Embed Size (px)
Citation preview
DIPLOMSKO DELO
Portfeljsko investiranje na Kitajskem
Študent: Martin Helbing Naslov: Ul. Ruške čete 5, 2342 Ruše Številka indeksa: 81547432 Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: doc.dr. Žan Jan Oplotnik
Ruše, marec 2006
2
PREDGOVOR Diplomsko delo govori o možnostih investiranja v Ljudsko republiko Kitajsko. Med Slovenci se povečuje zanimanje za vlaganje v vrednostne papirje in vedno več se jih odloča za investiranje na tuje trge. Tuje trge lahko razdelimo na razvite in porajajoče in med slednje spada tudi Kitajska. V zadnjem času se povečuje povpraševanje po nerazvitih trgih vrednostnih papirjev, saj vlagatelji verjamejo, da je na njih podcenjenih veliko več podjetij, kot na razvitih trgih. H Kitajski, kot nerazvitemu trgu z velikim potencialom za rast, bi lahko prišteli še Indijo, Rusijo, Brazilijo in nekatere države Vzhodne Evrope. Kitajska v zadnjih letih dosega zelo visoko gospodarsko rast, vedno pomembneje pa se uveljavlja kot svetovna velesila. Ima veliko domače tržišče, kar ji bo omogočilo rast gospodarstva tudi v prihodnosti. Z neposrednimi tujimi in portfeljskimi investicijami se omogoča vlagateljem pridobiti dodaten donos na vložena sredstva, saj Kitajsko ocenjujejo za eno zanimivejših tržišč v naslednjih desetih letih. Ravno zaradi tega smo se odločili, da analiziramo različne možnosti investiranja na trgu vrednostnih papirjev na Kitajskem, ki ima velik potencial rasti. Posamezniki in institucije lahko izberejo med različnimi možnostmi, kako vstopiti na Kitajski trg kot portfeljski investitor, se pa primernost razlikuje od primera do primera. Vlaganje na še nerazvite trge velja za bolj tvegano, kot na razvite, kljub temu pa se pojavlja vedno več različnih možnosti vstopa na Kitajski trg vrednostnih papirjev, ki znižujejo tveganje. Če pri temu upoštevamo še reforme, ki so bile vpeljane v preteklosti in tiste, ki še sledijo ter temu dodamo še dolgoročno obliko vlaganja, lahko tveganje bistveno zmanjšamo. Tema diplomskega dela je lahko zanimava za ljudi, ki iščejo možnosti investiranja na Kitajskem trgu vrednostnih papirjev, vendar o različnih možnostih investiranja nimajo dovolj informacij. Prav tako lahko investitor v njej najde informacije kakšne so prednosti in slabosti vlaganja na tuje in predvsem nerazvite trge in to uporabi pri investiranju na drugih nerazvitih trgih vrednostnih papirjev. Za to temo sem se odločil zaradi več razlogov. Menim, da bi do določene mere moralo investiranje v domače in tuje vrednostne papirje zanimati prav vsakega posameznika, saj lahko na dolgi rok s tem oplemenitimo svoje premoženje. Prav tako postaja investiranje v vseh oblikah v Sloveniji vedno bolj zanimivo in vlagatelji potrebujejo čim več informacij, da bi se lažje odločali za svoje investicije. Na drugi strani predstavlja Kitajska zelo zanimivo državo s kulturnega in zgodovinskega vidika, za ekonomiste pa v zadnjih desetletjih predvsem z gospodarskega. Odpira se veliko možnosti, poslovnih in investicijskih, za uspeh na njenem tržišču. Kot nerazvit in oddaljen trg lahko za neizkušenega vlagatelja predstavlja problem, kje dobiti uporabne informacije o možnostih investiranja.
3
KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................................4
1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave .........................4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve.................................................................................4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave.........................................................................5 1.4 Predvidene metode raziskovanja .............................................................................6
2 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI LR KITAJSKE ...................................................................7 3 RAZVOJ IN POZICIJA KITAJSKE...............................................................................9
3.1 Porajajoči trgi ..................................................................................................................9 3.2 Reforme ..........................................................................................................................12 3.3 Neposredne tuje investicije ...........................................................................................14 3.4 Gospodarska rast...........................................................................................................17 3.5 Mednarodna menjava ...................................................................................................19
4 DELNIŠKI TRG NA KITAJSKEM ...............................................................................22
4.1 Šanghajska borza...........................................................................................................22 4.2 Shenzhenska borza ........................................................................................................27 4.3 Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti vlaganja na kitajski delniški trg .......30
5 MOŽNOSTI INVESTIRANJA NA KITAJSKO...........................................................34
5.1 Iz Slovenije .....................................................................................................................34 5.1.1 Preko vzajemnih skladov .......................................................................................34 5.1.2 Direktno preko slovenskih borzno-posredniških hiš...........................................37
5.2 Druge oblike vlaganja na Kitajski trg .........................................................................39 5.2.1 Preko depozitnih računov ......................................................................................39 5.2.2 Preko tujih vzajemnih skladov in investicijskih skladov kotirajočih na tujih borzah ...............................................................................................................................44
5.3 Katera oblika investiranja je najprimernejša za posameznega investitorja?..........49 6 SKLEP...............................................................................................................................51 POVZETEK..............................................................................................................................53 SEZNAM TABEL IN SLIK ....................................................................................................54 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .................................................................................55 LITERATURA .........................................................................................................................56 VIRI ...........................................................................................................................................58
4
UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Področje, ki ga bomo v diplomski nalogi preučevali, je investiranje na kitajskem delniškem trgu z vidika malega vlagatelja. V prvem delu bomo preučili predvsem makroekonomske dejavnike Kitajske in s tem razloge za investiranje, medtem ko se bomo v drugem delu posvetili preteklim donosom na kitajskem trgu, možnostim in prognozam za naprej ter možnosti investiranja na kitajski delniški trg z vidika posameznika. V svetu in še posebej pri nas narašča osveščenost glede možnih alternativ varčevanja. Z nižanjem bančnih obrestnih mer se ljudje odločajo za druge oblike varčevanja, največkrat za varčevanje v vrednostnih papirjih. Dolgoročno varčevanje v vrednostnih papirjih se je v preteklosti pokazalo za najdonosnejše. Kitajska je v zadnjem desetletju postala prava gospodarska velesila. Kljub temu da je njen BDP še vedno na nizki stopnji, se razvija zelo hitro, še posebej v mestih. V svetovnem gospodarstvu igra zelo pomembno vlogo, tako na strani proizvajalca kot porabnika. Kot ponudnik poceni tekstila in kot vedno večji povpraševalec po nafti, jeklu in premogu pomembno vpliva na ceno na svetovnih tržiščih. Zaradi cenene delovne sile veliko multinacionalk gradi proizvodne obrate ravno na Kitajskem, saj so z nižjimi stroški proizvodnje lahko bistveno bolj konkurenčni. Po številu prebivalstva ima Kitajska največje domače tržišče na svetu, če temu dodamo še razcvet gospodarstva in odpiranje trga imajo podjetja na Kitajskem velik potencial za rast. Prav te lastnosti naj bi omogočile doseči investitorjem višji donos, kot na razvitih trgih Zahodnega sveta. Zraven možnosti za višji donos je prednost investiranja na Kitajsko tudi razpršitev tveganja. Z investiranjem na različnih koncih sveta in v različnih panogah se lahko izognemo nepotrebnemu tveganju, kateremu bi bili izpostavljeni, če bi vlagali samo na enem območju. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomskega dela je predstaviti možnost investiranja na kitajskem delniškem trgu. V svetu se vedno iščejo tržišča z največjim potencialom za rast in menim, da mednje sodi tudi kitajski. Ob neuspešnih obdobjih na domačih borznih trgih začno investitorji še intenzivneje iskati nove možnosti za svoje naložbe. Tako je v zadnjem času, ko slovenski borzni indeks pada, veliko zanimanja za investicije na tuje trge, v Sloveniji predvsem v države južne in vzhodne Evrope. Tako tudi pri nas ni možno zaslediti veliko raziskav za investiranje v druge, bolj oddaljene države. Diplomsko delo naj bi tako podrobneje predstavilo kitajski delniški trg.
5
Cilji Cilji omenjene raziskave so predvsem: - predstaviti kitajski delniški trg individualnemu investitorju; - analizirati možnosti za investiranje na Kitajskem; - proučiti prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kitajskega delniškega trga; - raziskati možnosti neposrednega investiranja ter investiranja preko vzajemnih in
investicijskih skladov. Osnovne trditve - Donose od vrednostnih papirjev moramo vedno primerjati s tveganjem, kateremu smo
bili pri tem izpostavljeni. Pri večjem tveganju lahko pričakujemo višje donose (in utrpimo višjo izgubo);
- Prioriteta vsakega vlagatelja v vrednostne papirje naj bi bila ohranitev glavnice, tveganje pa prilagodi svojim željam, zmožnostim in trajanju investiranja;
- Kitajski delniški trg postaja vedno bolj zanimiv za tuje vlagatelje; - V povezavi s kitajsko gospodarsko rastjo se bo razvijal tudi delniški trg, kar se bo
kazalo v rasti prometa, številu kotiranih podjetij in gibanjem samih tečajev; - Vlada mora storiti še veliko stvari, da bi se trgovanje z vrednostnimi papirji lahko
primerjali z ostalimi razvitimi državami, predvsem glede omejitve lastništva, dostopa informacij in preglednosti poslovanja.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke V diplomskem delu bomo predpostavili, da makroekonomski dejavniki, kot so gospodarska rast, neposredne tuje investicije, mednarodna menjava, inflacija idr., zelo pomembno vplivajo na gibanje delniških tečajev. Njihovo izboljšanje se odraža v višanju tečajev, medtem ko se poslabšanje kaže kot njihova stagnacija ali padanje. Prav tako predpostavljamo, da reforme, ki vplivajo na trg vrednostnih papirjev, še niso dokončno izpeljane in da bodo sledile še druge, ki bodo liberalizirale trg. Predpostavljamo tudi, da je spremljanje gibanja borznih tečajev na kratki rok nesmiselno, tako da se bomo osredotočili na srednje in dolgoročna gibanja tečajev in indeksov.
6
Omejitve Pri diplomskem delu se bomo omejili na investiranje na Kitajsko. Časovna omejitev je od konca 70. let do trenutnega stanja na trgu. Omejili se bomo na šanghajsko in shenzhensko borzo vrednostnih papirjev, saj sta v primerjavi s Hong kongom novejši, v celoti pod kitajsko ustanovitvijo in bolj odražata rast kitajskega gospodarstva v zadnjih letih. Naslednja omejitev se nanaša na delnice. Pri raziskavi investiranja na Kitajskem se bomo osredotočili samo na delnice, tako da bomo izpustili obveznice, blagovne borze, nepremičnine itd. Na koncu lahko štejemo med omejitve tudi jezik in ponavljajočo se literaturo s preveč posplošeno tematiko in premalo konkretnimi primeri. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskavi bomo uporabili makroekonomsko raziskavo, saj gre za analiziranje narodnega gospodarstva preko portfeljskih investicij. Gre za dinamično ekonomsko raziskavo, saj bomo opazovali gibanje delniških tečajev skozi čas. Uporabili bomo deskriptiven in analitičen pristop k raziskovanju. Pri deskriptivnem pristopu bomo uporabili metodo kompilacije, zgodovinsko metodo in komparativno metodo. V okviru analitičnega pristopa bomo uporabili metodo deduktivnega sklepanja. Pri nastajanju dela se bomo opirali na strokovno literaturo tujih in domačih avtorjev objavljeno v knjigah, člankih in drugih publikacijah. Glede na temo raziskovanja pa bomo veliki večino uporabljenih člankov dobili s pomočjo interneta.
7
2 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI LR KITAJSKE V uvodu bomo povedali nekaj osnovnih značilnosti o Kitajski. Na kratko bomo opisali njeno bogato zgodovino, geografske in politične značilnosti. Uradno ime Kitajske je Zhonghua Renmin Gongheguo ali Ljudska republika Kitajska. Geografsko leži na vzhodnem delu Azije in je po površini tretja največja država na svetu s 9.597.000 km2 (vključno z otokom Tajvan). Kitajska je razdeljena na 23 provinc (Kitajska šteje Tajvan kot svojo 23. provinco), 5 avtonomnih regij in 4 samoupravne občine. Glavno mesto je Peking (Beijing), največje pa Šanghaj (Shanghai), ki ima najbolj prometno pristanišče na svetu. Po številu prebivalcev je najštevilčnejša država na svetu s 1.299,88 milijoni prebivalcev (CIIC 2005). Tako na Kitajskem živi vsak peti prebivalec zemlje. 92% prebivalstva pripada ljudstvu Han, zraven tega ima Kitajska več kot 50 manjšin. Na severu so jezikoslovno homogeni, kjer govorijo mandarinščino, medtem ko na jugu govorijo kantonsko, wu, hakka in številne druge dialekte1. V Hong Kongu je so-uraden jezik angleščina in v Macau portugalščina. Kitajska je uradno ateistična država. Tradicionalno uporabljajo konfucianizem, taoizem in budizem. Zgodovinsko pomembno je tudi čaščenje prednikov. Kristjanov je okoli 4%, muslimanov pa 2%, čeprav se ocene med seboj zelo razlikujejo. Tako nekateri viri navajajo, da naj bi bilo na Kitajskem tudi do 12% muslimanov. Podnebje je zelo raznoliko, od tropskega na jugu, do subpolarnega na severu. Glavno vlogo pri ustvarjanju podnebja imajo monsuni in Tihi ocean. Kitajska velja za eno najstarejših civilizacij. Domnevno naj bi se začela z dinastijo Xia (2200-1799 pr. n. št.). Okoli leta 1000 pr.n. št. je Kitajsko sestavljalo več manjših kraljestev. Leta 221 pr. n. št. dinastija Qin združi tedanje vojskujoče se države in vzpostavi sistem centraliziranega nadzora. Po padcu dinastije Qin (207 pr. n. št) sledijo številne druge, najbolj opazni Han in Tang. Med 7. in 14. stoletjem predstavlja Kitajska višek človeške civilizacije. V 18. stol. ima Kitajska veliko tehnološko premoč nad ljudstvi v centralni Aziji, čeprav zaostaja za Evropo. To je vidno v 19. stol. kjer zavzame obrambni položaj proti evropskemu imperializmu, čeprav poveča vpliv v centralni Aziji. Kljub evropski premoči, so bili kitajski notranji nemiri krivi za upad kitajskega imperija. Najizrazitejša izmed njih sta bila taipinška državljanska vojna (1851-1862), ki je štela več kot 20 milijonov žrtev in boksarska vstaja (1900) z namenom odvrniti vplive iz Zahoda. Leta 1912, po dolgem obdobju nazadovanja, ustanovijo Republiko Kitajsko. V naslednjih treh desetletjih sledi veliko nesoglasij in cepitev, obdobje vojaške oblasti, kitajsko-japonska vojna in kitajska državljanska vojna. Slednja se konča leta 1949 po kateri kitajska komunistična stranka, pod vodstvom Mao Zedonga, obvladuje celinsko Kitajsko. Kasneje ustanovi komunistično državo z imenom Ljudska republika Kitajska. 1 Samo v provinci Fujian govorijo 108 dialektov.
8
Že od začetka ustanovitve Ljudske republike Kitajske je bila to diktatorska, enostrankarska država, vodena s strani Komunistične stranke. Reforme po letu 1978 so doprinesle določeno popuščanje pri omejevanju strank in drugih družbenih področjih. Kljub temu ima Komunistična stranka še danes nadzor nad vsemi vidiki družbe, zraven tega pa neprenehoma išče grožnje njeni prevladi, ki se jih znebi. Primere tega lahko vidimo v političnih zapornikih, reguliranju religije, cenzuriranju filmov in interneta, poizkusi izbrisa Falung Gong2 gibanja in drugi. Parlament predstavlja Nacionalni ljudski kongres, ki ga sestavlja 2.979 delegatov, izvoljenih na ravni provinc, mestnih uprav, avtonomnih regij in oboroženih sil. Nacionalni ljudski kongres izvoli predsednika države in 15 članov državnega sveta. Predsednik države in generalni sekretar Kitajske komunistične stranke je Hu Jintao, premier pa Wen Jiabao. Dejansko na Kitajskem vlada politbiro Kitajske komunistične stranke, ki ga sestavlja 20 članov, oziroma sedemčlanski komite politbiroja, ki oblikuje politiko in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti. Zadnje volitve članov Ljudskega kongresa so bile marca 2003 (naslednje bodo čez pet let), na njih pa je prišlo do nove, četrte generacije vodij partije in države.3 Kitajska denarna enota je renminbi (RMB) oziroma yuan (CNY). Nacionalna klicna koda je +86, internetna domena CN, časovni pas pa GMT +8.
