Embed Size (px)
Citation preview
NAROČNIK:
Luka Koper d.d.; Sluţba za investicije, tehniko in nabavo
Vojkovo nabeţje 38, 6501 Koper
POROČILO O ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH NA
LOKACIJI IZGRADNJE KASETE ZA ODLAGANJE
IZKOPANEGA MATERIALA OB POGLABLJANJU
SEVERNEGA DELA BAZENA I. NA OBMOČJU
BONIFIKE, PARC. ŠT. 799/29, K.O. ANKARAN (EŠD 29080– ANKARAN – ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE BONIFIKA)
(27.3. – 28.3.2013)
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.:
MK RS 62240 – 72/2013/4
VODJA RAZISKAVE:
Mag. Matjaţ Novšak, univ.dipl.arheol.
STROKOVNI NADZOR:
Mag. Marko Stokin, univ.dipl.arheol.; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE
Piran;
IZDELALI:
Ana Plestenjak
Tomaţ Verbič
Matjaţ Novšak
Ljubljana 2013
NAROČNIK:
Luka Koper d.d.; Sluţba za investicije, tehniko in nabavo; Vojkovo nabeţje 38, 6501 Koper
IZVAJALEC:
Arhej d.o.o., Droţanjska 23, 8290 Sevnica
PODIZVAJALEC:
ER-TAC d.o.o., Mala vas 43, 1290 Grosuplje
VODJA RAZISKAVE:
Mag. Matjaţ Novšak, univ.dipl.arheol.
SODELAVCI:
Ana Plestenjak, univ.dipl.arheol.
dr. Tomaţ Verbič, dipl. inţ. geol.
Iris Bekljanov Zidanšek
Jašar Skorupan, abs.prim.knj.
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.:
MK RS 62240 – 72/2013/4
NAROČILO ŠT:
4500045782, z dne 25.2.2013
STROKOVNI NADZOR:
Mag. Marko Stokin, univ.dipl.arheol.; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran;
zanj: Jaka Bizjak, univ.dipl.arheol.
NADZOR NAROČNIKA:
Tanja Viţintin, Luka Koper, Vojkovo nabreţje 38, Koper
3 od 41
KAZALO VSEBINE
POGLAVJE A ..................................................................................................................................... 4
PODATKI O RAZISKAVI ............................................................................................................... 4
OPIS POTEKA IN REZULTATOV RAZISKAVE, INTERPRETACIJE TER UKREPOV VARSTVA
........................................................................................................................................................ 5
POGLAVJE B ..................................................................................................................................... 7
PODATKI O RAZISKAVI ............................................................................................................... 7
I. UVOD ...................................................................................................................................... 8
MOTIVI IN CILJI RAZISKAVE ................................................................................................. 8
POTEK RAZISKAV ..................................................................................................................... 8
METODOLOGIJA DELA ............................................................................................................ 8
II. REZULTATI RAZISKAV ................................................................................................... 10
OPIS OBMOČJA RAZISKAVE ................................................................................................. 10
ZGODOVINSKI ORIS BLIŢNJE OKOLICE ............................................................................. 12
STRATIGRAFSKA SLIKA .........................................................................................................17
NAJDBE ................................................................................................................................... 33
INTERPRETACIJA REZULTATOV ......................................................................................... 34
III. PODATKI O ARHIVU NAJDIŠČA .................................................................................... 36
IV. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................... 37
V. PRILOGE .............................................................................................................................. 39
PRILOGA 1 ...................................................................................................................................... 40
PRILOGA 2 ...................................................................................................................................... 41
SLIKA NA NASLOVNICI: POGLED NA OBRAVNAVANO OBMOČJE (FOTO: J. SKORUPAN)
4 od 41
POGLAVJE A
PODATKI O RAZISKAVI
1. Številka soglasja za raziskavo: MK RS 62240 – 72/2013/4
2. Koda raziskave: SERMIN -008/013
3. Ime najdišča (toponim, ledinsko ime, ulica):Bonifika
4. Naselje: Sermin
5. Občina: Ankaran
6. Katastrske reference: 799/29 k.o.Ankaran
7. EŠD/evidenčna številka dediščine (številka in ime): 29080 Ankaran – Arheološko najdišče
Bonifika, 13925 Nepremičnina
8. Vrsta najdišča: kulturna krajina
9. Okvirna datacija najdišča: srednji/novi vek, rimski čas, prazgodovina
10. Razlog za izvedbo raziskav: preventivni
11. Vrsta raziskave: invazivna
12. Raziskovalni postopek: arheološki testni izkop
13. Posebne okoliščine raziskave:/
14. Izvajalec: Arhej d.o.o.
15. Vodja raziskave: Mag. Matjaţ Novšak, univ.dipl.arheol.
16. Trajanje terenskih del raziskave (27.03.2013.- 28.03.2013):
17. Način ureditve območja po končani raziskavi: zasutje
18. Avtorji poročila: Ana Plestenjak, Tomaţ Verbič, Matjaţ Novšak
5 od 41
OPIS POTEKA IN REZULTATOV RAZISKAVE,
INTERPRETACIJE TER UKREPOV VARSTVA
Pred predvideno izgradnjo kasete za odlaganje izkopanega materiala (ob poglabljanju ugreza
Luke Koper) so bile na območju parc. št. 799/29, k.o. Ankaran izvedene predhodne arheološke
raziskave v obliki izkopa 7 strojnih testnih jarkov.
Terenska dela je opravila 10 članska ekipa 27-ega in 28-ega marca 2013.
Testni jarki so bili umeščeni tako da bi dali čim bolj reprezentativne rezultate za celotno območje
(Slika 5), upoštevajoč tudi podatke iz predhodnega termovizijskega snemanja (Slika 2). Globina
izkopov je večinoma segala do nivoja podtalnice (-1,2 do -1,5 m). Zaradi preverbe obstoja
arheoloških ostalin, sta bila poglobljena testna jarka 1 in 7 (TJ 1 do globine -5,2 m, TJ 7 pa do -2,2
m).
Pod ornico se skoraj v vseh testnih jarkih pojavlja cca. 10 cm debelo glineno nasutje (SE 1104,
3011, 4001, 5001, 6001, 6003, 7001). Na nekaterih delih je vmes še poplavni sediment Riţane. V
tem glinenem nasutju je leţalo več najdb, ki jih pripisujemo mlajšim zgodovinskim obdobjem
(novi vek, moderni čas), pogoste pa so tudi morske školjke. Nastanek plasti velja pripisati
urejanju poljedelskih površin. Pod tem nasutjem leţijo naplavine, ki jih pripisujemo Riţani.
Ponekod se kot posledica plimnega vala (npr. SE 2007) pojavljajo tudi naplavljene morske
školjke.
V testnih jarkih 1b, 3 smo locirali ostanke drenaţe. V TJ 1b (1110) in 3 (SE 3015, 3004) je šlo za
moderne/polmoderne strojne vkope s poloţeno cevjo in s peščenim zasutjem. Poleg tega smo v
testnih jarkih opazili tudi več jarkov zapolnjenih z glinenimi sedimenti (SE 3013, 6009). Verjetno
gre za stare drenaţne kanale, saj so izkopani ţe iz ornice oz. glinenega nasutja pod njo.
Z arheološkim vrednotenjem smo preverili sedimente, ki so nastajali v mlajših časovnih obdobjih,
zlasti v času po regulaciji Riţane in uporabi področja za poljedelstvo (t.j. po I. svetovni vojni).
Sedimentov oz. struktur, ki bi jih lahko z gotovostjo pripisali ostankom solin, nismo našli. V TJ 2
(SE 2005), 5, 6 (SE 6011) so bile sicer odkrite cca. 0,5 m široke linije iz plastnatih flišnih
peščenjakovih plošč. Moţno je, da gre za strukture, povezane s solinami. Lahko pa bi jih pripisali
tudi delu starega drenaţnega sistema. Da te strukture predstavljajo nekakšno mejo (bariera
kopno-morje?) je opaziti tako v TJ 2 in 5 ter delno vTJ 6, kar je jasno vidno v različni
sedimentaciji na obeh straneh strukture.
