 3 rodovi/leto


Čebulna muha (Delia antiqua)




• 2-3 rodovi/leto

• foksim

Coleoptera• skupina Adephaga

(mesojedi hrošči)

• največja skupina žuželk• Krila so dobro razvita ali pa delno do popolnoma reducirana• sprednja krila so preobražena v usnjati pokrovki, zadnja krila so

opnasta (letenje)• ustni aparat za grizenje• 300.000 – 400.000 vrst (svet), 8.000 (srednja Evropa), 6.000 (SLO)

• skupina Polyphaga(vsejedi hrošči)

Adephaga

• dr. Carabidae (krešiči)• dr. Cicindelidae (brzci)

• plenilci• dobri tekalci

Podred AdephagaDružina Carabidae

Žitni brzec (Zabrus tenebrioides)

• Imago: 12-16 mm, ličinka: do 30 mm

• Prezimijo ličinke v tleh

• 30-50 jajčec/♀

• Škodljive ličinke (bolj) in hrošči

• Bolj škodljivi v težkih ilovnatih tleh

• Prag škodljivosti: 3-5 ličink/m2 (spomladi), 1-2 ličinki (jeseni)

Polyphaga

• dr. Silphidae (mrharji)• dr. Scarabaeidae (skarabeji ali pahljačniki)• dr. Buprestidae (krasniki)• dr. Chrysomelidae (lepenjci)• dr. Bruchidae (semenarji)• dr. Curculionidae (rilčkarji)• dr. Elateridae (pokalice)• dr. Scolytidae (zalubniki)• idr.

• vsejedi

Podred PolyphagaDružina Silphidae

Grbavi pesni mrhar (Blitophaga opaca)Raskavi pesni mrhar (Blitophaga undata)

• Imago: 9-12 mm oz. 11-15 mm, ličinka: 11-13 mm oz. do 18 mm

• Občasna škodljivca pese

• Prezimijo hrošči → spomladi se hranijo s pleveli in žitom →pesa

• Univoltilni vrsti

Podred PolyphagaDružina Scarabaeidae

Pšenični hrošči (Anisoplia spp.), A. austriaca idr.

• Škodljivci pšeničnih klasov (hranijo se z zrnjem v mlečni zrelosti)

• En hrošč (15 mm) poje 10 klasov

• Ličinke (manj škodljive) se hranijo s koreninami

• Bolj škodljivi v suhih letih

• Dveletni razvojni krog


Poljski majski hrošč (Melolontha melolontha)Gozdni majski hrošč (Melolontha hippocastani)


Junijski hrošč (Amphimallon solstitialis)

• Dveletni razvoj

• Pojav hrošče vsako 3. leto

• Imago: 14-18 mm


vrtni hrošč (Phyllopertha horticola)

• Polifag

• Periodični škodljivec

• Hrani se z listi in cvetovi sadnega drevja in druge drevnine

• Imago: 9-12 mm

• Ličinka se hrani s koreninami trav


Zlata minica (Cetonia aurata)

• Škodljivec plodov breskev, hrušk in smokev incvetov vrtnic, sadnega drevja, oleandra

• Sekundarni škodljivec (poškodbe povzročijo ptice ipd.)

• Imago: 15-25 mm


Cvetni hrošč (Tropinota hirta)

• Imago: 10 mm

• Škodljivec brstov in cvetov različnih vrst sadnega drevja in vrtnic

Podred PolyphagaDružina Buprestidae

Sadni koreninar (Capnodis tenebrionis)

• Imago: 2-3 cm, ličinka: do 6 cm

• Prezimijo hrošči

• Samice odlagajo jajčeca (200-600/♀) v tla

• Razvoj ličink traja 12-24 mesecev

• Zabubi se v koreninah ali deblu

• Talni insekticidi; pri nas ni registriranih pripravkov


Hrušev krasnik (Agrilus sinuatus)

• Imago: 10-11 mm

• ♀ odlagajo jajčeca na veje z debelino 1,5-2 cm

• 30-40 cm dolgi rovi ličink

• Nad rovi poka lubje, sušenje vej, listi rumenijo, kržljavi plodovi



korebus ali malinov krasnik (Coroebus rubi)


• Prezimi ličinka v koreninah ali v koreninskem vratu

• Hrošči se hranijo z listjem


• Izrezovanje in sežiganje napadenih poganjkov

Podred PolyphagaDružina Bostrychidae

Žitni kutar (Rhizopertha dominica)

• Imago in ličinka: 2,5-3 mm

• 2 rodova/leto

• Škodljivi so hrošči in ličinke

• Samica odliži 100-500 jajčec

• Magnezijev fosfid, aluminijev fosfid, diklorvos

Podred PolyphagaDružina Chrysomelidae

Rdeči žitni strgač (Oulema melanopus)Modri žitni strgač (Oulema lichenis)

• Beta-ciflutrin,deltametrin,alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin


Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)


Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera)


špargljev hrošč / lisasta beluševka (Crioceris asparagi)pikčasta beluševka (Crioceris duodecimpunctata)

• Imago in ličinka: 5-7 mm

• Škodljiva oba stadija

• 2 rodova/leto

• Prezimijo odrasli osebki v tleh

• ♀ odložijo 100 jajčec


lilijevka (Lilioceris merdigera)

• Imago: 8 mm

• Škodljiva oba stadija

• več rodov/leto

• Hranjenje z listi in steblom


hmeljev bolhač (Psylliodes attenuata)

• Imago: 2-2,5 mm, ličinke: do 6 mm


• Hroščki škodljivi spomladi


repični bolhač (Psylliodes chrysocephala)

• Imago: 3-4,5 mm, ličinke: do 7 mm

• Škodljivec oljne repice in ogrščice

• ♀ odlagajo jajčeca v tla jeseni (mladi posevki)

• Prezimijo ličinke v steblih ali večjih žilah


• Prag škodljivosti: 2-5 ličink/rastlino


pesni bolhač (Chaetocnema tibialis)

• Imago: 1,5-2 mm, ličinke: 3-3,5 mm

• Prezimijo hroščki pod travno rušo

• Ogroženi so posevki od vznika do pojava dveh pravih listov

• Škodljivo so le hrošči

• Prag škodljivosti: 5-8 hroščev/dolžinski m

• Tiametoksam, imidakloprid


kapusovi bolhači (Phyllotreta spp.)progasti bolhač (Phyllotreta undulata)veliki progasti bolhač (Phyllotreta nemorum)modri kapusov bolhač (Phyllotreta nigripes)črni kapusov bolhač (Phyllotreta atra)

