POGLED NA SVEŽE SADJE IN ZELENJAVOSKOZI SPEKTER BARV

Danes je že dobro poznano, da sveže sadje in zelenjava vsebujejo širok spekter koristnihsnovi vključno z vitamini in minerali. Vsebujejo malo kalorij in natrija, naravni sladkor, dostivode in ne vsebujejo holesterola. Večina jih je dober vir dietnih vlaknin, katere pomagajopri boljši prebavi in občutku sitosti. Dostikrat pa ne vemo kako bi si zapomnili za kaj namnekatere koristijo oziroma kaj vsebujejo ene in kaj druge.

Ali smo kdaj pogledali na koristnost sadja in zelenjave skozi njihovo barvo?Barvne molekule v rastlinskih živilih tvorijo čez 2000 pigmentov, kateri poleg tega, dadajajo rastlinskim živilom barvo, tudi vsebujejo močne antioksidante. Antioksidanti pripo-morejo k zdravju organizma s tem ko nevtralizirajo proste radikale. Prosti radikali nastajajov celicah pri naravnem procesu tvorbe energije s pomočjo kisika, njihova slaba lastnost paje ta, da poškodujejo ali uničijo zdrave celice.Na splošno velja relacija med barvo sadja ali zelenjave in aktivnostjo antioksidanta. Boljintezivne barve pomenijo tudi večjo antioksidacijsko moč.

Poleg rastlinskih pigmentov, ki so podskupina naravno prisotnih antioksidantov v sadju inzelenjavi, pa pomagajo varovati organizem proti uničujočim učinkom toksičnih substanctudi druge fitokemične snovi. Uživanje različnih vrst sadja in zelenjave nam tako zagotovipester vnost različnih »dobrih« snovi, ki skupno učinkujejo v boju proti različnim boleznim.

BARVNA KATEGORIJA: ORANŽNO/RUMENA

Sadje in zelenjava v tej kategoriji pripomore

k zdravemu srcu in imunskemu sistemu, ter

znižuje možnosti za nastanek nekaterih oblik

raka.

Ananas, breskve, grenivke, kaki, karambola, lim-

one, mandarine, mango, marelice, nektarine,

papaja, pomaranče, rumena jabolka.

PREHRANSKA VREDNOST ZELENJAVA

Večina jih vsebuje veliko vitamina C in folne

kisline.

Oranžno obarvani vsebujejo pigment karot-

enoid in lutein.

Buče, korenje, krompir, koruza, oranžna pa-

prika.

BARVNA KATEGORIJA RDEČAOSNOVNE LASTNOSTI SADJE

Vrste sadja in zelenjave iz te skupine pripomore

k varovanju srčnega ožilja in urinarnega trakta

ter boljšemu spominu.

Češnje, granatna jabolka, rdeče grozdje, rdeče

grenivke, rdeče hruške, rdeča jebolka, ribez,

jagode, lubenica, maline, rdeče pomaranče.

PREHRANSKA VREDNOST ZELENJAVA

Vsebujejo antioksidante kot sta beta karoten in

likopen.

Nekateri vsebujejo antociane in vitamin C.

Rdeča čebula, rdeč fižol, radič, rdeč krompir,

rdeča paprika, paradižnik, treviški radič, rdeče

zelje.

BARVNA KATEGORIJA ZELENAOSNOVNE LASTNOSTI SADJE

Vrste sadja in zelenjave iz te skupine pripo-

morejo k zniževanju nevarnost za nastanek

nekterih rakastih obolenj, zmanjšujejo možnost

nastanka srčni obolenj, varujejo zdravje oči in

prpomorejo k nastanku rdečih krvnih teles ter

vzdrževanju močnih zob in kosti.

Avokado, zeleno grozdje, zelene hruške, zelena

jabolka, kivi.

PREHRANSKA VREDNOST ZELENJAVA

Vsebujejo lutein in zeaksantin. Artičoke, brokoli, brstični ohrovt, bučke,Močno zeleno obarvani vsebujejo isotiocianate

in indole.

Antioksidant glutation, folno kislino, vitamin B,

vitamin K, železo in kalcij.

čebula-spomladanska, endivija, grah, kitajsko

zelje, kumarice, ohrovt, peteršilj, stročji fižol,

solate, šparglji, špinača, zelena, zelje.

OSNOVNE LASTNOSTI SADJE

BARVNA KATEGORIJA MODRA/PURPURNA/ČRNA

OSNOVNE LASTNOSTI SADJE

Vrste sadja in zelenjave iz te skupine pripo-

morejo k varovanju srčnega ožilja, spominskih

lastnosti in urinarnega trakta.

Borovnice, slive, črni ribez, rozine, črno grozdje,

temne fige.

PREHRANSKA VREDNOST ZELENJAVA

Modri pigmenti vključujejo antociane in druge

flavonoide.

Jajčevci, vijolični šparglji, vijolična belgijska

endivja.

BARVNA KATEGORIJA BELA/KREM/RJAVA

OSNOVNE LASTNOSTI SADJE

Pripomorejo k zdravju srca in zmanjšujejo

nevarnosti za nastanek rakastih obolenj. Pripo-

morejo k zniževanju holesterola in izboljšanju

imunskega sistema.

Banane, belo grozdje, rjave hruške, dateljni,

fige, kokos, nashi, bele nektarine in breskve.

PREHRANSKA VREDNOST ZELENJAVA

Vsebujejo predvsem folno kislino, kalij, selen,

vitamin C in dietno vlaknino. Nekateri vsebu-

jejo alicin in saponine.

Cvetača, čebula, česen, gobe, kalčki, koleraba,

koromač, krompir, fižol, soja.

ANANAS

ZANIMIVOSTIAnanas (znanstveno ime Ananas comosus) jetropska rastlina in sadež.

Ananasi so doma iz Južne in Srednje Amerike.Ananas raste iz tal in praviloma ne preseže nitienega metra višine. V vsaki rastlini dozori le ensadež. Ananasov sadež dozori sredi rastline.Domačini ga sekajo, kakor evropejci repo. Do-movina ananasa je po vsej verjetnosti obrežjereke Paraná.

Botaniki domnevajo, da so ananas v davni pre-teklosti gojili in s selekcijo izboljševali že indijan-ci iz plemena Guarani, in ga, kot je razvidno izzapisov zgodnjih kolonialističnih raziskovalcev,razširili po vsej tropski Ameriki.

NAKUPOVANJEV poletnih mesecih izbirajte ananas z manj zlatorumene barve, medtem ko v zimskih mese-cih izbirajte ananas z več rumene barve, da sizagotovite zrelost sadja. Ananas po obiranju nedozoreva več, to pomeni da ne bo dovolj sladekče je bil pobran prezgodaj. Listje mora izgledatisveže in temno zelene barve. Zrelost ananasapreverimo tako, da nežno potegnemo enegaspodnjih listov – če ga zlahka izpulimo je zrel.

PREHRANSKA VREDNOSTAnanas je zelo dober vir vitamina C. Velikarezina pokrije skoraj celodnevno priporočenokoličino tega vitamina. Ananas je tudi dober virkalija.

SHRANJEVANJECel ananas shranjujemo na sobni temperaturi,vendar kratek čas. Enkrat ko ga zarežemo gashranjujemo v hladilniku.Shranjevanje ananasa na prenizkih temperatu-rah se kaže kot porjavela barva mesa.

RECEPTI

ANANAS, JABOLKO IN KIVI NA ŽARU ZJOGURTOVIM PRELIVOM

Sestavine8 žlic jogurta1 pomaranča (zrezena na koščke)4 rezine ananasa, zrezane na 1 cm1 jabolko (Granny Smith- na 1 cm)2 kivija (narezana na 1 cm rezine)

sladkor

PripravaZmešamo jogurt in koščke pomaranče skupaj.Postavimo v zamrzovalnik do uporabe.Rezine ostalega sadja popečemo 1-2 minuti nažaru.Ponudimo popečeno sadje skupaj z jogurtom, kismo ga sranili v zamrzovalniku. Če je sadje preki-slo lahko dodate nekaj sladkorja v prahu.

AVOKADO

ZANIMIVOSTIAvokado (znanstveno ime Persea americana) jedrevo in sadež tega drevesa, ki spada v družinolovorovk (Lauraceae).

Izhaja iz Srednje Amerike in Mehike. Vzgajaliso ga že Azteki, danes pa ga kultivirajo v JužniAfriki, Izraelu, Kaliforniji, južni Španiji ...Ime sadeža izhaja iz besede ahuatl, ki v aztež-kem jeziku nahuatl pomeni tudi modo. Španciso to besedo prevzeli kot aguacate oziromaavocado.

Drevesa zrastejo do 20 m. Avokadovec je vedno-zeleno in hitro rastoče drevo, ki uspeva na toplihin sorazmerno suhih področjih. Drevo obrodisadeže po okoli desetih letih.Sadež je hruškast ali okrogel. Zunanja lupina jesrednje do temno zelena, odvisno od sorte. Vnotranjosti se nahaja jedrce, ki je veliko približnokot žogica za golf.

NAKUPOVANJEČe avokado poberemo ko še ni popolnoma do-zorel se proces dozorevanja po pobiranju lahkonadaljuje od nekaj dni do nekaj tednov. Zrelostsadeža preverimo tako, da sadež položimo vdlan in nežno pritisnemo ob njegovo konico.Sadež je zrel, če je na otip rahlo mehek.Barva ni ravno najboljši pokazatelj zrelosti, saj jelahko ta glede na sorto zelo različna.Oplodje (meso) je zelenorumeno in na zrakuoksidira ter potemni. Oksidacijo lahko prepreči-mo s pokapanjem z limoninim sokom.

PREHRANSKA VREDNOSTAvokado je dober vir vitamina B6, E in C, kalija infolne kisline. Vsebuje tudi manjše količine vita-mina B2 in B3 ter esencialno linolensko aminoki-slino. Je dober vir energije. Vsebuje mono-nena-sičene maščobne kisline, katere pripomorejo kzniževanju holesterola v krvi.

SHRANJEVANJENezrele sadeže shranjujemo na sobni tempera-turi, saj lahko samo tako dozorijo. Zrele shranju-jemo v hladilniku.

RECEPTI

AVOKADOV ANTIPASTO S POMARANČOIN RDEČO ČEBULO

Sestavine2 avokada, prerezana na pol4 manjše liste solate2 pomarančo, narezano na rezine1/5 rdeče čebule, narezane na rezine12 manjših metinih lističev

Preliv:2 žlici extra deviškega olivnega olja insok 1/2 pomarančePripravaAvokadove polovice razporedimo na servirnikrožnik. V sredino vsakega avokada, kjer je ostalaluknja od koščice, položimo list solate.Na liste solate položimo najprej rezine pomaran-če, nato rezine čebule in na koncu metine lističe.Preliv prpravimo tako, da dobro zmešamo sokpomaranče z olivnim oljem. Dodamo lahko maločrnega popra. Prelijemo avokado in ga takojpostrežemo. Če želimo preprečiti porjavelo barvoavokada, ga takoj prelijemo s sokom limone.

BANANE

ZANIMIVOSTIBanana je večletna rastlina tropskega izvora. Povidezu spominja na palmo. Obstaja sto različnihvrst banan.

Botanično sodijo med jagodično sadje. Prveplantaže so zasadili Portugalci pred 500 leti vsrednji ameriki. Do 60. let 20. stoletja so bileglavna izvozna vrsta banana (nemško GrosMichel). Sadeži so bili slajši in večji od današnjih.Žal jih je Panamska bolezen izkoreninila. Danesprevladuje vrsta Cavendish.

Ker se banane klonirajo, ni možno križanje(vegetativno razmnoževanje). Sadeži ne smejozoreti na steblu. Postali bi mokasti in neukusni.Domačini tudi zase sadeže odsekajo še zelene inji zorijo v senci.

Največji proizvajalci banan so Indija, Ekvador,Brazilija, Filipini,...

NAKUPOVANJEVečino banan je komercialno dozorevanih.( Ba-nane za daljne dežele takoj odnesejo v ladijskehladilnike. Tam jih hranijo pri temperaturi manjšiod 13°C. S tem je prekinjeno zorenje. Če padetemperatura pod 12°C banane porjavijo. Koprispejo na cilj jim temperaturo dvignejo za pri-bližno 5 dni na približno 16°C oz. jih zaplinijo, dahitreje dozorijo). Optimalne za nakup so bananesrednje intezivne obarvanosti, ki bodo dozorelev nekaj dneh. Zrele banane so svetlo rumenebarve z zelenimi odtenki na obeh koncih sadeža.Ko kupujemo banane moramo biti pozorni da jelupina nepoškodovana in da ni banana prevečzrela.

PREHRANSKA VREDNOSTBanane vsebujejo vitamine C, K in B, kalij, beta-karoten in triptofan. Vsebujejo dietno vlaknino,ki nam pomaga pri zniževanju holesterola v krviin je dober vir kompleksnih ogljikovih hidratov.

SHRANJEVANJEBanane je najbolje shranjevati na temperaturahmed 13° in 18°C oziroma na sobni temperaturi.Če shranjujemo banane v hladilniku bo olupekporjavel. Takšne banane so kljub temu užitne,vendar neustreznega izgleda.

RECEPTI

BANANIN KOLAČ

Sestavine1/2 skodelice sladkorja v prahu3 jajca1/2 žlice naribane limonine lupine1/2 skodelice rastlinskega olja1 skodelice bele moke1/2 skodelice mletih mandljev11/2 skodelice naribanega korenja1 banano, pretlačeno1/2 skodelice rozin12-15 suhih slivPripravaPečico segrejemo na 180°C.V široki skledi zmešamo sladkor, jajca in limoni-no lupino. Vmešamo v olje, moko, mlete man-dlje in sol do homogene zmesi. Nato dodamonaribano korenje, rozine in suhe slive.Maso vlijemo v pripravljen model in postavimo vpečico za približno eno uro.Ko je kolač pečen ga v modelu hladimo približno10 minut in ga nato iz modela obrnemo na čistokrpo in pustimo ohladiti.

0

BOROVNICE

ZANIMIVOSTIBorovnice (znanstveno ime Vaccinium myrtillus)uvrščamo med jagodičje.

Velikan med borovnicami (Vaccinium arboreum)izhaja iz severne Amerike, je drevo, ki lahko do-seže tudi do 8m velikosti, pri nas rastoči grmičkipa so zelo nizke rasti.

Borovnice dajejo listnatim in oglastim gozdo-vom severne in srednje Evrope njihovo značil-nost, v toplejših deželah, kot na primer v Italiji inŠpaniji, jih skoraj ni.

Gojene borovnice pridelujejo v nasadih v Sever-ni Ameriki, Španiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji.Največ gozdnih borovnic pridelajo v Avstriji,nekaterih državah vzhodne Evrope in Balkanater v Franciji.

NAKUPOVANJEZrele borovnice spremnijo barvo iz zelene dordeče v modro.Izbiramo sadje z intenzivno barvo in svežimpopkom. Pri nakpu preverimo da ob popku niizcejenega soka ali prisotnosti plesni.Borovnice pridelane v področjih kjer so hladnenoči in topli dnevi imajo močnejšo aromo.

PREHRANSKA VREDNOSTBorovnice vsebujejo antociane in flavonoide, sodober vir vitamina A in C.V primerjavi z ostalim sadjem imajo borovnicenajvečjo antioksidacijsko moč.

SHRANJEVANJEShranjujemo jih v hladilniku v zračnih plastičnihkošaricah, pri tem pazimo, da so suhe. Borovni-ce shranjujemo zelo kratek čas zaradi njihovepokvarljivosti.

RECEPTI

BOROVNIČEVI MUFFINI

Sestavine100g masla100g sladkorja1 jajce200g bele moke2 čajni žlički pecilnega praška175g kisle smetane175g borovnic

PripravaMaslo in sladkor penasto umešamo in dodamojajce. Zmešamo moko in pecilni prašek. V masonato umešamo kislo smetano in vse skupaj do-damo k moki.Narahlo premešamo in dodamo borovnice.Model za muffine namažemo z maslom in testoprelijemo v modele.Pečemo 20 min na 180° C.

BRESKVE

ZANIMIVOSTIBreskva (znanstveno ime Prunus persica) je sa-dež rastline Prunus. Uvrščamo jo med koščičastosadje.

Breskva je rastlina, ki izvira iz Kitajske, kjer veljakot simbol nesmrtnosti in katere cvetove soslavili pesniki, slikarji in pevci. Iz vzhoda so joprinesli najprej v Perzijo, od kod tudi izvira njenoime. Kasneje jo je Aleksander Veliki razširil povsem mediteranu.

Breskva je v Egiptu, bogu tišine in otroštva,predstavljala sveti sadež. Otroška lica še danesprimerjamo z breskvami, zaradi njihove mehko-be in mesnatosti.

Breskve imajo tanko, žametasto, rahlo dlakavolupino, so mesnate in sočne, sladkega okusa zznačilno aromo. Meso je lahko rumene, bele alirdeče barve.

NAKUPOVANJEPri izbiri breskev je pombembno, da so sadežidozoreli, saj po obiranju ne zorijo več. Dozorelesadeže prepoznamo po značilno rdeče rumenibarvi, brez sledov zelenkaste. Sadež mora bitičvrst vendar na otip nekoliko mehek.Izogibajte se kupovanju prezrelih breskev, to jetakšnih z močno rdeče rjavkasto barvo in ta-kšnih, ki so na odtip zelo mehke ali potolčene.Takšni sadeži bodo zelo kmalu segnili.

PREHRANSKA VREDNOSTBreskve so dober vir vitamina A in C. Vsebujejomagnezij, kalij, fosfor, kalcij, folno kislino in die-tne vlaknine.

SHRANJEVANJEBreskve shranjujemo v hladilniku.

RECEPTI

BRESKOVO PECIVO

Sestavine500g svežih breskev150g masla50g rjavega sladkorja80g meda3 jajca180g pšenične bele moke1 kos pecilnega praška

sol100g jogurt100g orehov

PripravaV posodi zmešamo zmehčano maslo, rjavi slad-kor in med. Dodamo jajca, moko, pecilni prašek,sol, jogurt in sesekljane orehe. Dobro preme-šamo. Pekač namažemo z maslom in ga potre-semo z malo moke. Breskve dobro operemo,olupimo in narežemo na tanke krhlje.Testo zlijemo v pekač in ga enakomerno razpo-redimo. Na testo zložimo krhlje breskev.Pečemo 40 minut na 170° C. Nato pečico uga-snemo in pecivo pustimo notri še približno 10minut.

ČEŠNJE

ZANIMIVOSTIČešnja (znanstveno ime P. Cerasus) je sadeždrevesa češnja. Sodi med koščičasto sadje, saj jev sredini rdečega, pogosto tudi rumeno-rdečka-stega sadeža trdo seme.

Njeno ime izhaja iz Francoske besede “cerise,”katera ima prevedena v latinščino pomen cera-sum in Cerasus. Viri nakazujejo, da so jo v Rimprinesli iz Perzije.

Sadež je običajno okrogle oblike, premera od 0,7– 2 centimetra. Pri nekaterih sortah je oblika tudisrčasta ali ovalna. Brava se glede na sorte spre-minja od svetlo rumene do temno rdeče. Sortese razlikujejo tudi po mesnatosti.

Zaradi svoje hrustljavosti in mesnatosti so šeposebej priljubljene tako imenovane češnjehrustavke.NAKUPOVANJEČešnje z boljšo aromo so velike, čvrste, temnordeče barve in s svežim zelenim pecljem. Drob-ne blede češnje so največkrat brez arome inpremalo sočne.Pri nakupovanju češenj lahko izbiramo med raz-ličnimi sortami od rdeče-črnih do belih. Rdeče-črne sorte lahko uživamo surove ali jih skuhamov kakšni sladici, medtem ko so bele sorte boljšeza kuho in konzerviranje.

PREHRANSKA VREDNOSTČešnje so zelo dober vir vitamina C ter koristenvir kalija, fosforja, kalcija in dietne vlaknine. Viso-ka je tudi vsebnost antocianinov.

SHRANJEVANJEČešnje shranjujemo v zračni košarici v hladilniku.Njihova doba hranjenja je zelo kratka, dva do tridni.

RECEPTI

ČEŠNJEV ZAVITEK

Sestavine1,5kg češnj50g sladkorja10ml ruma110g drobtin3dl kisle smetane1 jajce300g vlečenega testa0,5 čajne žličke cimeta

PripravaČešnje umijemo in razkoščičimo. Dodamo jimmalo sladkorja, rum, cimet in 50 g drobtin, tervse skupaj dobro premešamo. V posodici dobropremešamo kislo smetano, 60 g drobtin in jajce.Šest listov vlečenega testa razdelimo na 3 dele,prav tako nadev in preliv iz kisle smetane. Vza-memo 1 list testa, ga položimo na mizo in nama-žemo s prelivom. Nanj nato položimo drugi listtesta, po polovici ga premažemo s prelivom, podrugi polovici pa damo češnjev nadev. Zaviteklepo zvijemo in položimo v namaščen pekač.Poenakem postopku pripravimo še 2 zavitka.Pečemo jih na 200° C, približno 30 minut.

DATLJI

ZANIMIVOSTIPravi datljevec (znanstveno ime Phoenix dactyli-fera) je palma iz rodu Phoenix (datljevec).

Zaradi užitnega sadeža je zelo razširjena in zelostara kulturna rastlina, katere prvotno obmo-čje razširjenosti je neznano, verjetno pa izviraiz puščavskih oaz severne Afrike in morda tudijugozahodne Azije.

Gre za drevo višine med 15 in 25 metri s pahlja-častimi listi, ki so dolgi 3 do 5 metrov.Datljevec ima koščičast plod, ki ga imenujemodatelj. Ta je ovalno-cilindričen, dolg 3-7 cm,premera 2-3 cm in nezrel svetlordeče do sve-tlorumene barve, kar je odvisno od sorte. Datljivsebujejo eno samo seme. Tip plodu določajovsebnost glukoze, fruktoze in saharoze.Iz dateljnov lahko izdelamo dateljnovo vino indateljnov med.

NAKUPOVANJEKupimo jih lahko mehke, napol suhe in posuše-ne datlje.Pri svežih datljih moramo biti pozorni da imajonapeto, vlažno lupino s hrustljavim mesom.Dozorijo lahko na sobni temperaturi.Napol suhi datlji imajo nagubano lupino, mesopa je potrebno dobro prežvečiti.Suhi datlji pa so zelo priljubljena slaščica. So zelosladki in lepljivi. Hranimo jih lahko več mesecev.

PREHRANSKA VREDNOSTDatlji so zelo dober vir vitamina C ter sadnegasladkorja. Vsebujejo tudi kalij in selen.

SHRANJEVANJEDateljne shranjujemo na sobni temperaturi.RECEPTI

RECEPTI

KOLAČ IZ DATELJNOV IN JABOLK

Sestavine3 žlice praženih mandljev3 jabolka3 jajca1 žlico limonine lupine3/4 skodelice sladkorja v prahu1 skodelico bele moke1 skodelico lahke smetane1/4 skodelice zdrobljenih orehov1/2 skodelice mletih mandljev2 žlici rozin8-10 skoščičenih dateljnovnekaj dodatnega sladkorja za posipmalo masla za namazti pekač

PripravaPekač namažemo z maslom in zdrobljenimimandlji. Olupimo in narežemo na koščke 2 jabol-ka. Jabolka skuhamo in jih ohladimo.Penasto umešamo jajca, limonino lupino in slad-kor. Počasi umešamo smetano, mandlje in moko.Nato dodamo koščke jabolk, orehov in rozine.Prčico predgrejemo na 160°C.Polovico pripravljene mase zlijemo v pekač. Namaso narahlo položimo dateljne in prekrijemoz preostalo maso. Presotalo jabolko olupimo innarežemo na razeine ter z njimi prekrijemo vrhmase.Pecivo pečemo eno uro v predgreti pečici.

