Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
9. 10. 2016 Stran/Termin: 16
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: MAGAZIN Žanr:
Površina/Trajanje: 648,05 Naklada: 31.501,00
Gesla: GRADBENA ZAKONODAJA, ARHITEKTURA, ARHITEKT
Tomaž Krištof, arhitekt
Vsak osmi potresno ogrožen,subvencije so pa za stiropor in barvoOpozarja na veliko potresno ogroženost prebivalstva
in na ne samo neučinkovito, ampak celo nevarno
energetsko sanacijo stanovanjskih objektov, na»prenaseljenost« premajhnih m nezdravih stanovanj,neučinkovito zakonodajo. Tomaž Krištof ve, o čem govori,
saj deli usodo več sto tisoč državljanov, ki živijo vpremajhnem, potresno nevarnem in energetsko neučinkovitem
stanovanju.Brane Maselj
Alokacija blizuŠpice, kjer delLjubljanice začneodtekati v Grubarjev
prekop, mu jetako pri srcu, daje42letni arhitekt
iz Maribora našel izvirno rešitev,kako izboljšati kakovost bivanja vstarejših blokih. Zasnoval je celovito
prenovo, imenuje se Dominum,ki poleg energetske prinaša tudiprotipotresno, statično, prostorskoin funkcionalno obnovo starejšihvečstanovanjskih blokov.
Zdi se, da v naši arhitekturi prevladujev glavnem samo še prenavljanje
že obstoječih objektov, ni panačrtovanja novih.Zdi se, da je res tako. Med sedmimi
projekti, ki so zdaj na mizahv našem biroju, sta samo dva za
novogradnji, pri drugih gre za prenovo
obstoječih stavb ali prostorov.Družba, ki se ustavi in ne gradi večnovega, ima pač čas za prenovo inizboljšanje obstoječega. To ni nujnoslabo. Ravnokar sem se vrnil z arhitekturne
konference na Kitajskem,kamor so me povabili ravno zaradimojih raziskav možnosti prenovestanovanjskih blokov z razširitvijoin nadzidavo, torej z izboljšanjembivalnih razmer. Iz naše perspektivese zdi, da so nas Kitajci v arhitekturni
produkciji že zelo prehiteli,pogled od blizu pa razkrije, da gre zazgolj nekaj izjemnih novih stavb, ki
11
Vsak osmi potresno ogrožen, subvencije so pa za stiropor in barvo
Brane Maselj
POROČILO
Nedelo
LINK: SLOVENIJA
9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16
SLOVENIJA
12
odmevajo po vsem svetu, kakovostbivalnega okolja večine prebivalstvapa je daleč pod kakovostjo v Evropi.
Če bi imeli veliko naročil, se verjetnone bi imeli časa ukvarjati s
podobnimi
raziskovalnimi projekti.Če bi res imel veliko naročil, bi imelprimerno večji biro in bi se s takšnimi
projekti ukvarjal še več. Velikose ukvarjam z nujnostjo iracionalnega
v arhitekturi, na to temopripravljam
tudi doktorat, v kateremraziskujem vpetost arhitekture vširši družbeni koncept. Arhitektura
oziroma gradnja stavb je namrečkot ena dražjih človekovih dejavnosti
velikokrat pomenila sredstvorazkazovanja družb in družbenihskupin.
Arhitektura je z dvorci, gradovi incerkvami nekoč res ustvarjala fizično
ločenost med različnimi razrediin sloji družbe, v kapitalizmu pa toni več tako pomembno. Seje s temzmanjšal tudi pomen arhitekture?Zgodovinsko gledano so kot glavneteme arhitekturnega ustvarjanjazelo dolgo prevladovale zgradbe, namenjene
elitam. Šele 19. stoletje kotnovo temo uvede javne zgradbe, kotso knjižnice, muzeji, postaje, v 20.
stoletju pa se z modernizmom najvidnejši
arhitekti začnejo ukvarjatitudi s socialno gradnjo. Po koncumodernizma se je to malce izgubilo,a razvoj arhitekture niha sem ter tja,zdaj smo spet v fazi, ko se arhitektizelo zavedamo svoje družbene odgovornosti.
