VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

Elektrotehnika – smer elektronika

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJAv

Telekomu Slovenije, d. d.

Čas opravljanja od 15.03.2012 do 24.05.2012

Mentor v GD: Franc Slana

Študent: Borislav Lazić

Vpisna številka: E1028021

E-pošta: borislav88@gmail.com

Telefon: 041-718-600

2

POGODBA O PRAKTIČNEM IZOBRAŽEVANJU

Visokošolskega študijskega programa

3

4

Kazalo

1 Opis gospodarske družbe in njenih produktov.................................................................... 71.1 Opis podjetja Telekom Slovenije, d. d. ....................................................................... 71.2 Center za vzdrževanje omrežnih naprav Maribor........................................................ 8

2 Opis praktičnega izobraževanja- SHDSL ........................................................................... 82.1 Omrežje SHDSL – zagon omrežja in opis procesov ................................................... 82.2 Osnovni podatki in značilnosti dostopa SHDSL ........................................................ 92.3 Klienti za nadzor in upravljanje................................................................................... 9

2.3.1 Upravljanje in konfiguracija klienta s programom MetaASSIST View............... 102.4 Tabela za izbor modema pri uporabniku glede na hitrost in razdaljo ...................... 142.5 Montaža opreme SHDSL v centrali z omarami EO ................................................. 142.5.1 Lokacije brez EO omare ........................................................................................ 152.5.2 Montaža in priključitev pri uporabniku ................................................................. 162.5.3 Priključitev na agregacijsko omrežje – Fizična priključitev.................................. 162.5.4 Kaskadna vezava modemov v centrali................................................................... 172.6 Upravljanje SHDSL opreme...................................................................................... 182.7 Osnovni podatki o SHDSL opremi Actelis .............................................................. 19

3 Opis praktičnega izobraževanja- GSM ............................................................................. 203.1 RBS 2206 – Tretja generacija brezžičnih sistemov................................................... 203.2 Celice ......................................................................................................................... 213.3 GSM........................................................................................................................... 233.4 UMTS ........................................................................................................................ 233.5 Problem „blizu-daleč“ ............................................................................................... 243.6 Sprejeta moč signala .................................................................................................. 24

4 Sklep ................................................................................................................................. 255 Viri .................................................................................................................................... 256 Zahvala.............................................................................................................................. 25

5

Kazalo slik

Slika 1: Logotip podjetja Telekom Slovenije, d.d..................................................................... 7Slika 2: Struktura zaposlenih v podjetju Telekom Slovenije, d.d. in njeni hčerinskih podjetij .. 8Slika 3: Upravljanje opreme SHDSL glede na namen uporabe ............................................... 10Slika 4: Osnovni pogled SHSDL modema v programskem paketu MetaASSIST View......... 11Slika 5: Določitev IP naslova, maske podomrežja in prevzetega prehoda............................... 11Slika 6: Določitev nadzornega in delovnega VLAN-a (Data, Voip ) ...................................... 12Slika 7: Konfiguracija Ethernet portov .................................................................................... 12Slika 8: Konfiguracija modemskega porta za določitev hitrosti linije ..................................... 13Slika 9: Določitev hitrosti na linijskem portu ( privzeta, maksimalna in določena ) ............... 13Slika 10: Priključevanja opreme SHDSL v omare EO ........................................................... 15Slika 11: Priključevanja opreme SHDSL v omare IPBAN..................................................... 16Slika 12: Priključitev SHDSL na agregacijsko omrežje .......................................................... 17Slika 13: Kaskadna vezava modemov v centrali.................................................................... 18Slika 14: »Inband« nadzor za SHDSL opremo preko VPN za nadzor................................... 19Slika 15: Oprema Actelis ........................................................................................................ 19Slika 16: RBS 2206 .................................................................................................................. 21Slika 17: Shematični prikaz celic mobilnega omrežja ............................................................. 22Slika 18: Slabljenje odvisno od nadstropja, kjer se nahaja mobilni telefon............................. 24Slika 19: Primer merilne karte ................................................................................................. 25