FIGE

ZANIMIVOSTIFiga (tudi smokva; znanstveno ime Ficus carica)je srednje velik grm ali drevo do 10 metrov. Imavelike liste, ki so podobni listom vinske trte. Vejeso debele. Lubje je gladko in svetlorjavo.

Kot divja raste v območju od Sredozemlja doIndije, kot kulturna rastlina pa tudi v drugih trop-skih in subtropskih območjih.Sadež je dejansko soplodje. Soplodje sestavljamesnata os soplodja in v notranjosti ležeči cve-tovi oziroma koščičasti sadeži, ki imajo po tankicevki na vrhu povezavo navzven. Navidezen sa-dež fige ima obliko krogle ali hruške in je gledena vrsto zelene do temnovijolične barve.Asirci so gojili fige že leta 3000 pr. n. št., v Grčijipa so jo začeli gojiti leta 700 pr. n. št. Od tod se jerazširila po celotnem Sredozemlju.Fige so bile važen sestavni del prehrane v Me-zopotamiji, Palestini, Egiptu in Grčiji. V Rimu sobile fige priljubljene pri vseh slojih prebivalstva.Rimski kuhar Apicius naj bi svoje svinje hranil sfigami, da bi imele popolno meso.

NAKUPOVANJEIzbirajte fige z značilno barvo za posameznosorto. Biti morajo velike brez madežev, odrgninin odtisknin. Izogibajte se sadežev z neprijetnimvonjem, ki kaže na prezrelost.Fige so zrele za uživanje ko začne olupek na pe-clju pokati. Take fige so srednje sladke in imajomočno aromo.Fig ni potrebno lupiti.

PREHRANSKA VREDNOSTFige vsebujejo veliko vitamina B1, vitamina C inmineralnih snovi. Sveže vsebujejo do 15 % slad-korja. Fige so tudi zelo dober vir dietne vlaknine,betacianinov, antocianinov in flavonoidov.

SHRANJEVANJEFige shranjujemo v hladilniku. Njihova dobahranjenja je zelo kratka, največ nekaj dni.

RECEPTI

LAHKI PUDING

Sestavine250g suhega sadja (rozine, fige, marelice)1 pomaranča1 vrečka čaja Earl grey2 žlici ruma1 zrela banana1 korenček1 jajce40g polnozrnate moke40g drobtin iz polnozrnatega kruha1 ščepec soli1 žlička mešanice začimb za medenjakeZa vanilijevo omako:7dcl posnetega mleka1 vrečka vanilijevega pudinga3 žlice sladkorja ali sladiloPripravaČaj namočimo v 1 dl vrele vode. Medtem nare-žemo suho sadje na majhne kocke, naribamopomarančno lupinico in iztisnemo sok iz poma-ranče. Vse dobro premešamo, dodamo še rum inpustimo pokrito v hladilniku čez noč. Naslednji danprimešamo zmečkano banano, drobno naribankorenček, jajce, moko, drobtine, začimbe in sol.Dobro premešamo in damo v namaščen model zapuding. V vodni kopeli na majhnem ognju kuhamopuding 6 ur. Postrežemo ga z vanilijevo omako, kijo skuhamo po navodilih na vrečki, le da damo 7 dlmleka namesto 5 dl.

GRANATNO JABOLKO

ZANIMIVOSTIGranatno jabolko je edini zastopnik družinePunicaceae, granatovcev.

Njegova domovina naj bi bila Perzija, vendar paso granatno jabolko vzgajali že v prazgodovini.V Sredozemlju ga gojijo že več tisočletij. PrekIndije so trgovci granatno jabolko ponesli tudi vjugovzhodno Azijo in na Kitajsko, španski misi-jonarji pa so ga v 18. stoletju odpeljali v deželenovega sveta.

Granatno jabolko je bilo že za mnoga starodav-na ljudstva sveti sadež. Babilonci so verjeli, da jihžvečenje semen granatnega jabolka pred bitkonaredi nepremagljive, za antične Grke pa je bilogranatno jabolko simbol plodnosti.

Andaluzijsko mesto Granada se lahko za svojeime zahvali temu zanimivemu sadežu, ki je imeposodilo tudi granati ter poldragemu kamnugranatu.Vednozeleni granatovec raste kot drevo, ki pa nepreseže višine petih metrov, ali kot nizek grm.Cvetovi so običajno rdeči, veje pa imajo včasihtrne.

NAKUPOVANJEOptimalana velikost granatnega jabolka je 10do 12 cm v premeru. Izbiramo sadje z intenzivnobarvo glede na sorto (rjavordeča ali svetlo rde-ča). Ne gleda na velikost, vsebujejo vsa granatnajabolka enako število semen, vendar je pri večjihsadežih tudi sočnost semen večja.Užitni del sadeža je želetinasto meso, ki obdajasemena.

PREHRANSKA VREDNOSTGranatna jabolka so dober vir kalija in vitaminaC.

SHRANJEVANJEHranimo jih v hladilniku. Očiščena semena lahkoshranimo tudi v zamrzovalniku nekaj mesecev.

RECEPTI

SOLATA IZ MOZZARELLE Z GRANATNIMJABOLKOM

Sestavine250g mozzarelle1 granatno jabolko1 žlico peteršilja1 feferon1 limeta

PripravaMozzarello odcedimo in narežemo na manjšekoščke. Granatno jabolko olupimo in izluščimosočna zrna. Peteršiljevo listje operemo in grobonasekljamo. Feferon razpolovimo po dolgem,mu odstranimo semena in ga drobno seseklja-mo. V skledi pomešamo mozzarello, peteršilj,zrna granatnega jabolka, feferon ter pokapamoz limetinim sokom. Vse skupaj premešamo in po-nudimo ohlajeno.

GRENIVKE

ZANIMIVOSTIGrenivka (znanstveno latinsko ime Citrus x para-disi) je drevo iz rodu Citrus (družina Rutaceae) innjegov sadež. Je plod davnega križanja, verje-tno med mandarino in pomelom, a že stoletjauspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje spotaknjenci in cepljenjem.Zanimivo je, da se smatra grenivka edini medagrumi, ki ni doma v jugovzhodni Aziji, temveč vCentralni Ameriki (Barbados ali Bahami). Verje-tno je res odtod prišla na Florido, a težko bi sipredstavljali, da je grenivka prišla iz teh krajevtudi v Sredozemlje. Ni sicer gotovih podatkov, alahko sklepamo, da je tudi ta sadež pripotoval vEvropo preko Azije po karavanskih poteh, skupajs svojim prednikom – mandarino.V glavnem prevladujeta dve vrsti, to so rumenaali navadna grenivka in rdeča ali rožnata greniv-ka. Slednja je sicer le križanec s pomarančo, a jena trgu kmalu zbudila zanimanje kupcev. Ro-žnato grenivko trenutno še vedno prištevamo knavadnim grenivkam, ker se v glavnem razlikujeod rumenih varietet le po barvi. So pa že na trgurožnate grenivke, ki se razlikujejo tudi po okusuin celo po obliki olupka. Ti sadeži so zaradi inten-zivnih križanj z rdečimi pomarančami (predvsemtipa moro) čedalje slajši in olupek postaja tanjši.

NAKUPOVANJEZunanja barva olupka ni najboljši pokazateljkakovosti grenivk, saj lahko variira od svetlorumene do bronaste. Najboljši način za ugota-vljanje kakovosti je, če sadež primemo v rokoin ga potehtamo. Težje in večje grenivke bodoimele tudi več soka. Manjše poškodbe ali odr-gnine olupka ne vplivajo bistveno na aromo alikakovost sadja.

PREHRANSKA VREDNOSTGrenivke so odličen vir vitaminov B5 in C terdober vir dietne vlaknne in kalija.

SHRANJEVANJEHranimo jih v hladilniku.

RECEPTI

TOPLE MEDENE GRENIVKE

Sestavine1 Grenivka, narezana na polovico1 Žlico meda

PripravaGrenivke prerežemo na pol in jih prelijemo zmedom. Grenivke zapečemo v pečici pet do šestminut in postrežemo.

GROZDJE - BELO GROZDJE - ČRNO

PREHRANSKA VREDNOSTGrozdje vsebuje veliko naravnega sladkorja,kalija, železa in vlaknin.

NAKUPOVANJEPri nakupovanju izbirajmo grozdje z zdravimi,čvrstimi jagodami. Barva mora biti zlato rumena.Svežost grozdja ocenjujemo po izgledu njego-vega stebla. Suho, rjavo in staro steblo je znakstarega grozdja, medtem ko svež, zelen pecelj jepokazatelj dobre kakovosti.

SHRANJEVANJEHranimo ga v hladnem prostoru.

PREHRANSKA VREDNOSTGrozdje vsebuje veliko mangana, magnezija,kalcija, vitamina C in B.

NAKUPOVANJEPri nakupu grozdja smo pozorni na barvo. Črnogrozdje ne sme imeti sledi zelene. Če je grozdjepreveč zrelo, jagode odpadajo in gnijejo. Lupinanaj bo napeta in gladka.

SHRANJEVANJEHranimo ga v hladnem prostoru ali v hladilnikupribližno 1 teden.

RECEPTI RECEPTI

RADIČ Z GROZDJEM IN SIROM

Sestavine2 glavi radiča300g grozdja belega1 kos čebule300g sira - ementalec100g parmezana50g orehov6 žlic kisa, 1 čajna žlička gorčice1 žlica medu, 4 žlice sončničnega Olja

PripravaDve glavi rdečega radiča operemo, osušimo innatrgamo na ne premajhne kose. Osmukamo inoperemo grozdje. Rdečo čebulo narežemo nakoleščke. Ementalec narežemo na manjše palč-ke, parmezan pa grobo naribamo. Orehe grobosesekljamo.Za preliv zmešamo kis, gorčico, med, sol, poperin olje. Solato razporedimo po krožnikih in preli-jemo s prelivom.

ZELJE Z OREHI IN GROZDJEM

Sestavine0,5 glave belega zelja0,5 glave rdečega zelja60g orehov

Grozdje - črno

PripravaPol glave rdečega in pol glave belega zelja očisti-mo in operemo.Narežemo ga na tanke rezine. Zelje zmešamo zrazpolovljenimi jagodami grozdja in razpolovlje-nimi orehovimi jedrci.

HRUŠKE

ZANIMIVOSTIHruška (znanstveno ime Pyrus) je rod dreves oz.njegov sadež, ki je pri nekaterih vrstah užiten.Hruške uvrščamo med pečkasto sadje.

Rod izvira iz zmernih področij Starega svetaod zahodne Evrope in severne Afrike na vzhodpreko vse Azije.

Evropska hruška (Pyrus communis), nedvomnoizhaja iz ene ali dveh divjih vrst (P. pyraster andP. caucasica), katere rastejo po Evropskih gozdo-vih.

Gojenje hrušk se razteza v daljno antiko. Sledovio njej so bili najdeni v Švici, omenjali pa so jo žeGrški pisci in gojili strai Rimljani.Drevesa so srednje velikosti, dosežejo višino10-17 metrov. Nekaj vrst je grmovnih. Listi soizmenično razporejeni, enostavni, pri nekaterihvrstah svetleče zeleni, pri drugih gosto srebrnodlakavi. Oblika listov sega od široko ovalne doozko suličaste. Večina hrušk je listopadnih, enaali dve vrsti v jugovzhodni Aziji pa sta zimzeleni.

NAKUPOVANJEKadar kupujemo hruške, moramo biti pozornina to, da so brezhibne, saj se hruške zelo hitropokvarijo, postanejo kašaste in mehke. Zrelosthruške preverimo tako, da s prsti stisnemo delob peclju. Meso hruške se mora malce vdreti.Hrške zorijo tudi po pobiranju zato pazimo, dapri nakupu ne izberemo prezrelih sadežev.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebujejo kalcij, magnezij, fosfor, betakaroten,kalij, jod in folno kislino. So zelo dober vir dietnevlaknine. Glede na barvo jih razvrščamo v tribarvne skupine: rjave, zelene in rdeče.

SHRANJEVANJEHruške hranimo v hladilniku, vendar naj bi jihpojedli v približno dveh dneh.

RECEPTI

PIŠČANČJI ZREZKI S HRUŠKO

Sestavine600g piščančjih prs

solpoper

2 hruškižajbelj

40g masla1dl belega Vina

PripravaPiščančje prsi narežemo na 4 zrezke, solimo inpopramo.Hruški operemo in narežemo na rezine. Rezinehrušk položimo na zrezke, na vrh pa damo listžajblja.Zrezke zvijemo in spnemo z zobotrebci.V ponvi segrejemo maslo, nanj pa položimomeso in ga lepo opečemo iz vseh strani.Prilijemo belo vino in počakamo da le ta izpari.Zvitke nato še posolimo in ponev pokrijemo.Dušimo približno 20 min, med tem pa po potre-bi prilivamo vodo.

JABOLKA

ZANIMIVOSTIJabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani (Ma-lus domestic).Sodi med najbolj razširjene kulturne rastline, kijih je vzgojil človek s pomočjo križanja.

Korenine jabolka izvirajo iz Azije. V Evropo je ver-jetno prispelo s trgovci. Divja oblika Malus do-mestice je Malus sieversii. Izvira iz Kazakhstana,iz pokrajine Alma-Ata, kar pomeni ‘oče jabolk’. Todivje drevo najdemo tudi v hribih centralne Azijein Kitajski.

Obstaja ogromno sort, več kot 20 tisoč. Drevodoseže višino 5-12 metrov z široko krošnjo inlisti ovalne oblike.

NAKUPOVANJEPri nakupu jabolk smo pozorni na to, da olupekni poškodovan in da jabolka ni obtolčena. Davidimo ali je jabolka čvrsta jo rahlo stisnemo, sajso pogosto tista jabolka ki imajo lepo barvo lu-pine mehka in brez okusa. Jabolka zorijo naprejtudi potem ko so utrgana. Če je med jabolkamikakšna pokvarjena, jo moramo takoj odstraniti,saj le ta okuži druga zdrava jabolka in ta začnogniti.Glede na barvo jih razvrščamo v tri barvne sku-pine: rdeče, zelene in rumene.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebujejo veliko kalcija, kalija, pektina, magne-zija, vitamina C in E, fosforja in betakarotena. Sozelo dober vir dietne vlaknine.

SHRANJEVANJEJabolka obdržijo svojo sočnost (za krajši čas) čejih shranimo v hladilnik.

RECEPTI

CROSTATA

Sestavine500g listnatega testa1kg jabolk3 jajca - rumenjak500ml sladke smetane2 kosa vanilnega sladkorja300g marmelade2 žlici ruma

PripravaListnato testo razvaljamo in ga položimo nanamaščen pekač.Jabolka olupimo in narežemo na manjše krhlje.Krhlje nato zložimo na testo.Z mešalnikom zmešamo sladko smetano, ru-menjake in vanili sladkor. Maso prelijemo prekojabolk in potresemo s cimetom.Pečemo 40 min na 180° C.V loncu nato segrejemo marelično marmeladoin rum.Vročo marmelado prelijemo preko jabolčnihkrhljev in pečemo še 5 do 10 min.

0

JAGODE

ZANIMIVOSTIJagode (Fragaria) je sadež rastline v družiniRosaceae. Fragaria izhaja iz besede “fragans”,kar pomeni dišeče, nanašajoč se na aromatičostsadeža. Jagode sodijo med jagodičevje.

Sadeži različnih sort jagod se razlikujejo po obli-ki in barvi. Široka paleta sega od divje gozdnejagode z majhnimi plodovi do velike gojenejagode. Barva sadeža je lahko svetlordeča dotemnordeča, izredna aroma pa je skupna vsemsortam jagod. Poznanih je več kot 20 vrst inštevilnih hibridov ter kultivarjev. Tipična gojenajagoda prihaja k nam iz Amerike.

V preteklosti so v Franciji uporabljali jagode kotdodatek h kopeli, ker naj bi pripomogle vzdrže-vati nežno kožo. Fontenelle pisatelj iz 18. stole-tja pa je svojo dolgoživost pripisoval uživanjujagod.

NAKUPOVANJESveže jagode moajo biti čiste, svetleče in živordeče barve. Pecelj in lističi morajo biti pričvršče-ni na jagodo, zelene barve in imeti svež videz.Jagode ne smejo biti belkaste barve, zmečkaneali prezrele. Biti morajo brez madežev.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebujejo veliko vitaminov A, C in K, betakarote-na, kalija ter folne kisline.

SHRANJEVANJEJagode shranjujemo v hladilniku v plastičnihkošaricah. Priporočljivo jih je čim prej porabiti,saj so hitro pokvarljive.

RECEPTI

JAGODNA RULADA

Sestavine4 jačne beljake115g sladkorja75g bele moke2 žlici pomarančnega soka115g skute150g jagod

PripravaPekač obložimo s papirjem za peko.Iz beljakov stepemo trd sneg, nato dodamo šesladkor, polovico moke. Drugo polovico mokepa zmešamo s pomarančnim sokom in nato do-damo k beljaku. Vse skupaj dobro premešamo.Testo damo na pekač in pečemo približno 15min na 200° C.Ko je testo pečeno, ga zvijemo skupaj s papirjemin ohladimo.Ko je rulada ohlajena, ji odstranimo papir in jonamažemo z mešanico narezanih jagod in skute.Biskvit zvijemo nazaj v rulado.

KAKI

ZANIMIVOSTIKaki, ki mu pravijo tudi božji sadež, je sadje, ki siga lahko privoščimo le nekaj kratkih jesenskih inzimskih mesecev.Domovina kakija je vzhodna Azija, torej Japon-ska, Kitajska in Koreja. Najbolj cenjeno je to sadjeprav v deželi vzhajajočega sonca, kjer besedakaki pomeni sadež. V Evropi in ZDA kaki vzga-jajo od druge polovice 19. stoletja. V Evroposo ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa gapredvsem države od Sredozemlju. V Istri in Slo-venskem Primorju so kaki začeli gojiti nekolikokasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.Drevo kakija zraste 3 do 15 metrov visoko. Imaširoke ovalne liste ter rumeno-bele cvetove.Sadeži sort, ki uspevajo pri nas, so po velikostipodobni jabolkom. Zreli kakiji so oranžni alirdečkasti, sadeži pa imajo okoli peclja razvrščeneštiri liste. Lupina kakijev je gladka in sijoča. Posvetu poznajo veliko sort kakijev. Glede na sortoimajo plodovi eno ali več semen. V Izraelu pagojijo Šaronov sadež – sorto kakija brez semen,ki je užitna tudi trda.Kakiji (Diospyros kaki), ki so pozno jeseni napro-daj pri nas, pridelamo v Sloveniji ali pa jih uvozi-mo iz Italije.Popolnoma zreli sadeži so zelo občutljivi in jihkupujemo v plastičnih košaricah, v hladilniku pase ohranijo le dan ali dva.

NAKUPOVANJEKaki kupimo nepoškodovan in lep na pogled.Kupujemo torej nepoškodovane sadeže, ki nisoveč zeleni.Pri mehkih sortah kakija izbiramo bolj mehke sa-deže saj, če še niso dovolj zreli, so trpkega okusain nas v ustih vežejo. Če jih pustimo na sobnitemperaturi, dozorijo v nekaj dneh. Pri trdihsortah kakija izbiramo tiste, ki so na otip bolj trdiin imajo intenzivno oranžno rumeno barvo.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje betakaroten, kalij, magnezij, je dober virvitamina C in A ter dietne vlaknine. Vsebuje tudivitamine B1, B2 in B6.

SHRANJEVANJEPopolnoma zreli sadeži so zelo občutljivi in jihkupujemo v plastičnih košaricah, v hladilniku pase ohranijo le dan ali dva.

RECEPTI

KAKIJEVA PENA

Sestavine550g kakija100g jogurta30g sladkorja v prahu2 žlici pistacijinih jederc2 lista želatine1 vanilijev sladkor

limonin sok

PripravaKakije olupimo, razkoščičimo in narežemo namajhne kockice. Želatino namočimo v malo hla-dne vode. V skodelici zmešamo jogurt in limoninsok po okusu. Nakockane kakije zmešamo ssladkorjem, zmiksamo s paličnim mešalnikom,nazadnje pa jih pretlačimo skozi gosto cedilo.Primešamo vanilij sladkor; 100 gramov masenalijemo v skodelico, pokrijemo s prozorno folijoin shranimo v hladilnik. Želatino ožamemo inrazpustimo v 3 žlicah segrete kakijeve mase;gl. nasveti. Primešamo k pretlačenim kakijem.Dodamo okisan jogurt, premešamo, potem papeno nadenemo v ustrezne kozarce. Te pokri-jemo s prozorno folijo in za 2 uri potisnemo vhladilnik. Pistacije grobo sesekljamo.

KARAMBOLA

ZANIMIVOSTIKarambola je tropsko sadje peterokotne, zvezdasteoblike, ki polepša marsikatero jed.Karambola, z latinskim imenom Averrhoa carambola,sodi v družino deteljičevk, v kateri ji, morda prese-netljivo, družbo delajo tudi deteljice. Bližnji sorodnikkarambole je manj znani, zeleni in kisli bilimbi, ki gavzgajajo in prodajajo večinoma le v jugovzhodni Aziji.Domovina karambole naj bi bila Šrilanka, otočje Molu-ki ali Indija, Evropejci pa so prvi opis tega sadeža lahkoprebrali že v 17. stoletju. Danes karambolo vzgajajov vlažnih tropskih predelih Azije, Južne Amerike inAfrike.Karambola je nizko, približno pet metrov visoko drevo,ki zaradi bogate razvejanosti spominja na grm. Majhnirožnati cvetovi rastejo v šopih. Karambola obrodi kartrikrat na leto, kar pomeni, da lahko na drevesu hkratiopazujemo cvetove ter nezrele in zrele sadeže. Rume-ni sadeži so dolgi približno 10 centimetrov, sestavljenipa so iz petih, včasih šestih med seboj povezanihreber. Če peterokotno karambolo prerežemo po širini,je videti kot zvezda – od tod tudi njeno drugo ime,zvezdasti sadež. Ko jo narežemo, moramo odstranitimajhna rjava semena.Užitna lupina je gladka in svetleča, meso pa sočno inhrustljavo. Od sorte in časa obiranja je odvisno, ali sosadeži bolj kisli ali bolj sladki. Narezana karambola jeeden najbolj dekorativnih sadežev. V Aziji karambolovkuhavajo v marmelade, kuhajo kompote, jo pečejo,pripravljajo napitke ... Zvezdice karambole polepšajosadne solate, mesne, ribje in zelenjavne jedi.Pri nas lahko karambolo kupimo skoraj vse leto. Pozi-mi sadeže uvažajo iz Tajske, spomladanske karambolepa prihajajo večinoma iz Brazilije.

NAKUPOVANJEIzbiramo lahko med zelenimi karambolami kislegaokusa ali popolnoma zrelimi, rumenimi, sladkimi ka-rambolami, odvisno od okusa posameznika.Stopnja zrelosti bistveno vpliva na okus sadeža in nanjegovo vsebnost sladkorja. Po pobiranju sadež ne zoriveč in tudi vsebnost sladkorja se ne povečuje.Zelo sladke karambole so oranžne, rumene ali rumenobele barve.Pri nakupu izbiramo čvrste, dobro obarvane sadeže,hrustljavega izgeda in brez temnih lis.

PREHRANSKA VREDNOSTKarambola je dober vir vitamina C. Vsebuje oksalnokislino in tudi nakaj kailja.

SHRANJEVANJEKarambolo shranjujemo v hladilniku največ dva dni.