• diazinon, lambda-cihalotrin


Meglena ščitarka (Cassida nebulosa)

• Občasen škodljivec pese

• Ličinke objedajo liste

• Imago in ličinka: 6-7,5 mm

• Prezimijo hrošči v tleh → spomladi se hranijo na plevelih (na njih samice odložijo jajčeca) → jun se ličinke preselijo na liste pese


Podred PolyphagaDružina Bruchidae

fižolar (Acanthoscelides obtectus)


• Škodljiv v skladiščih (več rodov) in na prostem(1 rod)

• 20-90 jajčec/♀

• Skladiščna higiena

• Magnezijev fosfid


grahar (Bruchus pisorum)

• Monofag

• 1 rod/leto


• Prezimijo hrošči v shrambah ali na prostem

• Jajčeca odlagajo na stroke


bobar (Bruchus rufimanus)

• Imago in ličinka: 3,5-5 mm

• Škodljivec boba, graha, fižola, leče, grašice

• 30 jajčec/♀, 1-2 ličinki/zrno

• Prezimijo hrošči pod staro drevesno skorjo ali v semenih v skladišču

• 1 rod/leto

Podred PolyphagaDružina Tenebrionidae

peskar (Opatrum sabulosum)

• Peščena tla

• Hrošči se hranijo z mladimi rastlinami sončnic, koruze, slad. pese, hmelja, vrtnin idr.

• Ličinke (živijo v tleh) niso škodljive

• Prezimi imago

• 2-letni razvojni krog


mokar (Tenebrio molitor)

• Imago: 12-17 mm, ličinka: do 3 cm

• Škodljivec moke, žita, mleka v prahu, mesa

• Odporen na nizko temperaturo

• 1 rod/1-2 leti

• Masovno gojenje ličink za hrano ptic

• Primarni in sekundarni škodljivec

• Mokarji: pirimifos-metil, AL-fosfid, Mg-fosfid


Mali mokar (Tribolium confusum)

• Sekundarni škodljivec žita, škodljivec semena sončnic


• 2 rodova/leto

Podred PolyphagaDružina Ostomatidae

mavretanski mokar (Tenebrioides mauritanicus)


• Škodljivec semena žita – hrani se s kalčki

• Lahko poškoduje kartonsko in leseno embalažo

• Pojavlja se posamično

• 1 rod/leto

Podred PolyphagaDružina Silvanidae

Zobati žitnik (Oryzaephilus surinamensis)

• Sekundarni škodljivec žita in drugih proizvodov

• Imago: 2-3 mm

• Termofilna vrsta (razvoj nad 17,5 °C)

• 2-4 rodovi/leto

Podred PolyphagaDružina Silvanidae

žitnik (Laemophloeus/Cryptolestes ferrugineus)

• Sekundarni škodljivec žita

• Imago: 1,5-2,5 mm

• Termofilna vrsta

• opt. temp. 33 °C, opt. vlaga 70-80 %

Podred PolyphagaDružina Nitidulidae

repičar (Meligethes aeneus)

• Škodljivec oljne ogrščice in repice

• Imago: 1,5-3 mm, ličinka: 3,5-4 mm


• 200 jajčec/♀

• Bea-ciflutrin, deltametrin, lambda-cihalotrin

Podred PolyphagaDružina Coccinellidae

24-pikčasta polonica (Subcoccinella vigintiquattuor punctata)

• Škodljivec lucerne, detelje, soje, slad. pese

• Imago: 4 mm, ličinka: 5-6 mm

• Ličinke mečkajo liste – iz njih izsesavajo sok

• Poškodujejo le zgornjo povrhnjico in mezenhim


• Prag škodljivosti: 10 osebkov/m2

Podred PolyphagaDružina Curculionidae

Lucernin rilčkar (Otiorhynchus ligustici)

• Škodljivec lucerne, detelje in drugih metuljnicah,slad. pesi, hmelju, vinski trti idr.


• 1 rod/2 leti; 1. leto prezimujejo ličinke, 2. leto pa hrošči

• Hrošči objedajo liste, ličinke pa korenine

• 200-400 jajčec/♀

• Prag. škodljivosti: 0,5-1 hrošč/m2


Progasti jajčasti rilčkar (Otiorhynchus alutaceus)

• Škodljivec vinske trte in oljk idr.

• Imago in ličinka: 1 cm

• Hrošči objedajo brste


jajčasti rilčkar (Otiorhynchus corruptor)

• Škodljivec vinske trte in oljk idr.

• Imago in ličinka: 1 cm

• Hrošči objedajo liste

• Pojavi se pozneje kot druge vrste iz rodu Otiorhynchus


Grahov obrobkar (Sitona lineatus)

• Značilne poškodbe (podkvice)

• Imago: 3,5-5 mm, ličinka: do 7 mm


• ♀ odlagajo jajčeca v tla, ličinke se hranijo s koreninami


• Prag škodljivosti: 2 hrošča/m2


Koruzni rilčkar (Tanymecus dilaticollis)

• Pri nas manj škodljiv, univoltilna vrsta

• Škodljivec koruze, slad. pese, sončnic, strnih žit idr.

• Škodljiv zlasti na zemljiščih z redkejšim sklopom rastlin in v monokulturah

• Bolj škodljiv v toplih pomladih (prej začne z razvojem)

• Imago (prezimi v tleh): 6-8 mm

• 150 jajčec/♀

• Prag. škodljivosti: 50% poškodovanih rastlin v stadiju 1-2 listov


Veliki pesni rilčkar (Bothynoderes punctiventris)

• Imago in ličinka: 14 mm


• Prezimijo hrošči na lanskih pesiščih

• Hrošči pregriznejo steblo, izjedajo klične liste in prave liste

• kolobar


Repični (ogrščični) kljunotaj (Ceutorhynchus napi)

• Škodljivec oljne ogrščice, repice in drugih križnic

• Imago: 3-4 mm, ličinka: 7 mm

• Prezimijo hrošči v tleh

• ♀ odlaga jajčeca (do 60/♀) v steblo tik pod vrhom

• Šiškavost, razpoke in skrivenčenost rastlin (slina samic)

• Prag škodljivosti: 1 hrošč/5 rastlin


Redkvin (luskov) kljunotaj (Ceutorhynchus assimilis)