Kazalo tabel

Tabela 1: Priporočeni modemi glede na hitrost in razdalje...................................................... 14Tabela 2: Uporaba paric na modemih ...................................................................................... 20

UVOD

Ta dokument vsebuje potek prakse v podjetju Telekom Slovenije, d. d.. Podjetje se

ukvarja z nudenjem vseh mobilnih in fiksnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,

storitev, multimedijskih vsebin in naprav zasebnim in poslovnim uporabnikom omogoča

preprosto in varno uporabniško izkušnjo vrhunske kakovosti. Tako se bo v Sloveniji trudilo še

naprej ostati vodilno v panogi telekomunikacij ter postati tudi vodilno v panogah informatike

in medijev, na trgih izven Slovenije pa biti stroškovno učinkovit in dobičkonosen IKT-

operater.

Moje delo v podjetju je bilo zelo zanimivo in dinamično. Delal sem v skupini

sistemov prenosa v Centru za vzdrževanje omrežnih naprav Maribor . Večino časa sem

spoznaval delovanje omrežja SHDSL in v manjši meri tudi druga področja, ki jih pokriva

enota, v kateri sem delo izvajal, med drugimi tudi bazne postaj za mobilne naprave.

Večkrat smo delo opravljali na terenu, kjer smo skrbeli za vzdrževanje in vključevanje

opreme na različnih koncih Štajerske. Opravljali smo meritve in preverjali kakovost zvez.

Ob delu sem osvojil znanje za delo z modemi in klienti za nadzor in upravljanje

na področju tehnologije SHDSL.

7

1 Opis gospodarske družbe in njenih produktov

1.1 Opis podjetja Telekom Slovenije, d. d.

Združeni Telekom Slovenije zagotavlja enoten tržni nastop in ponudbo celovitih storitev

skupine na enem mestu. S povezovanjem vseh mobilnih in fiksnih komunikacijskih

tehnologij, storitev, vsebin in naprav izražajo še večjo usmerjenost k uporabnikom, ki jim

omogočajo preprosto uporabniško izkušnjo v skladu z vizijo družbe: biti vodilni v celovitih

telekomunikacijah, preprostih za uporabo. Njihovi uporabniki jih lahko obiščejo v

osemnajstih prodajno-svetovalnih centrih, v vseh pomembnejših regijskih mestih in krajih.

Slika 1: Logotip podjetja Telekom Slovenije, d.d.

Združeno podjetje je eden večjih poslovnih sistemov v Sloveniji. Na dan združitve je v

podjetju 2.765 zaposlenih, ocenjeni prihodki združenega podjetja pa bodo preko 700

milijonov evrov. Vrednost kapitala Telekoma Slovenije se bo z združitvijo povečala za okrog

200 milijonov evrov in bo znašala 836 milijonov evrov, kar bo sorazmerno vplivalo tudi na

dvig knjigovodske vrednosti delnice. Po elaboratu o združitvi so neposredni finančni učinki

združitve do leta 2015 ovrednoteni na preko 140 milijonov evrov.

Prvi učinki bodo vidni že letos, predvsem kot posledica učinkovitejšega vodenja, večjega

izkoristka sinergij, enotnega nastopa na trgu, večje prodaje in znižanja stroškov.

Slika 2: Struktura zaposlenih v podjetju Telekom Slovenije, d.d. in njenih hčerinskihpodjetij

1.2 Center za vzdrževanje omrežnih naprav Maribor

Center izvaja aktivnosti na lokacijah Maribor, Celje in Murska Sobota. Izvaja vzdrževalnadela ter širitve obstoječih kapacitet na napravah sistemov prenosa in komutacije. Na sistemihprenosa pokriva naslednja področja tehnik in naprav: Kabelske sisteme prenosa: SDH, CWDM, DWDM Elastično omrežje Infranet PCM: EMX, MINIMSAN

2 Opis praktičnega izobraževanja - SHDSL

2.1 Omrežje SHDSL – zagon omrežja in opis procesov

Tehnologija SHDSL.bis omogoča dostop preko več bakrenih parov do IP/MPLS omrežja zvisokimi simetričnimi hitrostmi in visoko zanesljivostjo, ki jo zahtevajo poslovni uporabniki.