RECEPTI

EKSOTIČNA BOVLA

Sestavine1 ananas1 melona15 kumkvatov3 karambole15 ličijev2 manga4 mandarine (brez koščic)2 steklenici belega vina (po 7,5dl)1 steklenica penečega vina (rizling)10dag sladkorja v prahu2,5dl vode

PripravaVodo zavremo s sladkorjem in jo postavimo nahladno. Ananas na debelo olupimo, meso ločimood stržena in narežemo na kose. Melono razpo-lovimo, jo očistimo in narežemo na majhne kose.Kumkvate operemo in narežemo na četrtine.Karambolo operemo in narežemo na kolobarje.Ličije olupimo. Manga olupimo in narežemo namajhne kose. Mandarine olupimo in s krhljevodstranimo belo kožico. Belo vino in sladkornoraztopino vlijemo v posodo in zmešamo, dodamosadje, previdno premešamo in za 2 uri postavi-mo na hladno. Pred serviranjem dolijemo mrzlopeneče vino.

KIVI

ZANIMIVOSTIDomovina kivija je Kitajska, zato so ta sadežnajprej imenovali kar kitajska kosmulja. Kivi, kiso ga sicer omenjali že nekaj stoletij prej, je šelev sredini 19. stoletja ponovno odkril neki Anglež.Na Novo Zelandijo so kivi prinesli leta 1906 inpo nekaj desetletjih žlahtnenja je kivi postalnacionalni simbol te otoške države na južnemPacifiku. Ime je dobil po ptiču kiviju, ki živi naNovi Zelandiji. Kivijeva rjava kosmata lupina najbi namreč spominjala na perje tega ptiča nele-talca. Danes kivi pridelujejo po vsem svetu, kjerpodnebne razmere to dovoljujejo.Kivi (Actinidia chinensis) sodi v družino plezalk.Drevesa kivija rastejo v grozdih na vzpenjalki, kije podobna vinski trti. Podolgovato ovalni sadežiobičajno tehtajo med 50 in 130 grami. Njihovosadno meso je zeleno, sredina je bela, vsebujepa približno 800 drobnih temnih semen. Lupinaje rjava in pokrita z majhnimi “dlačicami”.Največ kivija pojemo presnega. Kivi je odličentudi v sadnih ali sadno-zelenjavnih solatah terkot priloga k mesu ali ribam. Ker to sadje vsebujeencim, ki razkraja beljakovine, ga k jedem, ki vse-bujejo npr. smetano, dodamo čisto na koncu, sajse mlečni izdelki sicer sesirijo. Kivi je zaradi moč-ne zelene barve zelo dekorativen sadež, zato sevelikokrat uporablja tudi za okrasitev jedi.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo čvrste, nepoškodovane kivi-je s svetlo do srednje rjavo obarvanim olupkom.Najbolj primerni za uživanje so kiviji, katerihlupina se pod pritiskom nekoliko vda. Če kivi šeni zrel, ga pustimo na sobni temperaturi, najbo-lje poleg banan ali jabolk.

PREHRANSKA VREDNOSTKivi je zelo dober vir vitamina C, vsebuje velikomagnezija, kalija, kalcija, fosforja, niacina in pan-totenske kisline.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v hladilniku v plastičnih košari-cah. Shranjujemo ga lahko nekaj tednov.

RECEPTI

KIVIJEVA TORTA

Sestavine100g margarine1 jajce, rumenjak175g bele moke50g sladkorja v prahu1 kos vanilijevega sladkorja100g polnomastne skute50g sladkorja

pomarančna lupina2 žlici kisle smetane100g kivija250g jagod

PripravaV posodo damo razmehčano margarino, doda-mo rumenjak, moko, sladkor v prahu in vanili-jev sladkor ter vse skupaj dobro zgnetemo, danastane lepo gladko testo.Testo pokrijemo in ga pustimo počivati približno30 minut.Nato ga razvaljamo in položimo v pekač. Testorazporedimo še po robu pekača.Pečico segrejemo na 175° C in testo pečemopribližno 20 minut. Nato testo ohladimo.Med tem ko se testo peče, v posodi zmešamoskuto, sladkor, pomarančno lupinico in kislosmetano. To maso razporedimo po ohlajenempecivu.Jagode operemo in narežemo. Kivi olupimo innarežemo. Sadje razporedimo po pecivu.

KOKOS

ZANIMIVOSTIKokosova palma (Cocos nucifera) je edina po-znana vrsta v rodu Cocos, kateri sodi v družinoArecaceae in poddružino Cocoideae.Palma izvira iz Indonezijeksega otočja od koderse je v preteklosti razširila po celem Pacifiku.Evropejci (Portugalci in Španci) so kokos odkrilina zahodnih obalah centralne Amerike.Kokosovi orehi rastejo na palmah, ki dosežejov višino do 30 metrov. Plodovi lahko dosežejovelikost otroške glave in tehtajo do 2 do 2,5 kg.Preden pridemo do pravega oreha, se moramonajprej prebiti skozi zelenkasto do svetlorjavo,vodoodporno in voskasto vrhnjo plast, podkatero se nahaja porozna vlaknasta plast in šelepod slednjo se nahaja kokosov oreh. Kosmatarjava lupina je debela nekaj centimetrov. Pod tolupino se nahaja plast kokosa, v votlini na sredisadeža pa se nahaja kokosovo mleko, ki bi sepravzaprav moralo imenovati kokosova voda, sajje tekočina skoraj prozorna.

NAKUPOVANJEKokosov sok je boljši v zreli, vendar še vednozelenkastih kokosih. V zelenih kokosih meso šeni trdo in je podobno želeju. Uporabi se ga lahkopri pripravi raznih desertov.

PREHRANSKA VREDNOSTKokos je dober vir vitaminov B1, B2, B3, C, E innasičenih maščob

SHRANJEVANJEKokosov oreh hranimo v hladnem in suhem pro-storu, vendar ne predolgo, sicer se oreh izsuši indobi milnat okus.

RECEPTI

KOKOSOVI PIŠKOTI

Sestavine100g margarine80g sladkorja1 vanilni sladkor1 jajce180g moke1 čajna žlička pecilnega praška50g kokosove moke100g čokolade

PripravaMargarino, sladkor, vanili sladkor in jajce pena-sto zmešamo.Dodamo moko, pecilni prašek, kokosovo mokoin na koščke narezano čokolado.Vse skupaj dobro pregnetemo.Pekač obložimo s papirjem za peko in nanj pola-gamo kroglice, ki jih nato sploščimo.Pečemo 15 min na 180° C.

LIČI

ZANIMIVOSTILiči (latinsko ime Litchi chinensis), izvira izjugovzhodne Azije, natančneje z juga Kitajske,Indonezije in Filipinov.Kitajci liči gojijo že več kot tri tisočletja, imajo paga za najboljši sadež, ki so ga zelo cenili številnikitajski cesarji. Nekoč so z ličijem plačevali celodavke, danes pa si jih Kitajci kot talismane po-darjajo ob vstopu v novo leto.Liči je subtropska rastlina. Vednozelena dreve- sas temnozelenimi in svetlečimi listi zrastejopribližno 10 do 15 metrov visoko. Plodovi rastejov latih, v katerih skupaj visi približno 30 ličijev.Danes poznamo približno 100 sort ličija, polegjugovzhodne Azije pa ga največ pridelajo v Indi-ji, Južni Afriki, Avstraliji in ZDA.Sorodniki ličija, ki prav tako spadajo v druži- nosapindovk ali milničevk (plodovi nekaterihsapindovk namreč vsebujejo alkalne snovi oz.saponine, ki se uporabljajo pri pranju) so rambu-tan, pulsan, longan in aki.Ličijevi sadeži jajčaste oblike so dolgi tri do petcentimetrov. Njihova groba hrapava in krhkalupina je rožnate ali rdeče barve, po nekaj dneh,ko se posuši, pa postane rjavkasta. Meso sladko-kislega okusa je belo, na sredini pa je razmeromavelika koščica. Kitajci jih cenijo v kombinaciji sperutnino in drugim mesom, posušene sladkeličije pa dajejo v čaj namesto sladkorja.

NAKUPOVANJEIzberemo sadeže s čimbolj intenzivno roza alirdeče obarvano lupino. Zelenkasti sadeži še nisodozoreli, rjavi pa so že prezreli. Liči se zelo hitroizsuši, zato ga ne kupujemo na zalogo.

PREHRANSKA VREDNOSTLiči vsebuje ogljikove hidrate, dragocene mi-nerale kot so kalij, kalcij, fosfor in magnezij tervitamin C.

SHRANJEVANJESadeže lahko hranimo do enega tedna na tem-peraturi 10 do 12°C. Liči je zelo občutljiv in začneob pomanjkanju svežega zraka hitro plesneti,zato ga moramo po nakupu takoj vzeti iz plastič-ne vrečke.

RECEPTI

SOLATA S KARAMELIZIRANIM JUŽNIMSADJEM

Sestavine1 banana1 papaja1 majhna melona1 majhen ananas8 ličijev1 žlica limoninega sokaOmaka:2 žlici arašidovega olja1,5dl medu2 koščka ingverja iz sirupa1,5dl belega vina0,8dl pomarančnega likerja1 zavitek vanilijevega sladkorjaPosip: 100g sesekljanih mandljevPripravaPapajo olupimo, razpeškamo, in zrežemo na debe-lejše palčke. Enako pripravimo melono in ananas.Ličije olupimo in razpolovimo. Ingver odcedimo indrobno sesekljamo. Banano olupimo in zrežemona približno 2 centimetra debele rezine. Pokaplja-mo jih z limoninim sokom.V veliki ponvi svetlo karameliziramo arašidovo olje,med in sesekljan ingver. Dodamo narezano sadje,ki ga na hitro povaljamo po karamelu, nato pa gapreložimo na velik krožnik in ohladimo.V ponev prilijemo vino, premešamo in odstavimo.Nazadnje dodamo vanilijev sladkor in pomarančniliker, premešamo in ohladimo.

LIMETE

ZANIMIVOSTILimeta (latinsko ime Citrus x aurantifolia) je agrumiz rodu Citrus (družina Rutaceae).Limeta je manjše drevo, 4 do 5 metrov visoko.Plodovi so majhni, ovalni do okrogli, s tankimolupkom. Če dozorijo na drevesu, zarumenijo donekoliko oranžne barve, a normalno se sadeži po-berejo še čisto zeleni, ko so bolj okusni in sočni.Medtem ko so vsi ostali citrusi subtropske rastli-ne, je limeta pravo tropsko drevo, zato se edinaod agrumov ni prilagodila Sredozemlju, razen vEgiptu. Njena domovina je Malezija in Indija, odkoder so jo Angleži uvažali v velikih količinah, dabi zadostili potrebam svojih mornarjev. Limeta jebila namreč edino znano sredstvo proti skorbutu.Še danes se del Londonskih »docks« imenuje Lime-house po nekdanjih skladiščih tega dragocenegasadeža. Danes jo gojijo predvsem v jugovzhodniAziji, Mehiki, Latinski Ameriki in Karibih.Znanih je več vrst limete, a gre le za napačnopoimenovanje. Edino pravo limeto Citrus x auran-tifolia so Portugalci prinesli v Ameriko v šestnaj-stem stoletju in se vse od takrat goji na Floridi in vMehiki. Obrodi trikrat letno, a je zelo majhna: za enkilogram je potrebnih preko trideset sadežev. Nažalost je pa leta 1992 ciklon Andrew uničil mnogonasadov, ki niso bili vsi obnovljeni.Zelo znana varieteta je Citrus x limetta, ki je zelopodobna limoni, a je bolj blagega in zelo prije-tnega okusa, zato spada med sladke limete. Gojise v Italiji in do nedavnega so jo pridelovali tudiv Kaliforniji. Citrus x latifolia je varieteta limete zovalnimi in nekoliko večjimi plodovi, ki so zelosočni. Trenutno je edina vrsta, ki se goji v ZDA, insicer v Kaliforniji. Citrus x limettioides je prava slad-ka limeta, ker je skoraj brez kisline (0,1%). Goji sev Indiji, Palestini in Egiptu. Je zelo sočna in skorajbrez semen, a zaradi prenizke kisline njen okus nipovsod priljubljen.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo limete z rumeno zelenobarvo, takšne da so čvrste na otip in brez madežev.Tiste, ki so za svojo velikost težke, kažejo na visokovsebnost soka. Ko so limete enkrat obrane, nezorijo več.

PREHRANSKA VREDNOSTLimete vsebujejo veliko vitamina C.

SHRANJEVANJEShranjujemo jih v hladilniku.

RECEPTI

LIMETINA MAJONEZA

Sestavine1,5dl majoneze1 strok česna2 žlički limetinega soka

lupina 1 limetesol, beli poper v zrnu, ščepec mlete

rdeče paprike

PripravaČesen olupimo in stremo. Limetino lupino drob-no nastrgamo. V skodelici gladko razmešamomajonezo, limetina sok in nastrgano lupino, strtčesen, sol, sveže mlet beli poper in ščepec mleterdeče paprike.

LIMONE

ZANIMIVOSTILimona (znanstveno ime Citrus x limon) je drevoiz rodu Citrus (družina Rutaceae) in njegovsadež. Drevesu pravimo tudi limonovec. Je ploddavnega križanja, verjetno med pomelom in ci-trono, a že stoletja uspeva kot samostojno drevo,ki se razmnožuje s potaknjenci in cepljenjem.Limona je manjše drevo, od 3 do 6 metrov viso-ko. Plod je rumene barve, v notranjosti brezbar-ven, ovalne do skoraj okrogle oblike. Olupek jelahko grobo hrapav ali gladek, na notranji straniveč ali manj obložen z belo spužvasto plastjo,imenovano albedo, ki ni užitna.Povprečno je pri limoni le 57% užitne snovi, sajodpade do 40% teže na olupek in 3% na seme-na. Podatek pa da razumeti, da se limona ne gojisamo za pridobivanje soka in citronske kisline. Izolupkov se izdeluje kandirano sadje in se prido-bivajo esence in pektin. Iz semen pridobivajoolje.

NAKUPOVANJEPri nakupu limon smo pozorni da imajo lepo ru-meno barvo, bleščečo lupino, da so brez made-žev in čvrste na otip. Tiste, ki so za svojo velikosttežke, kažejo na visoko vsebnost soka. Ko solimone enkrat obrane, ne zorijo več.

PREHRANSKA VREDNOSTLimona vsebuje veliko vitamina C, B6 in kalija.

SHRANJEVANJEV hladilniku jih lahko hranimo približno 1 teden.

RECEPTILIMONINA PITA

SestavineKrhko testo:250g moke125g masla30g sladkorja v prahu1 rumenjakPenasto testo:5 beljakov250g sladkorjaLimonina krema z jedilnim škrobom4 velike limone175g sladkorja90g jedilnega škroba4 rumenjaki

PripravaKrhko testo: V skledo damo moko in sladkor terna kocke zrezano hladno maslo, ki ga s konicamiprstov vtremo v moko, da dobimo drobtinampodobno zmes. Primešamo rumenjak in 2 žlicimrzle vode ter ugnetemo gladko in voljno testo.Oblikujemo ga v hlebček, zavijemo v prozornofolijo in za 30 minut položimo v hladilnik. Pečicosegrejemo na 200 °C.Testo razvaljamo na pomokani delovni površini.Z njim obložimo model in pokrijemo ga z alufolijo, obložimo s plastjo suhega fižola in za 10minut potisnemo v segreto pečico. Testo vzame-mo iz pečice. Fižol in alu folijo odstranimo, testopa za 5 minut potisnemo nazaj v pečico, da seposuši.Limonina krema z jedilnim škrobom: V skledirazmešamo jedilni škrob ter limonin sok in nastr-gano lupino. Zmesi prilijemo vrelo vodo, potempa jo gladko razmešamo in prelijemo v kozico inpristavimo. Med mešanjem jo počasi zavremo,da se zgosti. Odstavimo in nekoliko ohladimo,potem pa vmešamo rumenjake in sladkor. Pri-stavimo in med mešanjem počasi segrevamo, dazavre. Kremo odstavimo in nalijemo na testo.Penasto testo: Beljake stepemo v na pol čvrstbeljakov sneg. Nato med stepanjem po žličkahprimešamo sladkor.Penasto testo nabrizgamo na kremo. Modelza 45 minut potisnemo v segreto pečico, da sesneg rjavo obarva in postane hrustljav.

LUBENICE

ZANIMIVOSTILubenica je zelenjava, ki domnevno izvira izIndije, po nekaterih teorijah tudi iz tropskihpredelov Afrike. V Evropi je pred 13. stoletjemniso poznali. V Evropi gojijo lubenice predvsemv Grčiji in Makedoniji.Lubenice so veliki okrogli ali ovalni sadeži, kilahko tehtajo do 14 kg. Imajo čvrsto temnozele-no ali svetlejšo progasto lupino in živo roza alirdeče meso z majhnimi temnimi semeni. Mesoje izredno vodeno, sladko in osvežilno.V njeni sestavi je voda procentualno najboljzastopana. Vsebuje aminokislino arginin, ki najbi imela zdravilne učinke. Je sladkega okusa in jonajvečkrat uživamo kot sladico.

NAKUPOVANJEPri nakupu lubenice smo pozorni, da je trdna,težka in enakomerno obarvana. Če nanjo potr-kamo, ne sme votlo zadoneti. Lubenice ki imajobledo meso in bele peške, še niso zrele.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje zelo veliko vode in nekaj vitamina B in Cter kalija. So tudi dober vir folne kisline.

SHRANJEVANJELubenico lahko hranimo v hladilniku do 1 tedna.Prerezano melono pokrijemo s folijo za živila.

RECEPTI

LUBENICA S PORTOM

Sestavine1 lubenica6dl belega porta3 vejice pehtrana

PripravaLubenico operemo in obrišemo. Odrežemo jizgornjo četrtino, sredico pa lepo izdolbemo, pričemer ob lupini pustimo približno za centimetermesa.Izdolbeno meso razpeškamo in narežemo nakocke. Pehtran osmukamo.Kocke lubenice stresemo v izdolbeno lubenico.Prelijemo jih s portom in potresemo z osmuka-nim pehtranom. Lubenico pokrijemo z odrezanočetrtino ovijemo jo v prozorno folijo in za naj-manj 6 ur potisnemo v hladilnik.

MALINE

ZANIMIVOSTIMalinjak (znanstveno ime Rubus idaeus) je vrstagrmovnice s sadeži viola-rdeče barve, ki jih ime-nujemo maline. Grmičevje ima bodice, ki so sicermajhne ampak nam lahko preprečijo obiranjemalin. Plodovi so zreli poleti.Liste nabiramo zelene in nepoškodovane. Suši-mo jih v senci in na prepihu, kajti le tako lahkoohranijo lepo zeleno barvo. Vsebujejo organskekisline, polipeptide, čreslovino, flavonoidov invitamine.Cvetoče poganjke nabiramo maja in junija.Plodove nabiramo poleti, ko dozorijo. Lahko jihuživamo sveže ali pa jih pripravimo za predela-vo v marmelade, želeje in podobno. Vsebujejosladkorje, pektine, sluzo, jabolčno in citronskokislino, soli, vitamina B in C, karotenoide in ete-rično olje.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo debele in čvrste maline zživo barvo.

PREHRANSKA VREDNOSTMaline so dober vir vitamina C in dietne vlakni-ne. Vsebujejo tudi vitamin A in B, kalij, kalcij,magnezij, železo in fosfor.

SHRANJEVANJEMaline naj bi pojedli še isti dan po nakupu, dru-gače pa jih lahko shranimo v hladilniku za največdva dni.

RECEPTI

TORTA IZ MALIN

SestavineSestavine za testo:175g margarine90g sladkorja

pomarančna lupina1 jajce250g bele moke0,5 čajne žličke pecilnega praška

cimetklinčki

60g orehovSestavine za nadev:200g malin

malinova marmeladakonjak

PripravaZ mešalnikom penasto umešamo sladkor inmargarino. Nato dodamo nastrgano pomaranč-no lupino in jajce, ter moko, pecilni prašek, zmletcimet, zmlete klinčke in zmlete orehe. Testo zavi-jemo v folijo in ga damo v hladilnik za 45 min.Priprava nadevaV posodo damo maline, malinovo marmelado inkonjak, ter vse skupaj dobro premešamo.Dve tretjini testa razvaljamo in ga položimo vnamaščen pekač. Z vilicami ga večkrat prebode-mo. Maline damo na testo.Testo ki nam je ostalo, razvaljamo, narežemo natrakove in jih položimo na nadev v obliki mreže.Pečemo 40-50 min na 190° C.Ko je testo pečeno, počakamo da se ohladi in ganato potresemo s sladkorjem v prahu.

0

MANDARINE

ZANIMIVOSTIMandarina (znanstveno ime Citrus reticulata) je drevoin plod agruma iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in sicerena od izvirnih treh vrst skupaj s citrono in pomelom.Odkar je bila splošno sprejeta teorija, da so vse ostalevrste citrusov le hibridi, ki so se v teku stoletij razvili izteh treh vrst, je mandarina postala najuglednejši medagrumi, v kolikor je edini sladek od treh prednikov.Če pomislimo, da je danes svetovno najbolj razširjenagrum pomaranča, torej najslajši med vsemi agrumi,moramo pač priznati mandarini določene zasluge.Originalna vrsta mandarine (Citrus nobilis) prihaja izJaponske in Kitajske, a v Sredozemlje so prišle prej vrste,ki so doma v Indoneziji in Indiji (Citrus reticulata). Sicergre bolj za zemljepisno razdelitev, saj ni bistvenih razlikmed tema vrstama, kar potrjuje odpornost rastlineskozi stoletja. Danes poznamo desetine vrst, ki so pa lekultivarji, ki jih je človek pridobil s selekcijo in raznimiproizvodnimi metodologijami.V Ameriki je najbolj razširjena vrsta mandarine satsumaali mikan, ki je prišla leta 1876 v ZDA iz Japonske. Razenpokrajine na Kjušu, poznamo danes tudi mesto Satsu-ma v Alabami (ZDA), ki je dobilo ime prav po tem sadu.Na Siciliji se poleg satsume goji tudi avana ali paterno.Angleži in Američani ne uporabljajo samo izraza man-darina, pač pa tudi in predvsem tangerine, kar dajerazumeti, da so jim ga sprva dovažali iz Sredozemlja.Praviloma pa sta to dve varieteti. Prava mandarinaje svetlo oranžne barve in pecelj je v rahli vdolbinici.Tangerine je križanec mandarine s pomarančo, zato imamočno obarvan, skoraj rdeč olupek in pri peclju je rahlovzbočena (kakor limona); listi so širši.Nekateri strokovnjaki, posebno ameriški, prištevajo tudiklementine med mandarine, vendar je vprašanje sporno.Tudi klementine so namreč križanci med man- darino ingrenko pomarančo, kar bi jih lahko uvrščalo z istopravico celo med pomaranče. Trenutno je tangerinesplošno sprejeta kot varieteta mandarine, klementina sepa obravnava že kot vrsta. Dejansko je slednja pokazalatako obstojne lastnosti, da se že dolgo smatra za samo-stojno vrsto, enakovredno na primer rožnati grenivki alilimeti. Dokončna klasifikacija pa še ni bila določena.

NAKUPOVANJEPri nakupovanju mandarin izberemo tiste z močnim,bleščečim olupkom.Izogibamo se kupovanju mandarin z vidno gnilobo.Puhast izgled olupka pomeni tudi lažje lupljenje man-darin.

PREHRANSKA VREDNOSTMandarine so dober vir vitamina C in dietne vlaknine.Vsebujejo tudi vitamin A in B, kalij, kalcij, magnezij,železo in fosfor.

SHRANJEVANJEMandarine shranjujemo lahko na sobni temperaturi aliv hladilniku.

