POSLOVNI BONTON - BB.sisodobni bonton ter norme vzpostavljanja in ohranjanja medsebojnih odnosov. Z razvojem družbe se spreminjajo tudi navade ljudi. Nekatere vrednote, ki so bile

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Logistično inženirstvo

Modul: Poslovna logistika

POSLOVNI BONTON

Mentorica: dr. Silva Kos Knez Kandidatka: Dijana Antolović

Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.

Kranj, marec 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Silvi Kos Knez za vso pomoč, nasvete in usmeritve pri

pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, prof. slov., ki je mojo diplomsko nalogo

jezikovno in slovnično pregledala.

Zahvaljujem se svoji družini in fantu za vso podporo v času šolanja in v času pisanja

diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi vsem, ki so rešili anketni vprašalni in mi s tem pomagali pri

praktičnem delu diplomske naloge.

IZJAVA

»Študentka Dijana Antolović izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

sem ga napisala pod mentorstvom dr. Silve Kos Knez.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

Za diplomsko nalogo smo izbrali temo poslovni bonton, saj menimo, da se mora

vsaka oseba znati pravilno in olikano obnašati. Na podlagi našega vedenja si mnogi

ustvarijo vtis o nas, zato se moramo v posamezni situaciji obnašati olikano in

primerno. S takšnim ravnanjem lažje dosegamo zastavljene cilje in uspemo v

poslovnem svetu.

V diplomski nalogi želimo predstaviti pomembnost poslovnega bontona, ki ima

danes vse večji pomen. Zavedati se moramo, da v poslovnem svetu niso pomembni

samo znanje, veščine, sposobnosti in izkušnje, ampak tudi videz, obnašanje in

govorica telesa.

Poznavanje in upoštevanje poslovnega bontona je v današnjem času eden

pomembnejših dejavnikov za uspeh posameznika in organizacije, saj se tako lahko

izognemo nepotrebnim prepirom in neprijetnim situacijam. Z vljudnim in družbeno

sprejemljivim vedenjem si lahko odpiramo vrata v svet in ker dober glas seže v

deveto vas, lahko na ta način razširimo dobro ime podjetja in ustvarimo pozitiven

odnos s poslovnimi partnerji in strankami.

Cilj diplomske naloge je raziskati teoretične značilnosti poslovnega bontona in jih

primerjati s poznavanjem poslovnega bontona med rednimi študenti enote Fakultete

za management v Škofji Loki. Spoznali bomo, kakšen mora biti poslovni odnos,

kako se moramo obnašati in komunicirati, kako pomembna je govorica telesa in

osebna urejenost zaposlenih ter kaj je značilno za popoln poslovni obed. Na osnovi

rezultatov ankete bomo ocenili, kako študenti poznajo poslovni bonton, in podali

morebitne predloge za izboljšave.

KLJUČNE BESEDE

- poslovni bonton

- komuniciranje

- obnašanje

- prvi vtis

- poslovna obleka

ABSTRACT

Due to the belief that every person should know how to behave in a correct and

polite manner, the topic chosen for the thesis is business etiquette. Based on our

behaviour many create an impression of us; therefore, polite and correct behaviour

is required in an individual situation. In that way, our set goals are more easily

attained and it is easier to succeed in the business world.

The significance of business etiquette, the importance of which is nowadays

increasing, will be presented in the thesis. It is necessary to be aware that in the

business world not only knowledge, skills, abilities, and experiences are important,

but also appearance, behavior, and body language.

Nowadays, knowledge of and complying with business etiquette is one of the

important factors that can contribute to the success of an individual and

organisation, since it enables us to avoid unnecessary arguments and unpleasant

situations. By behaving in a polite and socially acceptable manner doors into the

world can be open and since a good name is better than riches, this is the way the

reputation of the company can be spread and positive relationship with business

partners and customers initiated.

The aim of the thesis is to research theoretical features of business etiquette and

compare them with the knowledge of business etiquette among full-time students of

the Faculty of Management, unit in Škofja Loka. Business relationship, the manner

of behaving and communicating, the importance of body language, and personal

neatness of employees will be presented, as well as the features of the perfect

business meal. Based on the results of the survey the evaluation of students’

knowledge of business etiquette will be given as well as suggestions for

improvements if needed.

KEYWORDS

- business etiquette

- communication

- behaviour

- first impression

- business dress

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

1.2 CILJI NALOGE ........................................................................................... 1

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 2

1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 2

1.5 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 KAJ JE POSLOVNI BONTON ........................................................................... 3

3 POSLOVNI ODNOS .......................................................................................... 4

4 PREDSTAVITEV IN SLOVO ............................................................................. 6

5 ROKOVANJE .................................................................................................... 7

5.1 NEPRILJUBLJENI STISKI ROK ................................................................. 8

5.2 SIGNALI ROKE – ODPRTA, ZAKRITA ALI DOMINANTNA ....................... 8

6 KOMUNICIRANJE ............................................................................................ 9

6.1 KOMBINIRANJE METOD ........................................................................ 10

7 GOVORICA TELESA ...................................................................................... 11

7.1 MIMIKA OČI ............................................................................................. 12

7.2 MIMIKA UST ............................................................................................ 12

7.3 RAME ...................................................................................................... 13

7.4 GIBI ROK ................................................................................................. 13

7.5 GIBI DLANI, PRSTOV .............................................................................. 14

7.6 GIBI NOG................................................................................................. 14

8 OSEBNA UREJENOST ZAPOSLENIH ........................................................... 15

8.1 MOŠKA POSLOVNA OBLEKA ................................................................ 16

8.2 ŽENSKA POSLOVNA OBLEKA ............................................................... 18

9 POSLOVNI OBED ........................................................................................... 20

9.1 RED ZA MIZO IN NA NJEJ ...................................................................... 20

9.2 VEDENJE ZA MIZO ................................................................................. 21

9.3 PRTIČKI ................................................................................................... 21

9.4 PRIBOR ................................................................................................... 22

10 ANALIZA RAZISKAVE ................................................................................. 24

11 ZAKLJUČEK ................................................................................................ 53

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 55

PRILOGA: ANKETNI VPRAŠALNIK ....................................................................... 56

KAZALO SLIK

Slika 1: Sodila za lepo vedenje ................................................................................. 4 Slika 2: Neverbalna komunikacija ............................................................................. 9 Slika 3: Moška poslovna obleka ............................................................................. 16 Slika 4: Ženska poslovna obleka ............................................................................ 18 Slika 5: Formalna postavitev pribora na mizi .......................................................... 22 Slika 6: Spol anketirancev ...................................................................................... 25 Slika 7: Starost anketirancev .................................................................................. 26 Slika 8: Dokončana izobrazba anketirancev ........................................................... 27 Slika 9: Status anketirancev ................................................................................... 28 Slika 10: Razumevanje pojma poslovni bonton ...................................................... 29 Slika 11: Pridobivanje informacij o poslovnem bontonu .......................................... 30 Slika 12: Zadrega zaradi nevednosti, kako ravnati ................................................. 31 Slika 13: Vpliv poslovnega bontona na delovno klimo v organizaciji ....................... 32 Slika 14: Pomembnost poslovnega bontona za uspeh ........................................... 33 Slika 15: Pozdrav ob vstopu v prostor .................................................................... 34 Slika 16: Poslušanje tujega mnenja pred izražanjem lastnega ............................... 35 Slika 17: Ravnanje v skladu s poslovnim bontonom ............................................... 39 Slika 18: Komuniciranje po telefonu ....................................................................... 42 Slika 19: Trditve o poslovnem bontonu ................................................................... 45 Slika 20: Pomembni dejavniki za dober prvi vtis ..................................................... 47 Slika 21: Pomembnost prvega vtisa za poznejši odnos .......................................... 48 Slika 22: Obvladljivost govorice telesa.................................................................... 49 Slika 23: Mimika obraza kot del govorice telesa ..................................................... 50 Slika 24: Zavedanje študentov o pomembnosti poslovnega bontona ...................... 51 Slika 25: Dodatna seznanitev s poslovnim bontonom ............................................. 52

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pravično razvrščanje ................................................................................ 5 Tabela 2: Metode komuniciranja ............................................................................. 10 Tabela 3: Mimika oči .............................................................................................. 12 Tabela 4: Mimika ust .............................................................................................. 12 Tabela 5: Rame ...................................................................................................... 13 Tabela 6: Gibi rok ................................................................................................... 13 Tabela 7: Gibi dlani, prstov ..................................................................................... 14 Tabela 8: Gibi nog .................................................................................................. 14 Tabela 9: Moška poslovna obleka – pregled značilnosti ......................................... 17 Tabela 10: Ženska poslovna obleka – pregled značilnosti ...................................... 19 Tabela 11: Spol anketirancev ................................................................................. 25 Tabela 12: Starost anketirancev ............................................................................. 25 Tabela 13: Dokončana izobrazba anketirancev ...................................................... 26 Tabela 14: Status anketirancev .............................................................................. 27 Tabela 15: Razumevanje pojma poslovni bonton ................................................... 28 Tabela 16: Pridobivanje informacij o poslovnem bontonu ....................................... 30 Tabela 17: Zadrega zaradi nevednosti, kako ravnati .............................................. 31 Tabela 18: Vpliv poslovnega bontona na delovno klimo v organizaciji .................... 32 Tabela 19: Pomembnost poslovnega bontona za uspeh ........................................ 33

Tabela 20: Pozdrav ob vstopu v prostor ................................................................. 34 Tabela 21: Poslušanje tujega mnenja pred izražanjem lastnega ............................ 35 Tabela 22: Prisotne pozdravljam ............................................................................ 36 Tabela 23: Pri pozdravu se nasmehnem ................................................................ 36 Tabela 24: Med pogovorom gledam sogovornika v oči ........................................... 36 Tabela 25: Do ostalih študentov sem pošten/-a ...................................................... 37 Tabela 26: Do ostalih študentov sem vljuden/-na ................................................... 37 Tabela 27: Pri delu sem pripravljen/-a pomagati ..................................................... 37 Tabela 28: Novega študenta prijazno sprejmem ..................................................... 37 Tabela 29: Nadrejene pozdravljam ......................................................................... 38 Tabela 30: Nadrejene vikam ................................................................................... 38 Tabela 31: Uporabljam besedi hvala in prosim ....................................................... 38 Tabela 32: Sogovornika kličem ob primerni uri ....................................................... 40 Tabela 33: Najprej se predstavim s svojim imenom in priimkom ............................. 41 Tabela 34: Če se pri klicu zmotim, se opravičim ..................................................... 41 Tabela 35: Sogovornika ob klicu vprašam, ali motim .............................................. 41 Tabela 36: Na klic se oglasim prijazno in vljudno ................................................... 41 Tabela 37: Z neprijaznimi sogovorniki ostanem vljuden/-na .................................... 42 Tabela 38: Vračam neodgovorjene klice ................................................................. 42 Tabela 39: Moški prvi pozdravi žensko ................................................................... 43 Tabela 40: Mlajša oseba prva pozdravi starejšo ..................................................... 44 Tabela 41: Starejša oseba prva poda roko mlajši ................................................... 44 Tabela 42: Rokovanje čez mizo je neprimerno in nespoštljivo ................................ 44 Tabela 43: Mlajšo osebo predstavimo starejši ........................................................ 44 Tabela 44: Gospoda predstavimo dami .................................................................. 45 Tabela 45: Neznanca predstavimo znancu ............................................................. 45 Tabela 46: Pomembni dejavniki za dober prvi vtis .................................................. 46 Tabela 47: Pomembnost prvega vtisa za poznejši odnos ....................................... 47 Tabela 48: Obvladljivost govorice telesa ................................................................ 48 Tabela 49: Mimika obraza kot del govorice telesa .................................................. 49 Tabela 50: Zavedanje študentov o pomembnosti poslovnega bontona .................. 50 Tabela 51: Dodatna seznanitev s poslovnim bontonom .......................................... 51

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Dijana Antolović: Poslovni bonton stran 1 od 59

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Že od prvih civilizacij dalje so medsebojni odnosi temelj vsake družbe.

Najosnovnejša pravila so se v družbi obdržala vse do danes in tako izoblikovala

sodobni bonton ter norme vzpostavljanja in ohranjanja medsebojnih odnosov.

Z razvojem družbe se spreminjajo tudi navade ljudi. Nekatere vrednote, ki so bile

včasih cenjene, so danes predmet posmehovanja.

Problem, ki ga želimo raziskati z anketnim vprašalnikom, je znanje o poslovnem

bontonu med študenti menedžmenta. Zanima nas, v kolikšni meri poudarjajo olikano

vedenje, kako se vedejo do ostalih in ali se zavedajo pomembnosti poslovnega

bontona. S to raziskavo bomo dobili odgovor na vprašanje, ali jim je to področje

znano, saj žal šola, ki bi poučevala poslovni bonton, ne obstaja. Zato si moramo

merila v življenju postavljati sami (starši otrokom, učitelji dijakom, profesorji

študentom, direktorji zaposlenim). Vsak posameznik pa iz svojih mladih dni ohranja

veliko navad, ki se izoblikujejo in postanejo del njegove osebnosti. Velikokrat

moramo te navade v življenju opustiti in sprejeti nove.