• Škodljivec luskov križnic, univoltilna vrsta

• Ličinke uničujejo seme v luskih

• Imago: 2,5-3 mm, ličinka: 4-5 mm

• Prezimijo hrošči pod listjem na robovih gozdov ali plitvo v tleh

• Hrošči se hranijo na brstih, cvetovih in luskih, a niso škodljivi

• 60 jajčec/♀, odloži jih v luske


brazdasti kljunotaj (Ceutorhynchus pleurostigma)

• Škodljivec zelja in drugih kapusnic

• Imago: 2-3 mm

• Spomladanska rasa: prezimi v stadiju hroščev

• poletna rasa: prezimi kot ličinka v šiškah



Stebelni kapusov kljunotaj (Ceutorhynchus quadridens)

• Škodljivec oljne repice in ogrščice, pa tudidrugih križnic

• Ličinke vrtajo po steblih, listnih pecljih, glavnihlistnih žilah → ni šiškavosti

• Imago: 2,5-3,5 mm, ličinka: 4-5 mm

• Počasnejša rast rastlin, redkeje lomljenje stebel

• ♀ odlagajo jajčeca na stebla in listne peclje


Deteljni cvetožer (Apion apricans in A. trifolii)

• Škodljivec semenske detelje (rod Trifolium)

• Imago: 3 mm (z rilčkom vred)

• Prezimi hrošček v tleh ali pod listjem v gozdu

• 50-100 jajčec/♀, 1 jajčece/cvetno glavico

• Ličinka poškoduje 4-10 semen


• Prag škodljivosti: 1 jajčece/cvetno glavico ali 5 hroščkov/m2


Lucernin apion (Apion pisi)

• Škodljivec na listju lucerne (zlasti pri 1. odkosu)

• Imago: 3,5 mm

• Prezimijo ličinke v brstih

• 30 jajčec/♀ (odlagajo jih jeseni)

• Priporoča se čim bolj zgodnja košnja


Črni žitni žužek (Sitophilus granarius)

• Primarni skladiščni škodljivec

• Imago (ne more leteti): 3-4,5 mm, ličinka: do 3 mm

• 100-200 jajčec/♀

• 1 ličinka v zrnu

• 2-8 rodov/leto

• Opt. temp. 21-25 °C

• diklorvos


rižev žužek (Sitophilus oryzae)

• Primarni skladiščni škodljivec

• Imago (lahko leti): 2,5-4 mm

• 300-500 jajčec/♀

• Več ličink v enem zrnu

• Bolj toploljuben kot vrsta S. granarius(opt. temp. 24-28 °C)

• diklorvos


lešnikar (Curculio nucum)

• Škodljivec lešnikov

• Imago: 6-9 mm, ličinka: 14-16 mm

• Prezimi ličinka v tleh

• Hrošči se hranijo z listi in mladimi plodiči

• V otrdele lešnike odlagajo jajčeca (2-4/lešnik)


• Prag škodljivosti: 3-4 hrošči/grm


Jablanov cvetožer (Anthonomus pomorum)

• Imago: 3,5-6 mm, ličinka: 6 mm



• 10-30 jajčec/♀

• Prag škodljivosti: 40 hroščev/100 stresenih vej

• tiakloprid


Jagodov cvetožer (Anthonomus rubi)

• Škodljivec jagod in malin


• Prezimijo hrošči pod listjem in rastlinskimi odpadki

• ♀ pregrize cvetni pecelj, v cvet odloži jajčece

• 20-30 jajčec/♀

• Prag škodljivosti: 2-5% poškodovanih cvetnih popkov

• tiakloprid


hrušev brstožer (Anthonomus pyri)

• Imago: 4-5 mm, ličinka: 5-6 mm

• Prezimijo ličinke v brstih, ki propadejo

• Hrošči so poleti v diapavzi, jajčeca odlagajo jeseni


• Prag škodljivosti: 30% napadenih brstov


rjavček (Phyllobius oblongus)Hrušev zelenček (Phyllobius pyri)

• Listožera

• Imagi: 5-7 mm

• Škodljivec sadnega drevja


trtar (Byctiscus betulae)

• Škodljivec vinske trte, hruške, slive,breze, lipe

• Imagi: 6-9 mm

• Prezimijo imagi v tleh

• Škodljivec brstov in listov

Podred PolyphagaDružina Elateridae

Poljska pokalica (Agriotes lineatus)Motna pokalica (Agriotes obscurus)Solatna pokalica (Agriotes sputator)Žitna pokalica (Agriotes ustulatus)

• Imagi: 7-15 mm, ličinke: 15-35 mm

• 3-5 letni razvoj

• Diazinon, tiametoksam, teflutrin, imidakloprid, metiokarb, klotianidin, foksim

Podred PolyphagaDružina Scolytidae

Mali likar (Scolytus rugulosus)

• Imago: 2-3 mm

• lahko tudi primarni škodljivec

• 2 rodova/leto

• Napade drevesa v stresu (suša ipd.)

• Rovi na vejah

• 3 cm matični rov

• Posredni ukrepi zatiranja


svetli likar (Scolytus mali)

• Imago: 3-4,5 mm

• sekundarni škodljivec

• 2 rodova/leto

• Samica vrta primarni rov, ličinke pa nanjpravokotne rove (na koncu se zabubijo)


Vrtni zavrtač (Xyleborus dispar)

• Imagi: 3-3,5 mm (samice), 2 mm (samice)

• Škodljivec jablane, marelice, slive, vinske trte

• Sekundarni škodljivec

• ♀ po rovu raztrese trose glive Ambrosia spp.