Kako pa je lahko arhitektura vzrokdaljnosežnih sprememb v družbi,ali ni tehnologija pametnih telefonov
denimo bolj pomembna zaspremembe v družbi kot različneoblike vzpostavljanja prostorov?Spomnim se slogana, s katerimje Apple oglaševal svoje telefone:
softver nadomešča hardver. Znovimi tehnologijami, ki spadajov domeno softvera, programskeopreme, se zmanjšuje pomen lokacije,
prostora, s tem pa tudi pomen
arhitekture, hardvera, strojneopreme. Duh nadomešča telo. Z
vztrajanjem pri pomenu prostorapostajamo arhitekti podobni razvojnim
pedagogom, ki pridigajo,da morajo otroci prebiti več zunajin manj za računalnikom. Velikihdružbenih pretresov, če naj odgovorim
na vprašanje, arhitekturaseveda ne more generirati, lahko pauvaja drobne spremembe, izboljšujekakovost bivanja, išče probleme injih odpravlja, raziskuje in omogočanove oblike bivanja in sobivanja ljudi.
Dokler imamo telo, bo pomembentudi prostor.
Kakšne pa so zdaj smernice v večstanovanjski
gradnji?V večstanovanjski arhitekturi staaktualna pojma identifikacija inindividualizacija in v tem se bistveno
razlikuje od stanovanjskegradnje preteklega stoletja. Verjetno
ste opazili, da balkoni in oknana novejših fasadah stanovanjskihblokov pogosto niso več poravnaniv stolpcu drug nad drugim, ampakso razporejeni skoraj naključno pofasadi. Tukaj ne gre za kakšno gra
fično izživljanje arhitekta, ampak zazelo premišljen način omogočanjaidentifikacije - stanovalcu takšnarazporeditev daje občutek, daje njegov
balkon drugačen od drugih, intako se lahko identificira z njim, potem in drugih posebnostih prepozna
svoje stanovanje v bloku že nafasadi.
Sicer pa so glavna hiba stanovanjskega
načrtovanja prevelikezahteve po racionalnosti, ki so vzadnjih dveh desetletjih preseglevse meje. Danes mora arhitekt računati
razmerje med volumnomstavbe in fasadno površino, med površino
bivalnih in komunikacijskihprostorov, med skupno površino inštevilom sob. Vse te številke morajobiti skrajno optimizirane. Posledicaje, da lepi razvejeni tlorisi, kot jih jepred petdesetimi leti lahko risal denimo
arhitekt Ilija Arnautovič, nisoveč dovoljeni. Vsi bloki so postalikompaktni, škatlasti, natančno seve, kakšna mora biti globina blokapri orientaciji S-J ali pri orientaciji
V-Z, tlorisi stanovanj si postajajoenaki kot jajce jajcu. Morda so tudizato fasade postale tako igrive, to ješe edino področje eksperimenta, kinam je ostalo.
Pri gradnji individualnih hiš ni tegastiskanja?Ne, v gradnji individualnih hiš jeohranjeno veliko več raznolikosti,saj jih investitorji večinoma gradijozase in ne za trg in dobiček. Vedetipa moramo, daje slovensko kulturno
krajino uničila prav individualnagradnja po drugi svetovni vojni.
Uničila jo je najprej zaradi svojerazpršenosti, zaradi česar Slovenija
iz zraka deluje kot otroška soba,
polna naključno nametanih legokock. Zdi se mi skoraj smešno, kovidim v kakšni reviji fotografijo t. i.
ničenergijske stavbe, ki stoji nekjena samem v pokrajini. Takšna hišamorda res ne porabi nič ali skorajnič energije za delovanje, a do njegre kilometer ceste, kilometer ceviza vodovod, kilometer kablov zaelektriko, v službo se je vsak dantreba odpraviti z avtom, poleg tegaje običajno postavljena tako, da zaradi
kakovostnega razgleda lastnikahiše pokvari razgled vsem drugim.
9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16
SLOVENIJA
13
Drugi način uničenja krajine zindividualno gradnjo so bili tipskiprojekti, ki so bili enaki po vsejSloveniji in že v osnovi arhitekturno
slabi. Rešitve v teh projektih,od oken, napuščev, naklona streh,izvedbe fasad, so povsod enake.Občine takrat še niso predpisovaledenimo naklona strehe, novi gradbeni
materiali pa so žal omogočalienako gradnjo v alpskem, primorskem
ali prekmurskem svetu. Tehiše so bile tudi veliko prevelike inso zdaj mlinski kam en okrog vratupredvsem starejšim stanovalcem.