Večina ljudi, ki se zna olikano obnašati v vsakdanjih situacijah, zna primerno

vedenje izbrati tudi v poslovnem svetu. Če poznamo in obvladujemo sodobna

pravila obnašanja, postanemo na številnih različnih področjih življenja uspešnejši in

samozavestnejši. Vsem, ki se gibljejo v poslovnem svetu, lahko poznavanje

poslovnega bontona olajša poslovne poti in zagotavlja več sproščenosti,

samozavesti in poslovne odličnosti.

1.2 CILJI NALOGE

Cilj teoretičnega dela naloge je seznanitev s pravili in običaji v poslovnem svetu ter

pridobitev koristnih informacij o primerni oliki, vedenju in oblačenju v poslovnem

življenju.

V praktičnem (raziskovalnem) delu smo si zastavili za cilj ugotoviti, kakšno je

trenutno poznavanje in razumevanje poslovnega bontona med rednimi študenti

Fakultete za management, enote v Škofji Loki.

Poleg teh ciljev želimo tudi teoretično preučiti, pregledati obstoječo literaturo o

bontonu in na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika podati morebitne predloge

za izboljšave.



Trditve:

- Študentje v večini nimajo težav pri poznavanju in uporabi poslovnega bontona.

- Poznavanje poslovnega bontona je pomemben dejavnik poslovne uspešnosti.

- Poslovni videz, govorica telesa, odnos do drugih, poslovno komuniciranje in

olikano vedenje pomembno vplivajo na uspešnost v poslovnem svetu.

- Prvi vtis je osnova za poznejše odnose.

- Zanimanje za dodatno izobraževanje o poslovnem bontonu vse bolj narašča.

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA

Anketirali bomo redne študente dodiplomskega študija na Fakulteti za management,

enota Škofja Loka, ki se morajo znati vsak dan obnašati olikano, tako na fakulteti kot

tudi v službi (študentsko delo). Starostno smo se opredelili na celotno populacijo,

vendar pričakujemo največ anketirancev med 20. in 25. letom starosti.

1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Predpostavke:

- Študentje v večini nimajo težav pri poznavanju in uporabi poslovnega bontona.

- Poznavanje poslovnega bontona v domačem in tujem okolju je pomemben

dejavnik poslovne uspešnosti.

- Poslovni videz, govorica telesa, odnos do drugih, poslovno komuniciranje in

olikano vedenje pomembno vplivajo na uspešnost v poslovnem svetu.

- Prvi vtis je osnova za poznejše odnose.

- Zanimanje za dodatno izobraževanje o poslovnem bontonu vse bolj narašča.

Omejitve:

- Pri izvedbi ankete gre samo za skupino rednih študentov Fakultete za

management, enote v Škofji Loki, ki obiskujejo dodiplomski študij (VI/II), smer

management, in ne za celotno populacijo.

- Pomanjkanje lastnih izkušenj v poslovnem svetu.

1.5 METODE DELA

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega (raziskovalnega) dela.

V teoretičnem delu bomo za prikaz trenutnega obstoječega stanja uporabili metodo

deskripcije, kjer gre za postopek enotnega opisovanja dejstev in procesov v družbi

ter njihovih empiričnih potrjevanj odnosov, vendar brez znanstvene razlage in

pojasnjevanja.



V praktičnem (raziskovalnem) delu bomo uporabili empirično (analitično) metodo in

metodo anketiranja. V empirični (analitični) metodi izbrano tematiko preučujemo s

pomočjo anket in intervjujev, ki jih pripravimo vnaprej in nato pridobljene podatke

analiziramo in interpretiramo. Pri metodi anketiranja pa gre za postopek, s katerim

raziskujemo in zbiramo podatke, informacije, stališča in mišljenja o raziskovalnem

predmetu (http://www2.fu.uni-lj.si/personal/ivanko/mseminar/predavanje3.pdf).

2 KAJ JE POSLOVNI BONTON

Beseda bonton je francoskega izvora, sestavljena iz besed »bon«, ki pomeni dober,

in »ton«, ki pomeni ton.

Bonton predstavlja trenutno družbeno sprejemljivo vedenje, ki ga določajo moralne

norme časa in prostora, v katerih živimo. To pomeni, da se pravila bontona

prilagajajo času, saj se vrednote ljudi spreminjajo. Kljub temu pa nekatera pravila

ostajajo nespremenjena že zelo dolgo.

Z upoštevanjem pravil bontona pokažemo spoštovanje do drugih. V poslovnem

svetu je olikano vedenje in gostoljubje pomembno, saj je od našega vedenja v veliki

meri odvisno, ali bo poslovni partner zadovoljen.

Primerno poslovno vedenje je enoten jezik vseh ljudi v poslovnem svetu. Vodi k

medsebojnemu razumevanju, spoštovanju in usklajenosti poslovnih partnerjev iz

različnih delov sveta, ki pripadajo različnim kulturam in izhajajo iz različnega

zgodovinskega, verskega okolja (http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5910

215).

Z lepim vedenjem želimo doseči, da bi nam drugi zaupali in nam bili naklonjeni.

Temeljno vodilo lepega poslovnega vedenja je, da smo do drugih vedno obzirni,

prijazni in spoštljivi.

Pri tem je treba upoštevati naslednje:

- poštenje – naše ravnanje naj bo iskreno in pošteno;

- manire – bodimo nesebični in disciplinirani;

- osebnost – s svojim vedenjem sporočamo svoje vrednote, odnos in mnenje;

- videz – vedno se uredimo po svojih najboljših močeh;

- skrb za druge – nase glejmo z vidika drugih ljudi;

- taktnost – premislimo, preden spregovorimo (Grintal, 2013, str. 10, 11).

Kljub lepemu vedenju nam bonton narekuje, da se v določenih situacijah odločno

postavimo zase in pokažemo svojo pokončnost, neodvisnost in samosvojost.



Slika 1: Sodila za lepo vedenje (Vir: Grintal, 2013, str. 16)

Čim višje je naš položaj v organizaciji in čim več moči imamo, tem pomembneje je,

da smo vljudni, razumevajoči in prilagodljivi, saj moramo biti s svojim vedenjem

zgled drugim zaposlenim (Grintal, 2013, str. 16, 17).

3 POSLOVNI ODNOS

Vikanje je del kulture komuniciranja in izraža spoštovanje do sogovornika. To naj ne

bi bil le privilegij starejših in dolžnost mlajših. Na začetku je treba vikati vsakogar,

zlasti tiste, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu v bolj formalnih okoliščinah.

Če pa nam vsakdanje skupno delo ali stiki dovoljujejo manj formalne odnose, lahko

vikanje z dogovorom spremenimo v tikanje (http://www.bonbon.si/default.

asp?kaj=1&id=5910215).

Pri vseh poslovnih stikih je naslavljanje po imenu oziroma priimku izjemno

pomembno, pa naj gre za nadrejenega in kolege ali pa za poslovne partnerje in

dobavitelje. Prav poimensko naslavljanje daje poslovnim stikom nekaj dobrodošle

osebne note. Seveda pa se moramo poprej obojestransko seznaniti.

Kadar smo med kolegi, pogovor vedno začnemo z osebnim nagovorom. Če se med

seboj tikamo, osebo seveda nagovorimo po imenu. Prav tako se lahko v pogovoru s

poslovnimi partnerji ali dobavitelji, ki so približno enakovredni na hierarhični lestvici,

drug drugemu predstavimo po imenu. Običajno si izmenjamo tudi vizitke, saj ime

marsikdaj preslišimo oziroma ga v istem hipu pozabimo. Prav tako je vizitka s

polnim imenom dobrodošla tudi pri morebitnih kasnejših pisnih stikih (Samide,

2004, str. 139, 140).

Vsakdo ima pravico do naziva, ki ga prejme po končanem študiju na fakulteti in ga

praviloma uporablja v pisni obliki (na vizitkah). Ime, priimek in nazivi so pomembne

vrednote za vsakogar, ki da kaj nase, saj je ime naša najbolj osebna oznaka,



priimek pove, kateri družini, najbolj temeljni enoti človeške družbe, pripadamo,

nazivi pa govorijo o naši izobrazbi in položaju.

Vselej je najprej osebno ali krstno ime in potem priimek. Pred ime pa sodi

vljudnostni naziv (gospodična, gospa, gospod). Uveljavlja se načelo, da

»gospodična« postane »gospa« ob polnoletnosti in ne ob poroki, razen če sama ne

želi drugače (Tavčar, 1997, str. 22).

Pri obnašanju do strank moramo biti zelo previdni, saj s svojim poslovnim

obnašanjem in komuniciranjem:

- vplivamo na podobo podjetja in vodstva;

- ustvarjamo prvi vtis o podjetju in poslovanju;

- vplivamo na mnenje o zaposlenih v podjetju;

- ustvarjamo dobro in prijetno vzdušje;

- vplivamo na oblikovanje zaupanja;

- izkazujemo spoštovanje;

- poskrbimo za dobro počutje.

Če se od nas pričakuje točnost, si moramo zjutraj vzeti dovolj časa, da lahko

pravočasno pridemo v službo kljub morebitnim nepredvidenim dogodkom. Kadar se

dogovorimo za sestanek ob določeni uri, moramo prav tako priti točno, saj bi z

zamudo lahko naredili nedopustno zmedo v sogovornikovem urniku. Poleg tega bi

poslovni partner lahko dobil vtis, da nas ne zanima in da mu posvečamo premalo

pozornosti (Samide, 2004, str. 138, 139).

PREDNOST IMA PRED IZJEME

ženska (dama, gospa,

gospodična, dekle,

sodelavka, kolegica)

moškim (gospodom,

mladeničem, fantom,

sodelavcem, kolegom)

Mlajša dama da prednost

mnogo starejšemu

gospodu.

starejši ali starejša mlajšim ali mlajšo

nadrejeni podrejenim V službenih razmerjih.

neznana oseba znanimi osebami (sorodniki,

prijatelji, znanci)

tujec, gost domačini, domačimi

Tabela 1: Pravično razvrščanje

(Vir: Tavčar, 1997, str. 19)



4 PREDSTAVITEV IN SLOVO

Največkrat nas predstavi gostitelj (tisti, ki nas je povabil) ali kdo od prisotnih

(poslovni partner, mentor, prijatelj). Če je na srečanju po več oseb z dveh strani, na

primer podjetij, predstavljata navzoče največkrat po položaju najvišji med prisotnimi.

Dostikrat ni nikogar, ki bi nas predstavil, zato sami pristopimo k osebi, jo vljudno

pozdravimo in se predstavimo.

Pri predstavljanju velja temeljna prednostna razvrstitev, zato upoštevamo naslednje:

- vedno predstavimo moškega dami;

- vedno predstavimo mlajšo osebo starejši osebi;

- vedno predstavimo podrejene nadrejenim (spol in starost zanemarimo);

- vedno predstavimo prišleka prisotnim;

- svoje sodelavce predstavimo tujim poslovnim partnerjem in strankam;

- vedno predstavimo novega sodelavca drugim sodelavcem;

- goste predstavimo gostitelju;

- če predstavljamo poročen par, najprej povemo ime soproge, nato moževo ime in

skupni priimek;

- če predstavljamo neporočen par, najprej predstavimo damo z imenom in

priimkom, nato še gospoda (Košnik, 2007, str. 102).

Vsako srečanje se začne s pozdravom, ki izraža spoštovanje do sogovornika. S

prijaznim pozdravom pokažemo svojo kulturno raven in vplivamo na razpoloženje na

poslovnem srečanju (Grintal, 2013, str. 22).

Pozdravljanje ni dolžnost, temveč pravica, s čimer potrjujemo, da se poznamo,

izrečemo prijazno besedo in naredimo dober vtis na znance, prijatelje, sorodnike in

kolege.

Oditi brez pozdrava ni ravno olikano, predvsem če odhajamo iz manjše skupine ali

družbe. Če odhajamo vsi naenkrat, je poslavljanje preprosto. Stisnemo roko,

rečemo kakšno ljubeznivo besedo in odidemo. Nikoli pa ne odidemo, dokler se ne

poslovimo od gostitelja, sklicatelja ali vodje sestanka.



5 ROKOVANJE

Rokovanje je pogosto prvi telesni stik v medsebojni komunikaciji in je zelo

pomembno. Rokujemo se ob predstavljanju, spoznavanju, srečanju, slovesu in

čestitanju.

Pri rokovanju upoštevamo prednostno pravilo, kar pomeni, da roko prvi ponudi tisti,

ki ima prednost, torej po položaju višji nižjemu, stranka zaposlenemu, znanec

neznancu, prisotni prišleku, starejši mlajšemu in ženska moškemu.

Moški mora pri rokovanju z drugimi vedno sneti rokavico, ženska pa jo lahko obdrži.

Prav tako mora moški pri rokovanju vedno vstati, za žensko pa to ni obvezno,

čeprav s tem, ko vstane, pokaže spoštovanje do osebe, s katero se rokuje.