Stratigrafija tal se je na nivoju vzdolţ strukture najbolj razlikovala v TJ 2: juţno od nje (na
Riţanski strani) je do strukture segala siva glinasta plast z morskimi moluski (SE 2007). Očitno je
ta struktura funkcionirala tudi kot sedimentacijska bariera – severno od nje teh moluskov ni.
Nasprotno pa je na severni strani odloţena delno oksidirana glina s točkovno pigmentacijo kot
posledica začetka formiranja Fe-hidroksidnih (limonitnih) gomoljev (SE 2006). Nastanek plasti z
morskimi moluski povezujemo s plimskim tokom, ki je iz morske smeri po kanalu Riţane
napredoval proti celini in prestopil njen obreţni nasip. Plimski tok je razen gline prenašal tudi
lupine odmrlih morskih moluskov in jih odloţil do - tedaj funkcionalne - kamnite strukture.
Razlika je v TJ 5 in 6 manj opazna. V TJ 5 se Z od plošč (SE 5010) začnejo pojavljati bolj temni
glineni sedimenti. V TJ 6 (SE 6011) pa V od plošč teče jarek zapolnjen s temno sivim sedimentom
(SE 6015), kar bi kazalo na ostanek starejšega drenaţnega sistema.
6 od 41
Poleg tega je primerjava Franciscejskega katastra (Slika 7) pokazala, da TJ 7 leţi na območju,
kjer je bil speljal morski kanal na solinsko polje. To v stratigrafiji lahko prepoznamo v SE 7009 in
polnilih jarka. Tako bi peščeno nasutje (SE 7005) lahko predstavljalo nekakšno bariero na robu
kanala ali pa gre zgolj za sediment, ki je nastal, ko je voda presegla rob struge (poplavljanje).
Arheološko najbolj perspektiven se je zdel predel na juţnem robu obravnavanega območja (TJ 1a
in TJ 2). Na levem bregu Riţane je bila na tem mestu odkrita rimska vila, zato bi na tem delu
pričakovali rimskodobno obalo. Vendar pa kljub preko 5 m globokemu izkopu (TJ 1a) nismo
zasledili nič drugega kot poplavne sedimente Riţane. Na dnu sonde je bil odloţen muljasto peščen
sediment v menjavanju s tanjšimi plastmi (do največ 4 cm) listnega odpada – ta je skoraj
izključno sestavljen iz dobro ohranjenih odpadlih listov listavcev. Debelina tega ritmita je
pribliţno 1,2 m. Vmesne muljasto peščene plasti so delno karbonatne. Nedvomno dokazujejo, da
je vmesni listni odpad nanešen kot aluvialen sediment. Na ţalost pa ne moremo natančneje
določiti okolja sedimentacije: ali se je sediment odlagal na poplavni ravnici ali pa ţe na območju
nekdanje delte Riţane, torej v brakičnem okolju. Odsotnost morskih moluskov bi lahko
nakazovala na kontinentalno okolje poplavne ravnice. Vprašanje, kdaj so ti sedimenti nastali bo
razrešeno z izvedeno radiokarbonsko analizo odvzetih vzorcev organskega materiala (listje). Poleg
tega bo na podlagi istih vzorcev moč rekonstruirati paleookolje.
7 od 41
POGLAVJE B
PODATKI O RAZISKAVI
1. Številka soglasja za raziskavo: MK RS 62240 – 72/2013/4
2. Koda raziskave: SERMIN - 008/013
3. Ime najdišča (toponim, ledinsko ime, ulica):Bonifika
4. Naselje: Sermin
5. Občina: Ankaran
6. Katastrske reference: 799/29 k.o. Ankaran
7. Lastnik zemljišča: Luka Koper d.d.; Sluţba za investicije, tehniko in nabavo; Vojkovo
nabeţje 38, 6501 Koper
8. Kartografske reference (koordinate centroida): 403953,083; 47248,53; 0 m n.m.
9. EŠD/evidenčna številka dediščine (številka in ime): 29080 Ankaran - Arheološko najdišče
Bonifika, 13925 Nepremičnina
10. Vrsta najdišča: kulturna krajina
11. Okvirna datacija najdišča: srednji/novi vek, rimski čas, prazgodovina
12. Razlog za izvedbo raziskav: preventivni
13. Vrsta raziskave: invazivna
14. Raziskovalni postopek: arheološki testni izkop
15. Posebne okoliščine raziskave:/
16. Izvajalec: Arhej d.o.o.
17. Odgovorna oseba izvajalca: Mag. Matjaţ Novšak, univ.dipl.arheol.
18. Vodja raziskave: Mag. Matjaţ Novšak, univ.dipl.arheol.
19. Namestnik vodje: Iris Bekljanov Zidanšek
20. Strokovni sodelavci: Tamara Leskovar, Ana Plestenjak, Tomaţ Verbič, Matjaţ Novšak
21. Vir financiranja: naročnik
22. Nadzornik: konservator ZVKDS OE Piran
23. Pristojna OE ZVKDS: Piran
24. Trajanje terenskih del raziskave: 27.03.2013.- 28.03.2013
25. Mesto začasne hrambe arhiva najdišča: Arhej d.o.o.
26. Način ureditve območja po končani raziskavi: zasutje
27. Ogroţenost:/
8 od 41
I. UVOD
MOTIVI IN CILJI RAZISKAVE
Na območju parc. št. 799/29, k.o. Ankaran je predvidena izgradnja kasete za odlaganje
izkopanega materiala ob poglabljanju severnega dela Bazena I. Predel leţi na območju
registrirane enote kulturne dediščine (EŠD), ki je v Registru nepremične kulturne dediščine
vpisana kot Ankaran – Arheološko najdišče Bonifika (EŠD 29080). Znotraj območja se
predvideva ostanke nekdanjih koprskih (semedelskih) solin z verjetnimi ostalinami solinskih hiš
ter morebitne rimskodobne ali celo prazgodovinske ostaline.
Zato je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran, izdal kulturnovarstvene pogoje
(št. 35104-28/2013/2), s katerimi investitorju, Luka Koper d.d. nalaga, da je pred gradbenimi deli
po potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave v obliki izkopa 7 strojnih testnih jarkov.
Investitor je izvedbo predhodnih arheoloških raziskav naročil pri podjetju Arhej d.o.o. (naročilo
št.: 4500045782) na podlagi Ponudbe Arhej št.: 008/2013, z dne 11.2.2013.
POTEK RAZISKAV
Terenska dela je v dveh dneh (27.3. in 28.3.2013) izvedla ekipa pod vodstvom Matjaţa Novšaka.
Ekipo sta sestavljala 2 arheologa , geolog, 2 tehnika in 3 delavci in en strojnik, ki je upravljal 20t
bager (Caterpilar 320). Geodetsko umestitev raziskanih točk pa je izvedlo podjetje Grangeo d.o.o..
V času izvedbe del je bilo vreme preteţno oblačno. Temperatura je bila med 0 in 10oC. Tla so bila
močno razmočena, kar je vplivalo tudi na razmeroma visok nivo podtalnice.
SLIKA 1: FOTOGRAFIJA NAJDIŠČA;POGLED PROTI SV (FOTO:J. SKORUPAN)
METODOLOGIJA DELA
Cilj izkopa strojnih testnih jarkov je bila preverba obstoja arheoloških ostalin in ocena
stratigrafskega zapisa depozitov. Predvidena je bila izvedba štirih jarkov velikosti 50 x 2 m in
dveh jarkov v dolţini 10m in širini 2m. Globina izkopov naj bi se se prilagaja geološki podlagi oz.
naj bi segala do arheoloških plasti.