Ali imamo Slovenci, glede na svojoravnodušnost do javnih zadev,
ki je, se zdi, del narodnega značaja,
kaj posluha za javni prostor?V preteklih letih sem sodelovalpri prenovi Slovenske in Cankarjeve
ceste v Ljubljani. Že medprojektiranjem, še bolj pa v časugradnje, je bilo nešteto pobud,klicev, intervencij občanov, ki jimni bilo vseeno, kaj nastaja. Skorajsmo se več ukvarjali s tem kot pas samim prostorom. Tako da ne birekel, da smo Slovenci ravnodušnido javnega prostora. Še vedno paje smiselno, kot to počne skupinaProstorož, prebivalce učiti, kakouporabljati javni prostor, da denimo
ni nič narobe, če postaviš žar vjavnem parku in si spečeš nedeljsko
kosilo.Predstavljamo si, da je kaj takšnega
v nasprotju z občinskimiodloki.Ne, nobenega takšnega občinskegaodloka ni. Ko sem pred leti prvičpraznoval otrokov rojstni dan s
piknikom na travniku med bloki,je neka gospa celo prišla protesti¬rat, da česa tako nezaslišanega paše ne. V samo nekaj letih pa je topostala povsem običajna praksa,vsaj pri nas na Prulah.
Zdaj so priljubljene energetskeprenove večstanovanjskih objektov,
kar se vam zdi nesmiselno incelo nevarno.Na našem bloku so se pojavile diagonalne
konstrukcijske razpoke nafasadnih stenah, vendar lahko že
jutri pridobimo sredstva Eko sklada
in jih skrijemo s toplotno izolacijo.
Seveda potem ne moremo večspremljati, kako se te razpoke širijo.
Zame je to popolna norost. Privlaganju sredstev v fasade hiš, kiimajo v resnici pomembnejše, resnejše
probleme, se lahko postavitudi vprašanje politične odgovornosti
tistih, ki to dopuščajo oziromacelo spodbujajo.
Kaj ponuja vaša ideja celovite prenove?
Moja ideja celovite prenove je, daobstoječo stavbo razširimo na vsehštirih straneh za do kar tri metrein tako dobimo večjo površinoobstoječih stanovanj, hkrati pa s
tem plaščem objekt protipotresnozavarujemo. Stanovanja se povečajo
s slabih 50 na skoraj 80 kvadratnihmetrov, dvosobno stanovanje
lahko postane štirisobno, stavbidodamo dvigala, ki jih prej ni imela.
Zaradi povečane konstrukcijsketrdnosti lahko na vrhu zgradimonove etaže in s prodajo stanovanjv njih skoraj v celoti financiramoprojekt. Stanovalci bodo plačalisamo sanacijo fasade, povečanjestanovanj in nova dvigala pa bododobili zastonj!Kako daleč ste z uresničitvijo ideje?
Ta ideja se mi je porodila leta2011, resneje sem začel iskati in -
vestitorje pred tremi leti in v temčasu seje okrog projekta nabralodovolj ljudi, ki vanj verjamemoin vlagamo svoja sredstva in svojčas. Ravno pred tednom dni smopartnerska podjetja Kostalc, d. d.
Delta union in moj biro StudioKrištof, d. o. o. ustanovili podjetjeffGlavna hibanačrtovanjavečstanovanjskihhiš je prevelikaracionalnost.
Dominum, ki bo na trgu ponujalotovrstne prenove. Zbrana podjetjares dobro pokrivamo vse potrebnedejavnosti - Kostak je gradbenopodjetje, z veliko izkušnjami tudi s
prenovami in eno redkih še vednotrdno stoječih pri nas, Delta unionse ukvarja s prodajo in posredovanjem
nepremičnin in vsemi povezanimi
postopki, Studio Krištof paseveda s projektiranjem. Računamo,
da bom o maja prihodnje letože lahko odprli prvo gradbišče.Kako na to gleda občina?
Ljubljanska občina zelo dejavnopodpira naš projekt: res je neverjetno,
zgodi se, da na kak sestanekpride pet, šest predstavnikov občine,
vsi dobro pripravljeni, vsak s
svojimi rešitvami za svoje področje.Marsikatera vrata nam je odprlo
tudi pismo podpore podžupanaprof. Janeza Koželja. Naš projektje namreč skladen z urbanističnopolitiko občine, po kateri se Ljubljana
v prihodnje ne bo več širilanavzven, ampak navznoter; netorej z novimi stavbami na obrobjumesta, ampak z zapolnjevanjempraznin znotraj mesta in s povečevanjem
zmogljivosti obstoječihnaselij.Ali zakonodaja omejuje takšneprojekte, kot je vaš?