RECEPTI

SOLATA IZ MANDARIN, RADIČA INKLAČKOV

Sestavine4 mandarine5 glavic radiča100g kalčkovSolatni preliv150g jogurta1 žlica medu1 žlica limoninega soka

solbel poper v zrnju

PripravaRadič očistimo, operemo in dobro odcedimo terga natrgamo na manjše liste.Mandarine olupimo, izločimo peške in zrežemona kocke.Kalčke temeljito speremo in dobro odcedimo.Solatni preliv. V skodelici gladko razmešamolimonin sok in sol, da se slednja stopi. Natoprilijemo jogurt, med in sveže mlet beli poper.Premešamo. V skledo stresemo radič, kalčke inmandarine. Prelijemo s solatnim prelivom innežno premešamo.

MANGO

ZANIMIVOSTIMangovec (znanstveno ime Mangifera) je vednozeleno drevo, ki zraste tudi več kot 30 metrovvisoko. Koščičasti sadeži z drevesnih vej visijo nadolgih vejicah oziroma pecljih in se včasih skorajdotikajo tal.V Aziji ga gojijo že več kot 4.000 let, njegovapradomovina pa naj bi bila Indija. Portugalci sookoli leta 1700 mango odnesli v južno Afriko inBrazilijo. Mango danes gojijo v deželah s trop-skim in subtropskim podnebjemMango je eden najbolj priljubljenih in razširjenihtropskih sadežev, saj poleg tega da je okusnosadje, vsebuje tudi veliko vitaminov.Poznamo več kot tisoč sort manga, ki se med se-boj razlikujejo po barvi in obliki. Sadeži so lahkozeleni, rumeni, oranžni ali rdečkasti; običajnoso rdečkasti na tisti strani, ki je obrnjena protisoncu.Po obliki razlikujemo okrogle in jajčaste mange,nekatere sorte pa spominjajo na obliko srca.Meso je oranžnorumeno, v sredini pa je velikakoščica. Mangovo gladko in mehko meso je slad-ko in zelo sočno, saj vsebuje veliko vode, zato jeto sadje zelo osvežilno.

NAKUPOVANJEPo barvi lupine ne moremo ugotoviti zrelosti, sajje le ta odvisna od sorte manga in je lahko zele-na, rumena ali rdeča. Ko je sadež zrel se meso napritisk rahlo vdre. Sadež naj nima črnih madežev,saj le ti povedo da je sadež preveč zrel. Nezrelsadež je na otip trd in ima smolast okus. Mangolahko pustimo zoreti na sobni teperaturi.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje veliko vitamina C in vitamina A. Jekoristen vir vitaminov B3, B5, B6, betakarotena,bakra, mangana, magnezija, kalija, cinka in pan-totenske kisline.

SHRANJEVANJENezrel mango lahko 1 teden hranimo pri sobnitemperaturi. Če pa je mango že zrel, ga moramohitro porabiti. Ne shranjujemo ga pri nižjih tem-peraturah od 8° C. Ker sadež pri zorenju oddajaplin etilen, ga ne shranjujmo poleg drugegasadja in zelenjave.

RECEPTI

MANGOVE PALAČINKE

Sestavine300g krompirja300g manga2 jajci

vanilijev sladkor, Cimet,limonina lupinamoka

PripravaKrompir olupimo, dobro operemo in drobnonaribamo. Z rokami ga dobro ožamemo.Mango operemo in narežemo na tanke lističe.K krompirju dodamo mango, jajci, vanilijev slad-kor, cimet, limonino lupinico in moko po potre-bi. Vse skupaj dobro premešamo.V ponvi za palačinke segrejemo olje, dodamo3 žlice mase in jo enakomerno razporedimo poponvi.Spečemo kot nekoliko debelejše palačinke.Ko so palačinke pečene jih potresemo s sladkor-jem v prahu.

MARELICE

ZANIMIVOSTIMarelica, ki spada v družino rožnic, ima latinskoime Prunis armeniaca. A ime je napačno, sajmarelica ni doma iz Armenije, kot so najprej mi-slili, ker jo je tam opazil vojskovodja AleksanderVeliki, ampak s Kitajske.Kitajci so marelice gojili že približno pred štirimitisočletji, danes pa to sadno drevo, ki ima radotoploto, uspeva v pokrajinah s subtropskim pod-nebjem. Vzgojili pa so tudi sorte, ki jim nekolikohladnejše podnebje ne škodi, zato marelice ra-stejo tudi v deželah z zmernotoplim podnebjem- všeč jim je podobno podnebje kot vinski trti, aker cvetijo zgodaj spomladi, je veliko nevarno-sti, da pomrznejo v morebitnih spomladanskihzmrzalih.Največkrat so oranžne, obstajajo pa tudi sorte zrumenimi in rdečkastimi sadeži. Njihova koža jažametna, meso pa se običajno z lahkoto loči odkoščice. Drevo marelice zraste do približno petmetrov visoko.Marelice pri kuhanju ali pečenju postanejo zelokisle, zato jih je potrebno precejsladkati, kar vedo vsi, ki se sami lotijo kuhanjamarelične marmelade.

NAKUPOVANJEMarelice morajo imeti značilno intenzivno rume-no ali rumeno-oranžno barvo, biti morajo lepooblikovane in čvrste. Izbiramo sadeže z gladkimin napetim olupkom. Izogibamo se izbiri mehkihoziroma pretrdih marelic, takšnih z bledo rume-no in zeleno rumeno barvo, nezrelih sadežev,ki so bili prezgodaj obrani, saj tudi kasneje nedobijo pravega okusa. Ko so marelice enkratobrane, ne zorijo več.

PREHRANSKA VREDNOSTMarelice so dober vir vitamina A, bakra, kalcija,kalija, kobalta, folne kisline, železa, bora, betaka-rotena, vitamina C in tiamina.

SHRANJEVANJEHranimo jih v hladilniku največ do 5 dni.

RECEPTI

MARELIČNI CMOKI

Sestavine250g manj mastne skute1 jajce - rumenjak140g bele moke40g masla

sol12 svežih marelic

sladkor

PripravaV posodo stresemo skuto in jo dobro pregnete-mo. Dodamo še rumenjak, moko, maslo in sol.Vse skupaj dobro pregnetemo in testo zavijemov folijo. Za 30 min ga damo v hladilnik.Iz testa nato naredimo valj in ga razrežemo na 12kosov. Vsak kos sploščimo, vanj damo marelico,nekaj sladkorja in nato oblikujemo cmok.Cmoke kuhamo v slani vodi približno 8 min.V ponvi stopimo maslo in z njim pokapljamokuhane cmoke.

MELONE

ZANIMIVOSTIMelona (Cucumis melo) je rastlina, družine Cu-curbitaceae.Izraz melona se uporablja tako za sadež kot zarastlino. Melone, enako kakor lubenice botanič-no uvrščamo med zelenjavo.Je zelo razširjena kulturna rastlina, zaradi užitnih,sladkih in aromatčnih sadežev.Izvirala naj bi iz Afrike (po nekaterih podatkih paiz Azije), v petem stoletju pr.n.št. pa so jo Egpi-čani začeli izvažati na področje mediteranskegazaliva in v prvem stoletju n.št. se prvič pojavi vItaliji.V začetku rimskega imperija se je uporaba me-lone zelo razširila, vendar se je uporabljala kotzelenjava, predvsem v raznih solatah.V antični dobi je melona veljala za simbol plo-dnosti. Razlog za takšno asociacijo lahko najde-mo predvsem zaradi velikega števila semen vtem sadežu in njegovi rodnosti.Melona je nizka, enoletna plezalka. Nejenekorenine lahko segajo 150 cm globoko vzemljo,listi rastejo alternirajoče in so dolgi do desetcentimetrov. Melona cveti od maja do septem-bra z rumenimi cvetovi, od katerih se samo 10 %razvije v sadež.Sadež je ovalne oblike z vidnimi razdelki v oblikilunic. Barvni odteki se raztezajo od svetlo rume-ne do zelenkaste. Meso sadeža pa je lahko odbele do oranžne barve. V notranjosti ima velikoštevilo semen.

NAKUPOVANJEPri nakupu smo pozorni na vonj, ki mora biti sla-dek. Ko s prstom pritisnemo ob pecelj, se moralupina rahlo vdreti.Prezrele melone so na otip zelo mehke.

PREHRANSKA VREDNOSTMelona vsebuje veliko kalcija, magnezija, fosfor-ja, betakarotena in vitamina C.

SHRANJEVANJEZrele melone hranimo v hladilniku. Prerezanemelone zavijemo v prozorno folijo, drugače bovonj prodrl v druga živila Melonino meso lahkotudi zamrznemo.

RECEPTI

SLADOLED IZ MELONE

Sestavine1 zrela melona40dag rjavega sladkorja0,5l vode2 žlici ruma2 beljaka

sok 3 limonvanilijev sladkor

PripravaMelono otrebimo pešk, olupimo in zmeljemo.Sladkor skuhamo z vodo, dobro ohladimo inzmešamo z 0,5 l melonine kaše. Dodamo rum,limonin sok in 2,5 dl hladne vode. Stepemo trdsneg beljakov z vanilijevim sladkorjem. Narahlozmešamo in napravimo sladoled.

Uporabimo lahko poljubno sadje.

NASHI

ZANIMIVOSTINashi ali azijska hruška (Pyrus pyrifolia) je sadnavrsta, ki spada v isti rod Pyrus kot nam znanesorte evropskih hrušk.Nashi izvira iz centralne Kitajske, kjer ga poime-nujejo “li”. Izraz nashi pa je japonskega izvora indejansko pomeni hruška. Nashi naj bi nastala skrižanjem navadne hruške in jabolkom Yōnashi.Gojijo jo predvsem na Japonski, južni Koreji, Ki-tajski, severni Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji.V Evropo je prispela leta 1980, kjer je najprejpovzročila veliko zanimanje, ki pa je s časomupadlo.Od navadne hruške se razlikuje predvsem po:• obliki, ki je okrogla, bolj podoba jabolki• gladkem olupku, bronaste barve• notranjost, ki je kompaktna, sočna inkrokantna

• okusu, ki je sladek in aromatičen

Nashi je rastlina , ki dobro uspeva tudi v našempodnebju. Je odporna na nizke zimske tempera-ture in bolj opčutljiva na spomladanske pozebe.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo čvrste, svetleče sadeže. Napovršini mora biti brez madežev.Barva olupka se razlikuje glede na sorto odzeleno rumene, delno rdečerjave, rdečerjave docimetove rjave.

PREHRANSKA VREDNOSTNashi je zelo dober vir vitamina C in dietnevlaknine.

SHRANJEVANJEZrele sadeže hranimo v hladilniku. Njegova dobahranjenja je zelo kratka.

RECEPTI

RIŽOTA Z ZELENJAVO, RUKOLO INNASHIJEM

Sestavine25dag riža15dag paradižnik10dag paprika15dag bučk10dag pora15dag nashijev5dag rukole

oljčno olje, jabolčni kis, sol, poperbalzamični kis, peteršilj

PripravaRiž pripravimo po navodilu na embalaži. Pose-bej narežemo bučke na kocke in jih na oljčnemolju na hitro popečemo. Zalijemo z balzamičnimkisom in stresemo k rižu, nashi narežemo na koc-ke, por na manjše kolebarčke, rukulo na rezance,papriko in paradižnik pa na kocke. Vse skupajpremešeamo z rižem, kisom, začimbami inpostavimo v hladilnik, da se solata dobro ohladi.Predno jo serviramo pa jo še lepo okrasimo inpostrežemo s svežim peteršiljem.

NEKTARINE

ZANIMIVOSTINektarine so različica breskev in so doma izKitajske. Po okusu so podobne breskvam, le daso malce bolj kiselkaste. Nektarin ni treba lupiti,zato so za nekatere bolj priljubljeno namiznosadje. Meso sadeža je rumeno, belo ali rahlordečkasto. Okus se od sorte do sorte razlikuje inje lahko sladek ali pikantno kiselkast, meso pase z lahkoto loči od koščice. Nektarine vsebujejotudi manj kalorij kot breskve.Nekterine gojijo predvsem v deželah Sredoze-mlja, Kaliforniji, Čilu in Južni Afriki.

NAKUPOVANJEPoznamo dve glavni sorti nektarin: tiste z belimmesom in tiste z rumenim.Nektarine morajo biti brez odtiskov, poškodb inzelene obarvanosti. Zeleno obarvani sadeži sonezreli in neprimerni za uživanje in tudi če jihpustimo na sobni temperaturi ne bodo dozoreli.Na otip morajo biti čvrste in imeti svetleč olupek.

PREHRANSKA VREDNOSTNektarine vsebujejo veliko kalija in fosforja tervitamina A in C, vsebujejo tudi manjše količinevitamina B3.

SHRANJEVANJEZrele sadeže hranimo v hladilniku kratek čas, dvado tri dni.

RECEPTI

NEKTARI NE V MARSALINEM SIRUPU

Sestavine8 nektarin100g sladkorja65ml marsale1 žlica kavnega izvlečka1 vanilijev sladkor1 palčka cimeta

PripravaNektarine kuhamo na pari 1 minuto. Jih ohladi-mo pod tekočo hladno vodo in olupimo. Na-posled nektarine razpolovimo, razkoščičimo inzložimo v pekač.V kozici pristavimo sladkor in 3 decilitre vode.Zavremo in kuhamo 10 minut. Dodamo marsalo,kavni izvleček, vaniljo in cimet. S sirupom prelije-mo razpolovljene nektarine, potem pa pekač za25 minut potisnemo v pečico na 180 °C. Nektari-ne med pečenjem večkrat prelijemo s sirupom,po 25 min. jih preložimo v skledo in ohladimo.Preostali sirup zavremo in pri visoki temperaturiskuhamo na tretjino. Zgoščen sirup prelijemočez nektarine, potem pa vse skupaj ohladimo.Nektarine pokrijemo in za 12 ur postavimo vhladilnik.

PAPAJA

ZANIMIVOSTIPapaja prihaja iz toplih tropskih in subtropskihdežel in je prava zakladnica telesu blagodejnihsnovi. Papaja je doma iz Srednje Amerike, tudinjeno ime izhaja iz karibske besede apapai. Špan-ski osvajalci so zaslužni, da so papajo spoznalitudi drugod po svetu. Ti so jo že v 16. stoletju od-peljali na Filipine, od koder se je razširila po Aziji.Papaja ima rada toplo in vlažno podnebje, zrastemed pet in deset metrov visoko. Sodi v družinopapajevk, ki rastejo v tropskih predelih Amerike,vse pa so pravzaprav olesenela zelišča z deblombrez vej in ne drevesa. Deblo je veliko in votlo,listi pa so spiralasto razporejeni le na vrhu rastline– zato papaja nekoliko spominja na palmo. Danespo svetu gojijo približno 50 sort papaj. Sadeži po-sameznih sort se med seboj razlikujejo po obliki,barvi in velikosti. Papaje so dolge od slabih 10 pado 80 centimetrov – največje tehtajo celo več kot10 kilogramov. Po obliki razlikujemo okrogle, hru-škaste, podolgovate in jajčaste papaje. V državahob ekvatorju plodove obirajo vse leto. Neužitnalupina je med rastjo zelena, ko sadež dozori, po-stane rumena ali oranžna. Tudi barva papajinegamesa je rumena ali oranžna, pri nekaterih sortahpa je zrelo meso močne oranžno-rdeče barve. Vsredini sadeža se skriva ogromno majhnih črnihokroglih semen.Odlična je surova – le narezana in pokapana zlimoninim sokom. Uporablja pa se tudi pri pripra-vi številnih sadnih sladic, napitkov, marmelad inchutneyjev ter kot priloga mesnim jedem, ribamin morskim sadežem.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo sadeže s sladkim vonjem,brez črnih madežev in brez vidnih znakov kvara.Sadež mora biti lepe oblike, pretežno rumenebarve. V nekaterih obdobjih med letom ima pa-paja lahko pegast olupek, vendar pege ne vpliva-jo na kakovost sadja.

PREHRANSKA VREDNOSTPapaja je zelo dober vir vitaminov A in C, vsebujedietno vlaknino, kalij in nekaj vitamina B1. Vsebu-je tudi encim papain, ki ima podobno lastnost kotbromelin v ananasu. Papain namreč beljakovinerazgrajuje v aminokisline in skrbi za nastajanjeprebavnih encimov.

SHRANJEVANJEZrele sadeže hranimo v hladilniku kratek čas.Prerezan sadež zavijemo v prozorno folijo.

RECEPTI

SOLATA IZ PAPAJE

Sestavine2 ananasa8 kivijev2 papaji2 banani4 mandarine5 rdečih grenivk

PripravaNa koščke narežemo ananas in banani. Kivijeolupimo in narežemo (ali pa izdolbemo, ker jepotem boljši izkoristek), mandarine narežemo nakrhlje. Papaji prerežemo, izdolbemo peške, tisto,kar ostane, prav tako izdolbemo. Vse skupaj pre-lijemo s sokom iz stisnjenih rdečih grenivk.

POMARANČE

ZANIMIVOSTIPomaranča (znanstveno latinsko ime Citrus xsinensis) je sadež iz rodu Citrus (družina Rutace-ae), drevo se imenuje pomaranča ali pomaran-čevec. Je plod davnega križanja, verjetno medpomelom in mandarino, a že stoletja uspeva kotsamostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjen-ci.Njegova domovina je Kitajska in baje so gaprinesli v Evropo šele v štirinajstem stoletju por-tugalski pomorščaki; v literaturi devetnajstegastoletja se še ponekod omenja kot »portugalka«.Stari latinski viri pa dajo razumeti, da so Rimljanipoznali pomarančo že v prvem stoletju. Gojili sojo na Siciliji, kar bi lahko pomenilo, da je prišlaiz Azije po kopnem. Obe teoriji utegneta bitipravilni. Pomaranča je najbrž res zelo zgodajprišla po karavanskih poteh v Evropo, a se jeobnesla le na dovolj topli Siciliji. Šele po stoletjihso jo podjetni Portugalci razširili po vsem svetu.Danes je to najbolj razširjen agrum na svetu inse prideluje v neštetih varietetah. Nekatere sorumene (taroko, bionda), druge rdeče (moro,sanguinela). Vsekakor se vse sladke pomarančeuporabljajo sveže; edini industrijski poseg na sa-dežih je pridobivanje sokov s kratko zapadlostjo,čigar stranski produkt so semena, ki so uporabnaza pridobivanje olja.

NAKUPOVANJEPri naupu izbiramo čvrste, svetleče pomaranče,takšne, ki so za svojo velikost težke, kar pomeni,da imajo dosti soka. Pomaranče z delno zelenoolupkom so manj sladke. Pri nakupu smo pozor-ni da lupina ni poškodovana, plesniva, puhastain nagubana. Mehko površina in rahla razbarva-nost olupka kažejo na kvar pomaranče.

PREHRANSKA VREDNOSTPomaranče so odličen vir vitamina C. Vsebujejokalcija, folne kisline ter vitamin B.

SHRANJEVANJEV hladilniku jih lahko hranimo 2 tedna.

RECEPTI

AVOKADO, KOROMAČ IN RDEČE POMA-RANČE V SOLATI

Sestavine500g koromača100g zelenega radiča4 rdeče pomaranče2 avokada3 žlice limoninega soka2 žlici olivnega olja200g jogurta80g gorgonzole1 žlica balzamičnega kisa

sol, poprova mešanica v zrnu1/4 žličke koriandrovih semen

PripravaRadič operemo in narežemo na trakove.Pomarančo olupimo in narežemo tanke krhlje.Avokado olupimo, razpolovimo in razkoščiči-mo. Narežemo ga na rezine. Koromač očistimo,operemo in obrišemo. Razkosamo ga na četr-tine, odstranimo trdi srednji del, potem pa ganarežemo na tanke rezine. Zelenje prihranimo. Vponvi segrejemo olivno olje in 5 minut pražimonarezan koromač. Medtem v globokem krožnikuz vilicami gladko stremo ter razmešamo gorgon-zolo, jogurt in kis. Začinimo s soljo, sveže mletopoprovo mešanico in strtimi koriandrovimisemeni. Koromačevo zelenje grobo sesekljamo.

RIBEZ

ZANIMIVOSTIGrozdičje ali ribez (znanstveno ime Ribes) je rodokrog 150 vrst kritosemenk, in ga navadnoobravnavamo kot edini rod v družini kosmuljevk(Grossulariaceae). Klasično nahajališče rodu sovsa zmerna območja severne poloble z zmernoklimo.Rod Ribes vključuje črno in rdeče grozdičje,kosmuljo in okrasne rastline. Vključuje sedempodrodov. Nekateri taksonomi kosmulje, četudiobstaja hibrid kosmulje in črnega ribeza josta,uvrščajo v samostojen rod Grossularia.

NAKUPOVANJEPri nakupovanju izbiramo ribez, ki ima sijoče innapete jagode. Tako jagode kot pecelj morajoimeti svež izgled.

PREHRANSKA VREDNOSTRibez je zelo bogat vir vitamina C. Vsebuje tudikalij, kalcij, magnezij, fosfor in žveplo, betakaro-tene, vitamine B-skupine in pektin.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v plastičnih košaricah v hladil-niku za dan ali dva. Lahko ga tudi shranimo vzamrzovalniku.

RECEPTI

RIBEZOV SOK

Sestavine10kg ribeza10lit vode (prekuhane in ohlajene)8dag vinske kislinena 1 l soka 1 kg sladkorja

PripravaRibez (z rokami ga premečkamo), vodo invinsko kislino pustimo 2 dni v posodi. Potemprecedimo in dodamo na 1 l soka 1 kg sladkor-ja. Vlijemo v plastenke.

SLIVE

ZANIMIVOSTIDivje slive so rasle v Aziji že vsaj pred 2000 leti.Prvi so jih pridelovali Sirci, kasneje pa tudi Ri-mljani. V Evropo so sadež prinesli križarji.

Danes pridelujejo slive v vseh deželah z zmer-nim podnebjem.Obstaja več kot 2000 različnih vrst sliv, ki zorijood poletja do jeseni. Razlikujemo med tremivečjimi skupinami: evropskimi, japonskimi inzahodnoazijskimi slivami.

Plodovi slive so lahko veliki in okrogli do majh-ni in ovalni, po barvi pa od vijoličasto rdečedo rdečerumeno. Meso sadeža je oranžno alirumeno, večinoma sočno, po okusu pa je lahkosladko (namizne slive) ali rahlo kiselkasto (sliveza kuhanje).

NAKUPOVANJEPri nakupu sliv moramo biti pozorni, da le te nisopoškodovane. Imeti morajo lepo barvo, napetolupek, ki se na dotik ne sme vdreti. Slive morajoimeti lep prijeten vonj.Neprimerne za nakup so trde slive, saj pomeni,da niso še dosegle optimalno zrelost, takšne zbledo barvo olupka in rjevimi madeži.

PREHRANSKA VREDNOSTSlive so dober vir kalija in dietne vlaknine. Vse-bujejo tudi vitamine A in C, kalcij, fosfor, ribofla-vin in niacin.

SHRANJEVANJEHranimo jih v hladilniku, približno 2 dni. Zreleslive hitro gnijejo zato jih čim prej porabimo.Lahko jih tudi shranimo v zamrzovalniku zanekaj mesecev.

RECEPTI

SLIVOVI CMOKI

Sestavine0,5kg krompirja15dag moke/pol ostre, pol mehke1 jajce1 žlica margarine ali masla20 manjših sliv20 majhnih kock sladkorjasol in malo naribanega muškatnega oreščka,maslo, drobtine, sladkor in cimet po okusumalo soli

PripravaKrompir skuhamo, olupimo in pretlačimo.Še to-plemu primešamo maslo, sol, muškatni orešček,jajce in moko. Na hitro ugnetemo testo. Razva-ljamo ga na pol cm debelo in razvlečemo na 5x5cm velike krpe. V vsako zavijemo po eno slivo vkateri je namesto koščice kocka sladkorja. Testopazljivo zvijemo v cmok in jih kuhamo v maloslani vreli vodi. Ko priplavajo na vrh so kuhani.Prelijemo jih s popraženimi drobtinami, slad-kamo po okusu. Po vrhu potresemo tudi malocimeta. Upam, da vam bodo uspeli.