2 Falun Gong je Kitajska duhovna vaja s podobnimi verovanji kot jih najdemo pri budizmu in taoizmu, katere namen je izboljšati um, telo in duha. 3 Prirejeno po http://en.wikipedia.org/wiki/China in http://www.encyclopedia.com/searchpool.asp?target=china
9
3 RAZVOJ IN POZICIJA KITAJSKE 3.1 Porajajoči trgi Ime porajajoči trg (ang. emerging market) je dokaj nova beseda v svetovnem in še posebej v slovenskem gospodarstvu. Besedo je leta 1981 prvi uporabil Antoine W. van Agtmael iz Svetovne banke in pomeni porajajoče oziroma razvijajoče se tržišče za katerega je značilna nizka do srednja stopnja dohodka na prebivalca (Heakal, 2003). Čeprav je to nekoliko obširna definicija, spadajo v to kategorijo tako velike kot male države in se smatrajo za porajajoče trge zaradi razvoja in reform v bližnji preteklosti. Tako spadata v to kategorijo Kitajska, kot ena izmed svetovnih velesil, in Tunizija, ki je mnogo manjša in z manj resursi. Obe državi spadata v to kategorijo, ker sta začeli s programom ekonomskega razvoja in reform, začeli odpirati svoje gospodarstvo in se pojavili na svetovnem tržišču. Porajajoči trgi se tako smatrajo kot tržišča s hitro stopnjo razvoja, lahko celo z nekaj krat višjo kot razvite države. Porajajoči trgi se smatrajo kot trgi v tranziciji. So v postopnem procesu preoblikovanja iz zaprtega v odprto tržno gospodarstvo. S tem se zavzemajo narediti njihovo gospodarstvo močnejše, bolj pregledno in učinkovito. Pomembna karakteristika, ki jo omenja Heakal (2003) za nove trge je povečanje domačega in tujega investiranja (neposredno in portfeljsko). Povečano investiranje v določeno državo s porajajočim trgom tako nakazuje, da so investitorji povečali svoje zaupanje v domače gospodarstvo. Zraven tega je tuje investiranje signal, da se je svet zavedal potenciala določenega tržišča in ko se mednarodni denarni tokovi usmerijo proti takšnim, porajajočim tržiščem, vnos tuje valute ugodno vpliva na borzno trgovanje in dolgoročno na infrastrukturo. Celotno število držav, ki pripadajo porajajočim tržiščem je težko zajeti, ker se razmere vseskozi spreminjajo, nekateri trgi pa so celo tako majhni, da igrajo skoraj nepomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Naslednji trgi so povzeti po priznanem podjetju Standard & Poor's in jih vključuje v svoj indeks S&P/Citigroup Global Composite Index, še zdaleč pa to niso vsi porajajoči se trgi na svetu.
10
TABELA 1: S&P's TABELA PORAJAJOČIH TRGOV ZA MAREC 2005 Država Št.
podjetij Tržna
kapitalizacijaa % YTD donos
Evropa Češka 6 26.080 14,50 Madžarska 8 28.633 17,36 Poljska 26 54.908 4,25 Rusija 25 249.835 5,20
Azija Kitajska 93 326.765 1,31 Indija 106 296.760 -1,86 Indonezija 31 58.036 8,58 Malezija 118 138.368 -3,62 Pakistan 13 18.634 24,28 Filipini 15 23.706 6,75 Tajvan 364 430.230 -2,97 Tajska 62 97.869 3,48
J Amerika Argentina 15 23.012 8,99 Brazilija 68 293.748 3,70 Kolumbija 12 15.370 8,46 Čile 37 84.628 6,98 Mehika 40 179.471 -1,78 Peru 8 14.619 5,70 Venezuela 5 3.540 -3,48
Egipt 7 19.974 55,67 Izrael 58 76.720 2,85
Afrika in Bližnji vzhod Jordanija 9 12.915 29,84
Maroko 11 18.599 -4,00 Nigerija 11 6.623 -15,35 JAR 107 218.881 2,13 Turčija 35 74.108 0,83
Skupaj porajajoči trgi 1.290 2.789.032 1,52 Opomba: a Skupna tržna kapitalizacija v mio. US$ Simboli: YTD (Year-To-Date) pomeni donos v domači valuti od 1. jan. do trenutka opazovanja. Vir: Aninos (2005) Že hiter pregled trgov nam pokaže velike razlike, čeprav vsi spadajo med porajajoče trge. Tako ima daleč največje število kotiranih podjetij Tajvan, ki vodi tudi po tržni kapitalizaciji. Kljub temu Tajvanu po tržni kapitalizaciji hitro sledijo države kot so Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija, s tudi več kot deset krat manjšim številom kotiranih podjetij. Razlog za to je možno iskati predvsem v velikosti domačega tržišča, saj vidimo da slednje sodijo med največje države na svetu, in s tem povpraševanjem primarno na domačem trgu. Tudi donosi borznega trga do konca marca nam pokažejo zelo različne rezultate. Pri povprečni donosnosti 1,52% v treh mesecih prihaja do velikih odstopanj. Najvišji donos so zabeležili v
11
Egiptu, Jordaniji in Pakistanu. Na drugi strani so nekateri trgi imeli celo negativno donos, pri katerih prednjačijo Nigerija, Maroko in Malezija. Kitajska je v tem obdobju imela podpovprečen donos glede na opazovane porajajoče trge. Povprečno zelo visok donos so dosegle štiri opazovane vzhodno evropske države, za katere je z vidika portfeljskega investiranja v Sloveniji največ zanimanja. Na tem mestu lahko na hitro predstavimo, da je za porajajoče trge značilna velika volatilnost delniških tečajev. Tako lahko tečaji hitro nadomestijo izgubo iz prejšnjega obdobja ali pregretost tečajev spremenijo v daljše padanje na trgu. Razlogi za velika nihanja so lahko v neurejenem borznem trgu, majhni likvidnosti, pomanjkanju informacij idr.
12
3.2 Reforme
V tem poglavju bomo zajeli pomembnejše reforme Kitajske v zadnjih dveh desetletjih. V tem času je Kitajska dosegla velik napredek v gospodarstvu. Vzroke za to lahko iščemo v uspešno izpeljanih ekonomskih reformah, katere bomo izpostavili. Kot prelomno leto za uvajanje reform štejemo leto 1978. Zaradi velikega števila le teh jih bomo razdelili med več obdobij:
1. Med leti 1978 in 1983: • Kmetijska reforma je bila izpeljana zaradi učinkovite razdelitve komunalne
zemlje, pri čem je vlada spoznala njeno smiselnost. Velja za prvo uspešno reformo na Kitajskem.
• Odpiranje, sicer zaprtega, gospodarstva se je začelo v provinci Guangdog in Fujian. Mestom so spremenili politiko in uredili bolj fleksibilne ukrepe, tako so dobila nižje davke, več ekonomske svobode in dovoljenja za višje tuje investicije (Qian, 1999). Tako so bile ustanovljene ekonomske cone, ki so v kitajskem centralno planskem gospodarstvu dobila pridih tržnih ekonomij.
• Sprva so spremembe za reformiranje podjetij prihajale zelo počasi. Podjetjem so v začetni fazi dovolili zadržati dobiček nad planskim okvirjem. Po nekaj neučinkovitih metodah so leta 1984 uspeli preko sistema pogodbene odgovornosti.(Tršar 2003, 19-20)
2. Med leti 1984 in 1994
• Leta 1985 uvedena dvotirnost je omogočala, da so cene in količine v planu ostale enake. Presežke pa je lahko podjetje prodalo na trgu.
• Centralna in komercialna banka, Peoples Bank of China, je razdelila svoj komercialni del med štiri specializirane banke. Te banke so se lahko borile za stranke, prav tako je lahko imelo podjetje račun v več bankah.
• S sistemom pogodbene odgovornosti se je povečala avtonomija podjetij. Tako je zraven zadržanih prekomernih dobičkov prešla tudi kontrola na upravljavce s triletnimi pogodbami.
• Povečevanje privatnega sektorja se je začelo komaj po reformi leta 1984, ko so lahko začela delovati privatna podjetja z več kot osmimi zaposlenimi. Pomembno vlogo so igrala podjetja v ekonomskih conah in na podeželju, kjer so mala kitajska podjetja igrala pomembno vlogo v kitajski industriji. (Tršar 2003, 20).
3. Po letu 1994 Mednarodni denarni sklad (IMF 1994, 4-45) razlaga pet ekonomskih reform, ki so se zgodile od konca leta 1993 dalje. Kljub temu da je od leta 1978 prišlo do bistvenih sprememb v življenjskem standardu ljudi, se je gospodarska rast upočasnila in potrebne so bile nadaljnje reforme:
1. Reforme zunanje menjave: Vlada je z reformo hotela še bolj liberalizirati zunanjo menjavo. Njihov cilj je bil enoten in transparenten sistem temelječ na pravilih in
13
makroekonomski politiki. Glavni elementi so bili poenotenje menjalnega razmerja in konvertibilnost tekočega računa, bistveno znižanje na področju uvoza licenc, kvot in drugih omejitev, ter veliko znižanje tarif.
2. Reforme monetarne politike in finančnega sektorja: Cilji reforme finančnega
sistema so bili postavitev močne centralne banke pod vodstvom državnega sveta, brez vmešavanja ostalih vladnih agencij, komercializirati bančni sistem, da bi temeljile izključno po tržnih načelih in ustanoviti enoten in konkurenčen finančni trg s povečano preudarno regulacijo in nadzorom. Glede reforme monetarne politike so izboljšali kontrolo in moč centralne banke, ter zmanjšali moč vmešavanja lokalnih vlad v monetarno politiko in dajanje kreditov. Prav tako so ukinili omejitve kreditov, reformirali sistem obveznih rezerv in utrdili operacije na odprtem trgu.
3. Reforme fiskalnega sistema: Po spoznanju, da slabosti v fiskalnem sistemu
omejujejo učinkovitost in razvoj tržne ekonomije, je vlada sprožila obsežen in sočasen program reform na začetku 1994. Reforma je zajemala davčni sistem, upravljavske davke, medvladne fiskalne odnose, proračun ter sistem vladne administracije in osebja.
4. Reforme investicijskega sistema: Širši cilj reforme je bil približati se novemu
sistemu, pri katerem je večina investicij določenih primarno s tržnimi silami, tako da lahko na skupne investicije vplivamo preko posrednih instrumentov. Reforma naj bi razdelila investicijske projekte v tri skupine. Investicije z družbenimi koristmi, kot so zdravstvo in šolstvo ter znanost in kultura naj bi še naprej bile financirane iz proračuna. Druga oblika so ključni infrastrukturni projekti, ki bi potrebovali odobritev države. Tretja oblika so komercialni projekti, ki bodo financirani s posojili pri komercialnih bankah in drugih finančnih institucijah. Pričakovali so, da bo večina projektov sodila v tretjo obliko. Reforme investicijskega sistema so zelo prepletene z reformami v drugih sektorjih gospodarstva.
5. Reforme državnih podjetij: Privatizacije državnih podjetij so se lotili sistematično
s ciljem spremeniti načine vodenja podjetij ter jih približati metodam, ki normalno spremljajo mednarodno prakso. Novembra 1993 je vlada sprožila projekt moderniziranja podjetniškega sistema, pri katerem je bilo 10000 srednje velikih in velikih državnih podjetij vključenih v program, ki je zajemal ovrednotenje sredstev, ugotoviti finančno avtonomijo in učinkovitost novega računovodskega sistema. Med temi je bilo izbranih 1000 podjetij v katerih so reformirali obliko vodenja. Srednje ročni cilj je bil spremeniti državna podjetja v avtonomno, konkurenčno in pravno celoto, popolnoma odgovorno za dobiček in izgubo in s tem vzpostaviti podlago za vsa podjetja. (IMF 1994, 4-45)
14
V letu 2005 si je državni svet zadal reformirati naslednjih deset ekonomskih področij (People's Daily online, 2005):
• Nadaljnje ekonomske reforme na podeželju • Nadaljnje reforme pri državnih podjetjih in managementnih sistemih
državnih sredstev • Izboljšanje sistematičnega okolja z razvojem privatne ekonomije • Nadaljnje reforme finančnega sistema • Nadaljnje reforme finančnega sistema, davkov, investiranja in cen • Pospešitev gradnje modernega tržnega mehanizma • Pohiteti z reformami za znanost, tehnologijo, šolstvo, kulturo in zdravstvo • Pohiteti z reformami za sistem distribucije dohodkov in socialne varnosti • Nadaljnje reforme pri sistemu mednarodne menjave • Hitrejše reformiranje administrativnega sistema
Prav tako poudarjajo, da je potrebno ohraniti ravnovesje med reformami, razvojem in stabilnostjo. 3.3 Neposredne tuje investicije Neposredne tuje investicije (NTI – ang. Foreign Direct Investment FDI) bi na kratko lahko predstavili kot investicije tujega vlagatelja v proizvodne ali druge kapacitete države. UNCTAD (2002) omenja njihov potencial pri povečanju zaposlenosti, dvigu produktivnosti, prenosu znanja in tehnologije, povečanem izvozu in doprinos k dolgoročnemu ekonomskemu razvoju držav v razvoju. Poznamo tri oblike neposrednih tujih investicij (Kenda 2001, 209-212):
1. Izgradnja novih obratov (greenfield strategy): Nakup ali najem zemljišča na katerem se zgradi objekt in začne s proizvodnjo. Višji managerji so pripeljani iz že obstoječega podjetja, drugi pa so najeti lokalno. Prednosti vidimo v možnosti za izbor najprimernejše lokacije, podjetja začnejo na novo, neobremenjeno ter postopno prilagajanje novemu kulturnemu okolju. Te prednosti pa se lahko zelo hitro spremenijo v slabosti, saj lahko ima podjetje veliko težav s pridobivanjem zemljišča, sporazumevanjem v lokalnem jeziku in kontroliranju stroškov z nadzorovanjem gradnje.
2. Nakup obstoječega podjetja (brownfield strategy): Nakup podjetja v tujini pomeni prevzem že obstoječega objekta ali podjetja. Glavna prednost je prihranek časa, saj lahko matično podjetje takoj začne izkoriščati investicijo. Poglavitna slabost te strategije je pridobitev vseh negativnih stvari, obveznosti do upnikov, zaposlenih, ipd.
3. Skupna vlaganja (joint ventures): Skupna vlaganja pomenijo ustanovitev podjetja dveh ali več partnerjev za zagotavljanje skupnih interesov. Pomembna prednost je večja verjetnost uspeha (zaradi kombinacije prednosti vsakega od partnerjev) in razpršitev tveganja, glavne slabosti pa so konflikti in razlike v interesih partnerjev.