Omrežje SHDSL deluje po priporočilih za Ethernet dostop tipa EFM ( Ethernet in the firstmile).

Modemi SHDSL.bis se priklučujejo na omrežje IP/MPLS kar posledično pomeni tudipraznitev ter ukinjanje Elastičnega in ATM hrbteničnega omrežja.

9

Prvi večji uporabnik SHDSL tehnologije Telekom Slovenije je Pošta Slovenije. TehnologijaSHDSL je alternativa za tiste uporabnike, ki jim dostopa do IP/IMPLS omrežja ni mogočeponuditi preko optike.

Kmalu bodo na novo modemsko omrežje preključeni še ostali poslovni uporabniki bakrenegaomrežja.

Prodajni model obravnava omrežje SHDSL.bis kot dostop do MPLS omrežja z visokimi SLAzahtevami, ki so primerljive z optičnim dostopom.

2.2 Osnovni podatki in značilnosti dostopa SHDSL

ModemiSHDSL.bis v dostopu zamenjujejo tehnologijo TDM s tehnologijo Ethernet(EFM)

Priključujejo se na Ethernet agregacijsko omrežje Za prenos lahko združujejo več bakrenih parov (od 1 do 8) Hitrost na vsakem paru je simetrična do 5,6 Mbit/s, skupaj do 40 Mbit/s po zvezi Za delovanje uporabijo tudi POTS in ISDN frekvence, zato se ne more uporabljati v

kombinaciji s spliterji in klasično telefonijo Deluje na razdalji do 5 km, za večje razdalje je mogoče uporabiti ponavljalnike

(»repeater«) Modemi so opremljeni s 4 portnim Ethernet stikalom Omogočajo kreiranje VLAN-ov ter podpirajo kvaliteto storitev Uporabljajo se za priključevanje poslovnih strank na IP/MPLS omrežje, kjer ni optike

ali so zahtevani visoki SLA parametri ter simetrične hitrosti (do 40 Mbit/s)

2.3 Klienti za nadzor in upravljanje

Vpetje klientov za nadzor in upravljanje opreme SHDSL v DCN omrežje:

10

Slika 3: Upravljanje opreme SHDSL glede na namen uporabe

2.3.1 Upravljanje in konfiguracija klienta s programom MetaASSISTView

Modem konfiguriramo in upravljamo preko ukaznih oken, ki so prikazana v nadaljevanju.

11

Slika 4: Osnovni pogled SHSDL modema v programskem paketu MetaASSIST View

Slika 5: Določitev IP naslova, maske podomrežja in prevzetega prehoda

12

Slika 6: Določitev nadzornega in delovnega VLAN-a (Data, Voip )

Slika 7: Konfiguracija Ethernet portov

13

Slika 8: Konfiguracija modemskega porta za določitev hitrosti linije

Slika 9: Določitev hitrosti na linijskem portu ( privzeta, maksimalna in določena )

14

2.4 Tabela za izbor modema pri uporabniku glede na hitrost inrazdaljo

Odločitev o 2, 4 ali 8 parnem modemu se sprejme na osnovi priporočila v tabeli 1. V pomočso lahko tudi rezultati meritev na umetni liniji v tabeli 2.

Hitrost(Mbit/s)

Razdalja(km)

Modem

2 5 2 paričniML622

4 3 2 paričniML622

3-5 4 paričniML624

6 2 2 paričniML622

2-4 4 paričniML624

8 0,5 2 paričniML622

0,5-4 4 paričniML624

10 0,5 2 paričniML622

0,5-3 4 paričniML624

20 1 4 paričniML624

1-3 8 paričniML688

40 1 8 paričniML688

Tabela 1: Priporočeni modemi glede na hitrost in razdalje

2.5 Montaža opreme SHDSL v centrali z omarami EO

Koncentrator ali namizni modem se vgradi ali postavi na prosto polico v omaroEO, če ni police, se uporabi Actelis mini okvirModem se priključi na proste parice na obstoječem »Krone« delilniku v EO

omari Za napajanje se uporabi obstoječe razdelilno poje

15

Slika 10: Priključevanja opreme SHDSL v omare EO

2.5.1 Lokacije brez EO omare

SHDSL opremo se vgradi v omare IPBAN. Opcija je tudi katerakoli druga ali novaomara. Modem se postavi na polico ali pa se uporabi- Actelis mini okvir.