0

ARTIČOKE

ZANIMIVOSTIŽe antični Grki in Rimljani so poznali artičoko. Včasu največjega razcveta in moči so jo gojili kotzelenjavo in kot okrasno rastlino. Pripravljali sojo kuhano ali surovo. Nato so pozabili nanjo inšele v prejšnjem stoletju so odkrili njeno zdravil-no moč pri obolenjih jeter in žolča.Artičoka je bodeči neži podobna rastlina, kizraste do 120 cm visoko. S srebrnosivimi listi inbarvitimi cvetovi vijoličaste barve bi prej sodila vcvetlično gredo kot v zelenjavni vrt. Je večletni-ca, čeprav vrtnarji priporočajo sajenje vsaki dveleti. Vzgojimo jo lahko s semenom ali z ukoreni-njenjem stranskih poganjkov.Pri nas jo gojimo na Primorskem, saj je občutljivana mraz.Rastlina ima poseben vonj in močan grenakokus. Poznamo veliko vrst artičok. Razlikujejo sepo velikosti, obliki in barvi plodov in po bodicahna luskastih listih. Gurmani prisegajo na vrste, kinimajo bodic. Plodovi morajo biti mladi, sveži inčvrsti. V nekaterih deželah jo imajo za afrodiziak.Cvet, ki ga uživamo nima posebne zdravilnemoči. Zdravilne učinke imajo predvsem listi ingomoljasta korenina.

NAKUPOVANJEVelikost artičoke ne določa nujno njene kakovo-sti. Pri nakupu izberite takšne z tesno, kompak-tno, težko glavo, ki se ob pritisku nežno upogne.Listi morajo biti zelene, škrlatne ali bakrenebarve.Artičoke ne smejo imeti suhih ali biti brez listov.

PREHRANSKA VREDNOSTArtičoke so dober vir vitamina C in tiamina. Vse-buje vitamin K, betakaroten, kalcij, folno kislino,kalij, fosfor, magnezij, natrij in niacin.

SHRANJEVANJEArtičoke shranjujemo v propustni plastični vreč-ki v hladilniku.

RECEPTI

NADEVANE ARTIČOKE

Sestavinelimonin sokpeteršiljsol, poper, olivno olje

4 artičoke1 strok česna

PripravaIzberemo srednje velike artičoke, ki smo jihdobro oprali in odstranili trše zunanje liste.Nasekljamo česen in peteršilj.Nato odrežemo konice listov, odstranimo betein artičoke narahlo pritisnemo ob površino da selisti razprejo.Artičoke polagamo v vodo v katero smo dalilimonin sok, da med sušenjem ne potemnijo.Obrnjene odlagamo na kuhinjsko krpo in pus-timo da tekočina odteče iz njih.Nato jih nadevamo s sesekljanim peteršiljem inčesnom ter jih solimo in popramo.Zložimo jih pokončno v naoljen pekač, poka-pamo z olivnim oljem in pečemo 20 min na200° C.

BROKOLI

ZANIMIVOSTIBrokoli spada v družino križnic, v kateri so tudizelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt in kolera-ba. Na prvi pogled je podoben cvetači, vendarpa so cvetni popki temno zelene ali vijoličnebarve. “Glavo” iz cvetov, ki spominja na drevesnokrošnjo, obkrožajo listi, ki pa glave ne prekrivajotako kot pri cvetači, zato se cvetovi obarvajozeleno.Steblo je običajno precej debelo. Najbolj razšir-jena sorta brokolija ima zelene cvetove, redkejšepa so sorte z vijoličnimi, belimi ali rumenimicvetovi.Domovina brokolija je Bližnji vzhod, njegovegaprednika pa so gojili že pred 8.000 leti. Brokoli soprvi vzljubili Rimljani, ki so ga imenovali tudi petzelenih Jupitrovih prstov, a veliko zapisov o tejoboževani zelenjavi niso zapustili.Brokoli so torej najprej jedli prebivalci dana- šnjeItalije. Šele v 16. stoletju ga prvič omenijoFrancozi, v Francijo naj bi brokoli pripotoval sKatarino Medičejsko. V angleškem slovarju iz leta1724 pa o brokoliju govorijo celo kot o “italijan-skem belušu”. “Glavo ima kot cvetača in steblokot beluš,” so zapisali Američani o brokoliju.

NAKUPOVANJEIzbiramo brokoli s čvrstimi, kompaktnimi glava-mi. Pri nakupu brokolija smo pozorni, da nimauvelih listov, da ima svežo modro zeleno barvobarvo glave.Izogibamo se nakupu brokolija z odprtimi inrumeno obarvanimi cvetovi. Če je glava broko-lija obarvana rumeno ali vijoličasto pomeni, dabrokoli izgublja okus in da je začel cveteti.

PREHRANSKA VREDNOSTBrokoli vsebujejo koencim Q10, vitamin A inC, kalij, kalcij, fosfor in železo. So tudi dober virfolacina, riboflavina in vitamina E.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga zavitega v prozorno folijo v hla-dilniku. Porabimo jih v nekaj dneh, saj so hitropokvarljivi.

RECEPTI

BROKOLIJEVA SOLATA

Sestavine500g brokolija300g korenja1 čebula2 stroka česena6 žlice olivnega olja6 žlic kisa

peteršilj, sol, poper, drobnjak, koper

PripravaBrokoli dobro operemo in ga razdelimo nacvetke. Damo ga v osoljeno vodo in ga kuhamopribližno 8 minut. Nato ga splaknemo s hladnovodo in dobro odcedimo. Korenje dobro opere-mo in narežemo na poljubne koščke. V slani vodiga kuhamo 8 minut, nato ga splaknemo pod hla-dno vodo in dobro odcedimo. Čebulo olupimoin nasekljamo na majhne koščke. Česen olupimoin sesekljamo. Peteršilj, drobnjak in koper opere-mo in sesekljamo. Dobro premešamo, dolijemoolje in kis, ter dodamo še sol in poper.V posodi zmešamo brokoli in korenje, ter prilije-mo preliv z zelišči.Solato dobro premešamo in jo za nekaj časapostavimo v hladilnik.

BRSTIČNI OHROVT

ZANIMIVOSTIBrstični ohrovt je ena od najmlajših vrst zelja.Vzgojili so ga pred 100 leti v okolici Bruslja.

Majhne mini zeljnate glave rastejo na steblu, kidoseže v višino kakih 80 do 100 cm. Brstiči imajolahko v premeru več kot 4 cm, njihova velikostpa je odvisna od sorte. Barva brstičev variira odsvetlozelene do temnozelene, lahko pa so tudirdečkasto obarvani.

Pridelujejo ga predvsem v Avstriji, Nemčiji, Fran-ciji, Veliki Britaniji, Nizozemski in Belgiji.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo majhne, čvrste in kompak-tne brstične ohrovte s stisnjenimi listi in svelozelene barve.Brstični ohrovt mora biti brez črnih madežev.

PREHRANSKA VREDNOSTBrstični ohrovt je izvrsten vir vitamina C. Vsebu-je zmerne količine dietne vlaknine, železa, kalija,kalcija, magnezija, fosforja, betakarotena, folnekisline, vitamina E in riboflavina.

SHRANJEVANJEShranjujemo jih v plastični košarici v hladilniku.Porabimo jih v nekaj dneh, saj so hitro pokvarlji-vi.

RECEPTI

POPEČEN BRSTIČNI OHROVT

Sestavine700g brstičnega ohrovta300g čebule60g lešnikov150g sira - Edamec30g masla4 jajca3,5dl sladke smetane

timijan, poper, muškati orešek, sol

PripravaOčistimo brstični ohrovt in ga kuhamo v osolje-nem kropu 7 min.Stresemo ga na cedilo in prelijemo z mrzlo vodo.Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. Pravtako sesekljamo lešnike. Sir naribamo.Na maslu prepražimo čebulo. Dodamo lešnike intimijan. Pustimo, da se ohladi. Nato primeša- mobrstični ohrovt in polovico naribanega sira.Damo v model za narastke. Razžvrkljamo jajca insmetano. Solimo in popramo. Začinimo s muška-tnim oreščkom. Prelijemo čez sestavine v pekačuin potresemo s ostankom naribanega sira.Pečemo v pečici 45 min pri 200 stopinjah.Če se prekmalu zapeče, prekrijemo z alu folijo.

BUČKE

ZANIMIVOSTIBučke (latinsko ime Cucurbita pepo) so lahkorumene, zelene ali svetlo zelene barve in imajoobičajno obliko podobno kumari.Na kulinarčni ravni se bučko obravnava kotzelenjavo, ki jo je potrebno kuhati. Biološko paje bučka nedozorel sadež, ki nastane iz ženskegacveta. Za prehrano se običajno pobira še nedo-zorele bučke, z mehkimi semeni in velikosti od 8do 20 cm. Zrele bučke so vlaknate in neprivlačneza uživanje. Posebna kulinarična specialiteta paso tudi cvetovi bučke.Bučke proizvajajo države Sredozemlja, Avstrija,Nemčija, Velika Britanija in Nizozemska.Bučke izvirajo iz orjaških buč, ki so doma v JužniAmeriki, Mehiki in Zahodni Indiji. Saj je v Itali-jansekm kakor v Slovenskem jeziku ime bučkepomanjševalnica imena buča.V Evropo so naj-verjetneje prišle v času Evropske kolonializiacijeAmeričanov.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo ravne bučke z gladkim insvetlečim olupkom.Bučke morajo biti na otip čvrste in ne smejo ime-ti znakov odrgnin. Konice ne smejo biti izušenein nagnite.

PREHRANSKA VREDNOSTBučke so dober vir vitamina C in vsebujejo malonatrija. Vsebujejo tudi veliko kalcija, magnezija,kalija, betakarotena ter fosforja.

SHRANJEVANJEShranjujemo jih v plastični košarici v hladilniku.Shranjujemo jih ločeno od druge zelenjave, dru-gače začnejo gniti.

RECEPTI

NARASTEK IZ BUČK

Sestavine1 žlička olivnega olja3 bučke1 čebula300ml paradižnikove mezge

timijan, sol, poper

PripravaJena posodo premažemo z oljem in vanjo polo-žimo polovico na tanko narezanih bučk.Potresemo s polovico nasekljane čebule.Nato dodamo polovico paradižnikove mezgein jo potresemo z nekaj timijana, posolimo inpopopramo.Dodamo preostale bučke in čebulo. Solimo inpopramo.Na vrh pa dodamo še preostalo paradižnikovomezgo.Posodo prekrijemo z alu folijo in pečemo 45 minna 190° C.

BLITVA

ZANIMIVOSTIBlitva (Beta vulgaris var cicla) je zelenjava iz dru-žine Chenopodiaceae.Botanično gledano je blitva v sorodu z rdečopeso.Blitva je v mnogih vrtovih zamenjala špinačo.Uporablja se namreč praktično na isti način, po-leg tega pa je za gojenje manj zahtevna ter boljprenaša ekstremne vremenske pogoje, kot jepoletna vročina in poznojesenski mraz. Blitvineliste in stebla lahko vsakega posebej pripravlja-mo na različne načine - liste kot špinačo, steblapa kot beluše. Tudi mlade rastlinice, ki namostanejo po redčenju so uporabne, na primerkot sveža solata.Blitva najverjetneje izvira iz obalnih področijSredozemlja.

NAKUPOVANJEPri nakupu smo pozorni na izbiro blitve s čvrsti-mi stebli in listi intenzivno zelene barve. Blitvane sme imeti porjavelih ali zbledelih listov.

PREHRANSKA VREDNOSTBlitva vsebuje veliko kalija, kalcija, magnezija,železa, folne kisline, vitaminov B1, B2, beta karo-tena in veliko vitamina C.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v predalu za zelenjavo v hladilni-ku, približno dva dni.

RECEPTI

PITA IZ BLITVE IN SKUTE

Sestavine300g vlečenega testa300g polnomastne skute3 jajca180g kisle smetane200g blitve

sol

PripravaPekač namastimo in ga obložimo z vlečenimtestom. Testo naj sega čez rob, da bomo z njimlahko prekrili pito.V posodi zmešamo skuto, jajca, nekaj kisle sme-tane, kuhano blitvo in sol.V to zmes nato namakamo liste vlečenega testain jih polagamo v pekač. Na koncu vse skupajprekrijemo s testom, ki sega čez rob.Premažemo s preostalo kislo smetano in peče-mo 45 min na 175° C.

CVETAČA

ZANIMIVOSTICvetača (Brassica oleracea) spada v družinokrižnic in je najbolj razirjena med njimi. Doma jev Sredozemlju.Cvetača je skrita za debelo plastjo zunanjihlistov, tako da težko ugotovimo optimalni časzorenja. Kadar jo utrgamo prepozno, postaneroža zdrobasta in ohlapna. Če se listi razprejopreveč na široko, zadostuje že nekaj ur, da secvetača pod sončnimi žarki obarva rumenkasto.Poleg bele cvetače poznamo še vrste z vijoliča-stimi in zelenimi rožami. Vijoličasta cvetača medkuhanjem postane zelene barve.Dandanes cvetačo gojijo po celem svetu, največpa je pridelajo v Evropi in Aziji.

NAKUPOVANJEPri nakupi cvetače smo pozorni na njen vonj.Izbiramo cvetačo s čisto in belo glavo. Cvetovi vglavi morajo biti čvrsti in kompaktni. Pri nakupucvetače smo pozorni, da nima uvelih listov, poru-menele ali odprte cvetove.Cvetača ne sme imeti črnih madežev.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje kalcij, magnezij, kalij, bor, folno kislino,betakaroten ter vitamin C.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v predalu za zelenjavo v hladilni-ku, približno tri dni.

RECEPTI

CVETAČNA JUHA Z DROBNJAKOM

Sestavine800g cvetače1 čebula1 žlica masla50g parmezana1l vode

por, zelenjavna kocka, drobnjak, sol

PripravaVodo zavremo in v njej raztopimo zelenjavnokocko.Čebulo sesekljamo. Por operemo in narežemona kolesca. Cvetačo operemo in razdelimo nacvetke.Čebulo, por in cvetačo stresemo v juho in kuha-mo približno 20 min.Dodamo še maslo in sol.Juho nalijemo v skodelice in potresemo s par-mezanom in sesekljanim drobnjakom.

ČEBULA SPOMLADANSKA

ZANIMIVOSTIPomladanska čebula še ni tako polna žveplovihspojin, ki čebuli vtisnejo ostrino. Je sveža in hkra-ti pikantnatak, da jo lahko pojemo kar precej.V tujini je naprodaj več vrst pomladanske čebu-le, mi pa smo zadovoljni kar z običajnim čebulč-kom. Če imamo možnost, se oskrbimo s takoimenovanim stoletnim lukom oziroma šopastočebulo. Nikoli ne odebeli, vse poletje ostanebela, brez luskolistov.Redno uživanje pomladanske čebule čisti kri,znižuje raven škodljivega holesterola in obenemzvišuje raven koristnega holesterola HDL. Že sta-ri Grki in Rimljani so vedeli, da uživanje čebulepomaga zniževati krvni tlak.Sveža čebula nam lahko pri čebeljem ali osjempiku v ustni votlini reši življenje? Če takoj popiku prežvečimo čebulo, lahko ublažimo otekli-no in preprečimo zadušitev.Ta zelenjava se ujema z vsemi slanimi jedmi,posebej presnimi. S pomladansko čebulo lahkopripravimo zeliščno skuto, namaze, dodajamojo juham, enolončnicam, solatam in mesnimjedem. Kuhanim jedem jo dodajamo, tik predenjih postrežemo.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo srednje dolgo spomla-dansko čebulo s svežimi temno zelenimi listi intanko čebulico.

PREHRANSKA VREDNOSTSpomladanska čebula je zelo dober vir vitaminaC in kalcija. Vsebuje tudi vitamin A in kalij, nekajniacina, fosforja, železa, in tiamina.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v predalu za zelenjavo v hladilni-ku, približno tri dni. Za toplotno shranjevanje inzamrzovanje ni primerna.

RECEPTI

ZAVITKI S SPOMLADANSKO ČEBULO

Sestavine200g pasirane špinače (listov)250g skute250g feta sira8 spomladaniskih čebul1 jajce6 listov vlečenega testa40g masla

sol

PripravaUporabimo lahko zamrznjeno špinačo (odstrani-mo odvečno vodo), jo pokuhamo do mehkega.Nato jo pustimo na strani, da se ohladi. Odstrani-mo odvečno tekočino. Zmešamo skuto, feta sir,špinačo, spomladansko čebulo in jajce.Liste vlečenega testa premažemo z maslom inrazporedimo pripravljeno maso na daljšo strantesta. Testo ob konci zavihamo in zvijemo vtesno rolo. Zavitke lahko premažemo z maslomin posujemo s sezamovimi semeni in jih pečemov pečici na 200°C, 30 min. Oziroma dokler neporajvijo.

ČEBULA

ZANIMIVOSTIČebula (znanstveno ime Allium cepa) je rastlina,ki se široko uprablja v prehrani. Spada v družinolukovk (Alliaceae).Čebulo so poznali v Egiptu že 3000 let prednašim štetjem. Približno petdeset let prd.nš.št.so jo v Evropo, čez Alpe, prinesli rimski vojaki kotsestavino svoje prehrane.Dandanes čebulo pridelujejo po celem svetu vzmernem podnebnem pasu.Pri nas se v glavnem prodajajo le tri do štiri raz-lične sorte čebule, dejansko pa obstaja ogromnorazličnih sort teh lilijevk, ki se razlikujejo poobliki in barvi. Obstaja sorta čebule, ki je dolga30 cm in rdeča, druge sorte so majhne in bele(srebrna čebula). Pri nas so najbolj priljubljeneenoletne sorte (spomladanska čebula) in jedilnačebula. Jedilna čebula ima zelo začinjen in osterokus, medtem ko je okus spomladanske čebulebolj nežen, pri tej sorti pa lahko jemo tudi zele-nje.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo težke, svetleče, čiste in lepooblikovane čebule, katere so suhe in imajo maj-hen vrat. Čebula ne sme imeti zelenih odtenkovali gnilobe.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje vitamin C, železo, cink, kalcij, magnezij,kalij, fosfor, folno kislino, betakaroten in kverce-tin in alicin.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v hladnem, suhem, temnem pro-storu v odprtih vrečah ali zabojčkih. Ne shranju-jemo jo v hladilniku ali v plastičnih vrečah, ker bito posbešilo njeno gnitje.

RECEPTI

ČEBULNI KRUH

Sestavine30g kvasa500g bele moke1 žlica sladkorja3dl vode200g ržene moke100g čebule1dl sončničnega olja1 rumenjak

solPripravaV skledo damo kvas, dodamo mu žličko moke,žličko sladkorja in malo mlačne vode. Dobiti mo-ramo gosto maso. Skledo pokrijemo in pustimovzhajati na toplem 15 min.Čebulo olupimo in sesekljamo. Prepražimo jo nažlici olja. V skledo damo obe moki, prepraženočebulo, kvasec, olje, sol in toliko mlačne vode,da dobimo gladko testo. Testo rahlo pomokamo,pokrijemo in postimo vzhajati približno 30 min.Testo še enkrat zgnetemo, oblikujemo ga v hle-bec in ga položimo na pekač obložen s papirjemza peko. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati še20 min. Testo nato premažemo z rumenjakom.Na vrhu z nožem zarežemo 3 črte.Kruh pečemo 60 min na 180° C.

ČESEN

ZANIMIVOSTIČesen (znanstveno ime Allium sativum) je vrstaiz družine lukovk. Njene bližnje sorodnice sočebula, šalotka in por. Zraste do 60 cm visoko.Cveti v socvetju. Pod zemljo ima čebulico s stro-ki, ki jih uporabljamo pri kuhanju.Človeštvo ga goji že več kot 5000 let. Izvira izsrednje Azije. V zgodovini so mu pripisovali vrstolastnosti, med drugim, da zdravi koze in zlome.Česen je znan kot odličen antibiotik, zato je bilzelo cenjen že od nekdaj - častili so ga tako vosrednji Aziji kot v starem Egiptu.O česnu obstaja tudi legenda, da odganjavampirje, varuje pred zlimi duhovi in straži predljubosumnimi nimfami, ki terorizirajo nosečeženske in zaročene device. Omeniti moramotudi afrodizične moči česna, o katerih se govoriže stoletja.Pripomore k redkejši krvi, zaradi česar lahko pre-preči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srcain trombozo; poleg tega znižuje raven holestero-la v krvi, širi krvne žile in umiri krvni tlak.Je odlično zdravilo za vse vrste vnetij v prsnemkošu, koristi pri prehladih, gripi in vnetju ušes,učinkovito blaži vnetja prebavil, kot sta vnetježelodčne in črevesne sluznice ter griža, upora-bljamo pa ga tudi proti črevesnim parazitom.Pomaga uravnavati sladkor v krvi, zato lahkoblaži tudi sladkorno bolezen tipa 2.

NAKUPOVANJEGlave česna morajo biti čvrste in polne. Česenne sme imeti puhastih ali nagnitih strokov. Glavečesna so lahko bele barve ali škrlatno bele, odvi-sno od sorte.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje kalcij, kalij, fosfor, vitamin C in alicin.

SHRANJEVANJECele glave česna shranjujemo v suhem, zračnemprostoru. Očiščene stroke česna lahko shranju-jemo v predalu za zelenjavo v hladilniku ali vzamrzovalniku.

RECEPTI

TRŽAŠKA OMAKA

Sestavinečesensveži peteršiljextra deviško olivno olje

PripravaČesen očistimo in drobno narežemo. Peteršiljoperemo in ga sesekljamo na drobno.Zmešamo olivno olje česen in peteršilj.Omaka se odlično podaja ribjim jedem, lahko jopa po želji uporabimo h kateri koli jedi.

ENDIVIJA

ZANIMIVOSTIEndivija je zimska salata, katera se naravno vzga-ja v zimskem obdobju v primorskih krajih. Njenadržava porekla je Indija.Smatra se za oplemeniteno vrsto solate, vendarpripada družini cikorije. V primerjavi z navadnosolato je trša, bolj žilava in grenka, ima manj vita-minov in večjo energijsko vrednost.Njena prednost je, da jo lahko svežo jemo čezcelo zimo ali jo lahko kuhamo in pečemo. Čejo narežemo in nekoliko krat splahnemo lahkoublažimo njeno grenkobo.

NAKUPOVANJEPri nakupu moramo biti pozorni da listi nisouveli.Endivija mora imeti zunanje liste intenzivnozelene barve, srček v sredini pa rumeno zelenebarve.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje kalij, fosfor, kalcij, železo, provitamin Ain vitamina B in C. Endivja vsebuje inulin, ki jidaje rahlo grenak okus.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v plastični vrečki v hladilniku 2dni.

RECEPTI

ENDIVIJA S SEZAMOVIMI IN LANENIMISEMENI

Sestavine200g endivije100g rdečih redkvic1 žlička sezamovih semen1 žlička lanenih semen2 žlici olivnega olja1 žlica jabolčnega kisa

sol

PripravaSolato očistimo, operemo in temeljito odcedimo.V suhi ponvici počasi svetlo prepražimo sezamo-vo seme.Redkvice očistimo, operemo in zrežemo nakolesca.Odcejene solatne liste natrgamo v skledo.Solatni preliv: V skodelici gladko razmešamo kisin sol, da se slednja stopi. Nato med stepanjempostopoma vmešamo olivno olje.Solato začinimo s prelivom in na hitro premeša-mo.