15
Solomon (1999, 134-136) opisuje, da je večina začetnih investicij prihajala v obliki skupnih vlaganj, komaj po letu 1997 je bilo število podjetji v celotni lasti tujcev večje od podjetij s skupnim vlaganjem. Veliko teh investicij je prišlo iz Hong Konga (ali preko njega) ter Tajvana in Macaa, locirana pa so bila predvsem v obalnih provincah. SLIKA 1: GIBANJE NTI MED LETOM 1983 IN 2004
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
55
60
65
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
Opomba: Vrednosti v milijardah US$ Vir: Rijavec (2003) in China Daily Kot je razvidno iz Slike 1, je Kitajska doživela izjemno rast v prilivu neposrednih tujih investicij po letu 1991. Posplošeno bi lahko rekli, da so se pokazali učinku počasnega odpiranja Kitajske svetu in s tem zanimanja tujih investitorjev, ki so videli v njej velik potencial. Od leta 1983 do 1991 se je število NTI povečalo za 475%, medtem ko so se NTI v naslednjih sedmih letih povečale kar za 1040%. V opazovanem obdobju so se NTI povečale kar za 65,9 krat oziroma povprečno za 22% letno. Kljub majhnemu padcu v letih 1999 in 2000 je Kitajski uspelo obdržati visoko raven novih investicij. Temu je po letu 2000 sledila nova rast, ki neprekinjeno traja še do danes, saj je ministrstvo za gospodarstvo objavilo, da so se realizirane NTI v prvem četrtletju 2005 povečale za 9,48% glede na prvo četrtletje 2004 (Mabico, 2005).
16
TABELA 2: IZVOZ VHODNIH NTI NA KITAJSKO PO REGIJAH/DRŽAVAH V LETU 2003
Opomba: * - 10 azijskih investitorjev zajema: Hong Kong, Indonezijo, Japonsko, Macao, Malezijo, Filipine, Singapur, Južno Korejo, Tajsko in Tajvan. - vrednosti v 10.000 US$ Prirejeno po: Invest in China (2004) Kot je razvidno iz Tabele 2 prihaja skoraj dve tretjini NTI iz držav okoli Kitajske. Največje tri tako predstavljajo več kot 50% delež vseh NTI na Kitajsko, pri čemer na Hong Kong odpade ena tretjina NTI. Kot je že omenil Solomon (Solomon, 136) veliko držav vlaga na Kitajsko preko Hong Konga, zaradi česar je njihov delež nekoliko povečan. Največji investitorji v EU so Nemčija (85.697), Velika Britanija (74.247) in Nizozemska (72.549). Presenetljivo velik delež prihaja iz prostih ekonomskih con, saj skupaj obsega kar 14.26% vseh NTI na Kitajsko.
Realizirana vrednost % sprememba % delež 10 azijskih invest.* 3.388.976 4,56 63,34
Hong Kong 1.770.010 -0,9 33,08 Japonska 505.419 20,62 9,45
Južna Koreja 448.854 64,98 8,39 Evropska unija (15) 393.031 5,94 7,35
ZDA 419.851 -22,59 7,85 Kanada 56.351 -4,16 1,05
Kajmanski otoki 86.604 -26,58 1,62 Deviški otoki 577.696 -5,56 10,8
Zahodna Samoa 98.572 12,08 1,84
17
3.4 Gospodarska rast Gospodarsko rast merimo s stopnjo rasti bruto domačega proizvoda (BDP), izračunanega v cenah izbranega baznega leta. BDP je najcelovitejši pokazatelj celotne gospodarske aktivnosti. Merimo ga lahko na tri načine, največkrat pa ga označimo kot seštevek vseh dodanih vrednosti proizvodov in neto davkov na proizvode in storitve. Za večino držav v razvoju je značilna visoka stopnja gospodarske rasti v primerjavi z razvitimi državami. Države z državljanskimi ali drugimi vojnami, kolonizirane in bivše komunistične države so bile (in so še) na zelo nizkih stopnjah gospodarske razvitosti. Kljub temu, da je prenos znanja in tehnologije v današnjem času veliko lažji in hitrejši, pomeni gospodarski razvoj dolgoletni postopek, države največkrat omejuje stara miselnost, državne omejitve in zakonodaja, slaba infrastruktura, inflacija idr., da bi se lahko razvile še hitreje. Letna gospodarska rast teh držav dosega od 4 do 12 odstotkov. Za njih so značilna večja nihanja gospodarske rasti, kot za razvite države, prav tako so bolj podvržene konjunkturnim nihanjem. Na gospodarsko rast in razvoj vpliva veliko dejavnikov. Pomemben, ki smo ga pri Kitajski že omenili, so neposredne tuje investicije. NTI učinkujejo kot potreben kapital za proizvodno izdelkov ali storitev. Zelo pomembno je tudi znanje, saj pripomore k večji raznolikosti podjetništva in večji dodani vrednosti proizvodov in storitev. Prav tako že omenjene gospodarske reforme vplivajo na odprtost gospodarstva in boljšo učinkovitost trga. SLIKA 2: LETNA RAST BDP- JA KITAJSKE
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 20040,0
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
12,0
14,0
BDP% rast BDP
Opombe: BDP v mrd RMB Vir: World Bank (2005a)
18
Na Sliki 2 vidimo rast BDP v zadnjih enajstih letih. Kot smo omenili v zgornjem delu, je Kitajska ena tistih držav, ki ji je uspela zelo visoka gospodarska rast. Izredno visoka rast se je v drugi polovici 90. sicer zniževala, vendar je kljub temu ostala nad 7% letno. Kitajska je od takrat stopnjo rasti samo še povečevala in v zadnjih petih letih dosegla povprečno 8,4% rast. Zraven tega je imela Kitajska več kot 9% letno rast BDP-ja od začetka uvajanja gospodarskih reform s konca 70. let. Pri tako visoki rasti, še posebej tisti nad 9% letno, prihaja do velike nevarnosti pregrevanja gospodarstva, ki se pokažejo v inflacijskih pritiskih, precenjenih tečajih vrednostnih papirjev, naraščajoči primanjkljaj plačilne bilance idr. Čeprav je stopnja rasti že več kot dve desetletji na zavidljivi ravni, ekonomisti Kitajski ne napovedujejo nevarnosti pregrevanja gospodarstva. Nekateri celo trdijo, da lahko vzdržuje stopnjo rasti na 8% še celo desetletje.4 Ti trdijo, da je bila večja nevarnost leta 2003 in 2004 zaradi prekomernih investicij v zemljišča, železarsko in cementarno industrijo. Vlada se je takrat odzvala z omejevanjem bančnih posojil, poostrenimi zemljiškimi zakoni in zvišanjem obrestne mere, da bi upočasnila gospodarsko rast.5 Tudi Svetovna banka napoveduje nadaljevanje visoke stopnje gospodarske rasti Kitajske. Tako so za leto 2005 napovedali 8,3% rast, v letu 2006 pa naj bi ta padla na 7,5% (World Bank, 2005b). Na drugi strani je reutersova raziskava med ekonomisti napovedala 8,8% letošnjo rast. Kljub temu moramo biti kritični do objavljenih podatkov o gospodarski rasti na Kitajskem. Eden največjih kritikov je Thomas Rawski, profesor ekonomije na univerzi v Pittsburghu, ki je zadnjih 30 let raziskoval sekundarne vire informacij. Leta 2001 je prišel na naslovnice po vsem svetu s predstavitvijo raziskave, da je kitajska vlada sistematično ponaredila podatke za BDP, da bi prekrila njegov upad v letih 1998 in 1999. Po njegovih izračunih naj bi kitajski BDP zrasel samo za polovico objavljene 7,6% rasti med leti 1998 in 2001 in morda celo zmanjšal v ključnih letih 1998 in 1999 (Morais, 2003). Mnogi ekonomisti so sledili njegovim raziskavam in jih tudi podprli. Tako je Goldman Sachs samostojno izračunal BDP Kitajske in potrdil Rawskijevo tezo o manjši gospodarski rasti v letu 1998, ki jo je ocenil na 3,5% v primerjavi z 7,8% uradno objavljeno rastjo. Goldman prav tako verjame, da je lahko kitajski storitveni sektor v nekaterih pogledih podcenjen.6
4 http://news.moneycentral.msn.com/provider/providerarticle.asp?feed=OBR&Date=20050531&ID=4852981 5 http://news.moneycentral.msn.com/provider/providerarticle.asp?feed=OBR&Date=20050531&ID=4852981 6 Za več utemeljitev Rawskega glejte članek: (Morais, 2003)
19
3.5 Mednarodna menjava V naslednjem poglavju bomo spoznali značilnosti kitajske mednarodne menjave. Preučili bomo njen izvoz, uvoz in trgovinsko bilanco, najpomembnejše trgovinske partnerje Kitajske ter učinek poceni delovne sile. Če gledamo po številu prebivalstva, je Kitajska teoretično največji trg na svetu, vendar jo zaradi nizke kupne moči in razvitosti nekatere države prehitijo. Kitajska ima za hiter razvoj zelo ugodne razmere, saj je domače povpraševanje ena izmed najpomembnejših faktorjev za razvoj konkurenčnega gospodarstva. Kljub temu naj bi vsa podjetja iskala možnosti za prodajo tudi v tujini in s tem še povečala svoje poslovanje, kar se pokaže v izvozu na tuje trge. Na drugi strani vsaka država nima vseh potrebnih surovin ali polizdelkov, ki jih potrebuje za proizvodnjo in razvoj, prav tako je za določena gospodarstva nekatere stvari ceneje uvažati, kot jih proizvajati sam. Za posamezno državo je ugodneje, če ima izvoz večji kot uvoz. SLIKA 3: IZVOZ, UVOZ IN TRGOVINSKA BILANCA KITAJSKE
0,0
100,0
200,0
300,0
400,0
500,0
600,0
700,0
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 20040,0
5,0
10,0
15,0
20,0
25,0
30,0
35,0
40,0
45,0
50,0
UvozIzvozBilanca
Opombe: V milijardah US$ Prirejeno po: World Bank (2005a) Na Sliki 3 lahko vidimo, da je imela Kitajska v zadnjih enajstih letih izvoz vsako leto večji kot uvoz. Pri tem je razvidno tudi, da je uvoz sledil hitri rasti izvoza, ki se je v opazovanem obdobju povečal za skoraj 500%. Bilanca trgovinske menjave pokaže hitro rast trgovinskega presežka med letoma 1994 in 1998, medtem ko se je v zadnjih letih presežek gibal med 25 in 30 milijardami ameriških dolarjev.
20
Največji trgovinski partner Kitajske je v lanskem letu postala Evropska unija. Med novembroma 2003 in 2004 je menjava dosegla 159,3 milijarde dolarjev in se tako povečala za 34,7%. Največji del je pri tem nanesel na Nizozemsko, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, ki so opravile kar 72% celotne blagovne menjave. Z vodilnega položaja je tako potisnila ZDA in Japonsko7. Vzrok za tako veliko rast je tudi v širitvi Evropske unije. V Tabeli 3 so razvidni največji trgovinski partnerji Kitajske po posameznih državah. TABELA 3: NAJPOMEMBNEJŠI TRGOVINSKI PARTNERJI KITAJSKE
Vrednost1 Rast2 Vrednost1 Rast2
Izvoz(od tega) 561,4 36,0 % Uvoz(od tega) 593,4 35,4 % Japonska 94,3 27,3 % ZDA 124,9 35,1 % Tajvan 64,8 31,2 % Hong Kong 100,9 32,3 % ZDA 44,7 31,9 % Japonska 73,5 23,7 %
Hong Kong 11,8 6,1 % Tajvan 13,5 50,4 % Opombe: 1 - Vrednosti v milijardah US$
2 - Letna rast izvoza/uvoza posamezne države. Vir: Canada China Business Council Pomemben faktor za industrijsko proizvodnjo je strošek delovne sile. Tako so države z nižjim stroškom delovne sile bolj atraktivne za investicije v delovno intenzivne panoge. Med države s ceneno delovno silo spada tudi Kitajska. Kljub temu, da ni najcenejša država na svetu ima veliko prednost pri ponudbi delovne sile, saj so zmogljivosti teoretično največje na svetu. V Tabeli 4 si bomo pogledali povprečno plačilo na uro v določenih državah. TABELA 4: POVPREČNO PLAČILO V US$/URO V DOLOČENIH DRŽAVAH LETA 2003 Država Plačilo Država Plačilo Japonska $13,34 Rusija $1,75 Južna Koreja $9,07 Kitajska $0,97 Indija $0,23 Romunija $1,57 Mehika $2,49 Vietnam $0,65 Slovenija $5,31 Estonija $3,17 Švica $23,98 Ukrajina $0,90 Velika Britanija $18,69 Litva $2,74
Vir: Import administration (2005) Čeprav nam povprečna urna postavka pokaže le grobo sliko lahko opazimo velike razlike med državami. Med bivšimi netržnimi ekonomijami v desnem delu tabele vidimo zelo nizko povprečje, saj je najvišja plača na uro (tudi na celotnem seznamu) v Estoniji. Med najbolj
7 Vir: http://eu.dosegplus.si/?p=102&id=2725
21
plačane sodijo države Zahodne Evrope ter ostale razvite države. Kitajska je s 0,97$ na spodnji polovici med državami v razvoju. Države, ki imajo približno enako plačilo na uro so Alžirija, Bolivija, Filipini, Peru in Turkmenistan. Veliko držav ima celo veliko nižjo plačilo, kot Kitajska, pri čemer je verjetno njena največja konkurenca Indija. Obe državi sta med največjimi na svetu in imata največ prebivalstva, sta državi z velikim potencialom za rast in podeželje igra pri njiju še vedno zelo pomembno vlogo. Kljub temu ima Indija trenutno kar nekaj krat nižje plačilo na uro in bi, če bi gledali samo na to, bila primernejša za vzpostavitev proizvodnje v delovno intenzivni panogi. Nekateri avtorji poudarjajo, da je razmak v plačah v visoko in nizko razvitih državah prevelik in da se bo še povečal. To razlagajo s predvidevanji, da se povprečna kitajska plača v naslednjih letih zviša za 15% letno, med tem ko se v Zahodni Evropi poviša 3-4% letno. Pri takšnem izračunu bi se plača na Kitajskem povečala iz manj kot 1$ na uro na približno 2$, v Zahodni Evropi pa iz npr. 15$ na 18$ na uro. Pri tem bi se razpon med plačami še povečal (Stalk in Young, 2004). Seveda pa ni urna postavka edina kategorija po kateri se odločajo mednarodna podjetja za gradnjo tovarn v državah v razvoju. Pomembnejši faktorji so razpoložljivost surovin, znanje, razvitost države, razvitost infrastrukture, vlada, zakonodaja idr. Kitajska vlada je z določenimi reformami pokazala interes za odpiranje trga in NTI, prav tako veliko vlagajo v infrastrukturo in znanje. Tudi surovin imajo veliko. Prav tako je potrebno upoštevati produktivnost države. To je še en razlog, zakaj ne moremo neposredno primerjati urnih postavk držav in se odločati izključno na podlagi stroška delovne sile. Produktivnost zaposlenega nam razlaga, da npr. delavec na Irskem naredi več v eni uri, kot delavec na Kitajskem in mora biti zaradi tega tudi višje plačan. Kot smo videli ima Kitajska zelo ugodne pogoje za proizvodnjo izdelkov zaradi cenene delovne sile in ostalih opisanih prednostih. Z nižjimi plačami lahko podjetja s kitajsko delovno silo bistveno znižajo stroške izdelka in povečajo maržo. Na tak način lahko globalna podjetja izboljšajo poslovne rezultate, kar je bistvenega pomena za delničarje in tudi sam obstoj podjetja. Potencial, ki ga imajo Kitajska podjetja na tem področju (cenena delovna sila, proizvodnja za cel svet) je razlog, da smo te dejavnike malo podrobneje opisali.