• Ličinke se hranijo z micelijem

• Prezimijo hrošči v lesu


Podred PolyphagaDružina Byturidae

malinar (Byturus tomentosus)

• Imagi: 4-5 mm, ličinke: 6-8 mm

• Hrošč izjeda brste in liste

• ♀ odlagajo jajčeca v odprte cvetove

• 100 jajčec/♀, 1 jajčece/cvet

• Ličinka se hrani v plodovih


Podred PolyphagaDružina Cryptophagidae

mahovinar (Atomaria linearis)

• Imagi: 1-2 mm, ličinke: 3 mm

• Vse vrste pese in sorodne plevele

• Prezimi hrošč na pesiščih

• Hrošč objeda korenine in koreninski vrat (zgodaj spomladi) ter liste (pozneje)

• kolobar

Lepidoptera• podred Aglossata (prametuljčki)

• 350.000 vrst, 8470 vrst (Evropa), 3200 vrst (SLO)• 2 para velikih, redko ožiljenih kril, prekritih z luskicami• sesalni rilček

• podred Glossata (rilčasti metulji)

q Ditrysia (ditrisiji)

q Monotrysia (monotrisiji)

Monotrysia

• dr. Nepticulidae, sin. Stigmellidae (pritlikavi listni zavrtači)

Jablanov listni zavrtač (Stigmella malella)

• imago: 4-4,5 mm

• 3 rodovi/leto

• Prezimi buba

• Prag škodljivosti: 200 izvrtin/100 listov

Ditrysia

• dr. Gracillaridae (zavitkarji)

• dr. Yponomeutidae (zapredkarji)

• dr. Pyralidae (vešče)

• dr. Sesiidae (steklokrilci)

• dr. Cossidae (lesovrti)

• dr. Tortricidae (listni zavijači)

Ditrysia

• dr. Geometridae (pedici)

• dr. Noctuidae (sovke)

• dr. Lymantriidae (gobarji)

• dr. Pieridae (belini)

idr.

Dr. Tineidae (pravi molji)

Žitni molj (Nemapogon/Tinea granella)

• Imago: 10-14 mm, gosenica: do 10 mm

• Gosenice izjedajo zrnje, ga zapredajo, onesnažijo z zapredki, neprijeten vonj žita

• 2-4 rodovi/leto

Dr. Gracillariidae (zavitkarji)

Sadni listni sitar (Phyllonorycter / Lithocolletis blancardella)


• 3 rodovi/leto

• Prezimi buba

• acetamiprid

Dr. Gracillariidae

kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella)


• Škodljivec divjega kostanja

• 3-4 rodovi/leto

• Rastlinska higiena

• azadirachtin

Dr. Gracillariidae

leskov listni zavrtač (Phyllonorycter corylifoliella)

• Škodljivec jablan, hrušk in dr. drevesnih vrst

• Imago: 9-10 mm

• 2 rodova/leto

• Prezimi gosenica v odpadlih listih

Dr. Lyonetiidae

Sadni zankasti listni zavrtač (Lyonetia clerkella)

• Škodljivec jablan, hrušk in češenj

• Pogost, a malo pomemben

• Imago: 6-7 mm

• Prezimi imago v razpokah lubja

• 3 rodovi/leto

• 10-12 cm dolgi in do 2 mm široki rovi

• Tiakloprid, diazinon, lambda-cihalotrin

Dr. Lyonetiidae

Sadni listni duplinar (Leucoptera scitella / malifoliella)

• Najškodljivejši zavrtač na jablani

• Imago: 5-6 mm

• Prezimi buba v zapredkih na deblih in vejah

• 2-3 rodovi/leto (najškodljivejši je 2. rod)


• Prag škodljivosti: 5-6 izvrtin/drevo

• Imidakloprod, lufenuron, acetamiprid, teflubenzuron, metoksifenozid

Dr. Gelechiidae (drevesne veščice)

Pesni molj (Scrobipalpa ocellatella)

• Škodljivec slad. pese

• Gosenice se zavrtajo v liste in listne peclje,zapredajo in objedajo srčne liste

• Imago: 14 mm, gosenica: 10-12 mm

• ♀ odloži 100-150 jajčec

• 2-4 rodovi/leto

• 10-20 gosenic/rastlino zmanjša pridelek korenovza 19%, sladkorja pa 48%

Dr. Gelechiidae

koruzni molj (Sitotroga cerealella)

• Imago: 15-17 mm, gosenica: 6 mm

• Na dela zapredkov

• 2-4 rodove/leto

• Škodljivec koruze, ječmena, pšenice

• Pirimifos-metil, Mg-fosfid, Al-fosfid, diklorvos

Dr. Gelechiidae

breskov molj (Anarsia lineatella)

• Škodljivec breskev, marelic,češenj, sliv


• Prezimijo gosenice → takoj spomladipovzročajo škodo

• 2 rodova/leto

• Lambda-cihalotrin, indoksakarb,

Dr. Yponomeutidae (zapredkarji)

jablanov molj (Yponomeuta malinellus)

• periodični škodljivec ekstenzivnih sadovnjakov

• imago: 18-20 mm, gosenica: 15-17 mm

• Prezimijo gosenice

• Gosenice izjedajo brste in liste v zapredkih


Dr. Yponomeutidae

češnjev molj (Argyresthia pruniella)

• škodljivec češnje

• imago: 10-11 mm, gosenica: 6 mm

• Prezimijo jajčeca v razpokah drevesne skorje

• Gosenice izjedajo brste, cvetove, mlade plodiče in delno liste


• azadirachtin

Dr. Yponomeutidae

oljkov molj (Prays oleae)


• 3 rodovi/leto

• ♀ odlaga jajčeca v cvetove (1. rod),plodove (2. rod) in liste (3. rod)

• ♀ odloži do 300 jajčec

• Gosenica uniči do 15 cvetov

• Naravni sovražnik Ageniaspis fuscicollis

Dr. Yponomeutidae

Klekov listni zavrtač (Argyresthia thuiella)

Dr. Sesiidae (steklokrilci)

Ribezova sklenokrilka/steklokrilka (Synanthedon tipuliformis)

• Škodljivec ribeza in kosmulje

• Imago: 18-20 mm

• Prezimi gosenica ali buba v poganjku

• Izrezovanje poganjkov

Dr. Sesiidae (steklokrilci)

jablanova sklenokrilka/steklokrilka (Synanthedon myopaeformis)

• Škodljivec oslabljenihjablan in hrušk

• Imago: 20-25 mm, gosenica: 15-17 mm

• Prezimi gosenica pod lubjem

• 2-letni razvoj

• Zamazovanjereznih ran

Dr. Cossidae (lesovrti)

vrbar (Cossus cossus)

• 3-letni razvoj

• Deblo in debelejše veje


Modro sitce (Zeuzera pyrina)

• Veje in tanjša debla

• Imago in gosenica: 5-7 cm

• 2-letni razvoj

• Škodljivec hrušk in jablan


Belušev koreninar (Parahypopta caestrum)

• Primorska

• Imago: 3-4 cm, gosenica: 4,5 cm

• Prezimijo gosenice v ostankih šparglja v tleh

• Hranijo se skoreninami, brsti, mladimi poganjki


Dr. Tortricidae (listni zavijači)

Grahov zavijač (Cydia / Laspeyresia nigricana)

• Imago: 1,5 cm, gosenica: 1 cm

• Prezimijo gosenice v zapredkih v tleh

• ♀ odlaga jajčeca v cvetove, liste ali stroke

• 1 gosenica uniči 4 zrna



jabolčni zavijač (Cydia / Laspeyresia pomonella)

• Škodljivec jablan, hrušk in orehov

• Imago in gosenica: 2 cm

• Permanentni škodljivec

• 2 rodova/leto

• Prezimijo gosenice v zapredkih na deblu in debelejših vejah

• ♀ 1. rodu odlagajo jajčeca na liste, ♀ 2. rodu na plodove

• Črvivost plodov

• diazinon, tiakloprid, alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin, granulozni virus Cp idr.