Rokovanje mora biti neposredno, čvrsto in prijazno, z desno roko v višini komolcev.

Pravilno je, da se roki prepleteta tako, da s palcem in kazalcem objamemo

sogovornikovo dlan. Ponujeno roko stisnemo, zmerno in ne predolgo, vendar trdno,

da vlivamo občutek zanesljivosti. Stisk roke traja le nekaj sekund, človeka pa pri tem

gledamo v oči. Z rokovanjem pokažemo svojo samozavest, profesionalnost in

položaj, zato lahko mehka in mlahava roka pomeni, da smo zaprti vase, negotovi in

ne izražamo veliko energije. V nasprotju s tem pa premočan stisk roke lahko kaže

na to, da smo agresivni.

Rokovanje s cigareto v roki ali z roko v žepu je znak slabe vzgoje in nespoštovanja

tistih, s katerimi se rokujemo (Grintal, 2013, str. 26–29).

SPODOBI SE

- Ob pozdravu vstanemo (izjema so starejše šibke osebe).

- Ko vstanemo, zapnemo jopič/suknjič.

- Pri pozdravnem poljubu ustnic ne prislonimo na lice.

- Podrejeni pozdravi nadrejenega.

- Mlajši pozdravi starejšega.

- Gospod pozdravi damo.

NE SPODOBI SE

- Preveč izčrpno odgovoriti na vprašanje, kako se počutimo.

- Dotakniti se z ustnicami hrbta roke pri poljubu.

- Mlahav ali premočan stisk roke.

- Pozdrav s poljubom, pri katerem se ustnice in lice dotaknejo (Schneider - Flaig,

2010, str. 22).



5.1 NEPRILJUBLJENI STISKI ROK

Med stiske rok, ki jih pozdravljena oseba običajno ne sprejme najbolje, sodijo:

1. premočan stisk roke, ki nam drobi prste (razen palca); to bolečino občutijo zlasti

tisti, ki nosijo prstane;

2. ohlapen stisk roke, ko oseba, ki pozdravlja, prime zgolj konice prstov drugega.

To lahko predstavlja namerno izkazovanje lastne večvrednosti, ki naj bi

nakazovala na zaničevanje in podcenjevanje;

3. iztegnjena, mlahava roka brez vsakršne napetosti, ki daje vtis mrtve ribe, kar

deluje še posebej neprijetno takrat, kadar ima ta oseba vlažne in mrzle roke;

4. opazno površen stisk roke pomeni strah in gre za zadržanega človeka, ki se boji

drugih, sveta na splošno in celo samega sebe (Schneider - Flaig, 2010, str. 32).

5.2 SIGNALI ROKE – ODPRTA, ZAKRITA ALI DOMINANTNA

1. Pri odprtem gibu roke oseba, ki pozdravlja, odpre svojo dlan, s čimer vzbudi

zaupanje, saj sporoča, da ničesar ne skriva. Druga oseba lahko ponudbo

sprejme ali zavrne. Kdor drugemu ponudi roko, je ne sme prehitro umakniti, saj

to lahko deluje preveč napadalno in vzbuja vtis, da bi ponudbo raje vzel nazaj,

zato moramo pustiti drugemu vsaj dve sekundi časa za razmislek.

2. O zakritem gibu roke govorimo takrat, ko osebi, ki nam stoji nasproti, pridržimo

hrbet dlani. S tem izzovemo sum, da želimo drugemu nekaj prikriti.

3. O dominantnih gibih roke govorimo takrat, ko z roko potujemo od zgoraj navzdol,

s čimer pokažemo napetost in omejimo svobodo gibanja. Tisti, ki naredi tak gib

roke (zavedno ali nezavedno), izvaja pritisk, ki na nekatere ljudi deluje močneje,

na druge pa skoraj nič (Schneider - Flaig, 2010, str. 32, 33).



6 KOMUNICIRANJE

Pojem komuniciranje pomeni sporazumevanje, ki je lahko ustno ali pisno, prelito na

papir ali napisano na računalnik. Komuniciramo lahko z besedami, nebesedno (s

kretnjami in gestami) ali s slikami in znaki.

Pri komuniciranju gre za izmenjavo mnenj, posredovanje informacij, argumentiranje

predlogov in vzpostavljanje stikov med osebami. Komuniciranje bi lahko opisali kot

eno osnovnih dejavnosti, ki se odvija med ljudmi. V poslovnem svetu se odvija

znotraj vsake organizacije in v povezavi z zunanjim svetom. Komuniciranje je

sposobnost oblikovanja, usklajevanja in povezovanja, ki se razvija (Kosi, Rom,

2009, str. 5).

V poslovnem svetu je pomembno, da izkoristimo vsako priložnost za navezavo

novih stikov in uresničitev poslovnih ciljev. V vseh poslovnih stikih moramo biti pri

izražanju jasni, nedvoumni in odkriti.

SPODOBI SE

- Govoriti prijazno in nenapadalno.

- Gledati sogovornika in mu pazljivo prisluhniti.

- Prilagoditi tempo pogovora.

- Ne obravnavati problematičnih tem, ki se jim želimo izogniti.

NE SPODOBI SE

- Govoriti samo o sebi.

- Izjemno hitro govoriti, kadar drugi govori počasneje.

- Zasliševati drugih.

- Širiti zaupnih informacij in nepreverjenih govoric (Schneider - Flaig, 2010, str.

29).

Slika 2: Neverbalna komunikacija (Vir: http://www.pauwelsconsulting.com/job-application-tips/10-tips-for-verbal-and-nonverbal-

communication-in-job-interviews/)



6.1 KOMBINIRANJE METOD

Pri vsaki obliki komuniciranja moramo upoštevati svoj namen – kaj želimo sporočiti,

kakšen cilj smo si zastavili, s kom bomo komunicirali (število ljudi, njihova izobrazba,

naš odnos z njimi) in koliko časa imamo na razpolago. Koristno je tudi vedeti, da ima

uporaba dveh ali več različnih metod komuniciranja večji učinek, saj poveča

zanimanje, razumevanje in pomnjenje.

Metode komuniciranja lahko razvrstimo v pet skupin:

1. pisna beseda,

2. govorjena beseda,

3. simbolična kretnja,

4. vidna pojava,

5. kombinacije vseh naštetih načinov (Heller, Hindle, 2001, str. 20).

VRSTA KOMUNIKACIJE PRIMERI UPORABNOST

PISANA BESEDA

V vsakem jeziku in v

različnih medijih je

temeljnega pomena za

obveščanje okolja.

Pisma, poročila, predlogi,

zapiski, pogodbe,

povzetki, dnevni red,

pripombe, zapisniki, načrti,

dokumenti o razpravah.

Pisana beseda je temelj

organizacijske

komunikacije, sorazmerno

obstojna in lahko

dostopna.

GOVORJENA BESEDA

Učinkovita je le, če jo

slišijo pravi ljudje.

Pogovori, intervjuji,

srečanja, telefonski klici,

razprave, povpraševanja,

sprejemanje kratkih

napotkov, obvestila.

Ustna izmenjava podatkov

se uporablja zaradi svoje

neposrednosti. Je glavno

komunikacijsko sredstvo.

SIMBOLIČNA KRETNJA

Vsak pristop je mogoče

razbrati iz kretnje, ki jo

naredimo.

Kretnje, izraz na obrazu,

dejanja, postopki, ton

glasu, tišina, drža, poza,

gib, nepremičnost,

pristnost, odsotnost.

Dejanja in govorica telesa

močno, čeprav

podzavestno, vplivajo na

ljudi.

VIDNE PODOBE

Gre za vidne podobe, ki

jih zazna določena ciljna

skupina.

Fotografije (diapozitivi in

tisk), slike, risbe, grafika,

risanke, tabele, video

posnetki, logotipi, film.

Vidne podobe se

uporabljajo zato, ker

posredujejo močna

zavestna in podzavestna

sporočila.

MULTIMEDIJA

Gre za kombinacijo

različnih metod, ki vsebuje

tudi IT (inf. tehnologijo).

Televizija, časopisi, revije,

prospekti, brošure, letaki,

posterji, internet, svetovni

mrežni splet, video, radio.

Mediji so še posebno

uporabni, če so med seboj

povezani.

Tabela 2: Metode komuniciranja

(Vir: Heller in Hindle, 2001, str. 21)



7 GOVORICA TELESA

Človek ustvari svojo javno podobo z lepim vedenjem, primerno obleko, urejeno

zunanjostjo in samozavestno telesno držo, kjer je ključno, da izžareva pozitivno

ustvarjalno energijo.

Prvi vtis, ki ga dobimo o nekom, je največkrat odločilen. Da človeka resnično

spoznamo, pa potrebujemo čas, zato si pogosto ustvarimo sodbo o posamezniku

zgolj na osnovi maloštevilnih trenutnih utrinkov. Od človeka samega pa je odvisno,

ali bo ta dobra ali slaba (http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=512).

Ker sami običajno ne moremo vedeti, kakšni smo na zunaj in kako se gibljemo, je

koristno, da se občasno pogledamo v ogledalo in poskušamo popraviti

pomanjkljivosti svoje telesne drže. Ta je vselej tudi zrcalo človekove osebnosti in

razpoloženja. Kadar smo optimistični in polni življenjske moči, se nezavedno držimo

bolj pokončno kakor takrat, kadar nas kaj teži. Pozitivno razmišljanje in prav tako

naravnan odnos do življenja dajeta človeku prav poseben pečat in ga bogatita

(Samide, 2004, str. 224).

Tako kot naše sposobnosti in znanje je v poslovnem svetu pomemben videz, način

vedenja in govora, nadzor nad seboj v določenih situacijah in način izražanja

svojega počutja.

Pogosto bo govorica telesa izražala več kot besede in bo sogovornik nanjo bolj

pozoren, zato se moramo naučiti nadzorovati svoje telo (Grintal, 2013, str. 85, 86).

Kretnje rok, nog in glave sogovorniku pokažejo, kakšno je naše trenutno

razpoloženje ali stanje. Obraz izžareva našo notranjost in naše počutje in je prvo,

kar bo sogovornik opazil. Zato je pomembno, da ga gledamo v oči, saj s tem

pokažemo svojo iskrenost in zanimanje zanj. Prav tako ga lahko gledamo le v eno

oko ali v sredino čela (Grintal, 2013, str. 87).



7.1 MIMIKA OČI

Stik z očmi ima pomembno vlogo v neposredni komunikaciji in pri tem, kakšen vtis

bomo naredili ob srečanju z ljudmi. Oči so ogledalo duše in izraz uma. Naše oči

drugim povedo, kakšni smo, kdo smo, ali smo iskreni, pošteni in odkriti. Naš pogled

pove tudi, ali smo sproščeni in samozavestni. Oči morajo biti med pogovorom vedno

usmerjene v sogovornika ali skupino (http://www.poslovni-bazar.si/?mod=

articles&article=2482).

ZNAK POMEN

Širjenje zenic Široko razprte oči lahko pomenijo zanimanje.

Oženje zenic Oženje zenic kaže na nezanimanje.

Pogled v oči Samozavest in odkritost.

Mežikanje Pritrjevanje ali živčnost.

Stiskanje vek Jeza ali zamišljenost.

Umik pogleda Strah, slaba vest, neodkritost.

Pogled navzgor Razmišljanje (iščemo neko sliko po spominu).

Pogled naravnost Po spominu iščemo ali si oblikujemo zvok.

Pogled navzdol Razmišljanje o nečem, ustvarjanje občutkov.

Kratek pogled v oči, nato vstran Tehtanje predlogov, razmišljanje.

Tabela 3: Mimika oči

(Vir: Grintal, 2013, str. 90)

7.2 MIMIKA UST

Zelo dober, če ne najboljši spremljevalec ustnic, je nasmeh. Z nasmehom je bolje

celo nekoliko pretiravati in se ga, če nam ne gre, naučiti. Vendar ne tako, da

nenaravno razvlečemo ustnice, temveč tako, da lica zavestno dvignemo proti očem

(http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=538). Dotikanje ust, nosu, vratu

ali ovratnika so dokaj zanesljiva znamenja, da človek laže.

ZNAK POMEN

Stisnjene ustnice Upornost do sogovornika.

Dvignjen kotiček ust Ciničnost.

Odprta usta Začudenje ali pa želimo nekaj povedati.

Spodnja ustnica med zobmi Sramežljivost ali podrejenost.

Spodnja ustnica pokriva zgornjo Strah ali ničvrednost.

Tabela 4: Mimika ust




7.3 RAME

Ramena so najvišji del trupa in v višini sogovornikovega pogleda, zato je prav, da se

potrudimo in poskrbimo za primerno držo. Povešena ramena in sključena drža

zgornjega dela telesa lahko oblikujejo vtis utrujenosti, naveličanosti in

preobremenjenosti. Veliko bolje je, da ramena nekoliko dvignemo, vendar ne toliko,

da bi s tem pokazali pretirano bojevitost (Samide, 2004, str. 226).