22
4 DELNIŠKI TRG NA KITAJSKEM Delnice so na kitajskih borzah razdeljene na delnice A in delnice B. Medtem ko so delnice A namenjene samo domačim investitorjem, so delnice B namenjene domačim in tujim investitorjem. Na začetku so bile delnice B namenjene samo tujim investitorjem, z marcem 2001 pa so jih lahko kupovali tudi domači. Delnice B so denominirane v RMB in plačljive v tuji valuti, na šanghajski borzi v ameriških dolarjih, na shenzhenski pa v Hong konških dolarjih (Chinese B Shares in Shanghai and Shenzhen, 2005). 4.1 Šanghajska borza8 Zgodovina borze Šanghaj je bilo prvo mesto na celinski Kitajski, ki se je začelo ukvarjati s trgovanjem z delnicami in borzo vrednostnih papirjev. Začetki trgovanja z delnicami segajo v 60. leta 19. stoletja, čeprav je komaj leta 1891 združenje borznih hiš ustanovilo začetno borzo vrednostnih papirjev na Kitajskem. Leta 1920 in 1921 je bila ustanovljena šanghajska borza vrednostnih papirjev in blaga ter šanghajska trgovinska borza. V 30. letih 20. stoletja je Šanghaj postal finančno središče Daljnega vzhoda, kjer so kitajski in tuji investitorji lahko trgovali z različnimi instrumenti, kitajskimi in tujimi podjetji, državnimi in podjetniškimi obveznicami ter terminskimi vrednostnimi papirji. Leta 1946 je na temeljih kitajske trgovinske borze nastala šanghajska borza vrednostnih papirjev, vendar je preživela samo tri leta. Trgovanje z vrednostnimi papirji se je spet začelo razvijati leta 1980, k čemur so doprinesle reforme in odpiranje trga. Leta 1981 se je spet začelo trgovati z zakladnimi obveznicami, leta 1984 pa so se spet pojavile delnice in podjetniške obveznice. 26. novembra 1990 je bila ustanovljena šanghajska borza vrednostnih papirjev, ki je začela s trgovanjem 19. decembra. Pregled trgovanja v letu 2004 Vrednostni papirji so na šanghajski borzi razdeljeni na delnice, obveznice in investicijske sklade. Prvih osem delnic A je začelo kotirati leta 1990, medtem ko se je tip delnic B pojavil leta 1992. Konec leta 2004 je na borzi kotiralo 827 delnic A in 57 delnic B. V letu 2004 je bil skupen promet 7.692,732 milijard RMB, 7,22% manj kot leto prej. Od tega je trgovanje z delnicami zavzelo 2.647,060 milijard RMB ali 34,41% celotnega prometa. Kar 99,09% prometa z delnicami je bilo narejenega z delnicami A. Povprečno dnevno trgovanje je bilo 10,893 milijarde RMB in tako 26,06% večje kot prejšnje leto. V letu 2004 je imela borza 37,87 milijarde trgovalnih računov, od tega jih je 36,7567 namenjeno investiranju v delnice A 8 Povzeto po Fact Book 2004 Shanghai.
23
(rast 4,23%) in 993.600 v delnice B (rast 1,33%). 119.700 je institucionalnih investitorjev (nižje za 36,8%). Skupno število kotacij v letu 2004 je bilo 881, s tržno kapitalizacijo 2301,434 milijarde RMB (padec za 12.72%). Tržna kapitalizacija delnic s katerimi se lahko trguje se je zmanjšala za 10,37%, na 735,088 milijarde RMB. Na koncu leta 2004 so kotirana podjetja imela 470,055 milijard delnic, od katerih se je z 136,658 milijardami delnic (29,07%) lahko trgovalo. Trgovanje na šanghajski borzi poteka od ponedeljka do petka. Dopoldansko trgovanje med 9.15 in 9.25 je rezervirano za konkurenčno skupinsko ponudbo. Med 9.30 in 11.30 sledi zaporedna ponudba. Popoldan se trguje med 13.00 in 15.00. Naslednjih 30 minut je namenjenih trgovanju z aplikacijami velikih količin. Borza je zaprta med vikendi in državnimi prazniki. Samo trgovanje je primerljivo z ostalimi razvitimi borzami. Cena se na šanghajski borzi oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Trenutno so vse delnice A in B ter investicijski skladi omejeni na 10 odstotno dnevno spremembo tečaja, z izjemo prvega dne kotiranja. ST delnice9 so omejene na 5 odstotno dnevno spremembo tečaja. Cena velikih trgovanj se mora nahajati med dnevno najvišjo in najnižjo ceno. V primeru začasne zaustavitve trgovanja s posamezno delnico, se za transakcijsko ceno šteje zaključni tečaj zadnjega trgovalnega dne. TABELA 5: PODATKI O ŠTEVILU KOTIRANIH PODJETIJ PO SEKTORJIH
Leto Industrijska Trgovska Nepremičninska Javna Splošna Skupaj 1991 3 2 0 0 3 8 1992 20 3 1 1 4 29 1993 63 14 8 11 10 106 1994 93 34 9 15 20 171 1995 109 34 9 12 24 188 1996 164 46 9 22 52 293 1997 218 50 9 33 73 383 1998 257 49 9 38 85 438 1999 291 49 9 39 96 484 2000 347 54 9 50 112 572 2001 402 56 13 59 116 646 2002 451 60 15 67 122 715 2003 505 60 15 72 128 780 2004 546 59 17 82 133 837
Vir: Fact Book 2004 Shanghai
9 ST (special treatment): V primeru nenavadnih finančnih in drugih razmer, ki bi lahko vodilo v prenehanje kotacije ali razmere v katerih bi investitorji imeli težave pri razumni presoji prihodnjega poslovanja podjetja in s tem zmanjšano zanimanje investitorjev, dobi podjetje oznako Special Treatment. Kratica "ST" se prav tako postavi pred ime podjetja in signalizira, da je potrebna posebna pozornost pri analiziranju podjetja.
24
Pri razporeditvi kotiranih podjetji po sektorjih lahko vidimo veliko prevlado industrijskih podjetij, ki jih je bilo v letu 2004 skoraj dve tretjini. V trgovinskem in nepremičninskem sektorju ni opaziti visoke rasti števila podjetij, tako kot v ostalih. Po predvidevanjih pa najmanjši delež podjetij odpade na nepremičninski sektor, saj se ta vrsta podjetij pojavlja redkeje na vseh svetovnih borzah. TABELA 6: 5 NAJVEČJIH PODJETIJ PO TRŽNI KAPITALIZACIJI TRGOVANIH DELNIC Št. Delnica Tržna kapitalizacija* Odstotek celotne tržne kap.* (%)1 China Unicom 1.989.000 2,71 2 Yangtze Electricity 1.692.954 2,30 3 China Merchant Bank 1.503.000 2,04 4 China Petrochem 1.220.800 1,66 5 Shanghai Airport 1.152090 1,57
Opombe: * - tržna kapitalizacija trgovanih delnic v 10.000 RMB Vir: Fact Book 2004 Shanghai Konec leta 2004 je 50 največjih podjetij po tržni kapitalizaciji trgovanih podjetij imelo skupno tržno kapitalizacijo 246.248 milijard RMB ali 8,61% nižjo kot leta 2003. 50 največjih je imelo 33,5% tržno kapitalizacijo vseh trgovanih delnic na šanghajski borzi. Indeksi Vrednostni papirji na šanghajski borzi so razdeljeni na 13 različnih indeksov. TABELA 7: RAZDELITEV INDEKSOV NA ŠANGHAJSKI BORZI
Sestavljeni indeksi Sektorski indeksi Drugi indeksi • SSE 180 indeks • SSE 50 indeks • SSE sestavljeni
(Composite) indeks
• SSE indeks delnic A • SSE indeks delnic B • SSE industrijski
indeks • SSE trgovinski
indeks • SSE nepremičninski
indeks • SSE indeks javnih
podjetij • SSE indeks splošnih
podjetij
• SSE indeks skladov • SSE indeks državnih
obveznic • SSE indeks
podjetniških obveznic
Vir: Fact Book 2004 Shanghai
25
• SSE 180 (50) indeks sestavlja 180 (50) delnic A z največjo kapitalizacijo, likvidnostjo in sektorskim zastopanjem,
• SSE sestavljeni indeks je sestavljen iz A in B delnic na SSE, • Sektorski indeksi so sestavljeni iz določenih, po imenu vidnih, lastnostih, • SSE indeks skladov zajema vse sklade na SSE • SSE indeks državnih obveznic je sestavljen iz vseh državnih obveznic, ki kotirajo na
SSE, s časom dospetja daljšim od enega leta, • SSE indeks podjetniških obveznic je sestavljen iz vseh podjetniških obveznic, ki
kotirajo na SSE, s časom dospetja daljšim od enega leta. Uporabnost indeksov se vidi predvsem v lažjem analiziranju smeri delnic na borzi in v določenih sektorjih. Navsezadnje so indeksi, ki zajemajo večje število podjetij, tudi nekakšen pokazatelj gibanja kitajskega gospodarstva. Pogoj, da je določena delnica lahko zajeta v indeks, je kotiranje na SSE. SLIKA 4: GIBANJE INDEKSA DELNIC B NA ŠANGHAJSKI BORZI
Opombe: Črn graf – indeks delnic b Rdeč graf – drseče povprečje (50 dni) Vir: www.downloadquotes.com Za portfeljskega investitorja so seveda najpomembnejše delnice za opazovanje in analiziranje tiste, v katere lahko na kitajskem trgu tudi vlaga. Graf prikazuje gibanje indeksa delnic B v zadnjih dveh letih na SSE, torej delnic v katere lahko vlagajo tudi tuji vlagatelji. V tem obdobju je vrednost indeksa dosegla vrh februarja 2004. Za tem je povprečna vrednost delnic začela upadati in se do avgusta 2005 prepolovila. Investitorji so povprečno v tem obdobju zmanjšali svoj investiran kapital za polovico.
26
Člani borze Konec leta 2004 je imela SSE 161 članov borze, od tega je 138 borznih hiš. Skupno imajo člani 3035 podružnic in 4698 sedežev za trgovanje. 4644 trgovalnih sedežev je namenjenih trgovanju z delnicami A, 54 pa trgovanju z delnicami B. TABELA 8: 5 ČLANOV BORZE Z NAJVEČJIM PROMETOM V LETU 2004 Št. Ime člana borze Promet (v 10.000 RMB) 1 China Galaxy Securities Co. Ltd 90.956.820,01 2 Guotai Junan Securities Co. Ltd 85.088.017,44 3 CITIC Securities Co. Ltd 65.988.708,44 4 Hai Tong Securities Co. Ltd 65.893.172,61 5 Hua Xia Securities Co. Ltd 61.588.305,98
Vir: Fact Book 2004 Shanghai
27
4.2 Shenzhenska borza Mesto Shenzhen leži v provinci Goungdong v južni Kitajski, na meji s Hong kongom. Sodi med proste ekonomske cone in je bilo prvotno ustanovljeno komaj leta 1978, kot konkurenca Hong Kongu, takratni britanski koloniji. Shenzhenska borza vrednostnih papirjev (Shenzhen Stock Exchange – SZSE) je bila ustanovljena 1. decembra 1990. V 15. letih obstoja se je razvila v konkurenčno borzo, ki že odvzema tržni delež Hong konški borzi, analitiki pa ji napovedujejo nadaljnjo rast. Trguje se avtomatično v dematerializirani obliki, vodeno na podlagi ponudbe in povpraševanja s prioriteto cene ob določenem času. Cene delnic so omejene na 10% dnevno spremembo, tiste z oznako "special treatment" pa na 5% dnevno spremembo tečaja. Računalniški sistem je prilagojen zelo velikemu številu sklenjenih poslov. Njegova dnevna kapaciteta znaša 20 milijonov poslov, v primerjavi z zgodovinsko največjim 4 milijone. Na shenzhenski borzi se trguje štiri ure dnevno od ponedeljka do petka. Dopoldansko trgovanje poteka med 9.30 in 11.30, medtem ko popoldansko med 13.00 in 15.00. Borza je zaprta v soboto in nedeljo ter ob državnih praznikih. TABELA 9: PREGLED POMEMBNEJŠIH PODATKOV SHENZHENSKE BORZE Leto Št. trgovanih dni
v letu Št. VP Skupni
promet Povprečni dnevni
promet Št. članov
borze 1997 243 429 1.862.787,61 7.665,79 373 1998 246 483 1.196.497,49 4.863,81 329 1999 239 540 1.631.085,98 6.824,63 318 2000 239 596 3.314.378,15 13.867,69 326 2001 240 598 1.743.248,18 7.263,53 284 2002 237 615 1.403.968,48 5.923,92 237 2003 241 627 1.215.160,00 5.042,16 205 2004 243 673 1.642.053,41 6.757,42 189 Opombe: - skupni in pov. dnevni promet v mio. RMB - VP – Vrednostni papir Vir: Shenzhen 2004 Factbook V tabeli št. X lahko vidimo nekatere zgodovinske podatke iz SZSE. V tabeli so zajeti podatki med leti 1997 in 2004. V primeru števila vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, lahko opazimo konstantno rast, saj se niti v enem letu opazovanega obdobja njihova vrednost ni zmanjšala. Tako se je število vrednostnih papirjev, ki so na razpolago vlagateljem v sedmih letih povečalo za 244 ali za 57%. Število podjetij, ki kotirajo, se je v enakem obdobju povečalo iz 362 na 536 ali za 48%.