češpljev zavijač (Cydia / Grapholita funebrana)

• Škodljivec plodov sliv

• Imago: 1,5 cm, gosenica: 1 cm

• Prezimijo gosenice v zapredkih na deblu

• 2-3 rodovi/leto

• Lambda-cihalotrin, feromonska vaba


breskov zavijač (Cydia molesta)

• Škodljivec breskev in nektarin

• Imago: 1-1,5 cm, gosenica: 12-14 mm

• Prezimijo gosenice v zapredkih na deblu

• 4 rodovi/leto

• Škodljivec plodov (3. in 4. rod) in poganjkov (1. in 2. rod)

• Prag škodljivosti: 5 % napadenih poganjkov (mlade rastline)10 metuljev/teden/feromonska vaba (plodovi imajo 80% končne debeline)

• Alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin, fer. vaba, lufenuron, teflubenzuron, indoksakarb


Pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella)Križasti grozdni sukač (Lobesia botrana)

• Škodljivca vinske trte

• Imago: 12-14 mm (pasasti), 10-12 mm (križasti)gosenica: 10-12 mm (pasasti), 8-10 mm (križasti)

• Škodljivec kabrnkov, grozdičev in grozdov

• Prezimijo bube pod skorjo trsov

• ♀ odloži 40-80 jajčec

• 2 (pasasti) - 3 rodovi (križasti)/leto

• deltametrin, B. thuringiensis, metomil, lufenuron, tebufenozid idr.


trsni sukač (Sparganothis pilleriana)

• Redek škodljivec naših vinogradov

• Imago: 2-2,5 mm, gosenica: 2,5-3 cm

• Prezimijo gosenice v zapredku med starim lubjem

• Gosenice objedajo mlade liste, vrhove poganjkov


• teflubenzuron


Rdeči brstni sukač (Spilonota ocellana)

• Škodljivec ekstenzivnih jablanovih sadovnjakov


• Univoltilna vrsta – dve obdobji škodljivosti (spom, jes)

• Prezimijo mlade gosenice

• Gosenice spomladi objedajo brste, pozneje cvetove in liste


Sadni zavijač (Adoxophyes reticulana)

• Škodljivec jablan


• Prezimijo mlade gosenice v razpokah lubja

• Spomladi gosenice objedajo brste, poleti liste in plodove

• 2 rodova/leto

• Najpomembnejši zavijač lupine sadja

• Granulozni virus, diazinon, metoksifenozid, indoksakarb


Rjavi sadni lupinar (Archips podana)

• Škodljivec jablan, hrušk, sliv in gozdnih dreves

• Imago: 2,5-3 cm, gosenica: 1,5-2 cm

• Razvojni krog enak kot pri sadnem zavijaču

• Tebufenozid, indoksakarb


Nageljnov zavijač (Cacoecimorpha pronubana)

• Škodljivec nageljnov, vrtnic

• Gosenica se hrani z brsti in listi


• 4-5 rodov/leto

• 400-700 jajčec/♀

• Škodljivec rastlinjakov

Dr. Pyralidae (vešče)

močna vešča (Ephestia / Anagasta kuehniella)


• Škodljivec moke

• Zapredki

• 3-5 rodov/leto

• Mg-fosfid, Al-fosfid

Dr. Pyralidae (vešče)

Krhljev molj (Plodia interpunctella)

• Imago: 15 mm, gosenica: 10-15 mm

• polifag

• Zapredki

• 3 rodov/leto

• Pirimifos-metil, diklorvos, Mg-fosfid, Al-fosfid

Dr. Crambidae (vešče)

Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis)

• Imago: 2,5-3 cm, gosenica: 2,5 mm

• 1-2 rodova/leto

• Deltametrin, lufenuron

Dr. Crambidae (vešče)

metlica (Loxostege sticticalis)

• Periodični polifagni škodljivec

• Dober letalec (več 100 km)

• Imago: 2-2,5 cm, gosenica: 2,5 cm

• Prezimijo gosenice v tleh

• 400-600 jajčec/♀

• Škodljivec poljščin, sadnega drevja

Dr. Lasiocampidae (kokljice)

prstančar (Malacosoma neustria)

• Škodljivec brstov sliv in drugih koščičarjev

• Imago: 4 cm, gosenica: 5 cm

• Prezimijo jajčeca (100-300 jajčec/jajčno leglo – oblika prstana)

Dr. Arctiidae (medvedki ali kosmatinci)

Murvov prelec (Hyphantria cunea)

• Polifag

• Škodljivec listov murve in drugih vrst sadnega drevja,gozdnega drevja in vinske trte

• Imago: 2,5-3 cm, gosenice: do 3,5 cm

• Prezimijo bube v drevesni skorji

• Do 900 jajčec/♀

• Zapredki

• 2 rodova/leto

• Alfa-cipermetrin, mehanično zatiranje zapredkov

Dr. Lymantriidae (gobarji)

gobar (Lymantria dispar)


• Škodljivec hrasta in (redkeje) sadnih dreves

• Imago: 3,5-7 cm (spolni dimorfizem)gosenica: do 7 cm

• Prezimijo jajčeca


• deltametrin,alfa-cipermetrin

Dr. Lymantriidae (gobarji)

zlatnica (Euproctis chrysorrhoea)

• Podobna bionomija kot gobar

• Imago: 3,5-4 cm (spolni dimorfizem)gosenica: do 4 cm

• Prezimijo mlade gosenice v gnezdih(škodljive so že jeseni – objedajo liste)

• deltametrin

Dr. Noctuidae (sovke)