ZNAK POMEN

Dvignjene rame Strah, groza.

Spuščene rame Breme odgovornosti.

Dviganje in spuščanje ramen Nevednost.

Tabela 5: Rame


7.4 GIBI ROK

Roke so izjemno pomembna prvina govorice telesa. Jasno in zgovorno izražajo

dobrodošlico, naklonjenost, ravnodušnost, odločnost, zavračanje, jezo, razburjenost,

negotovost in podobna čustva (http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&

article=512).

Dobrodošlico lahko izrazimo, če človeka sprejmemo z odprtimi rokami. Če koga z

roko objamemo ali pa roko med sedenjem primaknemo v bližino sogovornika,

sporočamo, da nam je ta oseba pri srcu. Z rokami, uprtimi v bok, kažemo svojo

odločnost. Zelo močan obrambni znak pa predstavljajo na prsih prekrižane roke

(Samide, 2004, str. 229).

ZNAK POMEN

Široka kretnja rok Gotovost, trdno prepričanje.

Ozka kretnja rok Negotovost.

Prekrižane roke na prsih Nedostopnost, čakanje na nekaj.

Roke v žepih Naš položaj je višji od položaja drugih.

Razprte roke Odprtost, zaupanje do drugih.

Roke odprte navzgor Pritrjevanje našim ali sogovornikovim besedam.

Roke naravnost Nevtralen položaj.

Roke navzdol Zanikanje svojih ali sogovornikovih besed.

Kratek dotik sogovornikove roke Želimo ga prekiniti, da bi sami nekaj povedali.

Tabela 6: Gibi rok




7.5 GIBI DLANI, PRSTOV

Dlani in prsti veliko izdajo o značaju in trenutnem razpoloženju človeka, kadar je

zamišljen ali osredotočen na pogovor. Z nezavednimi gibi dlani običajno podkrepijo

in potrdijo izrečene besede. V vsakdanjih pogovorih dvignjeni kazalec pomeni

aroganco, ki predstavlja popolno prepričanost v pravilnosti svojih misli in željo po

tem, da bi tudi sogovornike prisilili v enako mnenje (http://www.poslovni-

bazar.si/?mod=articles&article=512).

Ljudje, ki so med pogovorom negotovi, dlani in podlahti pogosto skrivajo pod mizo.

Poigravanje s predmeti na mizi predstavlja človekovo nelagodje in živčnost.

ZNAK POMEN

Drgnjenje brade, nosa Negotovost, premišljevanje o nečem.

Prst na ustih V zadregi ali zamišljenost.

Udarec z dlanjo po čelu Dobili smo idejo, zamisel.

Mlahav stisk Nekaj oz. nekdo nam je nesimpatičen.

Tabela 7: Gibi dlani, prstov


7.6 GIBI NOG

Naši možgani omogočajo nogam, da nas približajo tistemu, kar nam je všeč, in

oddaljijo od nevarnosti, od tistega, kar nam ni všeč. Če imamo obe nogi na tleh,

postavljeni v širini medenice in malo razmaknjeni, nam bodo pripisali umirjenost,

uravnovešenost, sproščenost in odprtost. Stopala, ki se trdno dotikajo tal in so

potisnjena rahlo naprej, so običajno znamenje samozavesti in dobrega počutja ter

pomenijo, da smo se udobno namestili in smo pripravljeni na dolg pogovor (Samide,

2004, str. 230).

ZNAK POMEN

Brca v prazno Jeza, razdraženost ali razočaranje.

Prekrižane noge pri sedenju Zadržanost, previdnost, čakanje na nekaj.

Noge nazaj Odklanjanje drugih, napadalnost.

Sedenje na sprednjem robu stola Pripravljenost na odhod.

Naslonjeni nazaj, roke za tilnikom Sproščenost, smo gospodar položaja.

Nagnjeni naprej Zanimanje za sogovornika.

Nagnjeni nazaj Nezanimanje za sogovornika.

Tabela 8: Gibi nog

(Vir: Grintal, 2013, str. 94, 95)



8 OSEBNA UREJENOST ZAPOSLENIH

V današnjem svetu mode, ki je raznolik in pester, težko rečemo, kdo je dobro

oblečen in kdo ne. Zato obstaja merilo za dobro obleko, ki se je obdržalo vse do

danes. Gre za kakovost blaga, ki ima tudi svojo ceno. Poleg tega je pomembno

upoštevati, da ni toliko pomembno, kako smo oblečeni, pomembno je, da smo

urejeni. Prav tako pa je ključno, da kupujemo, kar se nam poda, in ne, kar zagotavlja

prestiž (Samide, 2004, str. 106).

Večina ljudi želi tudi z obleko poudariti svojo osebnost in individualnost.

Prvi vtis si ustvarimo na podlagi zunanje podobe, govorice, vonja in kože. Na

človeku najprej opazimo obleko, pričesko, ličilo, modne dodatke, barve in oblike –

stvari, ki se lahko kupijo in hitro spremenijo.

Ko opazujemo sogovornika, se najbolj osredotočimo na obraz in oči, torej na dele

telesa, ki sicer predstavljajo le 10 % vidne površine telesa. 90 % telesa pokrivajo

oblačila, lasje in brada, ki igrajo pomembno vlogo pri učinkovitosti komuniciranja.

Pri urejenem zunanjem videzu gre predvsem za:

- osebno higieno,

- urejenost,

- čistočo.

Oblačila morajo vedno ustrezati priložnosti, pri čemer sta pomembni elegantnost

(lepe, skladne oblike in barve) in urejenost ali negovanost (negovana pričeska,

urejena in gladko obrita brada, urejeni nohti in zobje, brezhibna čistoča).

Ključne zapovedi poslovnega oblačenja:

- Ne bodimo preveč ekstravagantni.

- Upoštevajmo komplementarnost barv.

- Obnašajmo se in izgledajmo primerno svojemu spolu.

- Izogibajmo se pretiravanju v modi, zapeljivosti, blišču, kiču.

- Ne oblačimo se v oprijeta krila, hlače.

- Ne imejmo prevelikih razporkov, dekoltejev.

- Ne hodimo v službo v kratkih hlačah in športnih copatih.

- Ne pozabimo na urejeno pričesko, nohte in parfum.



8.1 MOŠKA POSLOVNA OBLEKA

Smoking je primeren samo za večerne slovesnosti. Nosimo ga lahko približno od 18.

ure naprej. Sestavljen je iz črnega suknjiča običajne dolžine s svilenim ovratnikom,

črnega telovnika ali črnega pasu, črnih hlač s svilenim trakom na zunanji strani

hlačnic, bele srajce, črnega metuljčka in črnih čevljev. Čevlji so lahko običajni, črne

barve iz kvalitetnega usnja in morajo se svetiti (Košnik, 2007, str. 107).

Komur je prevroče, lahko suknjič sleče, vendar le v zasebnem krogu. Pri uradnih

priložnostih suknjiča ne smemo odložiti, tudi če se kuhamo od vročine (Samide,

2004, str. 120). Enako velja za kravato, ki mora biti čista in lepo zavezana ter jo

moramo nositi kljub hudi vročini ali preveliki utrujenosti.

Pri srajcah moramo paziti, da so zadosti velike, saj se ovratniki pri premajhnih

srajcah hitreje umažejo in niso videti lepo.

Moške nogavice morajo biti dovolj dolge, da se ne vidi gola koža, ko moški sede.

Prav tako morajo biti usklajene s hlačami in čevlji. Črne nogavice nosimo samo k

črni obleki. Poleti pa ni dovoljeno priti na sestanek brez nogavic ali v belih

nogavicah, ki sodijo samo k športnim oblačilom (Košnik, 2007, str. 110).

Če nosimo spodnjo majico, ne slačimo suknjiča. Ko sedimo, je lahko suknjič odpet,

kadar stojimo, pa mora biti zapet. V žepih hlač ali suknjiča niso dovoljene debele

denarnice ali prenosni telefoni.

Slika 3: Moška poslovna obleka

(Vir: http://www.realmenrealstyle.com/visual-suit-fit-guide/)



MOŠKA POSLOVNA OBLEKA – PREGLED ZNAČILNOSTI

OBLEKA - Enoredni suknjič na en ali dva gumba

- Enobarvna, drobne črte, karo

- Siva ali modra barva

SUKNJIČ - Enoreden na en ali dva gumba

- Zadržane barve, angleški karo

HLAČE - Srednje sive do temno sive ali črne

BLAZER - Klasični angleški z zlatimi gumbi ali moderni, dvoredni

- Odtenki modre, črna ali kamelja barva

SRAJCA - Bela, siva, modra

- Športna s črtami

- NE: barvne srajce z belim ovratnikom

KRAVATA - Barvno usklajena, zadržani vzorci

- NE: kričeče barve in vzorci, kravate iz poliestra, usnjene kravate,

motivi iz stripov

ČEVLJI - Črni k modri, sivi, črni obleki

- Rjavi k vsem drugim barvam

- Iz kvalitetnega usnja

- NE: sandale, shojeni podplati, umazani čevlji

NOGAVICE - Barva usklajena ali s hlačami ali s čevlji

- Temne, enobarvne

- Nogavice, ki segajo do meč

- Črne nogavice samo k črni obleki

- NE: športne bele nogavice

- POZOR: vedno nogavice, tudi poleti

NAKIT - Poročni, pečatni prstan

- Ura

- Kravatna igla

- Manšetni gumbi

Tabela 9: Moška poslovna obleka – pregled značilnosti




8.2 ŽENSKA POSLOVNA OBLEKA

Ženske lahko za svečane dogodke in poslovne večerje oblečemo dolgo večerno

obleko ali pa tričetrtinsko obleko z manjšim izrezom (Košnik, 2007, str. 108).

Veliko pozornosti moramo posvetiti pričeski, ličenju, ustreznim nogavicam in

elegantnim čevljem.

Čevlji morajo biti zaprti spredaj in zadaj. Če pa obujemo odprte čevlje, morajo biti

naše noge negovane in urejene.

Ličila se uporabljajo zmerno in dišave ne premočne. Nohtov ne sme prekrivati

preveč kričeč lak. Okrog vratu ne smemo imeti veliko verižic in pretirano število

prstanov na rokah. Pri tem moramo upoštevati, da se modni dodatki ujemajo z

oblačili (Košnik, 2007, str. 115).

Torbice so ob svečanih priložnostih veliko manjše. Nikoli jih ne smemo obešati na

stol ali polagati na mizo. Odložiti jih moramo za hrbet, poleg sebe, v naročje ali na

tla, pod mizo, pri čemer moramo paziti, da se natakar ne more spotakniti obnje

(Košnik, 2007, str. 118).

Slika 4: Ženska poslovna obleka (Vir: http://www.kohls.com/sale-event/womens-career.jsp)



ŽENSKA POSLOVNA OBLEKA – PREGLED ZNAČILNOSTI

KOSTIM

(JAKNA IN

KRILO ALI

HLAČE)

- klasični, zadržani kroj

- dvovrstna ali enovrstna jakna

- enobarvni ali zadržani karo, drobni šivi

- odtenki modre in sive barve, črna

- NE: prilegajoče se hlače, preozka, prekratka krila

BLAZER - klasični ali po modi

- odtenki modre barve, črna, kamelja barva

PLETENI

KOMPLET

- klasični kroj, izbrana kakovost

- vse zadržane barve, v skladu z modo

- NE: prilegajoči se komplet za polnejšo postavo

BLUZE - klasična ali srajčna bluza

- skladne modne barve, zadržane proge

- NE: globlji izrez, gole rame, naborki, pentlje, preveliki ovratniki,

prosojne bluze

KRILA - enobarvna, zadržani karo

- siva, modra, črna, v skladu z modo

- NE: prekratka krila, dolga oprijeta krila, predolgi razporki

OBLEKE - plaščne, srajčne obleke, preproste in zadržane

- enobarvne, zadržani in neopazni vzorci

- tkanine (svila, bombaž, strižena volna, volnene mešanice)

- NE: prosojne ali oprijete obleke, dekolte, globlji izrez, ozke

naramnice, obleke brez rokavov

- POZOR: obleke, ki segajo največ eno dlan nad koleni

ČEVLJI - salonarji, klasični, v skladu z modo

- tri do šest centimetrov visoke pete

- barva v skladu z obleko

- NE: koničaste visoke pete

NOGAVICE - modne, svetle barve

- črne nogavice samo k črni obleki

- POZOR: vedno nogavice, tudi poleti

Tabela 10: Ženska poslovna obleka – pregled značilnosti




9 POSLOVNI OBED

9.1 RED ZA MIZO IN NA NJEJ

Nekoč so bile mize za slavnostni obed prekrite z belim prtom in obložene s

srebrnino. V današnjem času pa domišljiji puščamo prosto pot ter upoštevamo le

svoj okus in finančno zmožnost. Prav tako moramo upoštevati, kdo in koliko jih bo

sedelo za mizo ter kakšna je priložnost (svečana, poslovna, romantična) (Košnik,

2007, str. 55).