28
Skupni letni promet prodanih vrednostnih papirjev je znašal med 1000 in 2000 milijardami RMB. Velika izjema je samo leto 2000, ko je promet dosegel dvakratnik tega in je znašal 3300 milijard RMB. Posledično je enaka slika pri povprečnem dnevnem prometu, ki je znašal med 5 in 8 milijard RMB, z izjemo leta 2000, ko je dosegel 13,8 milijarde V primerjavi s šanghajsko borzo je to še vedno veliko manj. V letu 2004 je npr. letni promet dosegel 7692 milijard RMB, medtem ko je povprečen dnevni promet znašal 31,6 milijarde RMB. Število članov borze se je skozi opazovano obdobje zmanjševalo Tako je borza leta 1997 štela 373 članov, leta 2004 pa še samo 189. V tem letu je bila primerljiva s SSE, ki je imela 161 članov. TABELA 10: PREGLED DELNIC B NA SHENZHENSKI BORZI Leto Št. delnic Tržna kap.1 Promet1 Št. investitorjev2 Pov. kvocient P/E 1997 51 18.943,02 21.369,07 10,10 10,67 1998 54 10.581,71 4.464,96 10,46 5,71 1999 54 16.379,44 13.045,73 11,14 10,38 2000 58 30.065,02 20.380,49 12,69 13,06 2001 56 62.058,99 223.059,29 55,15 25,30 2002 57 36.026,98 33.103,18 57,73 17,51 2003 57 53.296,21 56.241,13 59,70 20,92 2004 56 44.595,21 51.645,78 61,28 12,90 Opombe: 1- v milijonih RMB 2- v 10.000 P/E – price/earnings (cena/dobiček na delnico)10 Vir: Shenzhen 2004 Factbook Tudi na shenzhenski borzi bomo nekoliko natančneje pogledali delnice B, ki so namenjene tudi tujim vlagateljem. Število delnic B je bilo na shenzhenski borzi skoraj konstantno, saj se je od leta 1997 z manjšim nihanjem število razpoložljivih delnic povečalo samo za 5, na 56 delnic B. Na drugi strani sta se tržna kapitalizacija in skupni promet vztrajno povečevala in dosegla leta 2004 več kot dva krat višjo vrednost kot leta 1997. Najslabše leto je bilo 1998, medtem ko sta bila leta 2001 tržna kapitalizacija in skupni promet izredno visoka, saj se je promet več kot podeseteril, glede na prejšnje leto. Tudi število investitorjev se je povečevalo. Največji skok se je tudi tukaj zgodil leta 2001, pri čem se je v naslednjih letih število ohranilo in se do leta 2004 še nekoliko povečalo. Število se je tako v sedmih letih povečalo kar za šest krat. 10 S kazalnikom P/E merimo, koliko tolarjev so vlagatelji pripravljeni plačati za tolar dobička družbe – za kolikokrat tržna cena delnice presega zadnji letni dobiček na delnico družbe. Kazalnik P/E je najbolj priljubljen merilec podcenjenosti in precenjenosti delnic. Višje vrednosti kazalnika imajo podjetja, ki so bolj donosna, dosegajo višje stopnje rasti dobička in imajo poslovanje manj tvegano. (Ljubljanska borza)
29
Kazalnik P/E lahko uporabljamo za hitro oceno podjetja, panoge ali gospodarstva. Bolj kot je primerjava posplošena, manj natančne rezultate lahko pričakujemo, zato ga bomo tukaj uporabili zgolj kot primerjavo podjetij s kotacijo delnic B ter stanjem in pričakovanjem vlagateljev. V tabeli lahko vidimo, da je povprečni kazalnik zelo spreminjal svojo vrednost. Najnižjo vrednost je dosegel leta 1998, kateremu je sledilo tri letno obdobje rasti do leta 2001, za katerega smo opazili že pri prejšnjih primerjavah, da je šlo za zelo aktivno leto. V tem letu je povprečen P/E dosegel vrednost 25,30, kar je pomenilo, da so bili vlagatelji povprečno pripravljeni plačati 25,30 RMB za 1 RMB dobička podjetij. Tako velika povprečna vrednost je zelo redka na razvitih trgih in pričakovati je bilo, da bo prišlo do korekcije tečajev. To se je v naslednjem letu tudi zgodilo. Kljub temu se vrednost ohranja na dokaj visoki ravni, kar pomeni, da vlagatelji pričakujejo nadaljnjo rast podjetij in njihovih dobičkov. Indeks delnic B na shenzhenski borzi, ki ga prikazuje graf B, v opazovanem obdobju zadnjih dveh let ni imel enotne smeri gibanja. Od avgusta 2003 se je najprej strmo povečeval in maja 2004 presegel vrednost 310. točk. V naslednjem letu je spremenil smer in izgubil skoraj polovico vrednosti. Prav tako je v letu 2005 indeks najprej pridobil na vrednosti, a je kasneje še več izgubil. Vrednost opazovanega obdobja se je ustavila na samo nekoliko višji ravni, kot je bila avgusta 2003. SLIKA 5: GIBANJE INDEKSA DELNIC B NA SHENZHENSKI BORZI
Opombe: Črn graf – indeks delnic b Rdeč graf – drseče povprečje (50 dni) Vir: www.DownloadQuotes.com
30
4.3 Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti vlaganja na kitajski delniški trg V naslednjem poglavju bomo opisali nekaj prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki spremljajo vlagatelja pri investiranju na kitajskem trgu. Pri investiranju v kateri koli vrednostni papir je potrebno med seboj primerjati tri, med seboj odvisne, spremenljivke: Donos – Tveganje – Čas. Povezanost donosa in tveganja nam ponazarja, da moramo za višji donos tudi več tvegati oziroma obratno, da lahko z večjim tveganjem pričakujemo višji donos. To je lahko veliko krat varljivo, posebej za začetnike pri vrednostnih papirjih, saj bi vsi želeli imeti, kar se da visok donos, pri tem pa pozabijo na tveganje, kateremu se izpostavljajo. Z večjim tveganjem imamo tako možnost za večje dobičke ali večje izgube. Časovna spremenljivka igra tukaj zelo pomembno vlogo in sicer se tveganost z dolgoročnim investiranjem zmanjšuje. Večje kot je tveganje in krajši kot je čas investiranja, večja je nevarnost, da bo investitor zmanjšal svoje premoženje. Velja tudi nasprotno, da se pri tveganih investicijah na dolgi rok (10 let in več) tveganje bistveno zmanjša in možnost višjih donosov je toliko večja. Prednosti Razpršitev naložb je zelo pomembna pri investicijski politiki posameznika. Kleindienst (2001, 93 - 104) tako razlaga, da bo investitor, ki bo svoj portfelj razdelil na večje število različnih naložb, s tem dodatno zmanjšal tveganje, pri tem pa ne bi moral zato zmanjšati pričakovane donosnosti. Kot smo omenili, so delnice najbolj tvegana naložba izmed vseh osnovnih naložbenih skupin, kljub temu pa omogočajo najučinkovitejše zmanjšanje tveganja, če se odločimo vrednost našega premoženja razdeliti med več različnih podjetij. Svoje investicije je tako smiselno razporediti med različna podjetja, države, panoge in regije po svetu. Prav gotovo je za takšnega investitorja zanimiva tudi Kitajska. Druga prednost, ki smo jo v drugem poglavju že omenili, je njena gospodarska rast. Kitajsko gospodarstvo že več kot 20 let raste skoraj 8% letno, kar je največja rast v zgodovini za posamezno državo v tako dolgem obdobju. Kitajska podjetja proizvajajo izdelke in polizdelke za ves svet, kar, zraven cenene delovne sile, prinese dodatne prednosti za podjetja in njihove lastnike. Hong Kong je v preteklosti dolgoročno doživel eno največjih rasti v zgodovini borznih trgov, ob nadaljnji hitri rasti kitajskega gospodarstva se bo to odrazilo tudi na njenih borznih tečajih. V povezavi s tem se pojavlja prednost tudi v, sicer počasnem, odpiranju države za tuje vlagatelje in investitorje. Vlada s svojo politiko gospodarskih reform počasi odpira državo ne samo za institucionalne, ampak tudi za individualne investitorje. S tem dela kitajski trg vrednostnih papirjev zanimiv za vedno večje število ljudi. Hong Kong in Tajvan sta v preteklosti dosegla hiter vzpon celotnega kapitalskega trga. S pravilnim pristopom sta lahko tudi šanghajska in shenzhenska borza enako uspešni in postaneta v naslednjih desetletjih med najbolj donosnimi na svetu.
31
Slabosti Kakor smo med prednostmi poudarili razpršenost naložb, moramo pri tem omeniti tudi višje stroške, ki se pri tem pojavijo. Tako imamo z investiranjem v bolj oddaljene, še nerazvite trge višje stroške, kot na domačem ali razvitih trgih. Višji stroški navadno nastanejo, ker nam domač borzni posrednik ne more kupiti vrednostnih papirjev direktno na izbranem tujem trgu, ampak to stori preko drugega posrednika, kateremu prav tako plačamo provizijo. Višje investicijske stroške lahko nekoliko omejimo s pasivno metodo vlaganja. Naslednja slabost, ki se pojavlja pri investiranju na Kitajskem je pridobivanje informacij. Kitajski trg ima pri tem kar nekaj slabosti, saj zaradi oddaljenosti in slabe razvitosti borznega trga, ki sta pri njem prisotna, predstavlja veliko slabost predvsem jezik. S kotiranjem na tujih borzah in večjim zanimanjem tujih investitorjev se je ta težava začela zmanjševati. Tako vedno več kitajskih podjetij objavlja svoje podatke tudi v angleščini, zraven tega delajo analitske hiše zunaj Kitajske svoje analize in jih tudi objavljajo. Kljub temu investiranje zahteva veliko in hitro informiranje, kar ostaja pri nekaterih manjših podjetjih še vedno problem. Prav tako moramo izpostaviti, da so investitorji omejeni pri investiranju v kitajska podjetja. Investirajo lahko samo delnice, ki so namenjene tudi nerezidentom Kitajske. Na šanghajski in shenzhenski borzi so te delnice označene z oznako B. Omejitev na točno določena podjetja je s strani vlagateljev nezaželena. Kljub temu, da so tujcem navadno na razpolago največja podjetja, pa so mala tista, ki so veliko krat podcenjena in imajo velik potencial za rast. S tem pa tudi zanimanje tujih investitorjev. Priložnosti Na nekaj priložnosti smo opozorili že v drugem poglavju, ko smo predstavili kitajski gospodarski položaj in razvoj. Do gospodarske rasti pa pridemo seveda z uspešnimi podjetji in njihovo rastjo. Ker je kitajsko gospodarstvo eno izmed najhitreje rastočih na svetu, to pomeni, da ima veliko uspešnih podjetji, ki to rast ustvarjajo. Hitra rast podjetij se odraža tudi v borznih tečajih in podjetja z visoko rastjo prihodkov in dobička dosegajo višje donose na vložen kapital. Doseganje višjih donosov je tako prva izmed priložnosti, ki se pojavljajo pri investiranju na Kitajsko. Kitajska je dolgo veljala za državo, ki samo proizvaja izdelke in polizdelke za druge države. V zadnjem času pa se je tudi ta trend začel spreminjati, saj se je standard na Kitajskem počasi začel zviševati. Domače povpraševanje postaja vedno bolj pomembno. S tem podjetja določene izdelke, ki so jih prej proizvajali samo za tujino, v vedno večjem številu prodajajo tudi na kitajskem tržišču. Kitajska pa ima na tem področju, kot najštevilčnejša država, še zelo veliko prostora za rast.
32
Kljub temu, da smo slabo informiranje in nepoznavanje trga omenili pri slabostih kitajskega trga vrednostnih papirjev, lahko nekateri vlagatelji to izkoristijo v svoj prid in s tem pridejo do višjih donosov. To seveda velja za bolj izkušene vlagatelje, ki poznajo metode, kako priti do potrebnih informacij. S tem sprejmejo tudi večje tveganje, ki ga ima takšno tržišče. Ne glede na to koliko znanja ima posamezen vlagatelj, se pojavlja vedno več možnih oblik vlaganja na kitajski trg. Tako si lahko tudi manj izobraženi vlagatelji na tem področju poiščejo sebi primerno investicijo in na tak način pridejo do prednosti, ki jih predstavlja kitajski trg. Zraven neposrednega vlaganja se lahko investitorji odločijo tudi za katero od drugih oblik, kot npr. kupovanje depozitnih računov na ameriških in evropskih borzah, investiranje v ETF-e11, investicijske in vzajemne sklade. Še posebej raznolikost vzajemnih skladov omogoča vlagateljem, da najdejo sebi najbolj primernega. Če se zraven tega posvetujejo še s strokovnjakom in so pripravljeni investirati dolgoročno, imajo možnost za višje donose, kot na svojih domačih trgih. Nevarnosti Pri investiranju na Kitajsko se pojavljajo tudi določene nevarnosti. Nekatere je možno povezati z vsemi investiranji na tuje trge, nekateri pa so pri Kitajski še toliko bolj izpostavljeni. Prva nevarnost, kateri so izpostavljeni predvsem neizkušeni vlagatelji, je investiranje na kitajski trg samo zaradi preteklih donosov. V teoriji se vseskozi ponavlja, da pretekli donosi ne napovedujejo prihodnjih, a veliko začetnih vlagateljev to sploh ne ve ali pa temu ne dajo potrebne pozornosti. Tako naj še enkrat poudarimo, da dobri rezultati v preteklih letih ne zagotavljajo enako dobrih tudi v prihodnosti. Največkrat se pri analizi donosnosti vzajemnih skladov uporablja enoletni in triletni rok. V tem obdobju je kitajski trg ponovno zelo zaživel in vlagateljem prinesel nadpovprečne donose. Upravljavci takšna obdobja največkrat izkoristijo za obširnejše marketinške akcije svojih skladov na tem področju, da bi s tem pridobili dodatno število vlagateljev. Ti pa se ne zavedajo, da je verjetnost, da se takšno obdobje ponovi, majhna. Lep primer tega vidimo pri opazovanju dolgoročnega gibanja tečajev.12 Kleindienst (2001, 410 - 411) pri porajajočih se trgih omenja med drugim naslednje oblike tveganja, ki jih je možno povezati s Kitajsko. Politično in deželno tveganje pri porajajočih se trgih zajema tveganje razlastitve premoženja, nacionalizacije, neugodnih večjih sprememb zakonodaje, spremembe v davčni politiki, omejitve pri zamenjavi valut in ostalih spremembah poslovnega okolja. Sledi nadpovprečno visoko valutno tveganje, ki se odraža v večji nestabilnosti tečajev njihovih valut in visoki stopnji inflacije. Druge oblike tveganja, ki se 11 ETF – Exchange Traded Funds so indeksni vzajemni skladi, katerih osnovna ideja je združiti prednosti vzajemnih skladov in investicijskih družb (www.finance-on.net) . 12 V 4. poglavju nam nekateri grafi nazorno prikazujejo, da so imeli investitorji, ki imajo svoje premoženje na kitajskem trgu že pet let, v prvih dveh letih velike izgube in da so komaj v nadaljevanju to izgubo izničili in so sedaj v nekaj odstotnem pozitivnem donosu. Razlikujejo se od vlagateljev zadnjih dveh let, ki so dosegli nadpovprečne kratkoročne donose.
33
lahko pojavijo so pomanjkljiv nadzor in zakonodaja, čezmerno vmešavanje politike v podjetja in delovanje trga ter zaščita pravic malih delničarjev. Na koncu ni odveč, če še enkrat omenimo problem pridobivanja in zanesljivosti informacij o podjetjih in pomembnih poslovnih dogodkih.
34
5 MOŽNOSTI INVESTIRANJA NA KITAJSKO Kot smo ugotovili postaja Kitajska vedno bolj zanimiva za tuje vlagatelje. Z uveljavitvijo na svetovnem tržišču, odpiranjem gospodarstva in z velikim potencialom za rast lahko pričakujemo, da se bo zanimanje med investitorji še povečevalo. S tem bomo dobili lažje in cenejše možnosti za dostop na kitajski trg vrednostnih papirjev. V naslednjem poglavju si bomo pogledali kako lahko posameznik, ki ga zanima širjenje portfelja tudi na Kitajsko, na neposreden in posreden način investira na njen trg. Večja svetovna razpršenost posameznikovega portfelja privede do manjše izpostavljenosti kratkoročnim, območnim in drugim tveganjem. 5.1 Iz Slovenije Slovenski trg vrednostnih papirjev je od svoje ustanovitve dosegel velik razvoj. Prav tako so bili donosi na slovenski borzi nadpovprečni, kar je povzročilo, da povprečni slovenski investitorji niso iskali drugih možnosti za oplemenitev njihovega denarja. V letu 2005 se je ta nadpovprečna rast ustavila, saj je slovenski borzni trg doživel večjo korekcijo. S tem so tudi vlagatelji pomislili na druge, svetovne možnosti za doseganje višjih donosov. Pri tem se največkrat pomisli na še nove, porajajoče trge, saj so tam skoki tečajev veliko večji kot na razvitih, zahodnih tržiščih. S tem razlogom se ti trgi tudi oglašujejo kot priložnost za najvišje dobičke, nikoli pa se pri tem ne omenja tveganja. V nadaljevanju bomo pogledali možnosti, kako je možno na Kitajsko vlagati iz Slovenije preko vzajemnih skladov in borzno-posredniških hiš. 5.1.1 Preko vzajemnih skladov13 V Sloveniji lahko trenutno vlagamo v okoli 50 različnih vzajemnih skladov. Zraven tega nam je na razpolago še okoli 90 tujih vzajemnih skladov v katere lahko vlagamo svoje premoženje. Število skladov se hitro povečuje, tako da je že sedaj potreben bolj sistematičen pristop, če se odločimo za vlaganje. Predvsem domači skladi so še vedno preveč vezani le na slovenski borzni trg, pri čemer je s spremembo zakonodaje in slabo rastjo v tem letu opaziti hitrejši prenos denarja v tujino, tudi azijske trge. Tukaj se bomo omejili na vzajemne sklade, ki imajo v svojem portfelju kitajske vrednostne papirje. Vse ne bomo zajeli, ker se portfelji s časoma tudi spreminjajo, bomo pa opisali nekaj najzanimivejših s področjem vlaganja tudi na Kitajskem. 13 Podatke o skladih smo dobili na www.vzajemci.com, www.finance-on.net/skladi in njihovih internetnih straneh.
35
MP-ASIA.SI14 Vzajemni sklad MP-ASIA.SI, ki ga vodi družba za upravljanje Medvešek Pušnik DZU d.d. je delniški sklad z naložbeno politiko usmerjeno na azijske trge. Ustanovljen je bil 18.4.2005 in velja za visoko tvegan sklad s priporočeno dobo vlaganja nad tri leta. Geografsko ima sklad svojo razpršitev na Japonskem, Kitajskem, Hong Kongu, Singapurju, Indiji, Južni Koreji, Tajvanu, Avstraliji, Rusiji in Turčiji. Sklad je imel na dan 31.7.2005 11,93% svojih naložb usmerjenih na Kitajsko. Kljub temu da ima sklad trenutno le slabih 12% odstotkov svojih naložb na Kitajskem, je pri trženju sklada možno opaziti poudarek na kitajskem trgu, saj ga oglašujejo, kot da bi sklad investiral samo na Kitajsko.15 Pričakujemo lahko, da bodo delež naložb na Kitajskem še povečali. Ker analiziramo investiranje z vidika slovenskih vlagateljev, bomo VS MP-ASIA.SI primerjali s slovenskim borznim indeksom SBI 20. SLIKA 6: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA MP-ASIA.SI IN INDEKSA SBI 20
Vir: Vzajemci.com Že hiter pogled na graf nam pove, da je bila investicija v VS ugodnejša in s tem bolj donosna za vlagatelja. Seveda je potrebno poudariti, da gre za zelo kratko obdobje opazovanja in da sta ti dve investiciji težko primerljivi.