Talne sovkeOzimna sovka (Agrotis / Scotia segetum)Njivska sovka (Agrotis / Scotia exclamationis)Ipsilon sovka (Agrotis / Scotia ipsilon)

• Hranijo se z podzemnimi in nadzemskimi organi rastlin

• Čokato telo, zadnja krila svetlejša

• Gosenice se zvijejo v klobčič

• Polifagi

• Imago: 3,5-4 cm, gosenica: do 5 cm

• 2 rodova/leto, 200-2000 jajčec/♀

• Prezimijo odrasle gosenice

• Mlade gosenice se hranijo z nadzemskimi deli rastlin, starejše le v tleh

• Prag škodljivosti: 2 gosenici/m2

• Diazinon, deltametrin, foksim


listne sovke

Kapusova sovka (Mamestra brassicae)zelenjadna sovka (Mamestra / Lacanobia oleracea)

• Polifaga, zlasti škodljivca kapusnic in pese

• Imago: 4-5 cm, gosenica: 4 cm


• 2 rodova/leto (1. rod: kapusnice, 2. rod: slad. pesa)

• Prag škodljivosti: 1 gosenica/rastlino (pesa)1 gosenica/10 rastlin (zelje)

• Alfa-cipermetrin, lambda-cihalotrin, lufenuron,teflubenzuron, piretrin, indoksakarb


listne sovke

glagolka ali gama sovka (Autographa / Plusia gamma)

• Migratorna vrsta (Sredozemlje → S Evropa)

• Imago in gosenica: 4-5 cm

• Polifag, škodljivec poljščin

• Prezimijo vsi stadiji

• 2-3 rodovi/leto

• Beta-ciflutrin, indoksakarb


listne sovke

strženova sovka (Hydraecia micacea)

• Občasen škodljivec jagod in malin

• Gosenice vrtajo v spodnjem delu stebla

• Uničevanje napadenih rastlin


listne sovke

Južna plodovrtka ali “koruzna sovka”(Helicoverpa armigera)

• Polifag, periodični škodljivec koruze, tobaka in vrtnin

• Toploljubna in sušoljubna vrsta

• 2-3 rodovi/leto

• Prezimi buba v tleh ali na rastlinah

• Lufenuron, indoksakarb

Dr. Geometridae (pedici)

Mali zimski pedic (Operophtera / Cheimatobia brumata)

• Škodljivec ekstenzivnih sadovnjakov (vse vrstesadnega drevja)


• Imago (♂): 3 cm, ♀ nimajo krilgosenice: 2,5 cm

• Imagi prilezejo iz tal jeseni

• ♀ odlagagjo jajčeca v razpoke na lubju

• Prezimijo jajčeca, gosenice spomladi objedajo brste,cvetove, liste in plodiče

• prag škodljivosti: 8 gosenic/100 cvetnih šopov

• Deltametrin, parafinsko olje, azadirachtin, diazinon + par. olje


veliki zimski pedic (Erannis / Hibernia defoliaria)

• Manj razširjen kot mali zimski pedic

• Škodljivec sadnega in gozdnega drevja

• Imago: 4-4,5 cm, gosenica: do 3,5 cm

• Podobna bionomija in spolni dimorfizem kot pri m.z.p


zemljemerka (Boarmia gemmaria / Peribatodes rhomboidaria)

• Periodični škodljivec vinske trte in sliv

• Imago: 4-5 cm, gosenica: 5-6 cm

• Prezimijo gosenice, spomladi objedajo brste

• 2 rodova/leto

• Prag škodljivosti: 3% izjedenih brstov

Dr. Pieridae (belini)

Kapusov belin (Pieris brassicae)

• Škodljivec zelja in drugih križnic

• Imago: 6 cm, gosenica: do 4 cm

• ♀ odloži do 600 jajčec; 20-40 jajčec/jajčno leglo

• Prezimi buba (zidovi, plotovi, drevesa)

• 2 rodova/leto

• Naravni sovražnik kapusov goseničar (Apanteles glomeratus)

• Lambda-cihalotrin,lufenuron,B. thuringiensis,tebufenozid idr.


repni belin (Pieris rapae)


• Imago: 3,5-4,5 cm, gosenica: do 3 cm

• Prezimi buba na rastlinah

• 2 rodova/leto

• indoksakarb


repični belin (Pieris napi)


• Imago: 5 cm, gosenica: do 3 cm

• Podobna bionomija kot pri kapusovemu belinu in repnemu belinu


glogov belin (Aporia crataegi)


• Brstožer sliv in gloga

• Imago: 6,5 cm, gosenica: do 4,5 cm

• Prezimijo gosenice v goseničjih gnezdih na vejah

• Spomladi objedajo brste, zetem liste

Dr. Plutellidae

Kapusov molj (Plutella xylostella / maculipennis)

• Škodljivec zelja in drugih kapusnic

• Imago: 16 mm, gosenica: 1 cm

• Prezimi buba v rastlinskih ostankih

• 100-200 jajčec/♀

• 3-4 rodovi/leto

• Prag škodljivosti: 1 gosenica/rastlino

• Diazinon, alfa-cipermetrin, tebufenozid, teflubenzuron, indoksakarb

Dr. Plutellidae

čebulni molj (Acrolepiopsis assectella)

• Občasni škodljivec čebule in pora

• Imago: 12-14 mm, gosenica: do 1 cm

• Hrani se z listnim parenhimom, pozneje prodre v čebulico

• Prezimijo odrasli osebki

• 2-3 rodovi/leto

PRŠICE (Acarina)navadna pršica (Tetranychus urticae)

Arachnida, Acari, Tetranychidae

§ Razv. krog: Prezimijo odrasle samice na odpadlem listju, v razpokah tal, na opornih kolih, stebrih ali pod kamenjem.

Ø Konec marca in v aprilu se selijo na zelene liste, najprej na plevele, zatem na gojene rastline.

Ø Samice odložijo jajčeca (do 90), iz njih se izležejo ličinke. Ø Iz spodnjih prehajajo na zgornje oz. nove liste, saj ji prija višja

osvetlitev, pršici prija nizka relativna zračna vlažnost (45-50%).