Skupno je bilo izkopanih sedem testnih jarkov. Locirani so bili tako, da bi dali čim bolj
reprezentativne rezultate za celotno območje (Slika 5). Poleg tega so bili upoštevani tudi rezultati
termovizijskega snemanja izvedenega l. 2012 (Slika 2), kar je vplivalo na zaris testnih jarkov 6 in
7. Globina jarkov je večinoma segala do nivoja podtalnice (-1,2 do -1,5 m). Zaradi visokega
9 od 41
vodostaja so se profili močno krušili, zato iz varnostnih razlogov globlji izkop praviloma ni bil
izvajan. Zaradi preverbe obstoja arheoloških ostalin, sta bili poglobljena le testni jarek 1 in 7 in
sicer TJ 1 do globine -5,2 m, TJ 7 pa do -2,2 m.
Po izkopu sta bila očiščena in dokumentirana najbolj izpoveden profil in pa tloris sonde (pisno,
fotografsko, metrično). Arheološke najdbe so bile zbirane skladno s stratigrafskim zapisom. Vse
sonde so bile po izkopu zasute.
SLIKA 2: BONIFIKA – REZULTATI INTERPRETACIJE NA TERMOGRAFSKEM POSNETKU (PLESTENJAK ET AL.
2012B, SL. 125)
10 od 41
II. REZULTATI RAZISKAV
OPIS OBMOČJA RAZISKAVE
Na zahodnem delu Koprskega zaliva, na stiku med morjem in kopnim leţi osameli grič Sermin.
Graben osamelca, ki se dviga do 84 m n.m., teče v smeri S-J. Geološko osnovo griča predstavljajo
eocenski klastični sedimenti. Gre za rumenkast lapor in peščenjake z vloţki apnenega
konglomerata in breče – fliš (Slika 3). Okoliške ravnice sestavljajo naplavinski nanosi fine gline
iz preperele lapornate osnove nastale iz flišu podobnih skladov ter peska in proda iz peščenjakov
in apnencev, ki jih nalagata pritoka Riţane in Badaševice (Kriţan 1983). Obe rečici imata
hudourniški značaj in občasno povzročata poplave. Pritoka prenašata velike količine drobno
suspendiranega materiala, ki jih odlagata ob izlivih v morje (Horvat et al. 1997, 11-12). Posledica
tega so plitve sipine, ki so se formirale ob ustjih.
SLIKA 3 – GEOLOŠKO OSNOVO NA OBMOČJU SERMINA PREDSTAVLJATA PEŠČENJAK IN LAPOR Z VLOŽKI
APNENEGA KONGLOMERATA IN BREČE-FLIŠ -SP. LUTECIJ (RUMENA), OBKROŽAJO PA GA ALUVIALNI IN
MORSKI SEDIMENTI (BELA) (VIR: GEOLOŠKA KARTA SLOVENIJE).
Območje, ki smo ga zajeli v raziskavi leţi na takšni ravnici severno od griča Sermin. Nastanek
ravnice pa pripisujemo zlasti delovanju reke Riţane. Gre za 12,6ha veliko območje, prepredeno z
drenaţnimi jarki, ki potekajo v smeri SSZ-JJV in SV-JZ ter se stekajo v strugo Riţane, ki območje
zamejuje na J delu. Na severnem delu pa je območje raziskav zamejeno s poljsko potjo (Slika 4).
V času raziskav so bile na območju urejene njive, ki pa še niso imele posevkov.
SLIKA 4: LOKACIJA NAJDIŠČA VRISANA NA DOF (RDEČE) (VIR:
HTTP://WWW.GEOPEDIA.SI/#T105_X404351.0825_Y46812.5305_S15_B2).
11 od 41
SLIKA 5: PREGLEDNI NAČRT NAJDIŠČA
12 od 41
ZGODOVINSKI ORIS BLIŽNJE OKOLICE
PRAZGODOVINA
Najstarejše arheološke najdbe iz bliţnje okolice segajo v čas neolitika in bronaste dobe. Odkrite so
bile na območju razširitve ţeleznice in ob gradnji prečrpavališča za vagonske cisterne na JZ
vznoţju griča Sermin (Stokin, Josipovič 1988; Snoj 1992; Horvat et. al. 1997). Terenski pregledi in
arheološko vrednotenje iz l. 2010 in 2011 so pokazali, da je bilo v bronasti in ţelezni dobi poseljen
tudi celoten juţni rob griča (Tomaţinčič, Rupnik 2010; Novšak et al. 2011).
Sam grič Sermin je bil kot arheološka točka poznan ţe v 16. stoletju (Pietro Coppo 1540 v Degrassi
1924). Kasneje je Marchesetti (1903, 72) na vrhu griča predvideval prazgodovinsko naselbino.
Poročal je o najdbah prazgodovinske lončenine, bronastega obeska v obliki vedrca in školjk.
Enako je v prvem topografskem pregledu v 1930-ih letih zapisal Degrassi (Degrassi 1933, 3-4). V
polpretekli dobi je bil vrh zaradi vojaških utrjevanj večkrat prekopan, toda pregledi jarkov niso
dali najdb, ki bi potrdili obstoj naselbine (Ţupančič 1985, 318, 320; Horvat 1997, 15). Posamezne
najdbe iz bronaste in ţelezne dobe, ki pa so bile najdene na severnem pobočju Sermina, v
koluvialnih kontekstih (Plestenjak et. al. 2012), pa dajejo slutiti, da je bil vrh griča v prazgodovini
dejansko poseljen.
SLIKA 6 – VAROVANA OBMOČJA KULTURNE DEDIŠČINE: 1. SERMIN, 2. BONIFIKA, 3. PURISSIMO, KRIŽIŠČE, 5
ŠKOLARICE, 6. KORTINCA, 7. REBER, 8. NA VARDI, 9. PURGARCE-BUŠEVCA, 10. VALE; 11. INTERNISTIČNA
BOLNIŠNICA, 12. SVETA KATARINA (VIR: REGISTER KULTURNE DEDIŠČINE -
HTTP://GISKDS.SITULA.ORG/GISKD/)
RIMSKI ČAS
Prihod Rimljanov med 3. in 1. stol. pr.n.š. je v arheološkem smislu za enkrat še slabo
dokumentiran. Največ najdb iz tega časa je bilo najdeno na najdišču Sermin, zlasti na JZ delu
vznoţja griča (Horvat et al. 1997), posamezne najdbe pa so znane tudi iz severnega pobočja griča
(Plestenjak et al. 2012). Vendar pa je iz tega časa ohranjenih tudi ţe nekaj pisnih virov, ki
poročajo o dogodkih v zvezi s prazgodovinskimi skupnostmi, ki so na tem območju ţivele, in s
postopnim rimskim osvajanjem njihovega ţivljenjskega prostora, ki se začne z ustanovitvijo
kolonije Akvileje leta 181 pr. n. št. Na tem območju naj bi ţiveli Histri, v zaledju, na kraški planoti
1
3
2
4 5
6
8
9
10
11
12
7
13 od 41
pa Karni in Katali. Po 2. histrski vojni (178/177 pr.n.št.) je Istra popolnoma prešla pod rimski
vpliv. (Šašel Kos 2000, 288). V času Cezarjevega prokonzulata, pred letom 52 pr. n. št. (App. Illyr.
18.5; Irz. B.G. 8.24.3; sinteza Zaccaria 1992, 152; Starac 1999, 108-110), je bila na območju Trsta
ustanovljena kolonija Tergeste, ki bi lahko predhodno imela tudi status municipija. Ager mesta je
v tem času zajemal kraško zaledje, je na jugu pa je zajel območje do reke Riţane – Formio (Lettich
1979, 32). S pravno pripojitvijo Galije Cisalpine Italiji leta 42/41 pr. n. št. postane Riţana meja
Italije (pregled Starac 1999, 55-59), ki je nato z Avgustovimi reformami (med 18 in 12 pr. n. št.)
prestavljena na reko Rašo – Arsio. Celotno območje je pripadlo Italii, natančneje je bilo uvrščeno
v Regio X (Degrassi 1954).