14 Povzeto po: MP-ASIA.SI. 15 Argumenti, ki jih med drugim navajajo so, da je 70% vseh igrač narejenih na Kitajskem, 43% poraba svetovne proizvodnje cementa, velika gospodarska rast, tuja vlaganja in hitra rast visoko izobraženih ljudi. (www.mp-asia.si)
36
Raiffeisen-Eurasien-Aktien16 Tuj sklad Raiffeisen-Eurasien-Aktien (v nadaljevanju REA), ki ima dovoljenje za trženje v Sloveniji, upravlja Raiffeisen KAG. Prav tako sodi med visoko tvegane sklade, priporočena doba vlaganja pa je minimalno 10 let. Je delniški sklad s strategijo vlaganja na azijske in vzhodno-evropske trge, ki je bil ustanovljen maja 2000. Približno dve tretjini premoženja sklada je usmerjeno na ruski in kitajski trg, ostalo v Indijo, Turčijo, Madžarsko, Poljsko in Češko. 31.10.2005 je bil delež investicij na Kitajskem 12,7% in dodatnih 17% v Hong Kongu. SLIKA 7: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA RAIFFEISEN–EURASIEN-AKTIEN IN INDEKSA SBI 20
Vir: Vzajemci.com Primerjava daljšega obdobja pri VS REA in indeksa SBI20 pokaže, da je bila investicija na slovenskem trgu vrednostnih papirjev v povprečju veliko donosnejša kot investicija v vzajemni sklad REA. Vzajemni sklad je v svojem prvem letu delovanja upadel za več kot 60%. V naslednjih letih je sledila hitra rast, tako da je VS do danes že pridobil izgubljeno, v zadnjih treh letih je imel kar 131% donosnost. SGAM Fund – Equities China17 Sklad SGAM Fund – Equities China je tuj vzajemni sklad in ga upravlja družba za upravljanje SGAM Luxembourg S.A. Je prav tako delniški sklad in sodi med visoko tvegane sklade. Priporočena doba vlaganja je minimalno 5 let. Ustanovljen je bil 18.6.1996. Portfelj bo investiran predvsem v gospodarske družbe, ki imajo sedež ali velik del poslovanja v Ljudski republiki Kitajski (vključno s Hong kongom) ter na Tajvanu in so uvrščene na organiziran trg na Kitajskem, ZDA, Hong Kongu, Tajvanu in Singapurju.
16 Povzeto po: Raiffeisen-Eurasien-Aktien. 17 Povzeto po: SGAM Fund – Equties China.
37
Tudi pri tem skladu opazimo, da je v daljšem obdobju zelo zaostal za slovenskim borznim indeksom SBI 20. Kljub temu ima v zadnjih treh letih kar 97% donosnost, a predvsem zaradi izjemne rasti v letu 2003, ki je znašala kar 92%. Cilj sklada je preseči indeks MSCI China Free. SLIKA 8: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA SGAM – EQUITIES CHINA IN INDEKSA SBI 20
Vir: Vzajemci.com 5.1.2 Direktno preko slovenskih borzno-posredniških hiš Pri pregledu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev lahko ugotovimo, da ima trenutno 27 članov.18 Pri analizi storitev preko njihovih internetnih strani ugotovimo, da 18 borzno-posredniških hiš ali družb za upravljanje ponuja eno izmed oblik posredovanja pri nakupu tujih vrednostnih papirjev. Največkrat to delajo s tujimi partnerji, medtem ko imajo nekatere v tujini tudi svoja predstavništva. Ugotovili smo, da direktno investiranje na Kitajsko, preko slovenskih borzno-posredniških hiš in družb za upravljanje, trenutno še ni mogoče. Medtem ko pri nekaterih hišah takšnega povpraševanja še niso imeli, se v drugih že pripravljajo, da bi svojim strankam ponudili tudi to storitev, saj ugotavljajo, da v Sloveniji narašča zanimanje za porajajoče trge in večje tveganje. Na drugi strani veliko slovenskih borzno posredniških hiš preko svojih tujih partnerjev ponuja investiranje na Hong konško borzo vrednostnih papirjev. Hong konška borza ima daljšo tradicijo, je bolj razvita in bolj odprta za tuje vlagatelje. Primerja se lahko z borzo v Tokiu in Singapurju. Prav tako na njej kotira veliko podjetij iz celinske Kitajske in lahko preko nje investiramo na kitajski trg. Tako kot pri vseh vlaganjih v tujino, se pri tem soočimo z nekoliko višjimi stroški, kot jih imamo na domačem trgu. Ker velja Hong Kong za eno najrazvitejših borz v Aziji in na njej
18 Vir: Ljubljanska borza (http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=533&sid=VVKzBhbo7lQSMo00).
38
poteka veliko mednarodnih nakupov, so provizije dokaj nizke v primerjavi z ostalimi, manj razvitimi borzami. Tako se začnejo fiksne provizije pri 200 HKD, ponekod segajo tudi do 630 HKD.19 To so minimalne provizije, ki se pri večjih poslih začnejo zaračunavat procentualno in se začnejo od 0,2% dalje. Višje stroške povzroči dvojno posredovanje, če oddamo naročilo domačemu posredniku, saj v tem primeru plačamo provizijo njemu in njegovemu poslovnemu partnerju v tujini, ki posel dejansko izvrši. Skupne provizije za nakup na Hong konški borzi se tako začno 1,1% in segajo do 1,5%. Pred tem smo že omenili, da se pri nižjih zneskih obračunavajo fiksne provizije. Nekaj BPH in DZU-jev, ki posredujejo na Hong konškem trgu:
• Abanka Vipa d.d., Ljubljana; • Ilirika BPH, d.d., Ljubljana; • Medvešek Pušnik d.d., Ljubljana; • Perspektiva BPH, d.d., Ljubljana; • Probanka d.d., Maribor; • Raiffeisen Krekova Banka d.d., Maribor.
Kot smo ugotovili, je slovenskim vlagateljem oteženo investiranje neposredno na Kitajski trg, saj je preko slovenskih posrednikov to nemogoče. Kljub temu pa obstaja možnost investiranja na druge tuje trge, kjer prav tako kotirajo podjetja s Kitajske. Največkrat se tukaj omenja borza v New Yorku in Londonu ter Azijske (Hong Kong, Tokio, Tajvan). V naslednjem poglavju bomo spoznali možnosti investiranja preko njih.
19 Hong Konški dolar je bil na dan 1.11.2005 vreden 25,4396 SIT po tečaju Banke Slovenije. (http://www.bsi.si/html/financni_podatki/dnevni/tecajnica_valut.asp).
39
5.2 Druge oblike vlaganja na Kitajski trg 5.2.1 Preko depozitnih računov20 Depozitni računi (Depositary receipts) so ameriški vrednostni papirji, ki običajno predstavljajo tujo delniško družbo. Poznamo različne depozitne račune:
• ADR (American depositary receipt) – Ameriški depozitni računi • GDR (Global depositary receipt) – Globalni depozitni računi • Euro DR (Euro depositary receipt) – Euro depozitni računi • NYS ( New York shares) – New Yorške delnice
Čeprav so večinoma denominirani v ameriških dolarjih, so lahko depozitni računi denominirani tudi v evrih. Z njimi se lahko trguje na vseh ameriških in nekaterih evropskih borzah. Z depozitnimi računi se lahko trguje prosto, kot z ostalimi vrednostnimi papirji, na organiziranem trgu, preko OTC21 ali za pridobivanje kapitala. Povečano povpraševanje po depozitnih računih je rezultat vedno večje želje individualnih in institucionalnih investitorjev po diverzifikaciji portfelja, zmanjševanjem rizika in mednarodnim investiranjem s kar se da učinkovito metodo. Direktno investiranje na tuj trg največkrat zajema zmanjšano učinkovitost, negotovost in višje stroške. Depozitni računi imajo prednost ravno preko nižjih stroškov in priročnosti za globalno diverzifikacijo, brez dodatnih stroškov in težav. SLIKA 9: RAST PROMETA IN ŠTEVILA DELNIC TRGOVANIH PREKO DEPOZITNIH RAČUNOV
Opombe: Stolpci – promet v $ Graf – promet v lotih Vir: JPMorgan ADR 20 Povzeto po JPMorgan ADR in The Bank of New York ADR. 21 Over-the-Counter: Trg preko oken – Del trga vrednostnih papirjev, ki nima tako strogih pravil kotiranja kot borza in ki ni nujno organiziran na osrednjem mestu. Trgovanje lahko poteka tudi preko neposrednih telefonskih ali računalniških povezav med finančnimi posredniki in borznimi trgovci. (Tovarna podjemov).
40
Slika 9 prikazuje hitro rast povpraševanja po ameriških depozitnih računih, ki se izraža v povečanem prometu in količini delnic. Vidimo lahko, da se je količina prometa iz približno 200 mrd$ v začetku devetdesetih, povzpela med 500 in 800 mrd$ v zadnjih letih. Likvidnost delnic se je v opazovanem obdobju vseskozi zviševala. Depozitni računi so ustvarjeni, ko broker kupi delnice tujega podjetja na domačem trgu in jih prenese na depozitarjevo lokalno skrbniško banko. Ta nato izda naročilo depozitni banki za izdajo depozitnih računov. Trenutno obstaja več kot 2.000 različnih depozitnih računov za podjetja iz 70 držav. Ustanovitev depozitnega računa nudi veliko prednosti za neameriška podjetja. Primarne razloge za ustanovitev programa depozitnega računa lahko razdelimo na dva širša pojma: kapitalski in komercialni. Prednosti vsebujejo:
• Razširjen tržni delež preko večje izpostavljenosti in diverzifikacije investitorjev, ki potencialno lahko prispeva k povečani likvidnosti in s tem k povišanju cene delnice ali njeni stabilizaciji;
• Povečana vidnost in image izdelkov, storitev in finančnih instrumentov podjetja na tržišču zunaj svoje domače države. Prav tako lahko to vodi do večjega in boljšega komuniciranja z delničarji
• Fleksibilen mehanizem za zbiranje dodatnega kapitala in sredstvo za združitve in prevzeme;
• Omogoča zaposlenim v ameriških podružnicah neameriških podjetij lažje investiranje v starševsko podjetje.
Kot smo že omenili, ima vedno več investitorjev cilj, da svoj portfolio čim bolj mednarodno diverzificira. Kljub temu se pri tem pojavljajo ovire kot so neodvisne poravnave, drage valutne menjave, nezanesljive skrbniške storitve, slab tok informacij, nepoznani tržni običaji, zapletene davčne procedure in notranje investicijske politike, ki lahko institucionalnega in individualnega vlagatelja omeji ali celo odvrne od investiranja v tuje države. Glavne prednosti za vlagatelje so:
• Kotacija delnic v ameriških dolarjih in izplačilo dividend in obresti v ameriških dolarjih. Prav tako je izplačilo dividend takojšnje;
• Diverzifikacija brez ovir, ki jih imajo vzajemni in pokojninski skladi ter druge institucije pri nakupu in hranjenju delnic zunaj domačega tržišča;
• Odprava stroškov za globalno skrbništvo in hranjenje; • Poznan postopek za nakup, prodajo in poravnavo; • Konkurenčna US$/tuja valuta menjava za dividende in druge denarne poravnave;
41
• Javno trgovanje z ameriški depozitnimi računi je kontrolirano s strani U.S. Securities and Exchange commission (SEC);22
• Nekateri institucionalni investitorji so omejeni na vrednostne papirje, ki kotirajo na določeni borzi, pri čem se jim z depozitnimi računi možnosti bistveno povečajo.
Poznamo depozitne račune s porokom in brez, čeprav se danes le redko ustanavljajo brez poroka. Poroški depozitni računi so lahko izdani na več nivojih in na različnih tržiščih, ki ga izda depozitar, postavljen s strani podjetja s pogodbo. Glavne razlike med nivoji so, da se depozitni računi na prvem nivoju trgujejo preko OTC trgovanja in predstavljajo najenostavnejšo obliko. Prvi nivo je tudi najhitreje rastoči. Podjetja, ki želijo kotirati na ameriških borzah, zbirati kapital ali prevzemati z vrednostnimi papirji, uporabljajo drugi in tretji nivo depozitnih računov. Posledično ta dva nivoja, še posebej tretji, zaradi zbiranja kapitala, privabita veliko število ameriških vlagateljev. Globalnim depozitnim računom je omogočeno, da zbirajo kapital na več tržiščih hkrati. Bank of New York je danes največji depozitar ameriških in globalnih depozitnih računov na svetu. Podjetje JP Morgan pa je ustanovilo prvi ADR leta 1927, da bi Ameriškim vlagateljem omogočil investirati v britansko podjetje Selfridge. Posamezne delnice tujega podjetja, ki ga predstavlja ADR se imenujejo ADS (American Depositary Shares). Bank of New York vodi analizo 66. depozitnih računov podjetij, ki prihajajo iz Kitajske. Kotirajo na ameriških tržiščih in so tako na voljo investitorjem za razširitev njihovega portfelja. V nadaljevanju si jih bomo nekaj pogledali. Aluminium Corporation of China aluminijev oksid in primarni aluminij v Ljudski republiki Kitajski. Glavna sredstva podjetja so štiri tovarne za pridelavo aluminijevega oksida in primarnega oksida, dve aluminijevi rafineriji, talilnica primarnega aluminija in raziskovalni inštitut. Podjetje kotira na New Yorški borzi pod oznako ACH, v industriji industrijskih kovin.
22 SEC opravlja nadzor nad trgovanjem z vrednostnimi papirji v ZDA. V Sloveniji za to skrbi Agencija za trg vrednostnih papirjev – ATVP.
42
SLIKA 10: GIBANJE TEČAJA DELNICE ALUMINIUM CORPORATION OF CHINA
Opomba: - spodnji graf prikazuje promet delnic Vir: Yahoo! Finance Dvoletni slika prikazuje prepolovitev vrednosti delnice v aprilu in maju 2004, čemur so sledila nekoliko večja nihanja tečajev med 50$ in 70$. V zadnjem času je delnica prebila mejo 70$, graf pa nakazuje nadaljnjo rast. China Telecom Corporation, kot že ime samo pove, sodi v telekomunikacijski sektor in se ukvarja s telefonijo in temu sorodnimi storitvami. Navzoče je v 10. provincah na Kitajskem. Prav tako kotira na New Yorški borzi, pod oznako CHA.