Modeme se preko vmesnega delilnika ali z UTP kabli priključi na NF delilnik

16

Slika 11: Priključevanja opreme SHDSL v omare IPBAN

2.5.2 Montaža in priključitev pri uporabniku

Na linijskem delu ima vsak bakreni par svoj konektor tipa RJ45. Uporabljena sta pina 4 in 5.

Napajanje pri stranki je izmenično 230 V.

Uporabniška oprema se na modem priključuje preko Ethernet vmesnikov. Na SHDSLmodemu je 4 portno stikalo z možnostjo kreiranja VLAN povezav.

2.5.3 Priključitev na agregacijsko omrežje – Fizična priključitev

Koncentratorji SHDSL.bis se na agregacijsko stikalo v centrali priključijo z eno Ethernet10/100/1000 povezavo (»trunk«). Za kratke razdalje se uporabijo električni Ethernetvmesniki, za daljše pa optični.

Predvidena sta dva osnovna načina priključevanja SHDSL opreme na agregacijsko omrežje insicer: Priključitev na Ethernet agregacijsko stikalo (E-LAS) Ethernet vmesnik v IPBAN koncentratorjih

Za priključitev SHDSL koncentratorja zadostuje ena priključna točka v načinu »Trunk«, ki seuporablja za vse SHDSL uporabnike v centrali in tudi za »Inband« nadzor SHDSL opreme.

17

Slika 12: Priključitev SHDSL na agregacijsko omrežje

V primeru, da na lokaciji centrale ne bo E-LAS oziroma IPBAN naprave, se priključitev donajbližje lokacije E-LAS oziroma IPBAN izvede na najustreznejši način, na primer:

Povezava po optičnih vlaknih Povezava preko optičnih konverterjev Povezava po radiu Povezava po bakru Povezava po WDM sistemih

2.5.4 Kaskadna vezava modemov v centrali

Opremo SHDSL je mogoče vezati tudi v kaskado, kar je smiselno uporabiti na manjšihlokacijah z manjšim številom uporabnikov. Pri vezavi v kaskado se dodani modemi povežejona proste Ethernet vmesnike prvega modema. Smiselno je dodati do največ tri modeme.

Pri dodajanju SHDSL modema v centrali se le-tega veže na že obstoječi primarni modem Na primarnem modemu se uporabi naslednji prosti Ethernet port Na dodanem modemu se uporabi prvi Ethernet port Dodane modeme se vedno veže na primarni modem

18

Slika 13: Kaskadna vezava modemov v centrali

2.6 Upravljanje SHDSL opreme

Za upravljanje SHDSL naprav se uporabi način »Inband« preko novega VPN za nadzor naomrežju MPLS.

Izbrani način je skladen z rešitvami za ostala dostopovna omrežja, poleg tega pa ima šenaslednje bistvene prednosti: Varnost – SHDSL naprave pri končnih uporabnikih niso več potencialne točke napadov na

DCN omrežje (DCN mora biti varno in stabilno omrežje in namenjeno le napravam vcentralah) Enotna »inband« rešitev za vse SHDSL naprave in zato enostavnejše vzdrževanje in

upravljanje Poenostavljeno priključevanje SHDSL naprav na omrežje (samo ena priključna točka)

19

Slika 14: »Inband« nadzor za SHDSL opremo preko VPN za nadzor

2.7 Osnovni podatki o SHDSL opremi Actelis

Na spodnji sliki je prikazana oprema Actelis:• ML2300, koncentraror, 128 paric• ML130, koncentrator, 32 paric• ML 600, namizni modem, 2, 4 ali 8 paric