0

FIŽOL

ZANIMIVOSTIFižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače imeza rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae)in njihova velika semena, ki se uporabljajo kothrana ali krma. Nam najbolj poznan je navadnifižol (P. Vulgaris).Domovina fižola je Južna Amerika. Pred davni-mi leti so ga že Indijanci sadili skupaj s koruzo,bučami in konopljo. Uživali so zelenega in po-sušenega, pa tudi fižolovi listi so bili priljubljeni.V Evropi se prvič omenja leta 1542, Slovenci pasmo ga začeli gojiti v 17. stoletju. Legenda pravi,da se je veliki puščavnik sv. Simon na smrtnipostelji zaradi lakote, ki je vladala, odrekel mesuin si je za poslednjo jed zaželel krožnik fižola.V srednjem veku so fižolu rekli meso ubogih.V zvezi s fižolom so imeli v Prekmurju in v BeliKrajini kar precej navad in običajev. Fižol, kuhanna mleku ali na vodi in nezabeljen, je bil včasihpostna jed.Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenja-ve. Med povrtninami ima suho fižolovo zrnjevisoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovihidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov od vseh se-stavin v zrnu. Lupina suhega zrna je celulozna intežje prebavljiva.

NAKUPOVANJEPri nakupu svežega fižola moramo biti pozornida stroki niso suhi in uveli. Fižol mora biti brezmadežev.

PREHRANSKA VREDNOSTZ rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimos fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom inkalijem. Ker vsebuje fižol malo natrija in velikokalija, učinkuje diuretično. Vsebuje tudi vitamineiz B skupine, karotin in vitamin C in folne kisline.

SHRANJEVANJESuhega shranjujemo v suhem in hladnem pro-storu, kuhanega pa v hladilniku.

RECEPTI

FIŽOLOVA SOLATA Z OREHI

Sestavine500g suhega fižola100g orehi

čebula, kis, peteršilj, poper, sol

PripravaFižol namočimo čez noč, nato ga skuhamo vosoljeni vodi.Dodamo na drobno sesekljano čebulo in mleteorehe.Solimo, popramo in dodamo veliko žlico sese-kljanega peteršilja.Po okusu okisamo.Solato pustimo v hladilniku stati najmanj dve uri.

FIŽOL STROČJI

ZANIMIVOSTIStročji fižol je hrana, ki krepi vse telo. Meddrugim nas zalaga z beljakovinami in predvsemz rudninami. Menda ga ni pomembnejšegatelesnega organa, ki ga stročji fižol ne bi spravilk živahnejšemu delovanju. Ne le jetra in žolčnik,še posebno hvaležna mu je trebušna slinavka,ker pripomore k bolj uravnovešeni presnoviogljikovih hidratov. Posebno sveže stisnjen sokstročjega fižola zelo olajša njeno delo in je lahkov pomoč sladkornim bolnikom.

NAKUPOVANJEPri nakupu moramo biti pozorni da stroki nisotrdi in uveli. Fižol mora biti brez madežev.

PREHRANSKA VREDNOSTStročji fižol vsebuje veliko vitamina C, folne kisli-ne in železa.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v predalu za zelenjavo v hladil-niku.

RECEPTI

ZELENJAVNE KOCKE

Sestavine300g korenja300g stročjega fižola300g svežega graha5 jajc6 žlic parmezana3 žlice mleka4 žlice drobtin

peteršilj, sol, poper2 žlici olja

PripravaKorenje narežemo na kocke. Fižol narežemo nakoščke.Vsako zelenjavo skuhamo posebej v slani vodi.Nato jo dobro odcedimo.Pečico ogrejemo na 200 stopinj.V skledi stepemo jajca in zmešamo skupaj sparmezanom, mlekom, drobtinami in seseklja-nim peteršiljem. Solimo in popramo. Dodamonarezano korenje, stročji fižol in grah. Dobropremešamo.Pravokoten pekač namažemo z oljem, vanj stre-semo maso in damo v ogreto pečico.Pečemo približno 20 min. Pustimo, da se maloohladi in narežemo na kocke.

GOBE

ZANIMIVOSTIGoba je mesnato, od nekaj milimetrov do več10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrstgliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.Z izrazom goba lahko imenujemo tudi celotniorganizem s takim plodiščem (Macromycetes).Gobe živijo kot gniloživke (saprofiti), zajedavke(paraziti) ali v sožitju (simbiozi) z drugimi orga-nizmi. Gobe gniloživke si energijo in potrebneorganske snovi priskrbijo tako, da razkrajajoodmrle organske ostanke. Gobe, kot skupinaorganizmov z makroskopskim plodiščem, nisosistematska kategorija, saj si niso vse v ožjem so-rodu. Med gobe prištevamo nekatere zaprtotro-snice (Ascomycetes), npr. mavrah in tartufi, kottudi nekatere prostotrosnice (Basidiomycetes),npr. jurčke, lisičke in mušnice.Nekateri ljudje lahko jedo gobe brez težav, pridrugih pa nekatere vrste gob povzročijo bruha-nje ali drisko. Še več, pri nekaterih ljudeh tudipopolnoma užitne gobe povzročijo alergičnoreakcijo. Zanimivo je tudi, da so nekatere vrstegob strupene, ko so surove, če pa jih prevremoin skuhamo, postanejo užitne. Nekatere gobeso strupene, če jih uživamo skupaj z alkoholom,druge pa postanejo strupene, če jih pojemopreveliko količino. Nekatere gobe so lahko halu-cinogene.

NAKUPOVANJEPri nakupu moramo upoštevati tri faktorje: sve-žost, barvo in obliko gob.Izbiramo gladke, čiste, bele gobe.

PREHRANSKA VREDNOSTGobe so dober vir riboflavina in niacina. Vsebu-jejo tudi folno kislino, vitamin B12 in proteine.

SHRANJEVANJEGobe shranjejemo v rjavi papirnati vrečki vhladilniku.

RECEPTI

GOBE S SIROM

Sestavine120g šampinjonov700g brancina1 paradižnik1 limona

olivno oljesol, poper, drobnjak, peteršilj

PripravaŠampinjone operemo in jih narežemo na tankelističe.Brancina prerežemo, očistimo in operemo. Od-stranimo mu kožo, fileje pa narežemo na tankerezine.Gobe razporedimo po nepregornem pladnju innanje zložimo ribje fileje. Solimo, popramo inpokapljamo z oljem.Pladenj pokrijemo z alu folijo in pečemo 3 minna 200° C.Nato odstranimo folijo, ribe potresemo s sese-kljanim drobnjakom, peteršiljem in nanj položi-mo rezine limone in kocke paradižnika.

GRAH

ZANIMIVOSTIGrah (znanstveno ime Pisum sativum) je druganajpomembnejša stročnica, ki se uporablja vprehrani prebivalstva. Uporablja se lahko svežv obliki solat ali kuhan, podobno kot fižol. Odfižola se razlikuje po barvi in obliki zrna, zrno jeokrogle oblike. Zgodovinsko je grah starejšegaizvora kot fižol, arheologi menijo da je bil po-znan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in daje njegova domovina Azija. Obstaja mnogo vrstgraha, pri nas pa je najbolj cenjen veliki rumenigrah, ki ima zelo tanko kožico in veliki zelenigrah imenovan tudi »sladki« ali »cukrar«, ki jezelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganjev kozarce. Vsakodnevno se v prehrani uporabljaveliko in to v podobnih količinah kot fižol. Prishranjevanju graha je pomembno, da pravoča-sno opazimo njegovega pogostega škodljivcagrahovega žužka, ki lahko naredi veliko škodo.

NAKUPOVANJEGrah je zares krhek in sladek le, kadar je čistosvež in mlad. Starejši in bolj dozoreli grah prepo-znamo po rahlo osušeni lupini, skozi katero sojasno razvidni obrisi zrnc. Okus starejšega grahaje moknat in rahlo grenek.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje veliko beljakovin, železa, cinka, folnekisline, vitamina B in vlaknin. Ko strok grahaodtrgamo, se začne naravni sladkor spreminjativ škrob.

SHRANJEVANJEGrah zori tudi potem, ko smo ga potrgali, zatoga moramo hitro porabiti. Zrna ali stroki graha,ki smo jih zavili v vlažno krpo, lahko v predalu zazelenjavo v hladilniku hranimo največ en ali dvadni. Grah je zelo primeren za zamrzovanje.

RECEPTI

RIZI BIZI

Sestavine350g riža250g korenja250g graha500ml vode

olje, jušna kocka, sol

PripravaNa olje damo riž in mešamo toliko časa da po-stekleni.Dodamo grah in narezan korenček, vodo v katerismo raztopili jušno kocko, solimo in pokritokuhamo približno 20 min.Če je potrebno prilijemo še vode.

INGVER

ZANIMIVOSTIIngver (znanstveno latinsko ime Rhizoma zingi-beris) je začimbna rastlina, ki raste v tropskemin subtropskih passovih. Pradomovina ingverjaje jugovzhodna Azija. V Indiji in na Kitajskem soingver gojili že v starem veku. Po nekaterih virihvelja za najstarejšo kulturno rastlino sploh.Na Papui Novi Gvineji čarovniki z ingverjem ugo-tavljajo, kateri duh se je naselil v telo bolnika.Je večletna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko.Oblikuje do 20 cm dolge korenike, ki se upora-bljajo v kulinariki pa tudi v zdravstvu. Ingver jemed začimbami, ki jih je človek spoznal medprvimi. Znani kitajski filozof Konfucij ga je zelocenil in je hotel imeti vsako jed pripravljeno zingverjem. V starem Rimu so uporabljali ingvertudi v lepotnih salonih. V Evropi v srednjem vekuje bil tako priljubljen, da so zdravniki in moralistitrdili: »Vino, poper, cimet in ingver kvarijo krimladim dekletom«. Kljub tem svarilom je postalpriljubljen med Angleži in Skandinavci, pri naspa ga nikdar nismo uporabljali na veliko.Uporabljajo se sveže korenike, lahko pa tudi po-sušenega oz. zmletega. Velik del pridelka ingver-ja predelajo v brezalkoholno ingverjevo pivo, kije zelo priljubljeno v Angliji in ZDA.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo polne, težke korenine. Kore-nine ne smejo biti suhe ali nagnite.

PREHRANSKA VREDNOSTIngver je dober vir vitamina B1. vsebuje tudikalij, selen in vitamin C.

SHRANJEVANJEShranjujemo v hladnem, temnem in zračnemprostoru.

RECEPTI

INGVERJEVI PIŠKOTI

Sestavine100g rozin4 žlice pomarančnega soka250g bele mok1 čajna žlička pecilnega praška2 žlici kakava v prahu100g jedilne čokolade

limonina lupinapomarančna lupina

1 čajna žlička cimeta1 čajna žlička ingverja0,5 čajne žličke muškatnega oreščka150g margarine100g sladkorja v prahu1 vanilijev sladkor

sol2 jajcaSestavine za glazuro:100g jediln čokolade100g margarina

PripravaPriprava piškotov:Rozine pomešamo s pomarančnim sokom.Moko zmešamo s pecilnim praškom, kakavom,naribano čokolado, limonino lupino, pomaranč-no lupino, cimetom, ingverjem in muškatnimoreščkom.Margarino, sladkor, vanilijev sladkor in sol pe-nasto umešamo in dodamo jajci. Dobro preme-šamo in dodamo rozine. Na koncu dodamo šemoko.Oblikujemo piškote, ki jih pečemo 15-20 min na200° C.Priprava glazure:Čokoladno glazuro pripravimo tako, da v lonecnalijemo vodo, nad lonec pa položimo drugoposodo.Vodo na štedilniku zavremo. V zgornji lonecdamo margarino in čokolado in počakamo da sečokolada stopi. Večkrat premešamo.Pečene in ohlajene piškote do polovice namoči-mo v čokolado in jih zopet ohladimo.

JAJČEVCI

ZANIMIVOSTIJajčevec (znanstveno ime Solanum melongena;imenovan tudi malancan) je zelenjava.Verjetno izvirajo iz Indije, kjer so jih poznali žepred 4000 leti. Pri Starih Grkih in Rimljanih nisoomenjeni. V Evropo (Andaluzijo) so jih prinesliMavri. Ti so jih verjetno spoznali pri Arabcih. VItaliji se kuhajo od 15. stoletja.Sadež jajčevca je lesketajoče, vijoličaste barvein kijaste oblike. Sadež meri v dolžino približno30 cm in lahko doseže težo enega kilograma.Meso je svetlo zelene barve in rahlo gobasto. Kerspada med razhudnikovke, ima v naši kuhinji lepodrejeno vlogo.Surova melancana je slabega okusa in neužitna(toksična), zaradi vsebnosti solanina, zato jo jepotrebno pred uživanjem skuhati.

NAKUPOVANJEJajčevec je zrel, če je lupina lesketajoča, nepo-škodovana, brez lis, gladka in napeta. Ob pritiskus prstom se lupina rahlo vdre, pecelj je svež inzelen. Notranjost zrelega sadeža je trda in sve-tlozelene do bele barve. Zelo trd in mlad sadežmora dozoreti pri sobni temperaturi, ker vsebuješe preveč solanina, to je grenek strup razhudni-kovk. Majhen jačevec vsebuje manj grenčičnesnovi.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebujejo kalcij, železo, cink, natrij, fosfor, beta-karoten in folno kislino.

SHRANJEVANJEJajčevec shranjujemo v predalu za zelenjavo vhladilniku. Pri prenizkih temperaturah postanejajčevec lahko lisast.

RECEPTI

JAJČEVCI S PAPRIKO

Sestavine3 jajčevci2 papriki5 strokov česna2 žlički popra2 žlici koriandra v listih

PripravaPečico segrejemo na 200° C. Na pekač položimocele jajčevce, papriki in česnove stroke. Po 10minutah česen vzamemo iz pečice, jajčevce inpapriko pa obrnemo na drugo stran. Česen olu-pimo in ga položimo v posodo od mešalnika. Po20 minutah iz pečice vzamemo še papriki in jihpoložimo v plastično vrečko, da se ohladita.Ko preteče še 10 minut vzamemo iz pečice sejajčevce, jih razpremo in izpraskamo meso. Mesopoložimo v cedilo in ga pritiskamo z žlico, da izti-snemo sok.Meso nato predevamo k česnu in vse skupajgladko premešamo z mešalnikom.Zmes položimo v posodo, primešamo poper,nasekljane koriandrove liste in papriko, ki smo joolupili in narezali na koščke.

KALČKI

ZANIMIVOSTIV neki stari kitajski zgodbi so učenjaki iskali zdra-vilo proti smrti. Pot jih je zanesla v Altajske gore,kjer so živeli več kot sto let stari ljudje. Prehra-njevali so se samo z kalčki. Učenjaki so prenesligojenje kalčkov na Kitajsko. Sicer pa je dokaza-no, da ljudje poznajo “kalečo zelenjavo” več kot5000 let.Kalčki so se bolj pogosto pričeli uporabljatipred dvajsetimi leti, v Evropi pa pred desetimi,če izvzamemo kitajske restavracije, ki pa so seomejevale predvsem na sojine kalčke.Kalčke dobimo z namakanjem semen, ki začnejokliti, torej se spremenijo v žive poganjke.Namočeno seme v vodi s sproščanjem številnihencimov vzklije in z vsrkanjem vode postanevsaj dvakrat večje. Hkrati se poveča tudi količinahranilnih snovi. Zaradi zelo nizke energijske invisoke hranilne vrednosti so kalčki odličen doda-tek različnim jedem, saj kar 90 odstotkov njihovecelotne teže zavzema voda.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo sveže kalčke, sočnega iz-gleda. Kalčki morajo biti bele barve brez znakovkvara in brez vlage.

PREHRANSKA VREDNOSTSo dober vir vitamina C in dietne vlaknine.

SHRANJEVANJEShranjujemo jih v hladilniku v plastčni vrečki vpredalu za zelenjavo.

RECEPTI

SOLATA IZ SOJINIH KALČKOV

Sestavine50dag sojinih kalčkov2 žlici sojine omake1 žlička sladkorja1 žlička sezamovega olja

PripravaSojine kalčke popari (ne skuhaj) in vloži v poso-do za solato.V manjši posodi zmešaj sojino oma-ko, sladkor in sezamovo olje. Prelij preko sojinihkalčkov. Solata naj stoji vsaj eno uro v hladilniku.

KITAJSKO ZELJE

ZANIMIVOSTIKitajsko zelje sodi k zeljevkam.Izvira iz severne Kitajske.Listi kitajskega zelja oblikujejo podolgovato aliovalno razrahljano glavo. Listi so nekoliko hrapa-vi in, odvisno od sorte, rumene do temnozelene,v sredici rumene do zlatorumene barve. Hrustavilisti so nežni in blagi po okusu in rahlo zeljnati.Proizvajajo ga Avstrija, Nizozemska, Španija inItalija.

NAKUPOVANJESveže kitajsko zelje prepoznamo po listih, ki šeniso popolnoma zaprti in tudi ne mehki. Barvalistov je običajno rumenkasta do svetlozelena.

PREHRANSKA VREDNOSTKitajsko zelje vsebuje vitamina A in C ter dietnovlaknino.

SHRANJEVANJEZavito v folijo lahko kitajsko zelje hranimo vhladilniku dva tedna.

RECEPTI

SLADKO KISLO KITAJSKO ZELJE

Sestavine6 žlic narezanih paradižnikov750g kitajskega zelja1 čebula2 žlici belega vinksega kisa2 žlički sezamovega olja2 žlici sladorja1 žlica riževega vina1 čili

malo soli

PripravaV ponvi z segrejemo olje in prepražimo čebulo.Dodamo kis, sladkor, riževo vino in paradižniketer jih dobro premešamo. Primešamo še kitajskozelje in vse začinimo. Ponev pokrijemo in jedkuhamo 10 minut. Občasno premešamo. Zeljemora postati mehko. Ponudimo vroče.

KOLERABA

ZANIMIVOSTIKoleraba izvira iz severnoevropskih obmorskihkrajev, vendar jo tudi pri nas poznamo že zelodolgo. Pomembna je bila v obdobjih pomanj-kanja, zato se je je po krivici prijel sloves manj-vredne zelenjave. Odlična je v prikuhah, juhah,pirejih, omakah, solatah ali kot priloga mesnimjedem. Mlečna rumena koleraba spada medslovenske narodne jedi.Spomladanska koleraba je podobna repi, le da jebolj sladka in delikatnejšega okusa. Je rahlozelene barve; včasih jo lahko kupimo skupaj znjenim užitnim zelenjem. Lahko jo jemo surovoali kuhano. Izberemo majhne kolerabe, ki jih olu-pimo pred uporabo. Poznana je tudi kot “ljube-zenska zelenjava”, saj vsebuje naravne sestavineza utrjevanje moškosti.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo čvrste, okrogle gomolje.Listje mora biti sveže in zelene barve. Gomolj nesme biti mehek ali obtolčen.

PREHRANSKA VREDNOSTKoleraba vsebuje vitamin C, niacin in kalij.

SHRANJEVANJEShranjujemo v zračni plastični vrečki v hladilni-ku.

RECEPTI

KOLERABA V OMAKI

Sestavine4 kolerabe3 žlice kisle smetane1 žlica olja

PripravaKolerabo olupimo in narežemo na kocke.Segrejemo olje in takoj nato nanj stresemokolerabo in hitro mešamo ter jo pražimo, doklerne porjavi po robovih Ko porjavi, dolijemo malovode (nekaj žlic) in kolerabo dušimo do mehke-ga.Na koncu vmešamo še smetano, jo malo poku-hamo in serviramo jed.

KORENJE

ZANIMIVOSTIKorenje (znanstveno ime Daucus carota), je enoimed najbolj razširjenih vrtnin. Njeno ime izhajaiz grške resede Karotón.Lahko raste kod divja rastlina, s trdim in neuži-tnim korenom ali z gojenjem. Kot zelenjava jezelo razširjeno v Evropi, Aziji in severni Afriki.Osrednji, vijolični del belega cveta uporabljajoumetniki, iz njegova semena pa izdelujejo olje, kise uporablja pri proizvodnji alkoholnih pijač.Nad zemljo je rastlina visoka približno 100 cm.Cveti z majhnimi belimi cvetovi, ki se združuje-jo v scvetje rozaste barve. Korenina je rumenebarve, raste v obliki stožca in predstavlja užitnidel rastline.

NAKUPOVANJEKorenje mora biti čvrsto, ravno in imeti sočenizgled. Če je na njem še listje, mora to biti svežein zelene barve.Korenje ne sme biti zeleno obarvano ali gnilo.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje veliko betakarotena, kalcija, fosforja inmagnezija.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v hladilniku, približno en teden.Odrezati je potrebno liste, saj ti srkajo vlagoin korenje postane mlahavo. Lahko pa ga tudizamrznemo.

RECEPTI

KORENČKOV ŠTRUKELJ

Sestavine700g krompirja160g bele moke20g masla3 jajca

solSestavine za nadev:400g korenja2 jajca

sol

PripravaKrompir umijemo in ga počasi kuhamo približno25 min. Kuhanega odstavimo, odcedimo, nekoli-ko ohladimo in olupimo.Krompir pretlačimo, dodamo moko, maslo injajca. Rahlo posolimo in pregnetemo.Priprava nadeva:Korenček umijemo, ostrgamo in drobno nariba-mo. Umešamo jajci in posolimo.Testo razvaljamo na pomokanem prtu. Nama-žemo ga s pripravljenim nadevom, zvijemo inzavijemo v čisto vlažno kuhinjsko krpo. Na obehkoncih povežemo z vrvico in ga damo kuhat vsoljen krop.Kuhamo približno 25 min. Nato štrukelj vzame-mo iz vode, ga odvijemo in narežemo.

0

KOROMAČ

ZANIMIVOSTIKoromač (Foeniculum vulgare Mill.) je sredo-zemska rastlina družine Apiaceae.Poznan je že iz antike zaradi svojih aromatičnihlastnosti, njegovo gojenje pa je znano iz leta1500. Izvira iz Sredozemlja in prednje Azije.Ločimo vrste divjega koromača in gojenega alisladkega koromača.Divji koromač zraste do 2 m visoko in ima olese-nelo steblo. Listi spominjajo na slamo. Njegovoime izvira prav iz latinske besede foeniculum,kar pomeni slama. Užitni deli so tako gomolj, kotlisti in sadež (kar imenujemo seme)Sladki koromač raste do višine 60-80 cm. Užitnidel je mesnato odebeljen steblo.Po okusu se sorte koromača ne razlikujejo.Gomolj ima čvrste, rebraste, na spodnjem delumesnate liste, ki obkrožajo srčiko. Iz cevastihlistnatih stebel poganja nežno zelenje.

NAKUPOVANJEIzberemo gomolje koromača, ki so čvrsti, svetliin brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejšije gomolj, tembolj nežni so listi. Pernati listi, kijih lahko uporabimo tudi kot začimbo, morajoimeti intenzivno zeleno barvo. Pozorni moramobiti tudi na to, da rezna mesta na steblu nisočisto izsušena.

PREHRANSKA VREDNOSTKoromač vsebuje večje količine beta karotena,vitamina C, vitamina E in folne kisline. Bogatje z železom, magnezijem, kalijem in kalcijem.Njegov specifičen okus mu daje mentolovo olje,anatol in kafri podoben fenčon.

SHRANJEVANJEKoromač lahko hranimo v zaprti plastični vrečki,napolnjeni z zrakom, v predalu za zelenjavo vhladilniku. Doba hranjenja je od nekaj dni doenega tedna. Narezanega na tanke rezine lahkotudi zamrznemo.