43
SLIKA 11: GIBANJE TEČAJA DELNICE CHINA TELECOM CORPORATION
Opombe: -spodnji graf prikazuje promet delnic Vir: Yahoo! Finance Delnica kotira na NYSE od novembra 2002, graf pa prikazuje njeno gibanje v zadnjih dveh letih. Tudi ta delnica je v začetku leta izgubila veliko vrednosti in se od takrat giba med 30$ in 40$. V letu 2005 je delnica izgubila 5%. China Medical Technologies (CMED) je podjetje, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo medicinskih pripomočkov s poudarkom na izdelavi ultrazvokov za zdravljenje raka in tumorjev na Kitajskem. Iz grafa je razvidno, da je novejša delnica na NASDAQ-u, ki pa je od svoje uvrstitve na borzo, 15. avgusta 2005, doživela hiter vzpon. Delnica se je samo v štirih mesec več kot podvojila
44
SLIKA12: GIBANJE TEČAJA DELNICE CHINA MEDICAL TECHNOLOGIES
Opombe: -spodnji graf prikazuje promet delnic Vir: Yahoo! Finance Pri analizi depozitnih računov smo ugotovili, da imajo veliko prednosti pred direktnim investiranjem v tujino. Kljub temu moramo omeniti, da gre pri tem za investiranje v tuje podjetje. Čeprav je za podjetje, ki kotira tudi na tujih borzah, lažje dobiti informacije, so le-te najpopolnejše v lokalnem jeziku. To predstavlja določeno oviro v primeru kitajščine. Zraven tega se pri investiciji v depozitne račune moramo zavedati, da investiramo v posamezna podjetja in je pri tem pomembna dobra analiza naših odločitev. To pomeni, da so investicije v posamezna kitajska podjetja primernejša za bolj izkušene investitorje, ki znajo samostojno ali s pomočjo finančnega svetovalca analizirati podjetje in pri tem ugotoviti razloge za nakup. 5.2.2 Preko tujih vzajemnih skladov in investicijskih skladov kotirajočih na tujih borzah Naslednja možnost za investiranje na kitajski trg je preko tujih vzajemnih skladov ali zaprtih investicijskih skladov. Sam namen investiranja se pri obeh možnost bistveno ne razlikuje, kljub temu pa obstajajo med njima razlike. Glavne razlike med vzajemnim in zaprtim investicijskim skladom povzemamo po Kleindienstu (2001, 440-441):
45
TABELA 11: RAZLIKE MED VZAJEMNIM IN ZAPRTIM INVESTICIJSKIM SKLADOM
Vzajemni investicijski sklad Zaprti investicijski sklad Z delnicami vzajemnih skladov se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Vlagatelj, ki želi prodati (kupiti) delnico zaprtega sklada, mora dati ponudbo (povpraševanje) na borzi, kjer se trguje z delnicami zaprtih investicijskih skladov.
Nakupna in prodajna cena delnic odprtih investicijskih skladov sta vedno enaki čisti vrednosti sredstev sklada na delnico. Odšteje se samo vstopna ali izstopna provizija, ki jo upravitelj sklada običajno zaračunava.
Tečaji delnic zaprtih investicijskih skladov se vsakodnevno spreminjajo na osnovi ponudbe in povpraševanja tržnih udeležencev. Posledica tega je, da lahko odstopajo od čiste vrednosti sredstev sklada na delnico za nekaj odstotkov navzgor ali navzdol.23
Število izdanih enot premoženja se spreminja vsakodnevno na osnovi povpraševanja in ponudbe vlagateljev. Investitorji namreč enote premoženja VS kupujejo in prodajajo neposredno od družb za upravljanje. Če v določenem obdobju investitorji kupijo več (manj) enot premoženja VS, kot jih prodajo, se število enot premoženja poveča (zmanjša).
Število delnic, ki jih izdajo zaprti investicijski skladi, je stalno, poveča pa se lahko le občasno, če se upravitelj sklada odloči za izvedbo nadaljnje javne ponudbe delnic. S tega vidika so zaprti skladi podobni ostalim delniškim družbam.
Naložbe, ki jih imajo VS v svojem portfelju, so večinoma tržljive. Z njimi se lahko trguje na organiziranem trgu.
Zaprti skladi imajo lahko v svojem portfelju tudi pomemben del netržljivih naložb (s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu kapitala).
Vlagatelj ob nakupu točk sklada plača vstopno provizijo, ob prodaji pa izstopno provizijo.
Vlagatelj ob nakupu ali prodaji delnice plača provizijo borznemu posredniku, ta pa je običajno nižja od provizije, ki nastane ob nakupu ali prodaji točk VS.
Upravitelji vzajemnih skladov so močno motivirani za doseganje uspešnosti pri upravljanju premoženja, saj tako lažje pridobijo nove stranke.
Motivacija upraviteljev zaprtih skladov za uspešno upravljanje premoženja je nekoliko manjša kot v primeru VS.
Tveganje investiranja v zaprti investicijski sklad je večje od tveganja pri investiranju v vzajemni sklad z enako sestavo premoženja. Vir: Kleindienst (2001, 440 – 441) Investitor se mora tako na podlagi svojih želja odločiti, katera oblika sklada je zanj primernejša. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj investicijskih in vzajemnih skladov in jih na kratko opisali. 23 Običajno se v tujini trguje z zaprtimi investicijskimi skladi z diskontom, ki znaša med 10% in 20%, kar pomeni, da je tečaj toliko nižji, kot znaša čista vrednost sredstev na delnico.
46
Primeri investicijskih skladov osredotočenih na Kitajsko, ki kotirajo na New Yorški borzi vrednostnih papirjev:
• The Greater China Fund24 (GCH) – deluje kot zaprti investicijski sklad z investicijami pretežno na Kitajskem. Njihov investicijski portfolio zajema investicije v avtomobilsko industrijo, konglomerate, elektroniko, finance, energijo, telekomunikacije, transport, blago široke potrošnje, nepremičnine in tehnologijo. Sklad upravlja Baring Asset Management (Asia), Ltd. in je bil ustanovljen leta 1992. Sklad investira vsaj 65% sredstev na kitajsko in Hong konško borzo, prav tako pa investira v kitajska podjetja, ki kotirajo na drugih borzah. Sklad je omejen s 25% svojih sredstev v eni industriji.
• The China Fund Inc.25 (CHN) – deluje kot zaprti investicijski sklad, katerega cilj je
dolgoročni kapitalski donos z investiranjem v podjetja s sredstvi, investicijami, proizvodnjo, trgovanjem ali drugim poslovanjem s Kitajsko. Sklad investira vsaj 80% svojih sredstev na Kitajsko. Najbolj zastopani so sektorji industrije, informacijske tehnologije, blaga za široko potrošnjo, surovin, telekomunikacij, finančni, zdravstvo, energija in drugi. Sklad je bil ustanovljen aprila 1992, njegov investicijski svetovalec pa je Martin Curie, Inc.
• Templeton Dragon Fund26 (TDF) – deluje kot zaprti investicijski sklad, ki primarno
investira v kitajska podjetja. Investira v podjetja, ki delujejo v različnih sektorjih, med drugim v bančništvu, računalništvu, kapitalskih trgih, distribucija, elektronska oprema in instrumenti ter letalski sektor. Sklad je bil ustanovljen leta 1994 in ga upravlja Templeton Asset Management Ltd.
TABELA 12: PRIMERJAVA DONOSOV INVESTICIJSKIH SKLADOV
Sklad 3 mesece YTD* 1. leto 3. leta 5. let The Greater China Fund -10,72 -2,72 -7,10 20,71 15,37 The China Fund 2,06 -21,15 -14,16 30,02 28,15 Templeton Dragon Fund 1,92 10,54 12,97 34,08 26,79 Opombe: YTD – Year to Date Vir: Bloomberg Že samo primerjava teh treh skladov nam pokaže, kako velike razlike lahko nastanejo v donosnosti skladov, ki investirajo v enako državo. Kljub temu, da imajo borzna gibanja nek 24 Vir: http://www.greaterchinafund.com/. 25 Vir: http://www.chinafundinc.com/. 26 Vir: http://www.templeton.com/.
47
trend, lahko opazimo, do kako velikih razlik prihaja. Tako je bila v zadnjem letu investicija v sklad Templeton Dragon kar za 31,6% bolj donosna, kot investicija v The China Fund. Prav tako je velika razlika samo v zadnjih treh mesecih med skladoma The China Fund in The Greater China Fund. Nekaj vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, smo omenili že v prejšnjem poglavju. V tujini je število vzajemnih skladov s poudarkom na Kitajski še toliko večje. Velika večina večjih investicijskih hiš ali bank je ustanovila svoj vzajemni sklad, ki investira na Kitajsko. Najstarejši so bili ustanovljeni pred več kot desetimi leti, njihova ponudba pa se hitro veča. V zadnjih letih, od kar so tečaji na kitajskem spet začeli pridobivati na vrednosti, se je število vzajemnih skladov in povpraševanje vlagateljev še toliko bolj povečalo. Prav tako lahko v prihodnosti pričakujemo večje zanimanje vzajemnih skladov za investiranje na Kitajskem, še posebej tistih, z bolj tvegano politiko investiranja. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj tujih vzajemnih skladov, ki so osredotočeni na Kitajsko27:
• JF Great China – Cilj sklada je doseči dolgoročno donosnost kapitala z investiranjem pretežno v Ljudsko republiko Kitajsko, Hong Kong in Tajvan.
• Fidelity Greater China Fund – Sklad investira predvsem v delnice, ki kotirajo na
borzah Hong Konga, Kitajske in Tajvana.
• Matthews China Fund – Sklad samo za Kitajsko, ki investira v podjetja celinske Kitajske, ki kotirajo na borzah v Šanghaju, Shenzhenu in Hong Kongu.
• Guinness Atkinson China & Hong Kong Fund – Cilj sklada je dosegati dolgoročno
rast kapitala z investiranjem v delnice Kitajskih in Hong konških podjetij.
• AlianceBernstein Greater China '97 Fund – Sklad se je prav tako osredotočil na Kitajsko predvsem v hitro rastoče sektorje kot so tehnologija, telekomunikacije, informacijska tehnologija in infrastruktura.
• Columbia Newport Greater China Fund – Prav tako investira vsaj 80% svojih
sredstev v podjetja s primarnimi aktivnostmi na celinski Kitajski.
• US Global Investors China Region Opportunity Fund – Cilj sklada je doseči zvišanje vrednosti kapitala zaradi gospodarske rasti na Kitajskem, Hong Kongu, Singapurju in Tajvanu.
27Vir: China Funds Research
48
• Alger China-U.S. Growth Fund – Novejši sklad, ki ne investira samo na Kitajsko, ampak tudi v Hong Kong, ZDA in druga azijska ali multinacionalna podjetja, ki jim bo koristila kitajska ekonomska ekspanzija.
49
5.3 Katera oblika investiranja je najprimernejša za posameznega investitorja? V 4. poglavju smo prikazali, da ima investitor, ki želi vlagati na kitajski trg vrednostnih papirjev, več možnosti, kako lahko svoj portfelj razširi tudi na kitajski trg. Pri tem je razumljivo, da vse oblike niso enako primerne za vse investitorje in da se morajo investitorji odločiti za obliko, ki je najbolj primerna njihovim željam, zmožnostim in znanju o trgovanju z vrednostnimi papirji na domačem, tujih ali kitajskem trgu. Vlagatelje bi lahko razdelili po različnih kriterijih glede na najprimernejšo obliko investiranja. Prvi kriterij selekcioniranja vlagateljev bi lahko predstavljalo znanje, ki ga le-ti imajo o trgovanju z vrednostnimi papirji in vlaganjem na nerazvite trge. Investitorji s potrebnim znanjem in izkušnjami se bodo tako v večjem številu odločali za samostojno analizo trga in investicijskih priložnosti. Pri tem bodo s svojim znanjem in metodami, pridobljenim na drugih trgih, poizkušali premagati indekse na Kitajskem trgu vrednostnih papirjev. Ti investitorji bodo tako kupovali delnice podjetij, na podlagi predčasnih analiz. Ravno zaradi tega je za njih nakup kitajskih delnic preko depozitnih računov veliko bolj primeren in jih bodo v večji meri uporabljali. Na drugi strani imamo vlagatelje, ki nimajo potrebnega znanja ali časa za analizo posameznih delnic, imajo pa željo investiranja na kitajski trg bodisi zaradi možnosti višjih donosov bodisi zaradi razpršitve njihovega portfelja. Ti bodo sami ali s pomočjo finančnega svetovalca izbrali sebi najbolj primeren vzajemni ali investicijski sklad, ki so za njih bolj primerni. S tem bodo seveda omejeni na naložbeno politiko sklada, ki so ga izbrali, ampak bo njihovo premoženje upravljal strokovnjak, ki vsakodnevno spremlja gibanja na svetovnih trgih. V primeru sprememb vlagateljevih želja ali ciljev lahko še vedno proda točke sklada in/ali začne vlagati v drugega. Prav tako bi lahko vlagatelje razdelili glede na količino denarja s katerim želijo vstopiti na kitajski trg. Strokovna literatura priporoča, da se za visoko tvegane naložbe, kar porajajoči trgi in s tem Kitajska so, nameni do maksimalno 30% investitorjevih sredstev. Če pri tem upoštevamo še nasvet borznikov, da je na nerazvite trge, zaradi višjih stroškov, smiselno direktno vstopati z minimalno 1. milijonom tolarjev, lahko investitorje razdelimo na tiste, ki bodo na Kitajski trg investirali postopoma in tiste, ki že imajo potreben kapital. Vzajemni skladi predstavljajo najprimernejšo obliko vstopa na kitajski trg vrednostnih papirjev s postopnim, največkrat mesečnim, vlaganjem. Kot že omenjeno, je možnost postopnega vlaganja in s tem tudi razpršitev portfelja tudi največja prednost vzajemnih skladov. S tem se omogoči vsakemu vlagatelju, da s še tako malimi zneski, kot je vrednost točke sklada, obročno varčuje na kitajskem trgu. Za vlagatelje, ki že imajo določeno količino kapitala za investiranje, pride vplačilo v vzajemni sklad prav tako v poštev, vendar imajo oni dodatno možnost direktnega investiranja v kitajska podjetja. Od velikosti kapitala je odvisno, v koliko podjetij je za posameznega investitorja smiselno investirati. V tem primeru se lahko investitor posvetuje z borznim strokovnjakom in
50
kapital investira po njegovih priporočilih. Tako bo investitor z 20. milijoni tolarjev veliko bolj razpršil svoje premoženje, kot nekdo, ki investira 5 milijonov tolarjev. Pomembno je upoštevati stroške vseh transakcij, saj kot smo ugotovili, je investiranje na nerazvitih trgih dražje, kot na razvitih. Prav zaradi višjih stroškov trgovanja je aktivno trgovanje na nerazvitih trgih še toliko bolj tvegano, saj lahko s prepogostimi nakupi in prodajami hitro izničimo težko pridobljene donose. Tako je za večino ljudi najlažje, da svoja sredstva investirajo v vzajemni ali investicijski sklad in pustijo naj se z investiranjem ukvarjajo upravljavci skladov.