Rimski pisni viri na območje med kolonijama Tergeste (Trst) in Parentium (Poreč) locirajo
oppidum civium Romanorum Aegida (Plinij starejši; Naturalis Historiae 3, 127). Nekateri avtorji
mesto locirajo na nekdanji otok, na katerem se je kasneje razvilo srednjeveško mesto Koper (Šašel
1989, 8; Cunja 1992, 67-68; Darovec 1999, 15). Po mnenju drugih, pa bi mesto lahko leţalo tudi
ob vznoţju Sermina (Coppo citiran v Ţitko 1999, 49; Novšak 2010, 17). Prva teza temelji zlasti na
toponimu, drugo pa potrjujejo zlasti najdbe iz zgodnjega rimskega obdobja, ki kaţejo na razgibane
trgovske povezave. Skupaj se pojavljajo elementi različnih kultur – venetske, histrske, keltske in
rimske kulture (Horvat 1997, 118-123; Buora 2001; Maselli Scotti 2001). S premikom meje z
Riţane na Rašo je bilo naselje pripojeno teritoriju Tergesta. Vloga Aegide je bila poslej bolj ali
manj marginalna – najverjetneje v obliki vicusa (Zaccaria 1992, 155; Šašel Kos 2000, 282).
Do konca 1. stol. pr. n.š. se je na tem področju oblikovala rimska poselitev s tipično arhitekturo –
cestna mreţa, vile, vicusi. Glavna cestna povezava med Trstom in Pulo – Via Flavia je vodila čez to
območje. Odsek te ceste je bil najden na najdišču Kriţišče (EŠD 15565), pri Bivju. Tu sta se od
glavne ceste odcepili tudi lokalni cesti – ena do vile na Školaricah, druga proti Ankaranu (Novšak
2003b; Trenz, Novšak 2006; Novšak 2010). Na kriţišču cest je bilo odkrito tudi grobišče, ki
najverjetneje pripada vili na Školaricah. Več krakov lokalnih cest je bilo najdeno tudi na severnem
pobočju Sermina (Plestenjak et. al. 2012), pa tudi na juţnem pobočju, kjer je bilo v zgodnem
rimskem obdobju urejeno tudi grobišče (Tomaţinčič, Rupnik 2010).
Poleg cest pa je pomembno prometno povezavo v rimskem času predstavljala tudi reka Riţana, ki
je bila plovna do kraja, kjer stoji cerkvica sv Marije. (Poglajen 2009). Domačini pripovedujejo, da
naj bi pri gradnji ankaranskega kriţišča leta 1975 na bregovih Riţane našli ostanke ladij.
Poselitvena slika je sicer raziskana le v omejenem obsegu. Na skrajnem zahodu območja, v
Ankaranu – Arheološko območje Internistična bolnišnica (EŠD 1331), se razprostira domnevna
rimskodobna naselbina. Naselbinske in grobne najdbe pa so bile najdene tudi na najdišču
Ankaran – Arheološko najdišče Hotel Adria (EŠD 1330; Carli 1743; Djurič 1976, 563), posamezne
najdbe pa tudi na polju ob Riţani – Bonifika (EŠD 29080). Severno, na obronkih Koprskih brd, se
razteza najdišče Purissimo (EŠD 1398). Tu posamezne najdbe prav tako nakazujejo poselitev.
Zelo intenzivno je bil poseljen tudi Sermin. Na območju parkirišča za tovornjake podjetja
Instalacija d.o.o. so raziskave v letih 2006 potrdile prisotnost rimskodobnih objektov in hodnih
površin (Predan et al. 2006). V l. 2010-11 je bilo na tem delu ob širitvi ţelezniške tovorne postaje
Sermin odkrit gospodarski objekt (Tomaţinčič, Rupnik 2010). Poleg tega je bila med leti 1998 in
2002 odkrita in delno raziskana tudi rimska vila na severozahodnem vznoţju griča. Najdeni so
bili delovni prostori – mlin (Stokin, Novšak 2002). Do vile je vodil tudi lončen vodovod
(Plestenjak et al. 2012). Raziskave v l. 2010 pa so odkrile tudi rimskodobno kulturno krajino –
ostanke rimskodobnih vinogradov (Plestenjak et al. 2012).
14 od 41
Zaradi regulacije struge Riţane v 18. stoletju, je bilo tudi v koritu reke najdenih več rimskih najdb,
kar nakazuje na poselitev celotne ravnice severno in zahodno od Sermina. Pri podvodnih
raziskavah leta 2005 v strugi reke Riţane so bile odkrite rimskodobne drobne najdbe, ostanki
pilotov privezov, ˝ploščadi˝ ter ostanki utrditve breţin (Gaspari, Erič 2005, 7-9).
Vzhodno, po Riţanski dolini navzgor vrstijo številne naselbine iz tega časa. Interpretiramo jih kot
rimske podeţelske posesti ali vile rustike: Hrvatini - Arheološko najdišče Boţiči (EŠD 1380) in
Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Školarice (EŠD 14299) (RKD; Labud 1995; Poglajen 2007).
Zadnje najdišče je bilo ob gradnji avtoceste leta 2002 tudi izkopano (Novšak 2003a; Trenz,
Novšak 2004; Ţerjal 2008). Odkrili so obseţno gospodarsko poslopje z ogromnim skladiščem,
obratom za pridelavo vina in oljčnega olja ter rezidencialni del s termami (Trenz, Novšak 2004;
Novšak 2003a; Ţerjal 2008).
V Dekanih na lokaciji Na Vardi (EŠD 16491), se predvideva še eno vilo (Labud 1995, 49; Poglajen
2007, št. 28). Prav tako so naselbinski ostanki - rimskih stavb z mozaiki, hipokavstom,
vodnjakom in opečnatim vodovodom – ter rimska cesta najdeni na najdišču Dekani - Arheološko
najdišče Fratovec – Grubelce (EŠD 1366). Morda gre za večji kompleks rimske vile rustike z
reprezentančnim bivalnim delom s termami in gospodarskim delom. Med sondiranji v l. 1998-
1999 so bili med drugim najdeni ostanki baz dolijev in pravokoten prostor, morda grobnica
(ANSL 1975, 142; Ţupančič 1979; Ţupančič 1982, 168; Poglajen 2007, št. 27).
POZNA ANTIKA, ZGODNJI SREDNJI VEK
Od 3. stol. n.š. dalje rimska drţava ni več zagotavljala varnosti. Del prebivalstva se je zato umaknil
na Koprski otok. Niţinska naselja in vile so ţivele vsaj do 5. stol. n. št. Na območju vile na
Serminu je bilo v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku vzpostavljeno pokopališče s cerkvijo
(Stokin, Novšak 2002; Stokin 2006, 10-12). Kasneje pa je bila postavljena kapelica. Na
jugozahodnem pobočju Sermina naj bi stala tudi Marijina cerkvica (nekdaj privatna kapela
druţine Favento, še prej Ienzo). Po P. Kandlerju je še sredi prejšnjega stoletja na tem mestu stala
sakralna arhitektura srednjega veka (7. stol.) (Ţupančič 1985).
SREDNJI VEK IN MLAJŠA ZGODOVINSKA OBDOBJA
V srednjem veku so bile na ravnici zahodno od Sermina urejene soline, ki so delovale vsaj od 12.
stoletja dalje, pomembna gospodarska panoga pa je solinarstvo postalo v 14. stoletju (Selva 1994;
Horvat et al. 1997). V času največjega razcveta je območje okoli Sermina pripadalo t.i. Škofijskim
solinam (Saline di Scoffie ţe na Franciscejskem katastru; Slika 7), ki so obsegale teren severno od
Riţane (Bonin 2006). Soline so obsegale skrajni spodnji tok reke Riţane, aluvialno – plimsko
ravnico, pred njenim izlivom v morje. Več predvsem ekonomskih in socioloških podatkov o teh
solinah je zbrala Boninova (2006). Solinarski sistem je bil ob gradnji zahodne koprske vpadnice
delno raziskan tudi z arheološko metodo (Guštin 2009).