Gostitelj razporeja goste okrog mize in si pomaga z nekaterimi preprostimi vodili:

- prednostni razpored (višji pred nižjimi, tujec pred domačimi, starejši pred

mlajšimi, dame pred gospodi);

- če sta navzoča gostitelj in gostiteljica, si sedita nasproti;

- če je gostitelj sam za dolgo mizo, mu nasproti sedi najpomembnejši gost;

- pri mizi sedijo izmenično dame in gospodi;

- zakonski pari praviloma ne sedijo z ramo ob rami;

- blizu naj bodo tisti, ki se dobro razumejo;

- najlažje komunicirata soseda na isti strani mize in čez mizo (Tavčar, 1997, str.

82.

Sedežni red ima lahko pomembno vlogo pri uspešnosti dogodka, večerje ali kosila.

Oblika miz in njihovo število je odvisno od okoliščin, naše domišljije in iznajdljivosti.

Poskrbeti moramo, da bo imel vsak ob sebi primernega sogovornika, pri tem pa

moramo upoštevati jezikovne, verske, narodnostne ovire in nesoglasja. Upoštevati

moramo tudi, da vsak, ki sedi za mizo, potrebuje najmanj sedemdeset do

osemdeset centimetrov prostora ali več, če je to mogoče (Košnik, 2007, str. 56).

Na mizo sodi svež, lepo zlikan bel ali zelo svetel enobarvni prt. Lepi krožniki, pribor,

pogrinjki in dekoracija (npr. cvetje) pričarajo dodatno vzdušje, ob čemer sta jedača

in pijača še privlačnejši. Pri tem moramo paziti, da sveče prižgemo, preden gostje

sedejo, svečniki pa ne smejo zakrivati pogleda na druge goste (Tavčar, 1997, str.

82).

Na mizo lahko postavimo tudi jedilne liste, če gre za vnaprej dogovorjen izbor hrane.

Priporočljivo je, da se za hrano dogovorimo vnaprej, če imamo za mizo več kot pet

gostov. Ob predhodnem naročanju jedi je pomembno, da se pozanimamo o

prehranjevalnih navadah gostov, saj je v današnjem času vedno več vegetarijancev,

posamezniki pa imajo lahko posebne želje tudi zaradi različnih bolezni. Upoštevati

moramo tudi posebnosti posameznih verstev (Košnik, 2007, str. 55).



9.2 VEDENJE ZA MIZO

Sedimo pokončno, na celem sedežu in ne na robu. Noge so s stopali na tleh – ne

križamo jih, ne ovijamo okrog nog stol ter ne tiščimo nazaj in pod sedež. Roke

morajo na mizo segati samo do zapestij, zato se ne smemo na mizo naslanjati s

komolci, si podpirati brade in kriliti z rokami.

Ko smo prepričani, da so vsi gostje za mizo postreženi, nam bonton narekuje, da

lahko začnemo jesti prvi, če smo v vlogi gostitelja. Če je za našo mizo več kot

dvajset gostov, se tega pravila ni treba držati.

Zdravica se pri kosilu ali večerji praviloma izreče stoje, preden nam postrežejo

sladico. Povemo jo po glavni jedi, pri čemer moramo biti pozorni, da imajo vsi

napolnjene kozarce. Če pa imamo na jedilniku toplo sladico, zdravico izrečemo po

sladici. Z gostom, ki sedi na nasprotni strani mize, ne trkamo, temveč kozarec

dvignemo v višino prsnice v smeri gosta, ga pogledamo v oči in nazdravimo (Košnik,

2007, str. 59).

Majhne odmerke hrane nosimo z žlico ali vilicami v usta in se ne sklanjamo nad

krožnik. Na krožnike si nalagamo po malo. Ko pojemo, umazani krožnik odložimo na

prostor, ki je za to namenjen. Po novo hrano gremo z novim krožnikom.

Hrane ne smemo jesti prehitro, saj s tem lahko ustvarimo vtis požrešnosti in

občutek, da že nekaj dni stradamo, hkrati pa spet ne smemo jesti prepočasi, saj bi

lahko kdo pomislil, da hrana ni dobra. Če pa nam je hrana všeč in nam jo ponudijo

še enkrat, si je lahko vzamemo na krožnik le malo. Lahko jo tudi mirno zavrnemo

(Košnik, 2007, str. 73).

9.3 PRTIČKI

Pred vsakega gosta sodi prtič ali servieta (približno 50 x 50 centimetrov) iz blaga ali

za preprostejše dogodke iz papirja. Prav tako dobi vsak gost predse temeljni ali

podložni krožnik, na katerega strežba postavlja krožnike z jedjo, levo majhen krožnik

za kruh in maslo, za njim, proti sredini mize, pa spada krožnik za solato. Pri vsem

tem je pomembno, da prtičkov ne polagamo pod podkrožnik ali pod pribor, temveč

na krožnik za prvo jed oziroma na podkrožnik (Samide, 2004, str. 19).

Ko večina ljudi že sede za mizo, si prtiček iz blaga položimo na kolena, kjer naj

ostane do konca obroka. Ko je obrok končan, prtiček vedno odložimo na svojo levo

stran ob krožniku. Če nam po nerodnosti pade na tla, ne prosimo za svežega.



Prtiček z večjimi ali očitnimi madeži od hrane ali rdečila zložimo tako, da so madeži

zakriti. Pri tem moramo paziti, da ga ne zložimo na milimeter natančno ali po

robovih, kot smo ga dobili, temveč napravimo manjši zvitek (Košnik, 2007, str. 63).

9.4 PRIBOR

Pribor je razporejen levo in desno od krožnika. Desno od krožnika so postavljene

žlice in noži (z rezili proti krožniku), levo vilice (s konicami navzgor) in nad

krožnikom pribor za desert. Jemljemo ga vedno z zunanje strani navznoter in od

zgoraj navzdol. Potrebno je uporabiti ves pribor, ki je na mizi. Če nam ostane

kakšen kos pribora, smo verjetno stvari nekoliko poenostavili.

Kosi pribora nad krožnikom so namenjeni za sladice. Sladico pojemo tako, da

imamo v levi roki vilice, s katerimi si pomagamo, in v desni roki žlico, ki jo

uporabljamo kot nož. Koščke sladice pa nosimo v usta z žlico. Kozarci za belo vino,

rdeče vino in vodo si sledijo od desne proti levi in stran od roba mize. Na mizo so

postavljene tudi dodatne začimbe (sol, poper itd.) in zobotrebci. Pepelnike dobijo

kadilci po jedi.

Pribor se ne sme dotakniti namiznega prta, ko začnemo jesti. Če med jedjo

naredimo kratek odmor, pribora nikoli ne pustimo naslonjenega ob rob krožnika,

tako da bi bil tisti del, ki ga držimo, naslonjen na mizo, ampak ga odložimo tako, da

so vilice in nož na krožniku, pri čemer je rezilo noža obrnjeno proti nam, roglji vilic

pa gledajo navzgor. Ko končamo z obrokom, odložimo pribor vzporedno. Nož je na

gornji strani, pri čemer je rezilo obrnjeno proti nam, vilice pa so na spodnji strani,

tako da so roglji obrnjeni navzgor. S tem natakarju sporočimo, da lahko krožnik s

priborom odnese brez našega izrecnega dovoljenja. Natakarji prinašajo in odnašajo

hrano z desne strani (Košnik, 2007, str. 65).

Slika 5: Formalna postavitev pribora na mizi (Vir: http://weddingphotography.com.ph/6897/guide-table-place-setting-dining-etiquette-manners-to-

impress/)



SPODOBI SE

- Ko se začne obed, v naročju razgrnemo prtiček.

- Vedno začnemo jesti z zunanjim priborom in nadaljujemo navznoter.

- Ustnice popivnamo, da na kozarcu ne puščamo mastnih madežev.

- Odrežemo za grižljaj velike koščke.

- Pribor približamo ustom in ne nasprotno.

- Jemo počasi.

- Pri bifeju se postavimo v vrsto.

- Sedimo vzravnano.

- Če smo v dvomih, se posvetujemo z natakarji.

- Torto jemo z viličkami za torte.

NE SPODOBI SE

- Piti, preden gostitelj nazdravi.

- Govoriti s polnimi usti.

- Glasno se spahovati.

- Naslanjati komolce na mizo.

- Oblizovati pribor.

- Nositi nož v usta.

- Pretirano mahati z rokami.

- Soliti ali poprati, preden poskusimo jed.

- Odlagati pribor na rob krožnika, tako da so ročaji na mizi.

- Namazati kruh in ugrizniti vanj.

- Nagrmaditi na krožnik preveč hrane.

- Načenjati neprijetne teme (npr. bolezen).

- Prijemati kozarce za belo vino nad pecljem.

- Prijemati kozarce za penino nad pecljem.

- Poskušati jedi pri hladnem ali toplem bifeju.

- Rezati špagete z nožem.

- Odlagati kocke sladkorja, ki smo se jih dotaknili, v sladkornico.

- Pihati, da se jed ohladi, saj lahko začne hrana nenamerno kapljati z žlice.

- Cmokati.

- Z vilicami pretlačiti krompir v kašo.

- Uporabljati zobotrebce (Schneider - Flaig, 2010, str. 49).



10 ANALIZA RAZISKAVE

Za izvedbo ankete smo izbrali skupino študentov, starih med 20 in 25 let, ki

obiskujejo dodiplomski študijski program management (stopnja VI/2), na Fakulteti za

management v enoti Škofja Loka. Gre za redne študente, ki niso zaposleni, vendar

nekateri poleg študija opravljajo študentsko delo. Po predhodnem dogovoru s

predavatelji smo anonimni anketni vprašalnik razdelili med študente 1., 2. in 3.

letnika, ki obiskujejo redni študij v Škofji Loki. Razdeljenih in rešenih je bilo vseh 45

anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 17 vprašanj, s katerimi

smo želeli ugotoviti razumevanje in poznavanje poslovnega bontona med mladimi.

Zanimalo nas je, kaj si študentje predstavljajo pod pojmom poslovni bonton in ali se

znajo obnašati v skladu z njim. V raziskavi smo izvedeli, kje so študentje dobili

največ informacij o poslovnem bontonu, ali so se kdaj znašli v zadregi, ker niso

vedeli, kako ravnati, kako ravnajo po bontonu v telefonskem komuniciranju, kaj

zanje pomeni prvi vtis in ali menijo, da je govorica telesa pri poslovnem bontonu

pomembna. Za boljšo preglednost in razumevanje smo rezultate ponazorili z grafi in

tabelami.



1. SPLOŠNI PODATKI

SPOL

ŠTEVILO ODSTOTEK (%)

Ženska 20 44

Moški 25 56

SKUPAJ 45 100

Tabela 11: Spol anketirancev

(Vir: lastni)

Slika 6: Spol anketirancev

(Vir: lastni)

Anketo je izpolnilo 20 žensk (44 % vseh anketirancev) in 25 moških (56 %

vprašanih). Vseh anketirancev skupaj je bilo 45.

STAROST


Do 20 let 17 38

Od 21 do 30 let 28 62

Od 31 do 40 let 0 0

Od 41 do 50 let 0 0

Nad 50 let 0 0

SKUPAJ 45 100

Tabela 12: Starost anketirancev

(Vir: lastni)

0%

20%

40%

60%

ŽENSKI

MOŠKI

44 % 56 %

SPOL

ŽENSKI

MOŠKI



Slika 7: Starost anketirancev

(Vir: lastni)

Anketirance smo glede na starost razdelili v 5 starostnih skupin. 28 študentov (62 %

vseh anketirancev) je starih med 21 in 30 let, 17 (38 % vprašanih) pa ima do 20 let.

Vsi anketiranci so polnoletni in mlajši od 30 let.

DOKONČANA IZOBRAZBA


Osnovna šola 0 0

Srednja šola 44 98

Višja šola 0 0

Visoka šola 1 2

Univerzitetna izobrazba ali več 0 0

SKUPAJ 45 100

Tabela 13: Dokončana izobrazba anketirancev

(Vir: lastni)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Do 20 letOd 21 do

30 letOd 31 do

40 letOd 41 do

50 letNad 50 let

38 %

62 %

0 % 0 %

0 %

STAROST

Do 20 let

Od 21 do 30 let

Od 31 do 40 let

Od 41 do 50 let

Nad 50 let



Slika 8: Dokončana izobrazba anketirancev

(Vir: lastni)

Največji delež anketirancev, kar 44 študentov (98 % vseh anketirancev) ima

srednješolsko izobrazbo. Manjši delež, 1 študent (2 % vprašanih) pa ima končano

visoko šolo. Nihče od anketirancev nima univerzitetne ali druge višje izobrazbe.

STATUS


Študent 45 100

Zaposlen 0 0

Drugo 0 0

SKUPAJ 45 100

Tabela 14: Status anketirancev

(Vir: lastni)

0%10%20%30%40%50%60%70%

80%

90%

100%

0 %

98 %

0 % 2 % 0 %

DOKONČANA IZOBRAZBA

Osnovna šola

Srednja šola

Višja šola

Visoka šola

Univerzitetna izobrazba ali več



Slika 9: Status anketirancev

(Vir: lastni)

Vsi anketiranci imajo status študenta. Nihče med njimi ni redno zaposlen, saj gre za

anketni vprašalnik, namenjen rednim študentom, ki obiskujejo Fakulteto za

management v Škofji Loki.