Slika 15: Oprema Actelis

Ostale lastnosti:• Vse variante imajo možnost optičnega SFP konektorja

20

• Za priklop na Ethernet agregacijo v centrali zadostuje ena Ethernet povezava (»trunk«)• Vse naprave podpirajo L2 funkcije (VLAN, QoS klasifikacija in razvrščanje na osnovi

CoS ali DSCP, CFM OAM, RSTP, EVC, …)• CPE modem LM42 podpira tudi L3 funkcionalnosti• Uporaba paric na modemih:

Modem Št.paric

Št.uporabnikov

Razdelitev paric

Koncentratorv centrali

ML130 32 do 16 Parice se lahko kombinirajo poljubno,zasedanje parov gre zato lahko po vrsti

ML2300 4 x 32 do 64 Parice se lahko kombinirajo poljubno,zasedanje parov gre zato lahko po vrsti

ML688 8 2 Od 1-4 za prvo stranko Od 5-8 za drugo stranko

ML698 8 4 Parice se lahko kombinirajo poljubno,zasedanje parov gre zato lahko po vrsti

Modem pristranki

ML622 2 1

Parice se lahko kombinirajo poljubnoML648 4 1

ML688 8 1

Tabela 2: Uporaba paric na modemih

3 Opis praktičnega izobraževanja- GSM

3.1 RBS 2206 – Tretja generacija brezžičnih sistemov

Prehod iz druge generacije na tretjo generacijo mobilnih sistemov je eno od ključnih vprašanj,s katerimi se sooča industrija ali bo vstopila v nov svet telekomunikacij. Ericsson se jezavezal k temu, da ta prehod naredijo mogoč za vse operaterje. Eden od temelja izdelkov jeEricssonov makro-bazna postaja RBS 2206, ki ga uporabljajo pri največjem slovenskemmobilnem operaterju Mobitel d.d.

21

Slika 16: RBS 2206

3.2 Celice

Mobilno omrežje bi teoretično lahko sestavljala samo ena bazna postaja s sprejemno-oddajnoenoto. Problem pri takem pristopu je, da so omejene možnosti za enostavno širjenje oz. da jeskalabilnost zelo nizka. Večje ozemlje kot bi želeli pokriti, bolj bi morali povečati moč. Prejali slej bi naleteli na fizične omejitve, ki bi preprečile nadaljnjo rast našega omrežja. Tudi pripovečevanju števila uporabnikov bi naleteli na podoben problem. Za vedno večje številouporabnikov bi potrebovali vedno večjo pasovno širino za brezžičen prenos podatkov.Rešitev je, da prostor, ki ga želimo pokriti z mobilnim signalom, razdelimo na več enot, prikaterih vsaka bazna postaja namesto celotnega območja pokriva samo manjši del (celico).Ponavadi celice shematično predstavimo kot mrežo šesterokotnikov, kar pa dejansko neustreza realnosti. Točna oblika je odvisna od karakteristik uporabljenih anten (sevalnegavzorca) in od tega, ali ena bazna postaja skrbi samo za eno celico s pomočjo vsesmerne (angl.omni-directional) antene oz. je prostor pokrit z več (običajno do tremi) sektorskimi (angl.sectoral) antenami. Te se v nasprotju s splošnim prepričanjem nahajajo na robu celice in ne v

22

njeni sredini. Vsaka od treh anten na istem drogu tako oskrbuje en sektor druge celice.V primeru (neobstoječe) idealne izotropne antene, tj. antene, ki oddaja moč enakomerno v vsesmeri, bi lahko rekli, da je celica neka sfera s središčem v anteni. Gledano od zgoraj bi torej vtem primeru morali namesto šesterokotnikov narisati kroge. Problem s krogi je, da tako nimogoče prikazati razbitja prostora. Med celicami praviloma na poseljenih območjih ni lukenjbrez signala. Krogi se lahko dotikajo in je med njimi prazen prostor ali pa se prekrivajo.Prekrivanje ni razbitje prostora, čeprav do prekrivanja do določene mere seveda v resniciprihaja. Na mestih, kjer je veliko ljudi in je torej tudi več uporabnikov mobilne telefonije, selahko zgodi celo to, da za isto območje skrbita dve bazni postaji in se obe celici skorajda vceloti prekrivata. Velikost celice je v prvi fazi definirana s številom uporabnikom. Napodročju z večjim številom uporabnikov mora biti celic več in je tako območje razdeljeno namanjše celice, medtem ko je na podeželju potrebno manjše število celic in je posameznacelica lahko večja.