Konec 19. stoletja so koprske soline gospodarsko začele nazadovati in so bile do prve svetovne
vojne popolnoma opuščene (Plut 1981; Slika 8). Po prenehanju solinarstva je bilo območje spet
prepuščeno naravnim geološkim in hidrološkim razmeram. Riţana in razbremenilni kanali, ki so
bili v času solinarstva skrbno nadzorovani, da voda ni preplavila solinarskih fondov, sta odlagala
svoj sediment na tej poplavno-plimski ravnici. Verjetno je na tem območju tedaj prihajalo do
rednih poplav.
Po I. svetovni vojni, med leti 1932 in 39 so zaradi zdravstvenih vzrokov (malarija) začeli izsuševati
področje in z nasipavanjem urejati poljedelske površine. Po II. svetovni vojni so se z izgradnjo
luke in vzpostavitvijo stalne povezave koprskega otoka s kopnim človeški posegi še intenzivirali.
Nastal je Škocjanski zatok.
15 od 41
SLIKA 7: OBMOČJE RAZISKAV OZNAČENO NA FRANCISCEJSKEM KATASTRU (VIR:
HTTP://GISKDS.SITULA.ORG/GISKD/)
16 od 41
SLIKA 8: SPREMINJANJE KRAJINE PO KATASTRIH IZ LETA 1777 (ZGORAJ), 1877 (SREDINA) IN LETA 1944
(SPODAJ) (A. GRILC V: PLESTENJAK ET AL. 2012B, SL. 121-123)
17 od 41
STRATIGRAFSKA SLIKA
TESTNI JAREK 1
LEGA:
Testni jarek 1 leţi na JZ delu območja raziskav (Slika 5). Usmerjen je v smeri S-J. Ker je jarek
segal čez drenaţni kanal, je bil razdeljen na 2 dela, ki sta bila dokumentirana ločeno (TJ1a in
TJ1b).
VELIKOST:
TJ1a: 18,7 x2 x 2,08m (poglobitev do 5,2 m)
TJ 1b: 25 x 2 x 1,5m
STRATIGRAFSKI OPIS:
SLIKA 9 – POGLED NA JUŽNI DELTESTNEGA JARKA 1 (TJ 1A); POGLED PROTI S (FOTO: J. SKORUPAN)
TJ 1a:
SE 1000 (0-20cm) - sivo rjav (2,5Y 5/2) glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 1001 (20-65cm) -temno sivo rjav (2,5Y 4/2) glinen melj = poplavni sediment Riţane
SE 1002 (65-80cm) - sivo rjav (2,5Y 5/2) glinen melj s posameznimi peščenjakovimi prodniki,
morskimi školjkami in polţ; vsebuje odlomke novoveškega gradbenega materiala in lončenine =
nasutje
SE 1003 (80-130cm) - olivno rjava (2,5Y 4/3) zbita meljasta glina; vsebuje odlomke novoveškega
gradbenega materiala in lončenine
SE 1004 (130-145cm) - svetlo olivno rjav (2,5Y 5/3) drobnozrnat glinen pesek = poplavni
sediment Riţane
SE 1005 (145-208cm) -olivno siva (5y 5/2) glina; proti dnu postopno prehaja v bolj sivo zelene
odtenke = sediment izliva Riţane v morje
SE 1006 (300-520m+) – olivno siva (5y 5/2) drobnozrnat pesek; vidne do cm debele leče
organskih plasti (listje, veje,…) = sediment izliva Riţane v morje
18 od 41
SLIKA 10
19 od 41
SLIKA 11: POGLED NA SEVERNI DEL TESTNEGA JARKA 1 (TJ 1B); POGLED PROTI S (FOTO: J. SKORUPAN)
TJ 1b
SE 1100 (0-40cm) - sivo rjav (2,5Y 5/2) glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 1101 (40-90cm) – olivno rjava (2,5Y 4/4) meljasta glina
SE 1102 (90-115cm) –temno sivo rjava (2,5Y 4/2) meljasta glina z ţelezovimi oksidi
SE 1103 (115-150cm) – temno siva (5Y 4/1) glina =1005=2003
SE 1104 (40-60/70cm) – temno sivo rjav (2,5Y 4/2) glinen melj s sivimi kepami gline; vsebuje
morske školjke, ţeblje in odlomke novoveške lončenine ter gradbenega materiala = nasutje
SE 1105 (100cm – ?) – bel karbonatni pesek – drobljenec = polnilo vkopa za drenaţo SE 1110
SE 1106 (120cm - ?) – leseni koli, nekateri pravokotno tesani oz. ţagani = ostanki poljedeljstva
SE 1107 (80-85cm) – zbita olivno siva (5Y 4/2) glina z drobci oglja = nasutje
SE 1108 (40-80cm) – svetlo olivno rjav (2,5Y 5/3) glinen melj = nasutje
SE 1109 (40-100cm+) – svetlo olivno rjava (2,5Y 5/3) melj = zasutje drenaţe; polnilo vkopa SE
111o
SE 1110 (40-100cm+)– vkop pravokotne oblike = jarek za drenaţno cev
20 od 41
SLIKA 12
21 od 41
TESTNI JAREK 2
LEGA:
Testni jarek 2 leţi na osrednjem J delu območja raziskav (Slika 5). Usmerjen je v smeri S-J.
VELIKOST:
11,2 x2 x 2m
SLIKA 13: IZKOP TESTNEGA JARKA 2; POGLED PROTI JZ (FOTO: J. SKORUPAN)
STRATIGRAFSKI OPIS:
SE 2000 (0-30cm) - olivno rjav (2,5Y 4/3) glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 2001 (30-60cm) - svetlo olivno rjav (2,5Y 5/3) glinen melj ; vsebuje odlomke novoveške
lončenine in gradbenega materiala
SE 2002 (80-115cm) - olivno rjava (2,5Y 4/3) glina = naplavina
SE 2003 (115-160cm) - olivno siva (5y 5/2) glina = naplavina
SE 2004 (160-200cm) –zelo temno zelenkasto siva (GLEY 1 3/10y3/1) drobnozrnat pesek =
sediment izliva Riţane v morje
SE 2005 (55-65cm) – linija peščenjakih plošč (š. 50cm); poteka v smeri V-Z = drenaţa/zid
SE 2006 (60-80cm) - olivno rjava (2,5Y 4/3) meljasta glina z ţelezovimi oksidi = naplavina
SE 2007 (60-90cm) –temno sivo rjava (2,5Y 4/2) glina; na vrhu se pojavlja plast morskih školjk =
naplavina Riţane; posledica plimnega vala
22 od 41
SLIKA 14
23 od 41
TESTNI JAREK 3
LEGA:
Testni jarek 3 leţi na osrednjem SV delu območja raziskav (Slika 5). Usmerjen je v smeri V-Z.