2. KAJ SI PREDSTAVLJATE POD POJMOM POSLOVNI BONTON (možnih je

več odgovorov)?


Prijaznost 16 17

Vljudnost 29 30

Prilagodljivost 7 7

Urejenost 17 18

Pravilna komunikacija 27 28

SKUPAJ 96 100

Tabela 15: Razumevanje pojma poslovni bonton

(Vir: lastni)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

ŠtudentZaposlen

Drugo

100 %

0 % 0 %

STATUS

Študent

Zaposlen

Drugo



Slika 10: Razumevanje pojma poslovni bonton

(Vir: lastni)

Pri vprašanju, kaj si predstavljajo pod pojmom poslovni bonton, so anketirani izbirali

med petimi različnimi odgovori oziroma so jih lahko obkrožili več. 29 odgovorov (30

% vseh) je vljudnost najbolj povezalo s pojmom poslovni bonton. Sledijo odgovori,

da si pod pojmom poslovni bonton v največji meri predstavljajo pravilno

komunikacijo. Tako je bilo označenih 28 % oziroma 27 odgovorov. Temu odgovoru

sta sledili urejenost s 17 odgovori (18 % vseh) in prijaznost s 16 odgovori (17 %). Na

zadnjem mestu je bila med anketiranci izbrana prilagodljivost, samo 7 odgovorov (7

% vseh).

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

17 %

30 %

7 %

18 %

28 %

RAZUMEVANJE POJMA POSLOVNI BONTON

Prijaznost

Vljudnost

Prilagodljivost

Urejenost

Pravilna komunikacija



3. KJE STE SE SEZNANILI/DOBILI NAJVEČ INFORMACIJ O POSLOVNEM

BONTONU?


V šoli 18 40

Na fakulteti 19 42

V službi (študentsko delo) 3 7

Na seminarju 0 0

Po televiziji, radiu 1 2

Preko časopisov 1 2

Drugo 3 7

SKUPAJ 45 100

Tabela 16: Pridobivanje informacij o poslovnem bontonu

(Vir: lastni)

Slika 11: Pridobivanje informacij o poslovnem bontonu

(Vir: lastni)

Največ anketirancev se je s poslovnim bontonom seznanilo v šoli in na fakulteti. 18

študentov (40 % vseh anketirancev) je označilo, da so največ informacij o

poslovnem bontonu dobili v šoli, in 19 študentov (42 % vseh anketirancev) na

fakulteti. Le 3 študenti (7 % vseh anketirancev) so se s poslovnim bontonom

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45% 40 % 42 %

7 %

0 % 2 % 2 % 7 %

PRIDOBIVANJE INFORMACIJ O POSLOVNEM BONTONU

V šoli

Na fakulteti

V službi (študensko delo)

Na seminarju

Po televiziji, radiu

Preko časopisov

Drugo



seznanili v službi (študentsko delo) in le 3 študenti (7 % vseh anketirancev) drugje.

Samo 1 študent (2 % vseh anketirancev) je dobil največ informacij na televiziji in

radiu in samo 1 študent (2 % vseh anketirancev) preko časopisov.

4. ALI STE SE KDAJ ZNAŠLI V ZADREGI, KER NISTE VEDELI, KAKO

RAVNATI?


Da 35 78

Ne 10 22

SKUPAJ 45 100

Tabela 17: Zadrega zaradi nevednosti, kako ravnati

(Vir: lastni)

Slika 12: Zadrega zaradi nevednosti, kako ravnati

(Vir: lastni)

Zadrega pomeni stanje, ko oseba ne ve, kaj bi naredila in kako bi se obnašala. Iz

odgovorov je razvidno, da se je 35 študentov (78 % vseh anketirancev) že znašlo v

zadregi, ker niso vedeli, kako ravnati. 10 študentov (22 % vseh anketirancev) pa se

nikoli ni znašlo v zadregi.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Da

Ne

78 %

22 %

ZADREGA ZARADI NEVEDNOSTI, KAKO RAVNATI

Da

Ne



5. POSLOVNI BONTON VPLIVA NA DELOVNO KLIMO V ORGANIZACIJI.


Se strinjam 37 82

Nisem prepričan 8 18

Se ne strinjam 0 0

SKUPAJ 45 100

Tabela 18: Vpliv poslovnega bontona na delovno klimo v organizaciji

(Vir: lastni)

Slika 13: Vpliv poslovnega bontona na delovno klimo v organizaciji

(Vir: lastni)

S trditvijo, da poslovni bonton vpliva na delovno klimo v organizaciji, se strinja 37

študentov (82 % vseh anketirancev), 8 študentov (18 % vseh anketirancev) pa ni

prepričanih o tem. Med anketiranci ni nikogar, ki se s to trditvijo ne bi strinjal.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Se strinjamNisem prepričan

Se ne strinjam

82 %

18 %

0 %

VPLIV POSLOVNEGA BONTONA NA DELOVNO KLIMO V ORGANIZACIJI

Se strinjam

Nisem prepričan

Se ne strinjam



6. ALI MENITE, DA JE POSLOVNI BONTON POMEMBEN DEJAVNIK ZA

USPEH?


Da 36 80

Ne 0 0

Delno 9 20

SKUPAJ 45 100

Tabela 19: Pomembnost poslovnega bontona za uspeh

(Vir: lastni)

Slika 14: Pomembnost poslovnega bontona za uspeh

(Vir: lastni)

Poznavanje poslovnega bontona nam lahko olajša poslovne poti in vodi k

poslovnemu uspehu. Je odločilen dejavnik poslovne uspešnosti, s čimer se strinja

36 študentov (80 % vseh anketirancev). V nasprotju z večino pa se 9 študentov (20

% vseh anketirancev) s tem le delno strinja. Noben anketiranec ni mnenja, da

poslovni bonton ni pomemben dejavnik za uspeh.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

DaNe

Delno

80 %

0 %

20 %

POMEMBNOST POSLOVNEGA BONTONA ZA USPEH

Da

Ne

Delno



7. OB VSTOPU V PROSTOR POZDRAVIM.


Vedno 30 67

Pogosto 11 24

Občasno 4 9

Nikoli 0 0

SKUPAJ 45 100

Tabela 20: Pozdrav ob vstopu v prostor

(Vir: lastni)

Slika 15: Pozdrav ob vstopu v prostor

(Vir: lastni)

Ne glede na starost in na položaj mora vsak človek ob vstopu v prostor prvi

pozdraviti. 30 študentov (67 % vseh anketirancev) se s tem strinja, saj so odgovorili,

da ob vstopu v prostor vedno pozdravijo, 11 študentov (24 % vseh anketirancev) ob

vstopu v prostor pogosto pozdravi in 4 študentje (9 % vseh anketirancev) občasno.

Med anketiranci ni nikogar, ki ob vstopu v prostor nikoli ne pozdravi.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

VednoPogosto

ObčasnoNikoli

67 %

24 %

9 %

0 %

OB VSTOPU V PROSTOR POZDRAVIM

Vedno

Pogosto

Občasno

Nikoli



8. PRISLUHNEM TUJEMU MNENJU, PREDEN POVEM SVOJE.


Vedno 12 27

Pogosto 26 58

Občasno 7 15

Nikoli 0 0

SKUPAJ 45 100

Tabela 21: Poslušanje tujega mnenja pred izražanjem lastnega

(Vir: lastni)

Slika 16: Poslušanje tujega mnenja pred izražanjem lastnega

(Vir: lastni)

Prisluhniti in sprejeti mnenja drugih je posameznikova velika vrlina. Velikokrat je

pametno, da najprej poslušamo druge do konca in šele potem povemo svoje

mnenje, saj s tem lahko preprečimo nepotrebno zadrego. 12 študentov (27 % vseh

anketirancev) vedno prisluhne tujemu mnenju, preden pove svoje, 26 študentov (58

% vprašanih) pogosto prisluhne tujemu mnenju, preden pove svoje, in 7 študentov

(15 %) to stori občasno.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

VednoPogosto

ObčasnoNikoli

27 %

58 %

15 %

0 %

PRISLUHNEM TUJEMU MNENJU, PREDEN POVEM SVOJE

Vedno

Pogosto

Občasno

Nikoli



9. OCENITE, KAKO POGOSTO RAVNATE PO NASLEDNJIH DEJAVNIKIH, KI

SE NANAŠAJO NA POSLOVNI BONTON V VAŠEM OKOLJU.

Prisotne pozdravljam


Nikoli 0 0

Redko 1 2

Pogosto 12 27

Vedno 32 71

SKUPAJ 45 100

Tabela 22: Prisotne pozdravljam

(Vir: lastni)

Pri pozdravu se nasmehnem


Nikoli 0 0

Redko 6 13

Pogosto 25 56

Vedno 14 31

SKUPAJ 45 100

Tabela 23: Pri pozdravu se nasmehnem

(Vir: lastni)

Med pogovorom gledam sogovornika v oči


Nikoli 0 0

Redko 3 7

Pogosto 22 49

Vedno 20 44

SKUPAJ 45 100

Tabela 24: Med pogovorom gledam sogovornika v oči

(Vir: lastni)



Do ostalih študentov sem pošten/-a


Nikoli 0 0

Redko 0 0

Pogosto 16 36

Vedno 29 64

SKUPAJ 45 100

Tabela 25: Do ostalih študentov sem pošten/-a

(Vir: lastni)

Do ostalih študentov sem vljuden/-na


Nikoli 0 0

Redko 0 0

Pogosto 24 53

Vedno 21 47

SKUPAJ 45 100

Tabela 26: Do ostalih študentov sem vljuden/-na

(Vir: lastni)

Pri delu sem pripravljen/-a pomagati


Nikoli 0 0

Redko 3 7

Pogosto 18 40

Vedno 24 53

SKUPAJ 45 100

Tabela 27: Pri delu sem pripravljen/-a pomagati

(Vir: lastni)

Novega študenta prijazno sprejmem


Nikoli 0 0

Redko 4 9

Pogosto 15 33

Vedno 26 58

SKUPAJ 45 100

Tabela 28: Novega študenta prijazno sprejmem

(Vir: lastni)



Nadrejene pozdravljam


Nikoli 0 0

Redko 0 0

Pogosto 8 18

Vedno 37 82

SKUPAJ 45 100

Tabela 29: Nadrejene pozdravljam

(Vir: lastni)

Nadrejene vikam


Nikoli 0 0

Redko 0 0

Pogosto 7 16

Vedno 38 84

SKUPAJ 45 100

Tabela 30: Nadrejene vikam

(Vir: lastni)

Uporabljam besedi hvala in prosim


Nikoli 0 0

Redko 0 0

Pogosto 6 13

Vedno 39 87

SKUPAJ 45 100

Tabela 31: Uporabljam besedi hvala in prosim

(Vir: lastni)



Slika 17: Ravnanje v skladu s poslovnim bontonom

(Vir: lastni)

Na dejavnike, ki se nanašajo na ravnanje v skladu s poslovnim bontonom, so

anketiranci odgovarjali z izbiro odgovorov: nikoli, redko, pogosto ali vedno.

Analiza odgovorov po posameznih trditvah

1. Prisotne pozdravljam: 32 študentov (71 % anketirancev) je na to trditev

odgovorilo, da vedno pozdravijo prisotne. 12 študentov (27 % vprašanih) to stori

pogosto in samo 1 študent (2 % vseh anketirancev) redko pozdravi prisotne.

2. Pri pozdravu se nasmehnem: 25 študentov (56 % vseh anketirancev) se pri

pozdravu pogosto nasmehne. 14 študentov (31 % vprašanih) to stori vedno, 6

študentov (13 %) pa le redko nameni ostalim nasmeh ob pozdravu.

3. Pri pogovoru gledam sogovornika v oči: 22 študentov (49 % vseh anketirancev)

pri pogovoru pogosto gleda sogovornika v oči. 20 študentov (44 % vprašanih) to

počne vedno. Samo 3 študentje (7 % vseh) pa le redko med pogovorom gleda

sogovornika v oči.

4. Do ostalih študentov sem pošten/-a: 29 študentov (64 %) je do ostalih študentov

vedno poštenih. Ostali, torej 16 študentov (36 % vprašanih), pa so izbrali

odgovor pogosto.

0%10%20%30%40%50%60%70%80%

90%

RAVNANJE V SKLADU S POSLOVNIM BONTONOM

NIKOLI

REDKO

POGOSTO

VEDNO



5. Do ostalih študentov sem vljuden/-na: 21 študentov (47 % vseh anketirancev) je

vedno vljudnih do ostalih študentov. Velik del študentov, kar 24 (53% vseh) pa je

do ostalih študentov pogosto vljudnih.