ØPri 10oC traja razvoj 33 dni, pri 25oC samo 6 dni (6-13 rodov na leto). ØZimska oblika se pojavi zaradi krajšanja dneva v

drugi polovici poletja (prvi osebki že avgusta). Øslabo mobilna vrsta§ Varstvo: prvi pregled na robovih hmeljišč,

posebej pozorno pregledamo vrhnje liste. Občasno lahko s prvim škropljenjem poškropimo le žarišča pršic. Škropljenje pred zapredanjempršic. Za uspešno varstvo potrebujemo veliko vode (3000-5000 l/ha – slabost je pojav bolezni). ØBiotično varstvo: predatorski pršici Phytoseilus

persimilis, Amblyseius cucumeris.

ØPreventivno varstvo: odstranjevanje plevelov in rastlinskih ostankov iz rastlinjakov, višanje vlažnosti v zavarovanih prostorih (zalivanje rastlin, mehansko izpiranje z listov).

§ Prag škodljivosti: pršice na hmelju na 50-60% pregledanih organov.

paradižnikova rjasta pršica (Aculops lycopersici)

Arachnida, Acari, Eriophyidae)

• novejša vrsta, pršica šiškarica• pri optimalnih razmerah okolja (26,5 oC in 30 % rel.

vlaga) traja razvojni krog 6-7 dni; 7 rodov v rastni dobi• nekroze na listih, odpadanje cvetov in

rjavost plodov, odmiranje rastlin• Gostitelji: družina Solanaceae• Varstvo: rastlinska higiena,

zatiranje alternativnih gostiteljev vrste

POLŽI (GASTROPODA)

§ Pomembnejši škodljivci so polži brez hišice iz rodov Deroceras (slinarji), Arion (lazarji), Limax in Milax.

§ V 24 urah pojedo 5-50% svoje teže.

§ Podnevi mirujejo na vlažnih mestih, hranijo se ponoči. § Na rastlinah izjedajo velike luknje in v njihovi bližini pustijo sledi

sluzi, ki se značilno lesketa. Tudi z iztrebki onesnažujejo rastline.

§ Razv. krog: Prezimijo v različnih razvojnih stadijih. Jajčeca odlagajo (400-600/osebek) v skupine na skrita mesta v začetku poletja.

Ø Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži, ki po 60 dneh spolno dozorijo.

Ø Najbolj jim ugajajo temperature med 12 in 22oC in 20-30% talna vlažnost.

§ Varstvo: Izboljševanje vodnega režima v tleh (izsuševanje), posredno zatiranje z gnojili in herbicidi ter z mehansko obdelavo tal.

Ø Biotično varstvo:hrošči brzci, krastače, slepci, ježi, krti, rovke, vrane, škorci idr..

Ø Monitoring: nastavljanje plitvo zakopanih posodic s pivom, ki polže privlači na večjo razdaljo.

Ø Limacidi: strupene vabe, briketirane hranilne mešanice (le na mladih posevkih je smotrno trakovno posipanje vab, saj tedaj polži nimajo ustreznega skrivališča), na manjših parcelah uporaba sredstev, ki polžem uničijo prevleko iz sluzi (dehidracija); živo in gašeno apno, pepel, mineralna gnojila, sol.

Ø Polži brez hišice so hitrejši od tistih s hišico (Helix, Helicella, Hygromia) in jih uspešneje zatiramo, saj hitreje najdejo strupene vabe.

DIVJAD

§ Škodljivci gojenih in samoniklih rastlin: Ø srnjad (Capreolus capreolus), jelenjad (Cervus elaphus), divji

prašič (Sus scrofa), zajec (Oryctolagus cuniculus), rjavi medved (Ursus arctos).

Ø tipi poškodb: objedanja lubja in vršičkov, paša, teptanje, mečkanje, ritje, lomljenje, valjanje

§ pomembnejši od številčnosti populacije v določenem trenutku so trendi številčnosti in usklajenosti divjadi z okoljem.

ØNanje sklepamo iz podatkov o odstrelu in izgubah divjadi in iz vrste drugih podatkov (gibanje telesnih tež, teže trofej, stopnja oplojenosti mlajših osebkov, poškodbe in škode v okolju).§ Številčnost divjadi med leti niha, škoda po

divjadi pa verjetno ni odraz dejanskega števila vdorov na kmetijska zemljišča, saj največkrat ne upošteva spreminjanja deleža kmetijskih (obdelovalnih) zemljišč. Ødrago ograjevanje, nizke cene voluminozne

krme, posredno zavirajo košnjo ali pašo na izpostavljenih območjih. Problem opuščanja kmetovanja.

Primerjava plačila škode po divjadi za leti 2000/01 in 1998/99 (v SIT)

Vrsta divjadi Znesek (SIT) 2000/2001 1998/1999

medved 907.790 (1,1 %) 1.606.632 (3,8 %) jelenjad 25.287.487 (29,7 %) 3.990.196 (9,3 %)

divji prašič 46.665.171 (54,9 %) 27.664.565 (64,6 %) muflon 0 177.678 (0,4 %) srnjad 10.223.417 (12,0%) 7.662.496 (17,9 %) damjek 0 73.473 (0,2 %) ostalo 693.873 (8,2 %) 1.105.263 (2,6 %)

SKUPAJ 85.039.046 % 42.832.650 %

PTICE (AVES)

§ škodljivci plodov sadnega drevja in vinske trte (škorci, šoje), poljedelski škodljivci (vrabci, golobi, pernata divjad, npr. fazani, idr.), skladiščni škodljivci § Najbolj škodljive so na manjših parcelah v bližini

drogov in visokih dreves. Nekateri se hranijo tudi z uskladiščenim pridelkom. § Varstvo: plašenje in mehansko varstvo (tudi

skladišč). Ptice ne ubijamo, ker so koristne! ØPlašenje z vizualnimi (strašila) in zvočnimi

efekti (klopotec).