RECEPTI

KOROMAČEVA KREMNA JUHA

Sestavine2 gomolja koromača (sladki janež)1 čebula2 stebli belušne zelene200g mletih mandljev2 žlici mandljevih lističev2 žlici olivnega olja2 žlički mletih koromačevih semen

sol, beli poper v zrnu

PripravaKoromača grobo sesekljamo. Belušno zeleno gro-bo sesekljamo (4 žlice). Čebulo olupimo in drobnosesekljamo. V posodi segrejemo olje in10 minutpočasi pražimo koromač, čebulo in belušno zele-no. Prepraženi zelenjavi dodamo mlete mandlje inkoprčevo seme. Med mešanjem pražimo še 1 do 2minuti. Vsebino v posodi zalijemo s 7 dl vode terzavremo. Pokrijemo in kuhljamo 30 minut. Meša-nico odstavimo in prelijemo v električni mešalnik,v katerem jo gladko razmešamo. Nato jo pretlači-mo skozi gosto cedilo, prelijemo nazaj v posodo inpočasi segrejemo. Mandljeve lističe v suhi ponvipočasi zlato rumeno prepražimo.

KORUZA

ZANIMIVOSTIKorúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletnažitarica, ki so jo udomačili v srednji Ameriki.Koruzo so v Mehiki pridelovali že 4000 let predKristusovim rojstvom. Krištof Kolumb jo je poodkritju Novega sveta prinesel v Evropo.Nekatere sorte koruze v nekaterih predelih raste-jo tudi do 7 m. Drugače pa je večina sort, ki seznajdejo na trgu, visokih do 2,5 m. Sladka koruzaje po navadi nižja od poljske.Poznamo dve vrsti koruze: neužitno zrnato alipoljsko koruzo, iz katere pridobivamo koruznomoko in koruzni škrob, ter zelenjavno ali sladkokoruzo izvrstnega okusa. Obe vrsti koruze sta povidezu enaki (podolgovat storž z rumenimi zrn-ci), pri poljski koruzi pa se sladkor, ki se nahaja vzrnih, hitreje pretvori v škrob kot pri zelenjavnikoruzi.

NAKUPOVANJEIzberemo gomolje koromača, ki so čvrsti, svetliin brez rjavih, poškodovanih mest. Čim svetlejšije gomolj, tembolj nežni so listi. Pernati listi, kijih lahko uporabimo tudi kot začimbo, morajoimeti intenzivno zeleno barvo. Pozorni moramobiti tudi na to, da rezna mesta na steblu nisočisto izsušena.

PREHRANSKA VREDNOSTKoruza je dober vir vitamina C in E ter dietnevlaknine. Vsebuje folno kislino, fosfor, tiamin inniacin.

SHRANJEVANJEKoruzo lahko hranimo zelo kratek čas v zaprtiplastični vrečki, napolnjeni z zrakom v hladilniku.Koruzna zrna lahko tudi zamrznemo.

RECEPTI

MEHIŠKA SOLATA

Sestavine800g fižola (lahko v pločevinki)300g koruze (lahko v pločevinki)1 paprika2 žlici kisa

olje, sol, poper, čili

PripravaFižol in koruzo stresemo na cedilo, ju speremopod vodo in damo v posodo. Dodamo na majh-ne koščke narezano rdečo papriko.Začinimo s soljo, poprom in čilijem, ter dodamoše kis in olje.Vse skupaj dobro premešamo in ohladimo vhladilniku.

KROMPIR

ZANIMIVOSTIKrompir (znanstveno ime Solanum tuberosum) jevrsta razhudnikov. Gomolji teh rastlin se upora-bljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehra-ni ljudi. Krompir je bil prinešen v Evropo iz južneAmerike nekje iz območja Čila in Peruja. Širil seje v notranjost postopoma iz kolonialnih državEvrope, ki ležijo ob Atlantiku. V naše kraje je prišelv času Avstrijske monarhije, ko je vladala cesaricaMarija Terezija, ki je želela poboljšati prehranoprebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenjute poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojiliza vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko3000 vrst krompirja, bele, rumene, rožnate, rdečebarve in vodene ter mokaste strukture. Barvakrompirja pravzaprav nima nobene pomembno-sti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pabistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primernata vrsta krompirja.Krompir za prehrano se mora najprej pravilnoprebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem pro-storu, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilo-be, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami,šele nato se ga skladišči za ozimnico v primerentemen prostor. Sončna svetloba povzroči v krom-pirju nastanek zelo nevarnega alkaloida - sola-nina, ki je strupen. Takšen krompir postane podkožico zelen. Že en srednje velik- zelen krompirv 1kg krompirja je dovolj da bomo zastrupitev zsolaninom dobro začutili.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo krompir značilne barve zasvojo sorto. Gomolji morajo biti čvrsti, lepo obli-kovani in brez poškodb. Nov krompir ni primerenza pomfrit, cmoke ali pire, saj še ni dovolj mokast.Bele vrste krompirja so najboljše za kuhanje incvrtje, rdeče vrste za praženje, rumene pa zasolate. Pri nakupu se izogibamo krompirju, kije zelene barve ali krompir ki odganja, ker lahkovsebuje strupe.

PREHRANSKA VREDNOSTKrompir vsebuje kalij, magnezij, vitamin C, niacinin tiamin. Je tudi vir škroba.

SHRANJEVANJEShranjujemo v hladnem, suhem in temnem pro-storu, nikakor ne v hladilniku. Krompir ne shra-njujemo na svetlobi ker sicer pozeleni in kali. Čega shranjujemo na toplem bo njegov okus boljsladek.

RECEPTI

KROMPIR Z DROBTINAMI IN SIROM

Sestavine8 krompirjev1 žlica drobtin60g masla

sir - Livadamleta rdeča paprika, sol

PripravaKrompir olupimo in po dolžini prerežemo.Krompirjeve polovičke položimo s prerezanostranjo navzdol in vanje naredimo zareze. Medzarezami naj bo približno 3 mm. Paziti moramoda krompirja ne prerežemo in da zareze nisopregloboke.Krompirje položimo v pekač, s zarezami navzgor.Pokapljamo jih s stopljenim maslom in pečemo30 min na 210° C.Medtem v skledici zmešamo drobtine, 3 žlicenaribanega sira in mleto papriko.Krompirje potresemo z mešanico in pečemo še15 min.

MOTOVILEC

ZANIMIVOSTIMotovilec so začeli pridelovati v prejšnjemstoletju. Spočetka so ga kmetje nabirali na polju,dandanes pa ga večinoma pridelujejo v rastlinja-kih.Rastlina oblikuje temno zelene rozete. Listiso svetleči, brez dlačic z navznoter zavihanimlistnim robom. Dajejo izgled žličke.Poznamo sorte z velikimi in sorte z majhnimilisti. Sorte z majhnimi isti imajo bolj aromatičenokus. Motovilec predstavlja dragoceno zimskozelenjavo, ima rahlo orehov okus in spada mednajdražje vrste zelenjave. Zelo dobro prezimi,primeren pa je tudi za jesensko pridelavo.Proizvaja se v glavnem v Evropi in Aziji.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo majhne, kompaktne šopkemotovilca s svežimi listi. Listi motovilca nesmejo biti rumene barve ali temno zelene barve.Rumena barva kaže na to, da motovilc ni večsvež, temno zelena pa na to, da je bil shranjen naprenizkih temperaturah in bo zelo kmalu na tehmestih gnil.

PREHRANSKA VREDNOSTMotovilec vsebuje vitamin B, folno kislino, žele-zo, magnezij, klacij in vitamin K.

SHRANJEVANJEŠopke motovilca lahko suhe v dobro zaprtiplastični vrečki hranimo v predalu za zelenjavo vhladilniku približno en teden.

RECEPTI

MOTOVILEC Z GOBAMI IN FIGAMI

Sestavine50g šampinjonov2 sveži figi50g motovilca2 žlici limoninega soka1/4 žličke gorčice

žlička naribane limonine lupinesol, poper, žlica olja

PripravaGobe obrišite z vlažno krpo in narežite na rezine.Fige operite in narežite na osem delov. Moto-vilec preberite, operite, očistite in osušite. Vsezložite na krožnik.Limonin sok, naribano lupino, sol, poper, gorčicoin olje zmešajte v preliv in ga polijte po solati.

OHROVT

ZANIMIVOSTIOhrovt (znanstveno ime Brassica oleracea var.Sabauda) kot večina vrst zelja izvira iz Sredoze-mlja.Proti koncu srednjega veka se je uporaba ohrov-ta razširila po celi Evropi. Nekatere sorte podob-ne ohrovtu so se gojile v Grčiji v četrtem stoletjupr.naš.št. Ruske vrste ohrovta so se v 19.stol.razširile v Kanado in od tam v ZDA.Pri ohrovtu je glava za razliko od ostalih vrst ze-lja veliko bolj razrahljana, listi pa so bolj ali manjrebrasti in nakodrani. Glava ohrovta je lahkokroglasta ali zaobljena. Odvisno od tega, kdaj gapobiramo, poznamo zgodnji, jesenski in zimskiohrovt. V nasprotju z robustnim zimskim ohrov-tom predstavljata zgodnji in jesenski ohrovt boljnežno vrsto zelenjave, ki velja med sladokusci zapravo delikateso. Po barvi, ki se razlikuje gledena to, kdaj ohrovt pobiramo, ne moremo prepo-znati njegove kakovosti. Barva ohrovta variiramed temnozeleno (pozni ohrovt) in rumenka-stozeleno (zgodnji ohrovt). Zimski ohrovt je boljaromatičen, njegov okus pa je tako imenovanitipični okus zelja.

NAKUPOVANJEBarva ohrovta se razlikuje glede na čas v ka-terem ga pobiramo, zato na podlagi barve nemoramo dolačati kakovosti ohrovta.Barva poznega ohrovta je temnozelena med-tem, ko zgodnjega ohrovta rumenkastozelena.Zimski ohrovt je bolj aromatičen, njegov okus paje tako imenovani tipični okus zelja. Ne glede nato, katero vrsto zelja kupujemo, izberamo glave sčvrstimi listi, brez rumenih robov, kocen pa moraimeti svež izgled.

PREHRANSKA VREDNOSTJe bogat vir kalcija, fosforja, magnezija, železo,kalija, betakarotena, folne kisline, joda ter vita-minov C, E, B in K.

SHRANJEVANJEZgodnji ohrovt lahko v predalu za zelenjavo vhladilniku hranimo le dva do tri dni, poznejšesorte pa lahko pri enakih pogojih hranimo doenega tedna.

RECEPTI

DUŠEN OHROVT

Sestavine1kg ohrovta100g slanina2 stroka česna

olje, sol, poper

PripravaOhrovt razdelimo na liste in ga operemo. Kuha-mo ga 30 min, nato ga narežemo na trakove. Vponvi prepražimo olivno olje, narezano slaninoin 2 cela stroka česna. Ko začne česen dišat,ga odstranimo in v ponev položimo narezanohrovt. Solimo in popramo. Dušimo še 30 min.

PAPRIKA

ZANIMIVOSTIPaprika (znanstveno ime Capsicum annuum) sev prehrani uporablja že iz antičnih časov.Nekateri viri navajajo, da je bila v Mehiki pozna-na že 5.500 let pred.naš.št.V Evropo jo je leta 1493 pripeljal Krištof Kolumb.Iz Evrope se je kasneje razžirila tudi v državebližnjega Vzhoda, Afriko in Azijo.Latinsko ime “Capsicum” naj bi izviralo iz besede“capsa”, kar pomeni škatla in naj bi označevalaposebno obliko paprike, katera spominja na ška-tlo z semeni v svoji notranjosti. Nekateri pa pripi-sujejo njeno ime grški besedi kapto, kar pomenigristi. Beseda naj bi se nanašala na pikantnost, kigrize jezik, ko uživamo papriko.Navadno se prodajajo zelene, rumene in rdečepaprike. Zelene paprike so nezrele oblike rume-ne in rdeče. Rdeče paprke so bolj zrele in slajše-ga okusa.

NAKUPOVANJEPri nakupu paprike moramo biti pozorni na to,da je čvrsta, trdna in da ni razpokana.Barva mora biti svetleča in lahko variira od zele-ne do rdeče, rumene, oranžne, bordo in krem..Paprike zorijo tudi po pobiranju, vendar imajodolgo dobo hranjenja.

PREHRANSKA VREDNOSTPaprika je izvrsten vir vitamina C. Vsebuje tudivitamina B in E, kalij, betakaroten in folno kislino.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v hladilniku, približno 5 dni.

RECEPTI

TESTENINE Z ZELENJAVO

Sestavine250g polžkov1 jajčevec1 paprika1 strok česena

olivno olje, sol

PripravaV osoljenem kropu skuhamo testenine in jihodcedimo.Jajčevec ter pol zelene in pol rdeče papriko oči-stimo in narežemo na kockice.Česen olupimo in narežemo na rezine.V ponvi segrejemo olje in popražimo mešanicojajčevca in paprike.Dodamo česen in na hitro popražimo.V ponev damo odcejene makarone. Premešamoin pogrejemo.

PARADIŽNIK

ZANIMIVOSTIParadižnik (znanstveno ime Solanum lycoper-sicum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelosorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu. Izviraiz Srednje, Južne in južnega dela Severne Amerikena področju od Mehike do Peruja. Gre za trajnico,ki na področjih z zmerno klimo raste kot enoletnarastlina in navadno s šibkim olesenelim steblom, kise pogosto ovija okrog drugih rastlin, doseže višinood 1 do 3 metrov. Listi so dolgi 10 do 25 cm, s 5do 9 lističi z nažaganim robom, dolgimi do 8 cm.Tako steblo kot listi so gosto oddlačeni. Cvetovi sorumene barve in imajo premer od 1 do 2 cm.Danes je paradožnik priljubljena povrtnina tudi vdeželah, kjer nimajo primernih klimatskih pogojevza njeno pridelavo. Obstajajo razne vrste paradi-žnika, katere se med seboj razlikujejo bolj po oblikiin barvi, manj pa po vsebini ter hranilnih vredno-stih. Kot večina povrtnin tudi paradižnik vsebujemnogo vode in relativno male količine suhihkoristnih snovi. Vsebuje okoli 94 % vode, okoli 1 %beljakovin, 0,3 % maščob in 4% ogljikovih hidratov.Paradižnik vsebuje veliko vitamina A in C. Cenjenje v prehrani zaradi svojega posebnega prijetnegaokusa in daje hrani prijeten vonj in barvo. Vsebujetudi minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij inželezo. Rdečo barvo daje paradižniku snov likopin,njegova lastnost je da se z dviganjem temperatureintenzivnost rdeče barve povečuje. Vsebuje tudidoločene organske kisline, katere ugodno delujejona delovanje naših notranjih organov. Paradižnikosvežuje, ugasi žejo in odpira apetit. V poletniprehrani je smotrno uživati paradižnik svež v oblikisolat.Ali ste vedeli, da paradižnik v resnici ni zelenjava?Botanično namreč spada med sadje. Leta 1893 paga je v ZDA vrhovno sodišče uvrstilo med zelenja-vo zato, da so kmetje plačevali manjšo tarifo zatransport.

NAKUPOVANJEPri nakupu paradižnika moramo biti pozorni, daima gladko, nepoškodovano lupino, brez nagnitihdelov. Prav tako ne sme biti preveč mehek.

PREHRANSKA VREDNOSTParadižnik vsebuje antioksidant likopen.Vsebujekalcij, kalij, železo, magnezij, fosfor, folno kislino,betakaroten in vitamin C in E.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v hladilniku. Če želimo, da še neko-liko dozori ga shranimo na sobni temperaturi.

RECEPTI

BALKANSKA SOLATA

Sestavine3 sveže paradižnike2 papriki250g posebne salame1 čebula

sol, poper, olje, kis

PripravaParadižnik narežemo na tanke rezine, papriko insalamo na rezance, čebulo na tanka kolesca.Dobro premešamo, solimo, popramo in začini-mo z oljem in kisom.Solato postavimo v hladilnik za pol ure.

PETERŠILJ

ZANIMIVOSTINavadni peteršílj (znanstveno ime Petroselinumcrispum) je svetlozelena, dvoletna zel, ki se obilouporablja v srednjevzhodni, evropski in ameri-ški kuhinji. V prvem letu razvije listnato maso, vdrugem pa steblo s cvetnimi kobuli. Podobnokot pri koriandru (imenovanem tudi kitajski pe-teršilj), se uporablja list, ki pa ima blažjo aromo,uporabimo pa lahko tudi steblo (ki je enakoaromatično kot listje) ali korenino.Kot začimba se uporabljata dve obliki peteršilja:s kodrastimi listi in italijanski oz. z gladkimi listi(P. neapolitanum). Peteršilj s kodrastimi listi sepogosto uporablja za omake. Marsikdo meni,da ima gladkolistni peteršilj močnejšo aromo, tomnenje pa podpira tudi kemična analiza, kipokaže mnogo višjo raven esencialnega olja pritovrstnih kultivarjih. Ena izmed spojin esencial-nega olja je apiol. Druga vrsta peteršilja raste kotkorenska zelenjadnica. Pri uporabi se kodrastoli-stnemu peteršilju pogosto daje prednost, saj gav nasprotju z gladkolistnim ne moremo zame-njati s pikastim mišjakom.Ponekod v Evropi in predvsem v Zahodni Azijimarsikatero hrano postrežejo posuto z nare-zanim peteršiljem. Sveža aroma se še posebejsklada z ribami. Peteršilj je bistvena sestavinaveč zahodnoazijskih solat, npr. narodne liba-nonske jedi tabuleh. V Južni in Srednji Evropi jepeteršilj sestavina zeliščnega šopka (fr. bouquetgarni), ki se uporablja kot začimba za enolonči-ce in druge juhe, pa tudi omake. Poleg tega sepeteršilj pogosto uporablja kot omaka. Tržaškaomaka je mešanica narezanega česna in nareza-nega peteršilja. Gremolata je mešanica peteršilja,česna in naribane limonine lupinice. Peteršilj seuporablja tudi kot osvežilec daha, saj vsebujevisoko koncentracijo klorofila.

NAKUPOVANJEPri nakupu izberemo šopke peteršilja s svežimilisti. Listi ne smejo biti rumene barve ali imetičrnih pik.

PREHRANSKA VREDNOSTPeteršilj je bogat vir vitaminov A, B in C. Vsebujetudi železo, kalcij, magnezij in klorofil.

SHRANJEVANJEPeteršilj shranjujemo v plastični vrečki v predaluza zelenjavo v hladilniku približno štiri dni.

RECEPTI

NADEVANA JAJCA

Sestavine4 jajca4 žlice sladke smetane4 žlice majoneze

peteršilj, majaron, koper, metasol, poper, mleta rdeča paprika

PripravaJajca trdo skuhamo, nato jih olupimo in prereže-mo po dolgem.Odstranimo jim rumenjake, ter pazimo da beljakostane lepo cel.Rumenjake damo v posodo, dodamo sladkosmetano, peteršilj, meto, koper, majaron, majo-nezo, sol in poper.Vse skupaj dobro premešamo.Z manjšo žličko napolnimo prazne beljake zmešanico iz rumenjaka.Vsako jajce posujemo s mleto rdečo papriko.

POR

ZANIMIVOSTIPor (znanstveno ime Allium porrum) je zele-njava; je zelo uporaben v prehrani kot svežapovrtnina za solate in kot zamenjava za ostalevrste čebul. Dodaja se ga lahko v hrano zaradiizboljšanja okusa in vonja, uporabi pa se lahkotudi za pripravo testa in raznih vrst pit ter dru-gih jedi. Obstajata dve vrsti pora: letni in zimski.Zimski por je zelo odporen na nizke temperata-ture, mraz mu ne škodi, tako se lahko uporabljačez vso zimo. Najbolje se ohrani, če se pusti napolju, zakopan v brazde, spomladi pa se izkopljein prenese v hladne prostore, da preprečimoponovno klitje. Poletni por ima svetlo zelene,okroglo upognjene tanke liste, ki postanejoproti spodnji strani rumeni in se končajo vbelem koreninskem nastavku. Poletni por jeblažjega, zimski pa trpkega okusa. Poletni por seuporablja od maja do avgusta, zimski por pa odseptembra do aprila.Por ima pikantno trpko aromo, ki rahlo spomi-nja na čebulo. Čas pobiranja pora ne vpliva nanjegov okus, niti na hranilno vrednost.

NAKUPOVANJEPri nakupu moramo biti pozorni, da so listnekonice sveže in čvrste, da rastlina nima rjavih lisin da ni poškodovana. Korenine ne smejo bitiblatne.Por je sorodnik čebule in je užiten od koreninedo listov. Je manj pekoč kot čebula.

PREHRANSKA VREDNOSTPor vsebuje tudi vitamine, A, C, B1, B2, B6, E, inbalastne snovi ter minerale v sledeh, kalij, kalcij,folno kislino, fosfor, magnezij in železo.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v hladilniku, približno pet dni.

RECEPTI

OMAKA IZ PORA

Sestavine200ml kisle smetane2 pora50g gorgonzole

olje

PripravaPor očistimo in zrežemo na kolobarje.Popražimo ga na olju, da začnejo robovi rume-neti.Dodamo kislo smetano in gorgonzolo.Pogrejemo le toliko, da se sir stopi.

RADIČ

ZANIMIVOSTIRadič (znanstveno ime Cichorium intybus, dru-žine Asteraceae) je sorodnik cikorije in endivije.Zaradi svojega grenko aromatičnega, intenziv-nega okusa in dekorativne rdečebele barve li-stov je vsestransko priljubljena solatnica. Sadikanaredi odprto listno rozeto in glavo z zunanjimilisti, ki je velika približno kot pest, trdna in tehtaod 200 do 600 g. Med rastjo temperatura ne smepasti pod 10ºC, sicer se glava ne razvije opolno-ma. Zaradi tega radič gojijo predvsem v deželahz blagimi zimami.Radič se uporablja že od antičnih časov. Plinij jeo njegovih zdravilnih učinkih pisal v knjigi Zgo-dovina narave. Dejansko vsebuje inibitin, katerinaj bi imel zdravilne učinke.Moderno gojenje se je začelo v 15. stoletju vBenečiji. Temno rdeč Treviški radič, kakršnegapoznamo danes, pa je leta 1860 razvil Belgijskiagronom Francesco Van den Borre z uporabotehnike »beljenja«. Po pobiranju, je potrebnoglave radiča postaviti v vodo. Okolje mra bititemno, tako da ne pride do razvoja klorofila, kidaje zeleno barvo rastlinam.Radič je razširjen po celem svetu, glavne proi-zvajalke pa so Avstrija, Italija in Francija.

NAKUPOVANJEPri nakupu smo pozorni, da ima radič lepe svežein napete liste.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje veliko mineralov, železa, kalija, kalcija,vitamina C in A in intibin, to je snov, ki mu dajegrenak okus.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v hladilniku, približno 5 dni.

RECEPTI

RADIČEVA SOLATA Z GROZDJEM

Sestavine1 radič

Črno grozdjesvež limonin sokolivno olje, sollešniki

PripravaRadič dobro operemo in odcedimo. Narežemoga na manjše liste.Grozdje operemo, ga razpolovimo in mu odstra-nimo pečke.V posodi zmešamo radič in grozdje.Prelijemo z limoninim sokom, olivnim oljem, tersolimo po okusu. Dobro premešamo.Potresemo s sesekljanimi lešniki.