6. Pri delu sem pripravljen/-a pomagati: 24 študentov (53 % vseh anketirancev) je

pri delu vedno pripravljenih pomagati. 18 študentov (40 % vprašanih) to stori

pogosto. Le 3 študentje (7 % vseh anketirancev) pri delu redko pomagajo.

7. Novega študenta prijazno sprejmem: 26 študentov (58 % vseh anketirancev)

vedno prijazno sprejme novega študenta. Veliko študentov, kar 15 (33 %

vprašanih) to stori pogosto. Izjema so le 4 študentje (9 %), ki le redko prijazno

sprejmejo novega študenta.

8. Nadrejene pozdravljam: Večji del študentov, kar 37 (82 % vseh anketirancev)

vedno pozdravi nadrejene. Ostali študenti, teh je 8 (18 % vprašanih) to storijo

pogosto.

9. Nadrejene vikam: Večji del študentov, kar 38 (84 % anketirancev) vedno vika

nadrejene. Ostali del študentov, torej 7 (16 % vprašanih), to stori pogosto.

10. Uporabljam besedi hvala in prosim: Večji del študentov, kar 39 (87 % vprašanih)

vedno uporablja besedi hvala in prosim. Ostali študenti, torej 6 (13 % vseh

anketirancev), to storijo pogosto.

10. OCENITE, KAKO POGOSTO RAVNATE OB NASLEDNJIH DEJAVNIKIH, KI

SE NANAŠAJO NA TELEFONSKO KOMUNICIRANJE.

Sogovornika kličem ob primerni uri


Nikoli 0 0

Redko 0 0

Pogosto 23 51

Vedno 22 49

SKUPAJ 45 100

Tabela 32: Sogovornika kličem ob primerni uri

(Vir: lastni)



Najprej se predstavim s svojim imenom in priimkom


Nikoli 0 0

Redko 7 16

Pogosto 24 53

Vedno 14 31

SKUPAJ 45 100

Tabela 33: Najprej se predstavim s svojim imenom in priimkom

(Vir: lastni)

Če se pri klicu zmotim, se opravičim


Nikoli 2 4

Redko 2 4

Pogosto 12 27

Vedno 29 65

SKUPAJ 45 100

Tabela 34: Če se pri klicu zmotim, se opravičim

(Vir: lastni)

Sogovornika ob klicu vprašam, ali motim


Nikoli 0 0

Redko 12 27

Pogosto 14 31

Vedno 19 42

SKUPAJ 45 100

Tabela 35: Sogovornika ob klicu vprašam, ali motim

(Vir: lastni)

Na klic se oglasim prijazno in vljudno


Nikoli 0 0

Redko 1 2

Pogosto 18 40

Vedno 26 58

SKUPAJ 45 100

Tabela 36: Na klic se oglasim prijazno in vljudno

(Vir: lastni)



0%10%20%30%40%50%

60%

70%

KOMUNICIRANJE PO TELEFONU

NIKOLI

REDKO

POGOSTO

VEDNO

Z neprijaznimi sogovorniki ostanem vljuden/-na


Nikoli 2 4

Redko 12 27

Pogosto 22 49

Vedno 9 20

SKUPAJ 45 100

Tabela 37: Z neprijaznimi sogovorniki ostanem vljuden/-na

(Vir: lastni)

Vračam neodgovorjene klice


Nikoli 0 0

Redko 6 13

Pogosto 26 58

Vedno 13 29

SKUPAJ 45 100

Tabela 38: Vračam neodgovorjene klice

(Vir: lastni)

Slika 18: Komuniciranje po telefonu

(Vir: lastni)




anketiranci odgovarjali s štirimi možnimi odgovori: nikoli, redko, pogosto in vedno.

Analiza odgovorov po posameznih trditvah

1. Sogovornika kličem ob primerni uri: 23 študentov (51 % anketirancev) pogosto

kliče sogovornika ob primerni uri. 22 študentov (49 % vprašanih) vedno pokliče

ob primerni uri.

2. Najprej se predstavim s svojim imenom in priimkom: 24 študentov (53 % vseh

anketirancev) se pogosto najprej predstavi s svojim imenom in priimkom. 14

študentov (31 % vseh anketirancev) to stori vedno, 7 študentov (16 %

vprašanih) pa redko.

3. Če se pri klicu zmotim, se opravičim: 29 študentov (65 % vseh anketirancev) se

vedno opraviči, če se zmoti pri klicu. 12 študentov (27 % vseh anketirancev) to

naredi pogosto. Samo 2 študenta (4 % vseh anketirancev) se redkokdaj

opravičita, če se zmotita, in samo 2 študenta (4 % vseh anketirancev) tega ne

storita nikoli.

4. Sogovornika ob klicu vprašam, ali motim: 19 študentov (42 % anketirancev)

vedno vpraša sogovornika, ali moti. 14 študentov (31 % vprašanih) to stori

pogosto in 12 študentov (27 %) le redkokdaj.

5. Na klic se oglasim prijazno in vljudno: 26 študentov (58 % vseh anketirancev) se

na klic vedno oglasi prijazno in vljudno. 18 študentov (40 % vprašanih) to počne

pogosto in samo 1 študent (2 %) redkokdaj.

6. Z neprijaznimi sogovorniki ostanem vljuden/-na: 22 študentov (49 % vseh

anketirancev) pogosto ostane vljudnih z neprijaznimi sogovorniki. Manjši del

študentov, 9 (20 % vprašanih) je z neprijaznimi sogovorniki vedno vljudnih in 12

študentov (27 % vseh anketirancev) redkokdaj. Izjema sta 2 študenta (4 %

vprašanih), ki nista nikoli vljudna z neprijaznimi sogovorniki.

7. Vračam neodgovorjene klice: 26 študentov (58 % vseh anketirancev) pogosto

vrača neodgovorjene klice. 13 študentov (29 % vprašanih) to počne vedno in

samo 6 študentov (13-odstotni delež) redkokdaj.

11. NASLEDNJE TRDITVE OZNAČITE Z X, GLEDE NA TO, ALI MISLITE, DA SO

PRAVILNE ALI NEPRAVILNE.

Moški prvi pozdravi žensko


Pravilno 26 58

Nepravilno 19 42

SKUPAJ 45 100

Tabela 39: Moški prvi pozdravi žensko

(Vir: lastni)



Mlajša oseba prva pozdravi starejšo


Pravilno 40 89

Nepravilno 5 11

SKUPAJ 45 100

Tabela 40: Mlajša oseba prva pozdravi starejšo

(Vir: lastni)

Starejša oseba prva poda roko mlajši


Pravilno 10 22

Nepravilno 35 78

SKUPAJ 45 100

Tabela 41: Starejša oseba prva poda roko mlajši

(Vir: lastni)

Rokovanje čez mizo je neprimerno in nespoštljivo


Pravilno 29 64

Nepravilno 16 36

SKUPAJ 45 100

Tabela 42: Rokovanje čez mizo je neprimerno in nespoštljivo

(Vir: lastni)

Mlajšo osebo predstavimo starejši


Pravilno 27 60

Nepravilno 18 40

SKUPAJ 45 100

Tabela 43: Mlajšo osebo predstavimo starejši

(Vir: lastni)



0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

TRDITVE O POSLOVNEM BONTONU

PRAVILNO

NEPRAVILNO

Gospoda predstavimo dami


Pravilno 29 64

Nepravilno 16 36

SKUPAJ 45 100

Tabela 44: Gospoda predstavimo dami

(Vir: lastni)

Neznanca predstavimo znancu


Pravilno 38 84

Nepravilno 7 16

SKUPAJ 45 100

Tabela 45: Neznanca predstavimo znancu

(Vir: lastni)

Slika 19: Trditve o poslovnem bontonu

(Vir: lastni)




anketiranci odgovarjali z izbiro nepravilno ali pravilno.

Analiza odgovorov po posameznih trditvah:

1. Moški prvi pozdravi žensko: 26 študentov (58 % vseh anketirancev) meni, da je

trditev, da moški prvi pozdravi žensko, pravilna, medtem ko 19 študentov (42 %

vseh anketirancev) označuje trditev za nepravilno.

2. Mlajša oseba prva pozdravi starejšo osebo: 40 študentov (89 % vseh

anketirancev) meni, da je trditev, da mlajša oseba prva pozdravi starejšo osebo,

pravilna, medtem ko 5 študentov (11 % vseh anketirancev) označuje trditev za

nepravilno.

3. Starejša oseba prva poda roko mlajši osebi: 10 študentov (22 % vseh

anketirancev) meni, da je trditev, da starejša oseba prva poda roko mlajši osebi,

pravilna, medtem ko 35 študentov (78 % vprašanih) označuje trditev za

nepravilno.

4. Rokovanje čez mizo je neprimerno in nespoštljivo: 29 študentov (64 % vseh

anketirancev) meni, da je trditev, da je rokovanje čez mizo neprimerno in

nespoštljivo, pravilna, medtem ko 16 študentov (36 % vprašanih) označuje

trditev za nepravilno.

5. Mlajšo osebo predstavimo starejši osebi: 27 študentov (60 % vseh anketirancev)

meni, da je trditev, da mlajšo osebo predstavimo starejši, pravilna, medtem ko

18 študentov (40 % vprašanih) označuje trditev za nepravilno.

6. Gospoda predstavimo dami: 29 študentov (64 % vseh anketirancev) meni, da je

trditev, da gospoda predstavimo dami, pravilna, medtem ko 16 študentov (36 %

vprašanih) označuje trditev za nepravilno.

7. Neznanca predstavimo znancu: 38 študentov (84 % vseh anketirancev) meni, da

je trditev, da neznanca predstavimo znancu, pravilna, medtem ko 7 študentov

(16 % vprašanih) označuje trditev za nepravilno.

12. S KATERIM DEJAVNIKOM PO VAŠEM MNENJU NAREDIMO DOBER PRVI

VTIS NA SOGOVORNIKA?


Z urejeno pričesko 1 2

Z lepo modno obleko 0 0

Z nasmejanim obrazom 8 18

S samozavestnim nastopom 21 47

Z lepim besednim izražanjem 6 13

S prijaznostjo 9 20

SKUPAJ 45 100

Tabela 46: Pomembni dejavniki za dober prvi vtis

(Vir: lastni)



Slika 20: Pomembni dejavniki za dober prvi vtis

(Vir: lastni)

Prvi vtis si običajno ustvarimo na podlagi zunanje podobe, govorice, vonja in kože.

Na sogovorniku najprej opazimo obleko, pričesko, ličilo, modne dodatke in barve.

Gre za stvari, ki jih lahko kupimo in dokaj hitro spremenimo. Vedno moramo biti

pozorni, kakšen prvi vtis naredimo, saj je veliko stvari odvisnih ravno od prvega

vtisa, za katerega imamo samo eno priložnost. Na vprašanje, s katerim dejavnikom

naredimo dober prvi vtis na sogovornika, je 21 študentov (47 % vprašanih)

odgovorilo, da je odločilen samozavesten nastop. 9 študentov (20 % anketirancev)

meni, da dober prvi vtis naredimo s prijaznostjo, 8 študentov (18 % vprašanih) z

nasmejanim obrazom, 6 študentov (13 % vseh anketirancev) z lepim besednim

izražanjem in samo 1 študent (2 %) meni, da dober prvi vtis naredimo z urejeno

pričesko.

13. ALI MENITE, DA JE PRVI VTIS POMEMBEN ZA POZNEJŠI ODNOS?


Da 37 82

Ne 0 0

Delno 8 18

SKUPAJ 45 100

Tabela 47: Pomembnost prvega vtisa za poznejši odnos

(Vir: lastni)

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%50%

2 % 0 %

18 %

47 %

13 % 20 %

POMEMBNI DEJAVNIKI ZA DOBER PRVI VTIS

Z urejeno pričesko

Z lepo modno obleko

Z nasmejanim obrazom

S samozavestnim nastopom

Z lepim besednim izražanjem

S prijaznostjo



Slika 21: Pomembnost prvega vtisa za poznejši odnos

(Vir: lastni)

37 študentov (82 % vseh anketirancev) se strinja s trditvijo, da je prvi vtis

pomemben za poznejši odnos. 8 študentov (18 % vprašanih) pa se s to trditvijo

delno strinja. Med anketiranci ni nikogar, ki bi menil, da prvi vtis ni pomemben za

poznejši odnos.

14. ALI JE GOVORICO TELESA MOŽNO POPOLNOMA OBVLADATI?


Da 9 20

Ne 22 49

Delno 14 31

SKUPAJ 45 100

Tabela 48: Obvladljivost govorice telesa

(Vir: lastni)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

DaNe

Delno

82 %

0 %

18 %

POMEMBNOST PRVEGA VTISA ZA POZNEJŠI ODNOS

Da

Ne

Delno



Slika 22: Obvladljivost govorice telesa

(Vir: lastni)

Samo 7 odstotkov komunikacije odpade na besede, kar 93-odstotni delež pa na

nebesedno sporazumevanje. Skoraj polovica anketirancev, kar 22 študentov (49 %

vseh anketirancev) meni, da govorice telesa ne moremo popolnoma obvladati. 9

študentov (20 % vprašanih) je nasprotnega mnenja, saj menijo, da je to možno. 14

študentov (31 %) pa meni, da lahko govorico telesa le delno obvladamo.