ØØFonoakustiFonoakustiččnana metoda: posnet glas preplametoda: posnet glas preplaššene jate ene jate šškorcev (ali drugih vrst ptic), ki ga predvajamo po korcev (ali drugih vrst ptic), ki ga predvajamo po zvozvoččniku v ogroniku v ogrožženem nasadu. enem nasadu. ØØMehansko varstvo (mreMehansko varstvo (mrežža nad nasadom) je a nad nasadom) je

najunajuččinkovitejinkovitejšše. Mree. Mrežže so lahko stalne (namenjene e so lahko stalne (namenjene šše varstvu pred toe varstvu pred toččo) ali zao) ali začčasne. asne. ØØKoristne vrste: navadna kanja, sove, kukavica, Koristne vrste: navadna kanja, sove, kukavica,

sinice, detel, sinice, detel, žžolne, srakoper. Vzdrolne, srakoper. Vzdržžujejo naravno ujejo naravno ravnovesje (zatiranje ravnovesje (zatiranje šškodljivcev). Pri pregledovanju kodljivcev). Pri pregledovanju žželodcev vran, so naelodcev vran, so naššli do 530 strun, pri kanjah pa li do 530 strun, pri kanjah pa 30 mi30 mišši. Par sinic zbere za prehrano svojih potomcev i. Par sinic zbere za prehrano svojih potomcev 70007000--8000 gosenic. Pomen postavljanja hrane ali 8000 gosenic. Pomen postavljanja hrane ali drogov v sadovnjakih in drugod na poljih.drogov v sadovnjakih in drugod na poljih.ØØČČe se nekatere vrste namnoe se nekatere vrste namnožžijo (npr. poljska vrana), ijo (npr. poljska vrana),

lahko postanejo lahko postanejo šškodljive.kodljive.

GLODAVCI (RODENTIA)q POLJSKI GLODAVCI

poljska voluharica (Microtus arvalis)§ Opis: 10-12 cm dolgo telo in 3-4 cm dolg rep. ØGornja stran kožuha je rumenkastosiva, po trebuhu je

bela. ØOd poljske miši (Apodemus agrarius, A. flavicollis) se

loči v treh lastnostih: rep ima vedno krajši od polovice telesa (miš ima daljšega), ima ovalna ušesca (miš ima koničasta), ima top smrček (miš ima zašiljen).

§ Razv. krog: Živi v gnezdih do 10 cm globokoØNajraje se zadržuje na ravnih zemljiščih,

ki so ali niso obdelana. Ustrezajo ji suha, topla, humozna tla.ØNajbolj škodljiva je pozimi, v žitih ob zorenju, po žetvi

na deteljiščih. Pogosta je tudi v sadovnjakih.ØKer ne shranjuje hrane za zimo, lahko jeseni, pozimi in

spomladi povzroči velike škode.ØHitro razmoževanje. Naenkrat skoti

do 10 mladičev, koti do petkrat. ØNe ugajajo jim mokre in meglene jeseni in zime, tople,

mile in suhe jeseni in zima jim prijajo. ØDo prerazmnožitev pride na 4-5 let.

Ostali pomembnejši poljski glodavci: voluhar (Arvicola terrestris): škodljivec v

zatravljenih sadovnjakih, podoben poljski voluharici, le da je precej večji (do 15 cm).

krt (Talpa europaea): škodljivec vrtnin zaradi dviganja zemlje, kopanja rovov…

veverica (Sciurus vulgaris): škodljivec orehov in zrelih plodov sadnega drevja

ZATIRANJE POLJSKIH GLODAVCEV

§ V zatiranjem začnemo, ko se še niso pretirano razširili na kmetijska zemljišča (ko so še v “rezervatih”, t.j. na neobdelanih nasipih, omejkih, robovih cest in poti, na travnikih in deteljiščih. S tem zmanjšamo škodo na rastlinah in stroške zatiranja. § Prag škodljivosti: Za nevarno lahko štejemo nad

20 talnih lukenj na ar zemljišča. § Varstvo: Kakovostna in hitra obdelava tal, hitro

spravilo pridelkov z njiv, čim manjše osipanje pri žetvi in ustreznost drugih agrotehničnih ukrepov.

ØØ Mesta v rezervatih, na katera nastavimo strupene vabe, si Mesta v rezervatih, na katera nastavimo strupene vabe, si posebej oznaposebej označčimo in zavarujemo (votle opeke, cevi), da jih ne imo in zavarujemo (votle opeke, cevi), da jih ne dosedosežžejo domaejo domačče e žživali in divjad. Vabe stalno dopolnjujemo ali ivali in divjad. Vabe stalno dopolnjujemo ali zamenjujemo, zamenjujemo, šše zlasti, e zlasti, čče plesnijo.e plesnijo.

ØØ Vabe na poljih nastavljamo le v luknje, ugotovimo pribliVabe na poljih nastavljamo le v luknje, ugotovimo približžno no šštevilo aktivnih lukenj (njihovo rovi imajo gladko steno). To tevilo aktivnih lukenj (njihovo rovi imajo gladko steno). To ugotovimo z brananjem ali ugotovimo z brananjem ali zadelavozadelavo lukenj in jih nato naslednji lukenj in jih nato naslednji dan preverimo.dan preverimo.

ØØ Pri nastavljanju vab lahko uporabimo posebne pripomoPri nastavljanju vab lahko uporabimo posebne pripomoččke, npr. ke, npr. »»pupušško za miko za mišši ali vlagalno pui ali vlagalno pušškoko««. To je 100. To je 100--120 cm dolga 120 cm dolga votla plovotla ploččevinasta cev, v katero vstavimo vabo in jo potisnemo evinasta cev, v katero vstavimo vabo in jo potisnemo v rov.v rov.

ØVečji uspeh dosežemo na večjih površinah (glodalci so zelo gibljivi), pri čemer ne upoštevamo lastništva parcel, ampak mora tako zatiranje zajeti večje območje. ØPosebno pozornost posvetiti škodljivcu ob milih

zimah.

GLODAVCI V SKLADIŠČIH siva podgana (Rattus norvegicus),

črna podgana (R. rattus)

V Evropi je podgan 50-100% več kot ljudi. Ena podgana poje letno 9 kg zrnja, še večjo količino

onesnaži. Na Hrvaškem je predvidoma 7 milijonov podgan, škode

zaradi njih pa ocenjujejo na 400 milijonov kun (11 milijard SIT).

Posredna škoda: uničevanje embalaže, izdelkov iz lesa, napadanje domačih živali in prenašanje bolezni.

§ Siva podgana je večja (20-30 cm) in težja (0,5 kg) od črne podgane (16-23 cm, 0,25 kg).

Ø Kotita 3-7 na leto, v leglu imata 5-12 mladih. Takoj po kotitvi se parijo. Živijo približno 4 leta. Omnivori.

domača (hišna) miš (Mus musculus)

§ 7-10 cm, omnivor (vsejed), neredko poje dnevno do 80% svojeteže

Documents

podred Symphyta • podred Apocrita - bf.uni-lj.si · Podred Nematocera Družina Sciaridae Rastlinjakovažalovalka (Bradysiapaupera) • Škodljivec gob in šampinjonov • Imagido