VELIKOST:
50 x2 x 1,7m
SLIKA 15: TESTNI JAREK 3; POGLED PROTI Z (FOTO: J. SKORUPAN)
STRATIGRAFSKI OPIS:
SE 3000 (0-55cm) – olivno rjav (2,5y4/3)glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 3001 (55-110cm) – olivno rjav (2,5y4/4) glineno peščen melj s posameznimi peščenjakovimi
prodniki in odlomki novoveške lončenine = nasutje
SE 3002 (110-145cm) – svetlo olivno rjav (2,5y5/3) drobnozrnat glinen pesek = naplavina Riţane
SE 3003 (145-170cm+) – svetlo olivno rjava (2,5y5/4) zbita glina = naplavina Riţane
SE 3004 (170cm+) - bel karbonatni pesek – drobljenec = drenaţa
SE 3005 (80-110cm) – svetlo olivno rjava (2,5y5/3) peščena glina z ţelezovimi oksidi
SE 3006 (110-160cm+) – olivno siva (5y5/2) glina z 10% morskih školjk, odlomki novoveške
lončenine in gradbenega materiala = naplavina
SE 3007 (55cm) – črna lisa oglja na SE 3001 = ţganina; posledica urejanja poljedelskih površin
SE 3008 (50-110cm) – svetlo olivno rjava (2,5y5/6) peščena glina = polnilo SE 3013
SE 3009 (50-70cm) – olivno rjav (2,5y4/4) glinen melj = naplavina
SE 3010 (70-77cm) – svetlo rumeno rjav (2,5y6/4) drobnozrnat pesek
SE 3011 (70/77-89cm) - svetlo olivno rjav (2,5y5/4) drobnozrnat glinen pesek s kepami sive gline
= nasutje
SE 3012 (89-100cm) - svetlo olivno rjava (2,5y5/3) peščena glina z ţelezovimi oksidi (podobna
SE 3005) = naplavina
SE 3013 (50-110cm) – korito/jarek v obliki črke »U«
SE 3014 (110cm) – 70cm široka linja 5 mm debelega belega apna potresenega na SE 3003
SE 3015 (50-110cm+) – linearen vkop s presekom v obliki črke »U« = jarek za drenaţno cev
SE 3016 (50-105cm) - olivno rjav (2,5y4/3) glinen melj = polnilo vkopa 3015
SE 3017 (105cm+) - bel karbonatni pesek – drobljenec = drenaţa; zasutje vkopa 3015
24 od 41
SLIKA 16
25 od 41
TESTNI JAREK 4
LEGA:
Testni jarek 4 leţi na osrednjem S delu območja raziskav (Slika 5). Usmerjen je v smeri S-J.
VELIKOST:
10 x2 x 1,2m
SLIKA 17: TESTNI JAREK 4; POGLED PROTI J (FOTO: J. SKORUPAN)
STRATIGRAFSKI OPIS:
SE 4000 (0-50cm) – olivno rjav (2,5y4/3) glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 4001 (50-66cm) – siva (2,5y5/1) glina = nasutje
SE 4002 (66-110cm) – svetlo olivno rjava (2,5y5/3) meljasta glina = naplavina Riţane
SE 4003 (110-120cm+) – olivno rjava (5y5/2) glina = naplavina Riţane
SE 4004 (110cm+) – svetlo olivno rjava (2,5y5/4) rahla peščena plast z ostanki organskih snovi;
SE 4005 (110cm+) - v SE 4004 navpično zapičen lesen količek = ostanek poljedelstva
26 od 41
SLIKA 18:
27 od 41
TESTNI JAREK 5
LEGA:
Testni jarek 5 leţi na osrednjem območja raziskav (Slika 5). Usmerjen je v smeri V-Z.
VELIKOST:
45 x 2 x 1,3 m
SLIKA 19: TESTNI JAREK 5; POGLED PROTI Z (FOTO: J. SKORUPAN)
STRATIGRAFSKI OPIS:
SE 5000 (0-40cm) – olivno rjav (2,5y4/4) glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 5001 (40-50/80cm) – olivno siva (5y5/2) glina z morskimi školjkami = nasutje
SE 5002 (50-65cm) – svetlo olivno rjava (2,5y5/3) glina z ţelezovimi oksidi = nasutje
SE 5003 (65-115cm) – olivna (5y4/3) glina = naplavina Riţane
SE 5004 (115-120cm+) – olivno siva (5y5/2) glina = naplavina Riţane
SE 5005 (65cm+) – leseni količki; zapičeni na vrhu SE 5003 = ostanek poljedelstva
SE 5006 (75-85cm) – temno siva (GLEY1 4/N) glina; poliedrični lom+ prizmatski stebri
(posledica izmenjave mokrega in suhega okolja); vsebuje morske školjke
SE 5007 (85-100cm+) – temno siva (GLEY1 4/N) glina z organskimi ostanki (stebla kanel)
SE 5008 (58/100-75/130cm) – olivno siva (5y4/2) glina
SE 5009 (80-110cm) – temno sivo rjava (2,5y4/2) glina z ţelezovimi oksidi
SE 5010 (65-75cm) – linija peščenjakovih plošč (š. 0,5m) = zid/drenaţa;
28 od 41
SLIKA 20
29 od 41
TESTNI JAREK 6
LEGA:
Testni jarek 6 leţi na osrednjem JZ delu območja raziskav (Slika 5). Usmerjen je v smeri V-Z.
VELIKOST:
50 x2 x 1,6m
STRATIGRAFSKI OPIS:
SE 6000 (0-40cm) – temno sivo rjav (2,5y4/2) glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 6001 (40-55cm) – olivno siva (5y5/2) glina z morskimi školjkami = nasutje
SE 6002 (55-70cm) – temno sivo rjava (5y4/2) glina = nasutje
SE 6003 (70-90cm) – olivna (5y5/3) glina = nasutje
SE 6004 (90-96cm) – zelo temno sivo rjava (2,5y3/2) glina z organsko snovjo = nasutje
SE 6005 (96-135cm) – olivno siva (5y5/2) glina = naplavina Riţane
SE 6006 (135-160cm+) – svetlo rumeno rjava (2,5y6/4) glina = naplavina Riţane
SE 6007 (60-70cm) – olivna (5y5/3) glina = nasutje
SE 6008 (70-75cm) – olivno siva (5y5/2) glina
SE 6009 (60-90cm) – temno sivo rjava (2,5y4/2) glina
SE 6010 (80cm) – bel karbonatni pesek = drenaţa
SE 6011 (75-85cm) – linija peščenjakovih lomljencev (š. 0,5m); usmerjenost S-J= zid/drenaţa;
polnilo vkopa SE 6017
SE 6012 (85-120cm) - temno siva (GLEY1 4/N) glina = polnilo SE 6015
SE 6013 (40-85cm) – linearen vkop = drenaţa
SE 6014 (75-80cm) – olivno siva (5y5/2) glina = naplavina Riţane (močno podobna SE 6005)
SE 6015 (85-120+) – linearen vkop s presekom v obliki črke V = drenaţni jarek
SE 6016 (60-90cm) – vkop nepravilne oblike = ostanek drenaţnega jarka
SE 6017 (85-120+) – linearen vkop = drenaţni jarek/ vkop za strukturo SE 6011
SE 6018 (85-120+) – olivno siva (5y5/2) glina = polnilo vkopa SE 6017
30 od 41
SLIKA 21:
31 od 41
TESTNI JAREK 7
LEGA:
Testni jarek 7 leţi na osrednjem SZ delu območja raziskav (Slika 5). Usmerjen je v smeri S-J.
VELIKOST:
25 x2 x 2,20m
STRATIGRAFSKI OPIS:
SE 7000 (0-45cm) – temno sivo rjav (2,5y4/2) glinen melj s koreninskim prepletom = ornica
SE 7001 (45-55cm) – olivna (5y5/2) glina = nasutje
SE 7002 (55-70cm) – zeleno siva (GLEY 1 5/5GY) glina = nasutje
SE 7003 (70-110cm) – temno sivo rjava (2,5y4/2) peščena glina; vsebuje posamezne morske
školjke
SE 7004 (100-110cm+) – olivno siva (5y4/2) peščena glina z morskimi školjkami
SE 7005 (50-60cm) – svetlo olivno rjav (2,5y5/4) drobnozrnat pesek = nasutje/naplavina
SE 7006 (100-220cm+) – zeleno siva (GLEY1 5/10y) glina z organskimi ostanki = polnilo kanala
SE 7009
SE 7007 (80-110cm) – temno sivo rjava (2,5y4/2) glina = polnilo kanala SE 7009
SE 7008 (70-80cm) – temno sivo rjav (2,5y4/2) pesek = polnilo kanala SE 7009
SE 7009 (50-110cm+) – jarek = odvodnjavni kanal
32 od 41
SLIKA 22
33 od 41
NAJDBE
Med arheološkim vrednotenjem je bilo odkritih 225 najdb (Tabela 1). Preteţno gre za keramično
gradivo, med katerim prevladuje gradbeni material (127 kosov = 59%) pred lončenino (70 kosov=
32%). Najdeni so bili tudi 3 ţelezni ţeblji, odlomek malte, odlomek stekla ter več polţev in školjk
(Slika 23). Večino najdb pripisujemo mlajšim zgodovinskim obdobjem. Le dva odlomka bi lahko
potencialno pripisali rimskemu času (amfora?) (Slika 24). Med lončenino velja izpostaviti le 3
odlomke ostenja kroţnika,z loščem na zunanji in notranji strani ter modrim, rdečim in rumenim
slikanjem na zunanji strani (SE 3006; Slika 25).