15. ALI MENITE, DA H GOVORICI TELESA SPADA TUDI MIMIKA OBRAZA?


Da 42 93

Ne 3 7

Ne vem 0 0

SKUPAJ 45 100

Tabela 49: Mimika obraza kot del govorice telesa

(Vir: lastni)

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

DaNe

Delno

20 %

49 %

31 %

OBVLADLJIVOST GOVORICE TELESA

Da

Ne

Delno



Slika 23: Mimika obraza kot del govorice telesa

(Vir: lastni)

Večina, kar 43 študentov (93 % anketirancev) meni, da h govorici telesa spada tudi

mimika obraza. 3 študentje (7 % vprašanih) pa so odgovorili, da to ne drži.

16. ALI MENITE, DA SE OSTALI ŠTUDENTJE ZAVEDAJO POMEMBNOST

POSLOVNEGA BONTONA?


Da 9 20

Ne 4 9

Delno 32 71

SKUPAJ 45 100

Tabela 50: Zavedanje študentov o pomembnosti poslovnega bontona

(Vir: lastni)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DaNe

Ne vem

93 %

7 %

0 %

MIMIKA OBRAZA KOT DEL GOVORICE TELESA

Da

Ne

Ne vem



Slika 24: Zavedanje študentov o pomembnosti poslovnega bontona

(Vir: lastni)

Zavedanje pomembnosti poslovnega bontona v poslovnem svetu je izjemno

pomembno. 32 študentov (71 % vseh anketirancev) meni, da se ostali študentje

delno zavedajo pomembnosti poslovnega bontona. 9 študentov (20 % vseh

anketirancev) meni, da se ostali dobro zavedajo pomembnosti poslovnega bontona

in 4 študentje (9 % vprašanih) menijo, da se tega ostali študentje ne zavedajo.

17. ALI BI SE ŽELELI S POSLOVNIM BONTONOM DODATNO SEZNANITI?


Da 26 58

Ne 19 42

SKUPAJ 45 100

Tabela 51: Dodatna seznanitev s poslovnim bontonom

(Vir: lastni)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

DaNe

Delno

20 %

9 %

71 %

ZAVEDANJE ŠTUDENTOV O POMEMBNOSTI POSLOVNEGA BONTONA

Da

Ne

Delno



Slika 25: Dodatna seznanitev s poslovnim bontonom

(Vir: lastni)

Malo več kot polovica vseh anketirancev, kar predstavlja 26 študentov (58 %

vprašanih) se želi s poslovnim bontonom dodatno seznaniti,19 študentov (42 %

anketirancev) pa tega ne želi.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Da

Ne

58 %

42 %

DODATNA SEZNANITEV O POSLOVNEM BONTONU

Da

Ne



11 ZAKLJUČEK

Rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, kažejo, da je poznavanje

poslovnega bontona med študenti Fakultete za management, enota Škofja Loka,

dobro. Večina študentov se zaveda, da je primerno vedenje ključ do uspeha.

Anketirani se večinoma strinjajo s trditvijo, da poslovni bonton vpliva na delovno

klimo v organizaciji. Rezultati prikazujejo tudi, da se večina anketiranih želi še

dodatno informirati o poslovnem bontonu, kar pomeni, da se vse več ljudi zaveda

pomembnosti poslovnega bontona in jim ni vseeno, kakšno podobo ustvarijo o sebi

in organizaciji. S poslovnim bonton se je večina anketiranih seznanila v šoli in na

fakulteti. Na podlagi rezultatov menimo, da bi bilo dobro, če bi obstajale šole, ki bi

obravnavale področje poslovnega bontona ali če bi uvedli predmet z imenom

poslovni bonton, kjer bi študentje pridobili koristne informacije, ki bi jim v življenju

vsekakor prav prišle in bi si s pomočjo osnovne teoretične podlage o poslovnem

bontonu odpirali vrata v poslovni svet. Če bomo dobro seznanjeni s pravili

poslovnega bontona in se bomo po teh pravilih tudi obnašali, se bomo lažje

sporazumevali z drugimi in ohranjali dobre odnose.

Kljub doseženi izobrazbi se mora vsak posameznik zavedati, da je olikano vedenje

pomembno, saj s svojim obnašanjem predstavljamo sebe in okolje, v katerem

živimo.

Veliko ljudi zna povedati veliko stvari, niso pa tako dobri poslušalci. Dobrih

poslušalcev je malo, a znati prisluhniti drugemu je zelo lepa in spoštovanja vredna

gesta poslovnega bontona. Velikokrat se zgodi, da nekaj razlagamo in nas vmes

nekdo prekine, se vmeša in ne dovoli, da povemo do konca. To je slaba lastnost,

značilna za ljudi, ki niso pripravljeni sprejeti oziroma dati drugemu pravice do

lastnega mnenja.

Vsak zaposleni ima svoje želje in ambicije. Obstaja pa ena želja, ki povezuje vse, ne

glede na starost, spol in izobrazbo. Nihče ne želi pred sodelavci, šefom, poslovnim

partnerjem ali stranko ravnati neolikano in kršiti osnovnih pravil bontona.

Poznavanje pravil poslovnega bontona, ki vplivajo na uspešno poslovanje podjetja,

je v današnjem času zelo pomembno, saj s svojim obnašanjem dajemo drugim tudi

določen vtis o podjetju, v katerem smo zaposleni. Če smo neolikani, lahko s tem

povzročimo nezaupanje in izgubimo stranko ali poslovnega partnerja.

S tem, ko spoštujemo sebe in druge, izražamo kreativnost in profesionalnost. Urejen

odnos, ki ga imamo do samega sebe, se tako izraža tudi v našem delovnem okolju.



Če bomo upoštevali pravila poslovnega bontona, bomo učinkoviteje sodelovali z

ljudmi, ohranjali dobre odnose in bolje delali. S tem si bomo pridobili ugled

vestnega, razumevajočega, doslednega in zanesljivega človeka.



LITERATURA IN VIRI

Knjige

Grintal, B. (2013). Poslovni bonton ali Poslovni bonton od A do Ž. Maribor: Poslovna

založba MB.

Heller, R., Hindle, T. (2001). Veliki poslovni priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kosi, T., Rom, A. (2009). Poslovno komuniciranje, gradivo za 1. letnik. Ljubljana:

Zavod IRC.

Košnik, B. (2007). 24 ur poslovnega bontona. Ljubljana: Astra.

Samide, M. (2004). Priročnik lepega vedenja. Ljubljana: Slovenska knjiga.

Schneider - Flaig, S. (2010). Veliki novi bonton. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Šimac, I. (2012). Poslovne navade sveta. Nova Gorica: samozaložba.

Tavčar, M. (1997). Preprost poslovni bonton. Ljubljana: Novi Forum.

Spletni viri

Govorica telesne drže. Dosegljivo na naslovu http://www.poslovni-

bazar.si/?mod=articles&article=512. Dostopno 22. 2. 2015.

Ivanko, Š. Metodologija znanstvenega raziskovanja. Dosegljivo na naslovu

http://www2.fu.uni-lj.si/personal/ivanko/mseminar/predavanje3.pdf. Dostopno 22. 2.

2015.

Naučite se brati iz oči. Dosegljivo na naslovu http://www.poslovni-bazar.si/?mod

=articles& article=2482. Dostopno 22. 2. 2015.

Usta »govorijo«. Dosegljivo na naslovu http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=538. Dostopno 22. 2. 2015.

Žaler, J. Bonton za uspešna poslovna srečanja. Dosegljivo na naslovu

http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5910215. Dostopno 22. 2. 2015.



PRILOGA: ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Dijana Antolović, študentka Višje strokovne šole B&B Kranj, program logistično

inženirstvo. Za diplomsko nalogo bom uporabila anketni vprašalnik, s katerim želim

pridobiti podatke, potrebne za analizo pomembnosti poslovnega bontona v

delovnem okolju. Podatke bomo uporabili izključno za izdelavo diplomske naloge.

Vprašalnik je anonimen.

1. Splošni podatki:

Spol: a) Ženska

b) Moški

Starost: a) Do 20 let

b) Od 21 do 30 let

c) Od 31 do 40 let

d) Od 41 do 50 let

e) Nad 50 let

Dokončana izobrazba: a) Osnovna šola

b) Srednja šola

c) Višja šola

d) Visoka šola

e) Univerzitetna izobrazba ali več

Status: a) Študent

b) Zaposlen

c) Drugo _______________

2. Kaj si predstavljate pod pojmom poslovni bonton (možnih več

odgovorov)?

a) Prijaznost

b) Vljudnost

c) Prilagodljivost

d) Urejenost

e) Pravilna komunikacija

3. Kje ste se seznanili/dobili največ informacij o poslovnem bontonu?

a) V šoli

b) Na fakulteti

c) V službi

d) Na seminarju

e) Na televiziji, radiju

f) Preko časopisov



g) Drugo _______________

4. Ali ste se kdaj znašli v zadregi, ker niste vedeli, kako ravnati?

a) Da

b) Ne

5. Poslovni bonton vpliva na delovno klimo v organizaciji.

a) Se strinjam

b) Nisem prepričan

c) Se ne strinjam

6. Ali menite, da je poslovni bonton pomemben dejavnik za uspeh?

a) Da

b) Ne

c) Delno

7. Ob vstopu v prostor pozdravim.

a) Vedno

b) Pogosto

c) Občasno

d) Nikoli

8. Prisluhnem tujemu mnenju, preden povem svoje.

a) Vedno

b) Pogosto

c) Občasno

d) Nikoli

9. Ocenite, kako pogosto se ravnate po naslednjih dejavnikih, ki se nanašajo

na poslovni bonton v vašem okolju.

(1 – nikoli, 2 – redko, 3 – pogosto, 4 – vedno)

Ocena

Nikoli Redko Pogosto Vedno

Prisotne pozdravljam. 1 2 3 4

Pri pozdravu se nasmehnem. 1 2 3 4

Pri pogovoru gledam sogovornika v oči. 1 2 3 4

Do ostalih študentov sem pošten/-a. 1 2 3 4

Do ostalih študentov sem vljuden/-na. 1 2 3 4

Pri delu sem pripravljen/-a pomagati. 1 2 3 4

Novega študenta prijazno sprejmem. 1 2 3 4

Nadrejene pozdravljam. 1 2 3 4

Nadrejene vikam. 1 2 3 4



Uporabljam besedi hvala in prosim. 1 2 3 4

10. Ocenite, kako pogosto ravnate po naslednjih dejavnikih, ki se nanašajo na

telefonsko komuniciranje. (1 – nikoli, 2 – redko, 3 – pogosto, 4 – vedno)

Ocena

Nikoli Redko Pogosto Vedno

Sogovornika kličem ob primerni uri. 1 2 3 4

Najprej se predstavim s svojim imenom

in priimkom.

1 2 3 4

Če se pri klicu zmotim, se opravičim. 1 2 3 4

Sogovornika ob klicu vprašam, ali motim. 1 2 3 4

Na klic se oglasim prijazno in vljudno. 1 2 3 4

Z neprijaznimi sogovorniki ostanem

vljuden/-na.

1 2 3 4

Vračam neodgovorjene klice. 1 2 3 4

11. Naslednje trditve označite z X glede na to, ali mislite, da so pravilne ali

nepravilne.

Trditve Ocena

Pravilno Nepravilno

Moški prvi pozdravi žensko.

Mlajša oseba prva pozdravi starejšo osebo.

Starejša oseba prva poda roko mlajši osebi.

Rokovanje čez mizo je neprimerno in nespoštljivo.

Mlajšo osebo predstavimo starejši osebi.

Gospoda predstavimo dami.

Neznanca predstavimo znancu.

12. S katerim dejavnikom po vašem mnenju naredimo dober prvi vtis na

sogovornika?

a) Z urejeno pričesko

b) Z lepo modno obleko

c) Z nasmejanim obrazom

d) S samozavestnim nastopom

e) Z lepim besednim izražanjem

f) S prijaznostjo

13. Ali menite, da je prvi vtis pomemben za poznejši odnos?

a) Da

b) Ne

c) Delno



14. Ali je govorico telesa možno popolnoma obvladati?

a) Da

b) Ne

c) Delno

15. Ali menite, da h govorici telesa spada tudi mimika obraza?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

16. Ali menite, da se ostali študentje zavedajo pomembnosti poslovnega

bontona?

a) Da

b) Ne

c) Delno

17. Ali bi se želeli s poslovnim bontonom dodatno seznaniti?

a) Da

b) Ne

Če da, s katerimi vsebinami: ________________________________________.

Zahvaljujem se vam za sodelovanje.

Documents

POSLOVNI BONTON - BB.sisodobni bonton ter norme vzpostavljanja in ohranjanja medsebojnih odnosov. Z razvojem družbe se spreminjajo tudi navade ljudi. Nekatere vrednote, ki so bile