Slika 17: Shematični prikaz celic mobilnega omrežja

Na podlagi velikosti se celice delijo na:

● makrocelice – pokrivajo največje območje, ponavadi območje vzdolž avtoceste ali paruralna območja. Število sočasnih uporabnikov je tipično precej majhno. Antene soponavadi nameščene na visokih drogovih.● mikrocelice – pokrivajo srednje veliko območje. Kot že sledi iz imena, tovrstne celiceomogočajo precej manjšo pokritost kot makrocelice. Uporabljajo se predvsem vmestih, kjer je več uporabnikov. Antene so ponavadi na vrhu zgradb. Uporabamakrocelic tam ni možna zaradi fizičnih omejitev (stolpnice), poleg tega pa je vmestnem okolju več uporabnikov.● pikocelice – pokrivajo manjše območje recimo trgovski center. Večje število ljudipotrebuje manjše celice. Antena je v tem primeru znotraj zgradbe.● dežnikove celice (angl. umbrella cell) – so zelo omejene in pokrivajo le par metrovokrog antene. Uporaba bi bila recimo na sejmu, kjer je izredno veliko ljudi.

23

3.3 GSM

GSM sistem je sestavljen iz 3 segmentov:

● Prvi segment predstavlja mobilna terminalska oprema (MT) – to so predvsemmobilni telefoni ter posebna pametna kartica, ki zagotavlja identiteto naročnika (SIMkartica).● Drugi segment je t.i. bazni podsistem (angl. base station subsystem – BSS) –sestavljajo ga sprejemno-oddajne enote z antenami (angl. base transciever station –BTS). Za eno ali več takih enot skrbi bazna krmilna postaja (angl. base stationcontroller – BSC).● Tretji segment je mrežni povezovalni segment (angl. network switching segment), kimed drugim skrbi tudi za prehod v javno stacionarno telekomunikacijsko omrežje.GSM deluje na frekvenčnem območju 900 MHz in 1800 MHz. V Ameriki se uporablja 850MHz in 1900 MHz, kajti druga dva pasova sta že bila zasedena. Redko (predvsem vSkandinaviji) se uporablja GSM tudi na 400 oz. 450 MHz, ki sta bili prej rezervirani zastarejše sisteme (NMT).Pri GSM 900 se uporablja območje 890–915 MHz za prenose od mobilnega telefona k baznipostaji in 935–960 MHz za prenose od bazne postaje k mobilnemu telefonu. V primeru GSM1800 sta območji 1710–1785 MHz ter 1805–1880 MHz. Ker se uporabljata dve različnifrekvenci za pošiljanje v vsako smer, so prenosi torej sočasno dvosmerni (angl. full-duplex).Pri GSM 900 je 124 parov nosilnih frekvenc na 200 kHz razmaka, medtem ko je pri GSM1800 takih parov 374.