SE
SON
DA
OB
DEL
AV
A
PN
DIS
TRIB
UC
IJA
LONČENINA GRAD. MAT.
ŽELE
ZO
mal
ta
kost
školjk
a
PR
AZG
.
RIM
teža
ZG. S
R. V
EK
ML.
ZG
. OB
D.
teža
PR
AZG
.
RIM
ML.
ZG
. OB
D.
teža
polži
ste
klo
1104 1b
1
1 0,1
1 1003 1a
2
3 64
9 12,4
3 4,8
5000-5003 5
3
3 307
3001 3
4
8 233,
9
3006 3
5
3 72,7
1 116,
3
1 7000-
7003 7
6
10 342,
4
7 2007 2
7
3 12,9
19 508
5
2000-2002 2
8
19 101,5
46
980,7
1 1
1001-1003 1
9
32 167,4
37
603,6 2
2 7 1
skupaj
0 3
0 67
0 0 127 3 1 1 15 7 1
TABELA 1 – DISTRIBUCIJA NAJDB
SLIKA 23: DISTRIBUCIJA NAJDB GLEDE NA MATERIAL
34 od 41
SLIKA 24: DISTRIBUCIJA NAJDB GLEDE NA ČASOVNO OBDOBJE
SLIKA 25: ODLOMKI NOVOVEŠKEGA KROŽNIKA
INTERPRETACIJA REZULTATOV
Pod ornico se skoraj v vseh testnih jarkih pojavlja cca. 10 cm debelo glineno nasutje (SE 1104,
3011, 4001, 5001, 6001, 6003, 7001). Na nekaterih delih je vmes še poplavni sediment Riţane. V
tem glinenem nasutju je leţalo več najdb, ki jih pripisujemo mlajšim zgodovinskim obdobjem
(novi vek, moderni čas), pogoste pa so tudi morske školjke. Nastanek plasti velja pripisati
urejanju poljedelskih površin.
Pod tem nasutjem leţijo naplavine, ki jih pripisujemo Riţani. Ponekod se kot posledica plimnega
vala (npr. SE 2007) pojavljajo tudi naplavljene morske školjke.
V testnih jarkih 1b, 3 smo locirali ostanke drenaţe. V TJ 1b (1110) in 3 (SE 3015, 3004) je šlo za
moderne/polmoderne strojne vkope s poloţeno cevjo in s peščenim zasutjem. Poleg tega smo v
testnih jarkih opazili tudi več jarkov zapolnjenih z glinenimi sedimenti (SE 3013, 6009). Verjetno
gre za stare drenaţne kanale, saj so izkopani ţe iz ornice oz. glinenega nasutja pod njo.
35 od 41
Poleg tega so precej pogosta najdba tudi leseni količki (stojke). Ti so v večini primerov
ţagani/tesani in imajo pravokoten presek. Pojavljajo se v sondah 1b, 4, 5 (SE 1106, 4004, 5005).
Pripisujemo jih ostankom poljedelskih aktivnosti (podporni količki za vrtnine).
V grobem je torej moč reči, da smo z arheološkim vrednotenjem preverjali zgolj sedimente, ki so
nastajali v mlajših časovnih obdobjih, zlasti v času po regulaciji Riţane in uporabi področja za
poljedelstvo (t.j. po I. svetovni vojni).
Sedimentov oz. struktur, ki bi jih lahko z gotovostjo pripisali ostankom solin, nismo našli. V TJ 2
(SE 2005), 5, 6 (SE 6011) so bile sicer odkrite cca. 0,5 m široke linije iz plastnatih flišnih
peščenjakovih plošč. Moţno je, da gre za strukture, povezane s solinami. Lahko pa bi jih pripisali
tudi delu starega drenaţnega sistema. Da te strukture predstavljajo nekakšno mejo (bariera
kopno-morje?) je opaziti tako v TJ 2 in 5 ter delno vTJ 6, kar je jasno vidno v različni
sedimentaciji na obeh straneh strukture.
Stratigrafija tal se je na nivoju vzdolţ strukture najbolj razlikovala v TJ 2: juţno od nje (na
Riţanski strani) je do strukture segala siva glinasta plast z morskimi moluski (SE 2007). Očitno je
ta struktura funkcionirala tudi kot sedimentacijska bariera – severno od nje teh moluskov ni.
Nasprotno pa je na severni strani odloţena delno oksidirana glina s točkovno pigmentacijo kot
posledica začetka formiranja Fe-hidroksidnih (limonitnih) gomoljev (SE 2006). Nastanek plasti z
morskimi moluski povezujemo s plimskim tokom, ki je iz morske smeri po kanalu Riţane
napredoval proti celini in prestopil njen obreţni nasip. Plimski tok je razen gline prenašal tudi
lupine odmrlih morskih moluskov in jih odloţil do - tedaj funkcionalne - kamnite strukture.
Razlika je v TJ 5 in 6 manj opazna. V TJ 5 se Z od plošč (SE 5010) začnejo pojavljati bolj temni
glineni sedimenti. V TJ 6 (SE 6011) pa V od plošč teče jarek zapolnjen s temno sivim sedimentom
(SE 6015), kar bi kazalo na ostanek starejšega drenaţnega sistema.
Poleg tega je primerjava Franciscejskega katastra (Slika 7) pokazala, da TJ 7 leţi na območju,
kjer je bil speljal morski kanal na solinsko polje. To v stratigrafiji lahko prepoznamo v SE 7009 in
polnilih jarka. Tako bi peščeno nasutje (SE 7005) lahko predstavljalo nekakšno bariero na robu
kanala ali pa gre zgolj za sediment, ki je nastal, ko je voda presegla rob struge (poplavljanje).
Arheološko najbolj zanimiv se je zdel predel na juţnem robu obravnavanega območja (TJ 1a in TJ
2). Na levem bregu Riţane je bila na tem mestu odkrita rimska vila, zato bi na tem delu
pričakovali rimskodobno obalo. Vendar pa kljub preko 5 m globokemu izkopu (TJ 1a) nismo
naleteli še na nič drugega kot poplavne sedimente Riţane. Na dnu sonde je bil odloţen muljasto
peščen sediment v menjavanju s tanjšimi plastmi (do največ 4 cm) listnega odpada – ta je skoraj
izključno sestavljen iz dobro ohranjenih odpadlih listov listavcev. Debelina tega ritmita je
pribliţno 1,2 m. Vmesne muljasto peščene plasti so delno karbonatne. Nedvomno dokazujejo, da
je vmesni listni odpad nanešen kot aluvialen sediment. Na ţalost pa ne moremo natančneje
določiti okolja sedimentacije: ali se je sediment odlagal na poplavni ravnici ali pa ţe na območju
nekdanje delte Riţane, torej v brakičnem okolju. Odsotnost morskih moluskov bi lahko
nakazovala na kontinentalno okolje poplavne ravnice. Vprašanje, kdaj so ti sedimenti nastali bo
razrešeno z izvedeno radiokarbonsko analizo odvzetih vzorcev organskega materiala (listje). Poleg
tega bo na podlagi istih vzorcev moč rekonstruirati paleookolje.