0

RDEČA PESA

ZANIMIVOSTINavadna pesa (znanstveno ime Beta vulgaris) jekritosemenka iz družine Chenopodiaceae(metlikovke). Domorodna je na obalah zahodnein južne Evrope, od južne Švedske in Britanskegaotočja vse do Sredozemskega morja. Pomembnaje zaradi gojenih sort: rdeče pese, krmne pese insladkorne pese.Gre za dvoletno ali trajno zeliko z listnatimistebli višine enega do dveh metrov. Listi so obli-kovani srčasto, pri divjih rastlinah dolgi 5-20 cm(pri gojenih navadno mnogo večji). Cvetovi seoblikujejo po dva do pet skupaj, so zelo drobni,premera 3-5 mm, zeleni ali rdečega odtenka inimajo pet cvetnih listov. Oprašuje jih veter.Kultivirane oblike so se razvile iz obmorskihrastlin Evrope in Azije.Sadika rdeče pese naredi v prvem letu rjavordečgomolj, ki je lahko ploščato okrogel, kroglast,hruškaste oblike ali podolgovat. Gomolj je težekod 100 do 600 g. Rdečo barvo mu daje visokakoncentracija betanina. Dober okus rdeče peseje posledica izredno harmonično uravnoteže-nega razmerja med sladkorjem in kislino. Rdečapesa je zaradi snovi, ki jih vsebuje, izredno hra-nilna in zdrava vrsta zelenjave.

NAKUPOVANJEPri nakupu moramo biti pozorni, da ima rdečapesa sveže steblo in liste (če kupimo rdečo pesoz listi). Izbiramo redečo peseo s čvrstimi in nepo-škodovanimi gomolji.

PREHRANSKA VREDNOSTRdeča pesa je dober vir vitamina C ter folnekisline. Vsebuje tudi kalcij, kalij, železo, fosfor,magnezij, mangan ter veliko sladkorja.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v hladilniku, zavito v papirnativrečki. Njena doba hranjenja je do enega tedna.

RECEPTI

KROMPIR Z RDEČO PESO

Sestavine4 krompirji4 gomolji rdeče pese

sol, kis, olivno olje, mleta kumina

PripravaKrompir in rdečo peso operemo in skuhamo.Kuhano prelijemo z mrzlo vodo, da se ohladi.Oboje olupimo in zrežemo na tanke rezine. Do-damo sol, kumino in prelijemo s kisom ter oljempo okusu. Rahlo premešamo in pustimo nekajčasa stati preden postrežemo.

REDKVICE

ZANIMIVOSTIRedkvica (znanstveno ime Raphanus sativum) jeenoletna rastlina, ki izvira iz Kitajske in Japonske.Užitni del rastline je njena korenina, ki je lahkorazlične barve (rdeča, bela in zelena), oblike invelikosti. Nadzemni del rastline predstavljajomajhni, srčasti listi, ki so z zgornje strani prekritiz dlačicami. Rastlina cveti z belo vijoličastimicvetovi. Njeno gojeneje je nezahtevno in zato jev poletnem obdobju primiera tudi za manjše vr-tičkarje. Čez leto pa se rastlina goji v rastlinjakih.

Redkvica je razširjena zelenjava, poznana že izantičnih časov, z značilnim pikantnim okusom.Lahko je okrogle oblike, rdeče barve in velikostičešnje ali pa podogovate oblike, rdeče bele bar-ve in velikosti, ki zelo varirajo in lahko dosežejotudi 1m dolžine in 2kg teže.Redkvica je ena izmed namanj kaloričnih zele-njav, njena energijska vrednost je izredno nizka11kcal na 100g.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo redkvice z zdravimi listi inlepe oblike. Barava redkvice mora biti intenzivnordeča.

PREHRANSKA VREDNOSTRdeče redkvice so zelo dober vir vitamina C.

SHRANJEVANJERedkvica odstranimo zelene liste in jih v prepu-stni plastični vrečki shranimo v hladilnik.

RECEPTI

NAMAZ Z ZELIŠČI IN RDEČO REDKVICO

Sestavine60g kisle smetane50g masla250g nemastne skute100g rdeče redkvice1 strok česna1 velika žlica drobnjaka1 velika žlica kapr1 velika žlica krebuljice1 čajna žlička melise1 velika žlica peteršilja1 čajna žlička žajblja

poper, sol

PripravaMaslo v sekljalniku kremasto zmešamo in mudodamo pretlačeno skuto in kislo smetano. Se-sekljamo česen, meliso, žajbelj, krebuljico, kapre,drobnjak in rdečo redkvico.Vse skupaj dobrozmiksamo. Dodamo ostale začimbe in še enkratdobro zmiksamo. Namaz okrasimo s sesekljanordečo redkvico.

RUKOLA

ZANIMIVOSTIRukola (znanstveno ime Eruca sativa), kateregaprvotna domovina je Azija in južna Evropa, jesvoj kulinarični razcvet doživelo v 18. stoletju.Kasneje pa je tonilo v pozabo. Obdržala se je le vitalijanski kuhinji.Listi rukole imajo topel in poprast vonj. Okus paje pikanten. Tudi cvetovi so primerni za pripravojedi. Njihov okus nekoliko spominja na poma-ranče. Zelo primerni so tudi za lepe dekoracijejedi.Znane so tri vrste rukole:1. Vrtna rukola je enoletnica z rahlo nazobčani-

mi listi. Starejši listi postanejo nekoliko boljpikantni in pekoči.

2. Divja rukola ima ožje in zelo nazobčane liste.Je bolj pikantnega okusa.

3. Turška rukola je doma v Aziji. Ima zelo oster inmanj nežen vonj kot ostali dve drsti. Nekolikospominja na hren. Zaradi ostrine, sveži listiniso preveč priljubljeni. Največkrat jih prejskuhajo ali ocvrejo. V Turčiji na tržnicah jobomo srečali pod imenom Rokka.

Sveži narezani ali celi listi so zelo dobrodošlapopestritev okusa raznih solat; bodisi zelenih alikrompirjevih. Ponudimo jo tudi kot samostoj-no solato. V tem primeru pa se ji najbolj podabučno olje.Primerna je za podlage v sendvičih. Dobro seujame z različnimi siri, tako s pikantnimi, kotblagimi. Kot dodatek pri omakah (za testenine,morske sadeže) in zeliščnih prelivih.

NAKUPOVANJEPri nakupu smo pozorni, da ima rukola lepe insveže liste.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje veliko mineralov, železa, kalija, kalcija,vitamina C in A.

SHRANJEVANJEShranjujemo jo v hladilniku, približno 3 dni. Zazamrzovanje ni primerna.

RECEPTI

RUKOLA S KUS KUSOM

Sestavine200g rukole120g kus kusa

olje, sol

PripravaRukolo operemo pod tekočo vodoZavremo toliko vode kolikor je volumen kuskusa. Kus kus skuhamo v osoljeni vodi. Pokri-jemo in pustimo 5 minut. Dodamo rukolo inpolijemo z oljčnim oljem.

ŠPARGLJI

ZANIMIVOSTIŠpargelj je delikatesna vrtnina, ki je v svetuznana že več kot 4000 let. Stari Egipčani, Grkiin Rimljani so ga cenili predvsem kot zdravilnorastlino, francoskemu kralju Ludviku XIV. pa grezahvala, da se je njegova kulinarična uporaba vsrednjem veku ponovno razširila. V zadnjih letihse vse bolj uveljavlja tudi pri nas.Rastlina je do 35 cm pod zemljo in nadvse cenipeščena tla, ki se hitro pogrejejo in rastliniomogočijo bujno pomladansko rast. Po zasaditvišpargljeve njive minejo tri leta, preden špargljelahko postavimo na mizo. Korenina šparglja podzemljo požene poganjke, ki rastejo proti površi-ni. Že v 18. stoletju so odkrili, da dobimo poseb-no dobre in nežne, skoraj snežno bele palčkešpargljev, če korenino zasipamo z zemljo, ker po-ganjek tako potrebuje dalj časa, da prodre skozizemljo. Večina ljudi ima raje bele šparglje zaradinežnega okusa. Takoj ko pokukajo iz zemlje, jihporežejo. Na ta način obdržijo bledo barvo. Podvplivom svetlobe postanejo nežne glavice rdečemodre, kar pa ne vpliva na spremembo njihove-ga okusa ali sestavin, barva pa za veliko potro-šnikov ni več privlačna.V nasprotju z belimi šparglji rastejo zeleni nadzemljo. Zaradi tega jih tudi lažje gojijo in žanjejo.Poganjki uživajo v sončni svetlobi in sčasomapostanejo zeleni zaradi sinteze klorofila v rastlini.Po videzu in okusu so bolj podobni divjimšpargljem in imajo nekoliko bolj intenziven inaromatičen okus kot beli. Požanjejo jih, ko so20-25 cm nad površjem. Zaradi nizke vsebnostiogljikovih hidratov in maščob je špargelj odličnadietna hrana, tudi za sladkorne bolnike.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo mehke, ravne, sveže špar-glje. Konice špargljev morajo biti lepo oblikova-ne, kompaktne in zaprte. Odrezani deli morajoimeti svež izgled, ne smejo biti oleseneli.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebujejo veliko fosforja, betakarotena, kalija,folne kisline, vitaminov C, E in K. Vsebujejo tuditiamin, ribofavin, niacin in železo, asparagin, ete-rična olja, jantarno kislino ter druge učinkovine.

SHRANJEVANJEShranjujemo jih v plastični vrečki v hladilniku.Porabimo jih najkasneje v treh dneh.

RECEPTI

ŠPARGLJI Z JAJCI

Sestavine1kg svežih špargljev8 jajc80g masla

parmezan

PripravaŠparglje dobro operemo in ostrgamo.Povežemo jih v šop in jih pokončno postavimo vlonec, prilijemo toliko hladne vode, da sega dobelega dela špargljev. Lonec pokrijemo. Po 15min preverimo, če so šparglji že kuhani.Šparglje nato dobro odcedimo, ohladimo, od-režemo beli del in jih položimo v ponev z razto-pljenim maslom.Dušimo jih 5 min, nato pa jih vzamemo iz ponvein v njej spečemo jajca na oko. Solimo in popra-mo.Šparglje nato razporedimo na pladenj, obložimos pečenimi jajci in potresemo s parmezanom.

ŠPINAČA

ZANIMIVOSTIVrsta listnate zelenjave, s temno zelenimi,gladkimi ali nekoliko nakodranimi puščičastimilisti. Domovina špinače je najverjetneje srednjaAzija. V Evropo so jo v 16. stoletju preko Španijeprinesli Arabci.Dandanes špinačo pridelujejo po celem svetu.. Vkuhinji je špinača vsestransko uporabna zelenja-va, bodisi presna ali toplotno obdelana. Zimskesorte, ki so na trgu marca in aprila imajo nekoli-ko trše liste, a izrazitejši in polnejši okus. Poletnain jesenska špinača z nežnimi listi je primernatudi za (presne) solate.Špinačo odlikujeta lahka prebavljivost in vseb-nost hranljivih snovi.Izjemno popularnost špinače med otroci pripi-sujemo napačnemu podatku o vsebnosti železa,ki sta jo v risankah popularizirala tudi priljublje-na Popaj in Oliva.Nikoli ne uživamo postane ali/in pogrete špina-če, kar velja tudi za druge jedi, ki jo vsebujejo.Špinačni listi vsebujejo nitrate, ki se med fer-mentacijo spreminjajo v škodljive nitrite. Ti so šeposebej nevarni dojenčkom. Povečano koncen-tracijo nitritov najdemo v zamrznjeni špinači

NAKUPOVANJEKo kupujemo špinačo, smo pozorni na to, da jerasla zunaj, saj tako vsebuje manj nitratov. Sveženabrano špinačo prepoznamo po čvrstih, krhkihin izrazito zelenih listih, šopi pa imajo značilnečvrste korenine. Mlajša špinača ima manjše liste.

PREHRANSKA VREDNOSTJe bogat vir betakarotena, kalija, folne kisline,železa, kalcija, magnezija, ter vitaminov B in C.Poleg brokolija je edina zelenjava, ki vsebujekoencim Q10.

SHRANJEVANJEŠpinačo hranimo v hladilnikovem predalu zazelenjavo do 12 ur. Pred tem jo operemo in zavi-jemo v čisto, vlažno krpo.Shranimo jo lahko tudi v zmrzovalniku.

RECEPTI

POLENTA S ŠPINAČO IN GORGONZOLO

Sestavine400g špinače2 žlici masla200g koruznega zdroba1 jajce2 stroka česna140g gorgonzole

poper, sol

PripravaŠpinačo dobro operemo. Damo jo v vrelo vodoza nekaj minut, toliko da prevre.V loncu zavremo 0.5 litra vode, dodamo malosoli in 1 žlico masla. Dodamo koruzni zdrob terkuhamo 5 min. Med kuhanjem polento ves časmešamo. Polento pustimo stati približno 20minut. V polento nato vmešamo jajce in masovlijemo v pekač, obložen s prozorno folijo. Pole-tno lepo poravnamo in počakamo da se strdi.Špinačo dobro odcedimo in jo sesekljamo. Do-damo ji strta česna, na kocke narezano gorgon-zolo, sol in poper.Ko se je poletna strdila, jo zvrnemo iz pekača, jiodstranimo folijo in jo narežemo na kose. Kosepolente polagamo v namaščen pekač. Na vsakkos damo nekaj špinače z gorgonzolo. Polentodamo v pečico in jo pečemo približno 10 minut,da postane lepo hrustljava.

VITLOF

ZANIMIVOSTIVitlof je siljen radič. Imeniten je kot dopolnilo kzelenim solatam, uporaben pa je tudi za kuha-nje. Radič ima manjše, ne povsem okrogle gla-vice in je nežnejši od domačega rdečega radiča.Radič štrucar je svetlo zelen, glavnato izdolženradič z velikimi listi in dokaj trpežen. Solatoobičajno režemo na rezance in kombiniramo zdrugimi sestavinami. Radič Castelfranco, rožastooblikovan krhki glavnati radič, je lahko zelene alirumene barve z drobnimi rdečimi črticami, zatoiz njega pripravimo tudi na oko dopadljivo insočno solato.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo radič s svežimi, čistimi listi.Barava mora biti kremno bela do svetlo rumena.Izbiramo glave radiča, katere so za svoje velikosttežke, zaprte in brez rjavih madežev.

PREHRANSKA VREDNOSTVitlof je dober vir vitamina C, folne kisline indietne vlaknine.

SHRANJEVANJEVitlof shranjujemo v propustni plastični vrečki vhladilniku.

RECEPTI

VITLOF S KUHANO ŠUNKO IN SIROM

Sestavine4 glave radiča (vitlof )15dag sira (emental)15dag kuhane šunke2 žlici limoninega2dag masla3 žlice drobtin1dl smetane

sol, poper

PripravaVitlof operemo in očistimo ter ga prerežemo napolovice.Radič pet minut kuhamo v slani vreli vodi z limo-ninim sokom in ga nato odcedimo.Sir in šunko narežemo na rezine. V namaščenoposodo naložimo polovice vitlofa, ga obložimoz rezinami šunke in sira in pokrijemo s sirom.Prelijemo s smetano in potresemo z drobtinamiter koščki masla.Pečemo 10-12 minut. na 200ºC Postrežemo ssvežim kruhom.

ZELENA LIST

ZANIMIVOSTIZelena (znanstveno ime Apium graveolens) jezačimba, zelo podobna peteršilju, vsebuje panekaj manj vitaminov. Uporablja se v kuhinjizaradi aromatičnih snovi z zelo prijetnim vonjemin okusom.Glede na sorto rastline lahko zrastejo od 30 do90 cm. Rastlina je dvoletnica, vendar se jo veči-noma goji v enoletnem ciklu. Belušna zelena imaravne in tanke korenine. Steblo ima po dolžiniprečne proge in je mesnato.Sveže ali posušene liste lahko uporabimo kotzačimbo.

NAKUPOVANJEPri nakupovanju izbiramo stebla z dobro tesnostrukturo. Listje mora biti sveže in ne sme bitiporumenelo. Manjša, trda stebla so bolj olesene-la in močne arome. Stebla zelene ne smejo bitirjava ali zlomljena.

PREHRANSKA VREDNOSTZelena je zelo dober vir vitamina A, kalcija, na-trija, kalija in dietne vlaknine. Vsebuje tudi nekajvitamina C.

SHRANJEVANJEZeleno shranjujemo v plastični vrečki v predaluza zelenjavo v hladilniku.

RECEPTI

GOVEJI KARPAČO Z BELUŠNO ZELENO

Sestavine16 tankih rezin govejega fileja6 stebel belušne zelene100g mlade rukole1 hruška1 žlička limoninega soka100g gorgonzole2 žlički tekočega meduomaka:2 dl vode1 dl suhega belega vina

pet zrn črnega popra, lovorov listsolatni preliv:

olivno olje, limone, žlica mletihlešnikov, sol, črni poper v zrnu

PripravaTanke rezine govejega fileja položimo meddva sloja prozorne folije ali alu folije, potem pajih stanjšamo s pomočjo kuhinjskega valjarja.Belušno zeleno očistimo, olupimo in narežemona podolžne rezine. V manjši kozici pristavimovse sestavine za omako. Zavremo in kuhamo 5minut. Hruško olupimo, razpečkamo in poka-pljamo z limoninim sokom. Položimo jo v omakoin počasi kuhamo 40 minut. Odstavimo, hruškopa ohladimo v omaki.Solatni preliv: V skodelici zmešamo limonin sokin sol. Prilijemo olivno olje, dodamo mlete lešni-ke in sveže mlet črni poper ter gladko razmeša-mo. Ohlajeno hruško razkosamo na četrtine.

ZELENA (GOMOLJ)

ZANIMIVOSTIZelena, ali natančneje gomoljna zelena izvira izSredozemlja. Države proizvajalke so Belgija,Francija, Nizozemska in Nemčija. Ta vrsta zelenenaredi odebeljen gomolj, ki je velik kot pest.Meso gomolja je belo in mesnato.Zaradi visoke vsebnosti kalija zelena spodbujaodvajanje vode.Narezane kolobarje gomoljne zelene lahkospaniramo, lahko jo skuhamo kot zelenjavnoprilogo (z malo soli, popra, limoninega soka inveliko nasekljanega peteršilja) ali pa jo uživamosurovo, nastrgano skupaj s korenčkom, jabolki,ananasom, pomarančami in oreščki.

NAKUPOVANJEPri nakupu izbiramo gomolje, ki imajo svežizgled, so čvrsti, čisti in brez poškodb.Gomolji ne smejo imeti potročji temno rjavebarve, kar kaže na gnitje.Če so na gomolju listi morajo biti zeleni in sveži.Pri nakupu se raje kot za velike odločimo zamanjše gomolje zelene in izberemo take brezstranskih korenin. Gomolj mora imeti gladko po-vršino in biti trd na otip, kar običajno zagotavlja,da ni votel in olesenel.

PREHRANSKA VREDNOSTZelena gomolj je zelo dober vir dietnih vlakninin vitamina C.

SHRANJEVANJEGomolju je potrebno obrezati liste in ga shrani-mo v hladilniku. Gomoljna zelena je zelo obstoj-na. V predalu za zelenjavo v hladilniku ostanedva tedna čvrsta in hrustljava, priporočljivo paje, da jo zavijemo v vlažen papir ali kuhinjskokrpo.

RECEPTI

ZREZKI Z GOMOLJNO ZELENO INAJDOVO KAŠO

Sestavine200g ajdove kaše80g korenja100g blitva100g zelene gomolj80g pora2 jajca4 žlice ajdove moke3 žlice drobtin1 žlica sesekljanega peteršilja

olje, sol, bazilika, črni poper

PripravaAjdovo kašo skuhamo v slani vodi in jo ohla-dimo. Zelenjavo skuhamo posebej. Zelenjavosesekljamo na drobno ali jo zmiksamo. Dodamokašo, jajca, ajdovo moko, drobtine in začimbe.Rahlo premešamo, da dobimo dovolj kompak-tno maso, iz katere potem oblikujemo zrezkeokrogle oblike in jih počasi ocvremo v vročemolju z obeh strani.

ZELJE (BELO)

ZANIMIVOSTIZelje (Brassica oleracea L. convar. Capitata (L.) ).Leta 1498 je znan pomorščak Vasco da Gama,obplul Rt dobrega upanja. Zaradi enoličnehrane, skoraj brez vitaminov, je zaradi skorbutaizgubil kar 106 mornarjev od 160 mož posadke.Napake ni želel ponoviti James Cook na svojiplovbi okoli sveta leta 1775. Po nasvetu nem-škega naravoslovca Georga Forsterja je za dolgoplovbo vkrcal 60 sodov kislega zelja. Rezultat,zaradi skorbuta ni izgubil niti enega moža.Zelje je že v rimskem cesarstvu in stari Grčijiveljalo za zdravilo. Pri arheološkem izkopavanjustarorimskih skladišč za hrano so odkrili številneškatle in sode, ki brez dvoma kažejo na velikoproizvodnjo kisanega zelja. Res je, da lekarniškeknjige zelja ne omenjajo, vendar številni znan-stveni izsledki biologov, dietetikov, kot tudi na-ravnih zdravilcev, pričajo o tem, da si kljub temuzasluži naziv zdravilno učinkujoče rastline.

NAKUPOVANJEPri nakupu moramo biti pozorni da je zeljesveže, da zunanji listi niso uveli. Kocen mora bitisvež, ne sme biti suh in olesenel. Zelje ne smeimeti črnih madežev.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje veliko betakarotena, vlaknin, vitaminaC, kalija, železa, magnezija, žvepla, bakra in folnekisline.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v hladilniku, porabiti pa ga mo-ramo še preden postane trdo

RECEPTI

NARASTEK IZ ZELJA

Sestavine0,5 glave belega zelja4 krompirji1 paprika4 rezine slanine5 žlic olja

sol

PripravaPolovico zeljne glave zrežemo na kvadratke.Krompir olupimo in narežemo na rezine.Rdečo papriko operemo in narežemo na kocke.Slanino narežemo na kocke.Na olju prepražimo slanino, nato pa dodamozelje, krompir in papriko. Solimo, premešamo indamo v pekač.Pečemo 40 min. na 180ºC.

ZELJE RDEČE

ZANIMIVOSTITako rdeče kot belo zelje so jedli že v prazgodo-vini. Stari Rimljani so menili, da preganja melan-holijo. Zelje vsebuje antioksidante in protirakavesnovi. Pospešuje metabolizem in zavira razvojraka. Sveže zelje in njegov sok pomagata pri čre-vesnih težavah, čiru na želodcu, boleznih ščitni-ce, cirozi jeter, slabokrvnosti, nervozi in depresiji.Sveže zelje uporabljamo tudi kot dietno hranopri shujševalnih kurah. V zelju je malo maščob,veliko več je mineralnih snovi. Rdeče zelje naj-večkrat uporabljamo za pripravo sladkega zelja,svežega pa kot solato.

NAKUPOVANJEPri nakupu moramo biti pozorni da je zelje sve-že, da zunanji listi niso uveli.

PREHRANSKA VREDNOSTVsebuje veliko vlaknin, vitamina C, kalija, železa,magnezija in folne kisline.

SHRANJEVANJEShranjujemo ga v plastični vrečki v hladilniku.

RECEPTI

DUŠENO RDEČE ZELJE

Sestavine750g rdečega zelja3 žlice limoninega soka60g čebule40g olja1 čajna žlička sladkorja100g jabolk1 strok česna1dl rdečega vina3 klinčki2dl vode

jušna kocka, sol, lovorov list

PripravaZelju očistimo. Lepe liste operemo, osušimo innarežemo na tanjše rezance. Rezance pokapamoz polovico limoninega soka. Čebulo sesekljamona drobne koščke. V posodo z oljem stresemosladkor in počakamo da porumeni. Nato doda-mo sesekljano čebulo. Ko čebulo postekleni,dodamo narezano rdeče zelje, dobro premeša-mo in dušimo 5 min. Jabolka dobro operemo,olupimo, narežemo in pokapljamo s preostalimlimoninim sokom. Česen olupimo in sesekljamo.Ko je zelje že nekoliko mehko, dodamo nariba-mo jabolka, prilijemo rdeče vino, dodamo sol,klinčke, lovorov list in česen. Vse skupaj dušimoše 20 min, med dušenjem pa zelje zalivamo zvodo v kateri smo raztopili jušno kocko.

0