3.4 UMTS

UMTS (Universal Mobile Telecommunications System) je omrežje tretje generacije (3G).Nastalo je kot evropski odgovor na ITU IMT-2000 zahtevo za nov mobilni sistem, ki bonamesto samo prenosu govora namenjen tudi prenosu raznovrstnih drugih podatkov (in takomed drugim podpiral tudi videotelefonijo). Zahteva je bila hitrost 2 Mbit/s proti uporabnikuza mirujoče ter 144 kbits/s za hitro premikajoče naprave, pri čemer je v drugo smer hitrostlahko manjša (asimetrična hitrost). Danes je po zaslugi razširitev HSDPA (angl. High-SpeedDownlink Packet Access) najvišja hitrost, s katero mobilni telefon lahko sprejema podatke, že14,4 Mbit/s, hitrost oddajanja pa s HSUPA (angl. High-Speed Uplink Packet) do 5,76 Mbit/s.Pri UMTS se največkrat uporablja kot protokol za sočasen dostop mobilnih telefonov dobaznih postaj W-CDMA. To pomeni, da se namesto frekvenčnega multipleksiranja (tako kotnpr. pri GSM) uporablja samo kodno multipleksiranje na širšem spektru. Pri kodnemmultipleksiranju ni treba vnaprej sprejeti odločitve o tem, kako se resursi porazdelijo in nineke fiksne zgornje meje uporabnikov. Lahko jih je toliko, dokler še lahko razberejo izsprejetih podatkov oz. dokler je razmerje med signalom in šumom zadosti dobro, medtem koje npr. pri časovnem multipleksiranju prej treba določiti širino okna oz. pri frekvenčnemmultipleksiranju določiti frekvenčne pasove.

24

3.5 Problem „blizu-daleč“

Zaradi kodnega multipleksiranja vsi telefoni pri komunikaciji z bazno postajo oddajajo naistih frekvencah. Kot posledica različnih oddaljenosti mobilnih telefonov kljub enaki oddajnimoči telefonov, bazna postaja še vedno sprejme različne moči signalov. To lahko v skrajnemprimeru pomeni, da zaradi oddajanja telefona v bližini, bazna postaja ne bo več znala razbratipodatkov z mobilnega telefona, ki je zelo daleč in oddaja z isto močjo.Kot rešitev tega problema se uporablja prilagajanje oddajne moči glede na oddaljenost odsprejemnika. Mobilni telefon bo vedno oddajal z najmanjšo možno močjo, kar ima dodatnoprednost tudi v manjši porabi energije.

3.6 Sprejeta moč signala

Za določanje položaja mobilnega telefona obstaja več metod, ki temeljijo na merjenju močisignala. Problem pri moči signala je, da nanjo ne vpliva samo oddaljenost telefona, ampaktudi razne fizične ovire. V mestu je takih kar nekaj (npr. bloki). Pri močnem signalu lahkorečemo, da je telefon blizu bazne postaje, medtem ko obratno ne velja: šibek signal je lahkoposledica oddaljenosti ali ovir. Možno je merjenje moči signala z bazne postaje na telefonu aliobratno. Prva možnost je boljša, saj že sam GSM aparat meri moč z do 6 baznih postaj in sena podlagi tega odloči za zamenjavo celice.

Slika 18: Slabljenje odvisno od nadstropja, kjer se nahaja mobilni telefon

Izdelavo karte, kjer se zabeleži meritev moči signala okrog vsake bazne postaje v vseh smerehin pri različnih oddaljenostih. Osnovna ideja je, da bi bilo potrebno 16 meritev, vendar pa toše vedno ne bi dalo točne slike, kakšna je moč signala v celici. Glede na to, da je na tisočecelic, so take meritve v praksi težko izvedljive.

25

Slika 19: Primer merilne karte

4 Sklep

V okviru prakse na podjetju Telekom Slovenije d.d., sem pridobil vpogled v

delovanje omrežja SHDSL, baznih postaj in programov za upravljanje teh naprav.

Delo na Telekom Slovenije d.d. mi je bilo zelo všeč, saj sem pridobil zelo veliko

življenjskih izkušenj, izkušenj v zvezi s delom v kolektivu in strokovnih izkušenj.

Delo je bilo zelo razgibano, zanimivo in polno novih izkušenj. Podjetju Telekom

Slovenije d.d. sem zelo hvaležen, da mi je omogočilo opravljanje prakse pri njih.

5 Viri Tehnično gradivo TS za vključevanje SHDSL.

6 Zahvala

Zahvaljujem se mentorju in njegovim sodelavcem, ki so me vodili in usmerjali skozi

praktično izobraževanje.