36 od 41
III. PODATKI O ARHIVU NAJDIŠČA
Arhiv najdišča vsebuje:
- terenski dnevnik in terenska dokumentacija (1 fascikel)
- 5GB digitalnih podatkov (digitalne fotografije, geodetske meritve)
- najdbe in vzorci (1 mala škatla)
Arhiv do predaje v Pokrajinski muzej Koper hrani podjetje Arhej d.o.o..
37 od 41
IV. LITERATURA IN VIRI
ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana.
BONIN, Z. 2006, Kataster koprskih solin leta 1847. – Kronika 54, 79-94.
BUORA, M. 2001, Elementi delle culture Veneta, Romana e Celtica nella Bassa Friulana. – Antichità Altoadriatiche XLVIII, 151-185.
CUNJA R. 1992, Zgodovinski oris arheoloških raziskav na Koprskem. – Annales 2/’92, 67-86.
DAROVEC, D. 1990, Od prihoda slovanov do propada beneške republike 1797. – v: Kraški rob in Bržanija. Zbornik v počastitev 500-letnice fresk v Hrastovljah, Koper, 31-62.
DEGRASSI, A. 1924, Di Pietro Coppo e delle sue opere : documenti inediti e l'opuscolo Del sito de
Listria ristampato dall'edizione del 1540 – Trst.
DEGRASSI, A. 1933, Abitati preistorici e romani nell'agro di Capodistria e il sito dell'antica Egida.
- Annuario del Liceo Scientifico G. Oberdan di Trieste. Trieste, 1933, 1-44.
DEGRASSI, A. 1954, Il confine nord-orientale dell'Italia romana. Ricerche storico topografiche.
- Bern.
GASPARI, A., ERIČ, M. 2005, Poročilo o podvodnih arheoloških raziskavah struge Riţane na
območju vpadnic v luko Koper. – Neobjavljeno poročilo. Tipkopis hrani ZVKDS OE Piran.
GUŠTIN M. 2009, Koprske soline na Bonifiki pri Bertokih. Rezultati arheološke in zgodovinske
raziskave. – V: D. ŢITKO (ur) Soline: ogroţena kulturna krajina. – Piran, 75-84.
HORVAT, J. et al. 1997, Sermin. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 3. Ljubljana
LABUD, G. 1995, Ricerche archeologico-ambientali dell`Istria settentrionale: la valle del fiume
Risano. - Jonsered.
LETTICH, G. 1979, Appunti per una storia del territorium originario di Trieste. – Archeografo
Triestino 39, ser. IV, 9-113.
MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste e delle regione Giulia. – Trst.
MASELLI SCOTTI, F. (ur.) 1997, Il Civico Museo Archeologico di Muggia. - Trieste.
NOVŠAK M, VERBIČ T., ERJAVEC R., ODAR B. 2011, Serminska vpadnica. Poročilo o
predhodnih arheoloških raziskavah – vrednotenje arheološkega potenciala. - Neobjavljeno
poročilo. Tipkopis hrani ZVKDS OE Piran
NOVŠAK M. 2010, Školarice-rimsko grobišče; Križišče pri Spodnjih Škofijah. Magistrska naloga.
– Ljubljana.
NOVŠAK, M. 2003a, Školarice pri Spodnjih Škofijah. v: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi
nogami:Arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 258-259.
NOVŠAK, M. 2003b, Kriţišče pri Sp. Škofijah. – v: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami:
Arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 165-166.
PLESTENJAK A., ŠTULAR B, VOJAKOVIĆ P., ŢERJAL T., VERBIČ T., MERC V. 1912a, Sermin.
Arheološke raziskave v letu 2010. – Neobjavljeno poročilo.- www.arhej.com.
PLESTENJAK A., VERBIČ T., GRILC A., VOJAKOVIĆ P., BEKLJANOV ZIDANŠEK I., HVALEC
S., ROZMAN L., PORENTA S. 1912b, Poročilo o opravljenih arheoloških raziskavah na trasi 2.
Tira železniške proge Divača – Koper. – Neobjavljeno poročilo.
38 od 41
PLUT, D. 1979, Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Riţani in Badaševici. – Geografski
zbornik 19, 105-153.
POGLAJEN, S. 2009, Simulation of the roman road network in north-western Istria. - Histria
antiqua 17, 229-240.
PREDAN P, MURKO M, STOKIN M. 2006, Poročilo o arheološkem vrednotenju na lokaciji
novega parkirišča v Serminu. – Neobjavljeno poročilo. Tipkopis hrani ZVKDS OE Piran
SNOJ D. 1992, Sermin – Varstvo spomenikov 34, 91-106.
STARAC, A. 1999, Rimsko vladanje u Histriji i Liburniji. I. Histrija. - Arheološki muzej Istre,
Monografije i katalozi 10/1, Pula.
STOKIN M., JOSIPOVIČ D. 1988, Sermin – Varstvo spomenikov 30, 200-206.
STOKIN M., NOVŠAK. M. 2002, Arheološka zaščitna izkopavanja Sermin 2001-2002:
arheološko poročilo. – Neobjavljeno. Hrani Arhej d.o.o. in ZVKDS OE Piran.
ŠAŠEL, J. 1989, Koper – V: M. GUŠTIN (ur) Koper med Rimom in Benetkami. – Ljubljana, 5-14.
ŠAŠEL KOS, M. 2000, Caesar, Illyricum, and the hinterland of Aquileia. - V: G. Urso (ur.): L'ultimo Cesare. Scritti riforme progetti poteri congiure. (Atti del convegno internazionale, Cividale del Friuli, 16- 18 settembre 1999). Centro ricerche e Documentazione sull'Antichità Classica, Monografie 20. - Rim. 277-304.
TOMAŢINČIČ Š, RUPNIK J. 2010, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na območju
železniške tovorne postaje Sermin - Neobjavljeno poročilo. Tipkopis hrani ZVKDS OE Piran
TRENZ, A., NOVŠAK, M. 2004, Villa rustica na lokalitetu Školarice na trasi autoputa Klanec -
Ankaran. - Histria Antiqua 12, 77-84.
TRENZ, A., NOVŠAk, M. 2006, Školarice, Ankaransko kriţišče. - V: Rast 2 (104), 15-18.
ZACCARIA, C. 1992, Regio X Venetia et Histria. Tergeste – Ager Tergestinus et Tergesti
Adtributus. - Supplementa Italica, n. s. 10, Rim. 139-283.
ŢITKO S. 1999, Pierro Coppo: O poloţaju Istre. – V: DAROVEC D. 1999, Stari krajepisi Istre. –
Annales Majora. Koper, 45-62.
ŢUPANČIČ, M. 1979, Najstarejša poselitev Dekanov, - v: Dekani v preteklosti in danes. Dekani.
ŢUPANČIČ, M. 1982, Dekani, - Varstvo spomenikov 24, 168.
ŢUPANČIČ, M. 1985, Sermin ob Riţani. Pretres virov in arheoloških podatkov. - Arheološki
vestnik 36, 315-324.
39 od 41
V. PRILOGE
40 od 41
PRILOGA 1 KOPIJA ZAPISNIKA KONSERVATORSKEGA NADZORA
41 od 41
PRILOGA 2 ZAPISNIK KOMISIJE ZA POTERENSKO OBDELAVO ARHIVA ARHEOLOŠKEGA
NAJDIŠČA V SKLADU Z ZAPISNIKOM KONSERVATORSKEGA NADZORA NI
POTREBEN
2 VZORCA ORGANSKIH OSTANKOV IZ ARHIVA NAJDIŠČA STA BILA POSLANA
NA RADIOKARBONSKO ANALIZO V LABORATORIJ WAIKATO, NOVA ZELANDIJA
(PRILOGA)