51
6 SKLEP Kitajska se v zadnjem desetletju vedno pogosteje omenja med ostalimi velesilami na svetu. Konec 70. let je začela počasi uvajati reforme in tako iz tipično komunistične države začela odpirati svoje gospodarstvo navzven. S tem ni samo oživela gospodarstva v državi, ampak se tudi mednarodno povezala z ostalimi državami. Kitajska gospodarska rast je bila vse od začetka 80. let neverjetno visoka, saj je presegala 9% letno. Tako dolgo obdobje visoke rasti nam nakazuje potencial, ki ga je imela že kot komunistična država, a jo je zaviral sistem. Zelo pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva igrajo neposredne tuje investicije, ki so strmo porasle na začetku 90. let in se ohranile na visokih ravneh vse do danes. Tudi v prihodnosti lahko pričakujemo veliko neposrednih tujih investicij, ki jih vzpodbujajo cenena delovna sila in velike zaloge surovin. Šanghajska in shenzhenska borza vrednostnih papirjev sta pod konstantno rastjo prometa in kotirajočih podjetij. Kljub temu, da še vedno ne moreta konkurirati Hong konški in tajvanski borzi vrednostnih papirjev, pridobivata na pomenu za razvoj kitajskega trga vrednostnih papirjev. Predvsem šanghajska borza dosega zelo visok promet in je postala dober konkurent Hong konški, kot največji borzi na Kitajskem. Kot glavne prednosti investiranja na kitajski trg smo omenili potrebno razpršitev naložb, ki je priporočljiva za vsakega preudarnega vlagatelja. Zraven tega smo ugotovili pozitivne učinke visoke gospodarske rasti in odpiranja kitajskega gospodarstva za tuje investitorje. Vse to lahko ima pozitivne posledice na gibanje delniških tečajev. Med slabosti štejemo višje stroške investiranja na kitajski trg, saj je to značilno za vse porajajoče se trge. K temu smo dodali tudi oteženo pridobivanje informacij, ki je bistvenega pomena pri investiranju. Kot slabost smo omenili še omejenost investiranja na izbrana podjetja, tako da investitor ne more izbirati med vsemi, ki kotirajo na kitajski borzi. Pri analiziranju prednosti in slabosti smo ugotovili, da omogoča investiranje na Kitajsko tudi velike priložnosti. Z gospodarsko rastjo največ pridobijo podjetja, ki lahko povečajo svoje prihodke in posledično dobiček. Uspešnost poslovanja se skozi čas odrazi tudi na delniških tečajih in zelo uspešna podjetja lahko dosežejo visoko rast tečaja. Težjo dostopnost do informacij lahko bolj izkušeni vlagatelji uporabijo v svojo korist in s tem dosežejo nadpovprečno visoke donose. Ne glede na to, ostajajo porajajoči se trgi velika priložnost za vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti nekoliko večje tveganje. Vlagateljem so danes na voljo različne oblike vlaganja na Kitajsko, tako da lahko izberejo sebi najbolj primerno, naj gre to za posredno ali neposredno. Z dolgoročnim vlaganjem lahko tveganje bistveno zmanjšajo in dosežejo visok donos. Nevarnosti investiranja na Kitajsko zajemajo predvsem politično in valutno tveganje, majhna likvidnost ter sprememba davčne zakonodaje. Vlagatelj v Sloveniji lahko investira na Kitajsko na več različnih načinov. Čeprav direktno investiranje preko slovenskih borzno-posredniških hiš trenutno še ni možno, obstaja veliko možnosti kako vstopiti na kitajski trg. Za manj izkušene vlagatelje je tako najenostavnejša oblika, da izberejo vzajemni sklad s primerno naložbeno strategijo. V Sloveniji je na
52
razpolago že kar nekaj regijsko opredeljenih vzajemnih skladov, ki vlagajo izključno na hitro razvijajoče se trge, Azijo in Kitajsko. V tujini je ponudba takšnih skladov še veliko večja, tako da lahko vsak investitor najde sebi primernega. V kitajska podjetja lahko investiramo tudi na drugih borzah v tujini. Največja ponudba podjetij je na ameriških, evropskih in razvitih azijskih, kot so tokijska, Hong konška, tajvanska in singapurska. Investiramo lahko v investicijske sklade, ki kotirajo na teh borzah in vlagajo v kitajska podjetja. Prav tako je možno preko teh borz investirati direktno v določeno kitajsko podjetje. To nam omogoča investiranje v depozitne račune, ki so vrednostni papirji tujih podjetij. Z depozitnimi računi se izognemo številnim slabostim investiranja na tuji trg in s tem zmanjšamo tveganje. V diplomskem delu smo potrdili trditve, ki smo jih imeli pred raziskavo. Kitajski trg vrednostnih papirjev postaja vedno bolj zanimiv za tuje investitorje, kar je možno opaziti v rasti prometa tujih vlagateljev in delnic B, ki so namenjene tudi nerezidentom Kitajske. Kljub temu pa se moramo zavedati, da se borzni tečaji ne gibljejo samo v eni smeri in da gospodarska rast ni dovolj, da bi tečaji le pridobivali na vrednosti. To je bilo možno opaziti predvsem v zadnjih letih, ko je kitajsko gospodarstvo vzdrževalo visoke stopnje rasti, delniški tečaji pa so stagnirali ali celi padali. V zvezi s tem smo potrdili tudi trditev, da naj bo investiranje na kitajski trg dolgoročno, saj takšna strategija bistveno zmanjša tveganje, ki se pojavlja na nerazvitih trgih. Prav tako smo dosegli cilj, ki smo si ga zadali na začetku in potencialnim investitorjem predstavili različne možne načine vlaganja ter analizirali kitajski trg vrednostnih papirjev z vidika prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Vsako investiranje zajema določeno stopnjo tveganja. Kadar pa govorimo o investiranju v delniške družbe na porajajočih se trgih je to tveganje še veliko večje. Ravno zaradi tega morajo investicije na takšna tržišča omogočati tudi nadpovprečno visoke donose, saj se le tako lahko najdejo vlagatelji, ki so pripravljeni sprejeti to tveganje. Tveganje na kitajskem trgu vrednostnih papirjev je veliko večje, kot na ameriških in evropskih borzah, vendar je temu primerna tudi možna stopnja donosa na vložena sredstva. S širitvijo možnih načinov vlaganja in dolgoročno usmerjenostjo se tveganje zmanjšuje in število tujih vlagateljev se konstantno povečuje. Mislimo, da bodo kitajske borze vrednostnih papirjev, ob podpori močnega gospodarstva, hitro pridobivale na pomenu, kitajska podjetja pa v vedno večjem številu pridobivala nove tuje investitorje. Danes se Kitajska omenja kot ena izmed najbolj zanimivih investicij za obdobje naslednjih desetih let in ob že obstoječi ponudbi načinov vlaganja, lahko prav vsak investitor najde sebi primerno naložbo. Že Napoleon je napovedal: "Kitajska je kot speči velikan. Pustimo jo ležati in počivati v miru, kajti ko se bo zbudila, bo presenetila svet." Mislimo, da se danes že ves svet zaveda, da Kitajska ne spi več.
53
POVZETEK Kitajska je v zadnjih dveh desetletjih doživela velik gospodarski napredek. Zraven visoke gospodarske rasti, priteka v njo vedno večje število neposrednih tujih investicij. Spremembe na vseh področjih kitajskega gospodarstva so pustile posledice tudi na trgu vrednostnih papirjev. Šanghajska in shenzhenska borza vrednostnih papirjev vedno bolj pridobivata na pomenu in konkurirata borzi v Hong Kongu. Z vlaganjem na kitajski trg vrednostnih papirjev naletimo na številne prednostni in slabosti, ki se pojavljajo tudi na ostalih nerazvitih trgih vrednostnih papirjev. Investitorjem je na voljo vedno več možnosti, kako investirati svoja sredstva na kitajski trg. Tako lahko vsak najde sebi najbolj primerno obliko, naj bo to v obliki vzajemnega ali investicijskega sklada, direktnega vlaganja ali preko depozitnih računov. Glavno vodilo pri investiranju na Kitajskem mora biti dolgoročna usmerjenost s katero lahko bistveno zmanjšamo tveganje, ki se na njem pojavlja. Ključne besede: Borza, Delnice, Gospodarstvo, Investicijski skladi, Investiranje, Kitajska, Vzajemni skladi SUMMARY China has experienced very high economic development over the past twenty years. Together with high economic growth there is a large amount of foreign direct investment flowing in the country. Changes in China's economics have resulted also on stock markets. Shanghai and Shenzhen stock exchange are increasing its power and already represent a competition to Hong Kong stock exchange. Investors on China' stock market come across a lot of advantages and disadvantages which are known also on other emerging market's stock exchange. There is an increase of possibilities for investors to invest their assets on China's market. Investors can choose the most appropriate form for them whether as a mutual or investment fund, direct investment in stocks or depositary receipts. The main guidance for investments in China should be long term orientation which reduces the risk that appears on its market. Key Words: Stock Exchange, Stock, Economics, Investments Funds, Investments, China, Mutual Funds
54
SEZNAM TABEL IN SLIK SEZNAM TABEL: TABELA 1: S&P's TABELA PORAJAJOČIH TRGOV ZA MAREC 2005 TABELA 2: IZVOZ VHODNIH NTI NA KITAJSKO PO REGIJAH/DRŽAVAH V LETU 2003 TABELA 3: NAJPOMEMBNEJŠI TRGOVINSKI PARTNERJI KITAJSKE TABELA 4: POVPREČNO PLAČILO V US$/URO V DOLOČENIH DRŽAVAH LETA 2003 TABELA 5: PODATKI O ŠTEVILU KOTIRANIH PODJETIJ PO SEKTORJIH TABELA 6: 5 NAJVEČJIH PODJETIJ PO TRŽNI KAPITALIZACIJI TRGOVANIH DELNIC TABELA 7: RAZDELITEV INDEKSOV NA ŠANGHAJSKI BORZI TABELA 8: 5 ČLANOV BORZE Z NAJVEČJIM PROMETOM V LETU 2004 TABELA 9: PREGLED POMEMBNEJŠIH PODATKOV SHENZHENSKE BORZE TABELA 10: PREGLED DELNIC B NA SHENZHENSKI BORZI TABELA 11: RAZLIKE MED VZAJEMNIM IN ZAPRTIM INVESTICIJSKIM SKLADOM TABELA 12: PRIMERJAVA DONOSOV INVESTICIJSKIH SKLADOV SEZNAM SLIK: SLIKA 1: GIBANJE NTI MED LETOM 1983 IN 2004 SLIKA 2: LETNA RAST BDP- JA KITAJSKE SLIKA 3: IZVOZ, UVOZ IN TRGOVINSKA BILANCA KITAJSKE SLIKA 4: GIBANJE INDEKSA DELNIC B NA ŠANGHAJSKI BORZI SLIKA 5: GIBANJE INDEKSA DELNIC B NA SHENZHENSKI BORZI SLIKA 6: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA MP-ASIA.SI IN INDEKSA SBI 20 SLIKA 7: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA REIFFEISEN–EURASIEN-AKTIEN IN INDEKSA SBI 20 SLIKA 8: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA SGAM – EQUITIES CHINA IN INDEKSA SBI 20 SLIKA 9: RAST PROMETA IN ŠTEVILA DELNIC TRGOVANIH PREKO DEPOZITNIH RAČUNOV SLIKA 10: GIBANJE TEČAJA DELNICE ALUMINIUM CORPORATION OF CHINA SLIKA 11: GIBANJE TEČAJA DELNICE CHINA TELECOM CORPORATION SLIKA12: GIBANJE TEČAJA DELNICE CHINA MEDICAL TECHNOLOGIES
55
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ADR – American Depositary Receipts BDP – Bruto Družbeni Proizvod ETF – Exchange Traded Funds DR – Depositary Receipts GMT – Greenwich Mean Time LRK – Ljudska Republika Kitajska NTI – Neposredne Tuje Investicije NYSE – New York Stock Exchange OTC – Over-The-Counter P/E – Price / Earnings REA – Raiffeisen-Eurasien-Aktien RMB – Renminbi SEC - Securities and Exchange Commission SSE – Shanghai Stock Exchange SZS – Shenzhen Stock Exchange S&P's – Standard & Poor's VS – Vzajemni Sklad YTD – Year-To-Date
56
LITERATURA
1. Aninos, Nicholas. (2005). The world by numbers [online]. Standard & Poor's. Available: [http://www2.standardandpoors.com/spf/pdf/index/worldbynumbers_mar05.pdf]. [05.07.05].
2. CIIC. 2005. Statistical communique of the People's Republic of China on the 2004 national economic and social development. China internet information center [online]. [20.03.05]. Available: [http://www.china.org.cn/e-company/05-03-20/page050102.htm]. [05.07.05].
3. Columbia Encyclopedia. 2005. China. Encyclopedia.com [online]. Available: [http://www.encyclopedia.com/searchpool.asp?target=china]. [05.07.05].
4. Heakal, Reem (30.07.03). What Is An Emerging Market Economy?. Investopedia.com [online]. 10 odstavkov. Available: [http://www.investopedia.com/articles/03/073003.asp]. [05.07.05].
5. IMF – International Monetary Fund. 1994. Economic Reform In China. Occasional Paper #114.
6. Invest in China. 2004. Statistics of FDI from Selected Countries/Regions for 2003. Invest in China [online]. [22.9.2004]. Available: [http://www.fdi.gov.cn/common/info.jsp?id=ABC00000000000017049]. [13.7.05].
7. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor:EPF. 8. Kleindienst, Robert. 2001. Varčevanje v domačih in tujih delnicah. Ljubljana: GV
Založba. 9. MaBiCo (12.04.2005). China Q1 actual FDI up 0.48 pct yr-on-yr, contracted FDI up
4.5 pct. MaBiCo. [online]. 2 odstavka. Available: [http://www.mabico.com/en/news/20050412/foreign_exchange/article20443/]. [13.7.05].
10. Morais, Richard C. (14.11.03). Casting A Cold Eye On China's BDP Numbers. Forbes. [online]. 14 odstavkov. Available: [http://www.forbes.com/2003/11/14/cz_rm_1114china.html]. [13.7.05].
11. People's Daily Online (18.04.2005). State Council Maps Out Economic Reform Roadmap 2005. People's Daily Online. [online] 3 odstavki. Available: [http://english.people.com.cn/200504/18/eng20050418_181540.html]. [13.07.2005].
12. Qian, Yingyi. (1999). The Process Of China's Market Transition (1978-98) [online]. Stanford University. Available: [http://www-econ.stanford.edu/faculty/workp/swp99012.pdf]. [13.07.05].
13. Rijavec, Gregor. 2003. Vpliv vhodnih tujih neposrednih tujih investicij na zunanjo trgovino Kitajske. Ljubljana: EF.
14. Solomon, Robert. 1999. The Transformation Of The World Economy. London: MacMillan Press.
15. Stalk, George in Dave Young. (7.3.2004). How China Gets Our Business. Washington Post [online]. 12 odstavkov. Available: [http://www.bcg.com/news_media/washington_post_stalk.jsp]. [13.7.05].
16. Tršar, Žiga. 2003. Institucionalne spremembe v LR Kitajski med leti 1978 in 2003. Ljubljana: EF.
57
17. UNCTAD. 2002. Foreign Direct Investment [online]. Available: [http://www.unctad.org/Templates/StartPage.asp?intItemID=2527&lang=1]. [13.07.2005].
18. Wikipedia. 2005. China. Wikipedia [online]. [updated 4 July 2005]. Available: [http://en.wikipedia.org/wiki/China]. [05.07.05].
19. World Bank. 2005a. China Economic Indicators. World Bank [online]. [31.05.05]. Available: [http://www.worldbank.org.cn/English/Content/ChinaEI.pdf]. [13.7.05].
20. World Bank. 2005b. China Quaterly Update. World Bank [online]. [April 2005]. Available: [http://www.worldbank.org.cn/English/Content/cqu04-05-en.pdf]. [13.7.05].
58
VIRI 1. Banka Slovenije. Available: [http://www.bsi.si/], 22.12.2005. 2. Bank of New York ADR. Available: [http://www.adrbny.com/], 22.12.2005. 3. Bloomberg. Available: [http://www.bloomberg.com/], 22.12.2005. 4. China B shares in Shanghai and Shenzhen. Available: [http://chinese-school.netfirms.com/Abacus-stocks-China-B-Shares.html], 22.12.2005. 5. China Funds Research. Available: [http://www.china-fund.com/funds.asp?WID=7], 22.12.2005. 6. Import Administration: Expected wages of selected non-market economy countries. Available: [http://ia.ita.doc.gov/wages/03wages/110805-2003-Tables/03wages-110805.html], 22.12.2005. 7. Investicijski sklad The Greater China Fund. Available: [http://www.greaterchinafund.com/], 22.12.2005. 8. Investicijski sklad The China Fund. Available: [http://www.chinafundinc.com/], 22.12.2005. 9. Investicijski sklad Templeton Dragon Fund. Available: [http://www.templeton.com/], 22.12.2005. 10. JPMorgan ADR Group. Available: [http://www.adr.com/], 22.12.2005. 11. Ljubljanska borza Available:[http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=461&sid=yPyCrDemSbBRA6OXyPyCrDemSbBRA6OX], 22.12.2005. 12. MSN Money. Available: [http://moneycentral.msn.com/home.asp], 22.12.2005. 13. Poslovni dnevnik Finance Available: [http://www.finance-on.net/skladi.php], 22.12.2005. 14. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Available: [http://eu.dosegplus.si/], 22.12.2005. 15. Tovarna podjemov. Available: [http://212.93.235.9/tp/], 22.12.2005. 16. Vzajemci.com Available: [http://www.vzajemci.com/], 22.12.2005. 17. Vzajemni sklad MP-ASIA.SI. Available: [http://www.mp-asia.si], 22.12.2005.
59
18. Vzajemni sklad Raiffeisen-Eurasien-Aktien. Available: [http://www.rcm.at/en/a0000/a3000/a3001.html?countryId=SLO&fondsId=295], 22.12.2005. 19. Vzajemni sklad SGAM Fund – Equties China. Available: [http://www.sgam.com/other/index.asp?rub=ficprod&srub=&CodeIsin=LU0066757435], 22.12.2005.