Ne le omejuje, skoraj preprečuje!Nedavno tega sem si na pobudostanovalcev ogledal stanovanjskiblok iz 50. let, ki ni potresno varen.
V njem živi približno 60 ljudi.Če ga želimo konstrukcijsko ojačiti,
potrebujemo gradbeno dovoljenje.Vendar je stopnišče nekoliko
preozko glede na današnje standarde
požarne varnosti, kar pomeni,da za njegovo prenovo nikoli
ne bomo mogli dobiti gradbenegadovoljenja. Zakonodaja pač ne dajenikakršnih odpustkov pri tovrstnih
prenovah. Stališče države,kakor se izraža z zakonodajo, je, davelja počakati, da se objekt poruši,potem pa bodo zgradili novega, kibo skladen z vsemi trenutnimi pravilniki.
Ne glede na to, da v njembiva 60 potencialnih žrtev! No,tudi na ministrstvu imajo posluhza takšne prenove in menda bonova gradbena zakonodaja takšneanomalije odpravila.
9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16
SLOVENIJA
14
Koliko je še podobnih objektov vSloveniji?Po statistikah Eurostata živi vSloveniji v večstanovanjskihzgradbah, ki so bile sezidane preduveljavitvijo prvih pravilnikovprotipotresne gradnje, najmanj250 tisoč ljudi. Ob večjem potresu,
kakršen je bil zadnji v Italiji, jetorej ogrožena kar osmina prebivalstva
Slovenije, kar pomeni potencialno
socialno bombo ali celohumanitarno katastrofo.
Po teoriji je življenjska dobastavbe kakšnih 60 let, po tem časupa potrebuje korenito prenovo.Sedanje energetske prenove so tologiko zaobšle oziroma prehitele,saj se ne izvajajo zaradi samegastaranja objektov, ampak zaradinapredka družbe - ta se je v nekitočki pač začela zavedati, daje naglobalni ravni nujno zmanjšatiporabo energije. Nedvomno gre zapozitiven premik in vsaj v osnoviza dobre namene, a kakor semže rekel, pravi problemi starejšihvečstanovanjskih stavb so povemdrugje.Hkrati pa so arhitekti najbolj glasni
kritiki barv, ki se pojavljajo nafasadah.Barve stavb pomembno vplivajona videz urbanega okolja oziromakulturne krajine, zato je odziv stroke
na pojav kričečih barv slovenskih
primestnih fasad razumljiv inpotreben. Kljub vsemu pa gre pribarvi fasad za (dobesedno) površinsko
temo, ki tudi ni pretiranodaljnosežna - napačne barve jevedno mogoče zamenjati. Glede
na silovitost kritike napačnihbarv in odsotnost kritike drugihnesmislov pri prenovah bi skorajlahko rekel, daje stroka tu delomaodpovedala.
ARHITEKTOVA STATISTIKA
250, 000Slovencev živi v blokih in podobnih
stavbah, grajenih v času predletom 1963, ko protipotresnagradnja še ni bila predpisana.Samo v Ljubljani bi bilo v močnejšem
potresu poškodovanihpribližno 28. 000 stavb.
TRETJINAslovenskih stanovanj, tako kažestatistika, je v stanju, ki bi galahko opisali kot vsaj delno nezdravo,
STROŠKIza ogrevanje se z energetskosanacijo zmanjšajo, če pa je izvedena
nestrokovno, prinaša kupnovih nevšečnosti. Kar prihranimo
na ogrevanju, izgubimo prilastnem zdravju.
Idejna zasnova projekta DominumObstoječo stavbo razširimo na vseh štirih straneh za do kar tri metre in takodobimo večjo površino obstoječih stanovanj, hkrati pa s tem plaščem zagotovimo
protipotresno varnost. Stanovanja se povečajo na skoraj 80 kvadratnihmetrov, stavbi dodamo dvigala, kijih prej ni imela. Zaradi povečane konstrukcijsketrdnosti lahko zgoraj zgradimo nove etaže in s prodajo stanovanj vnjih skoraj vceloti financiramo projekt.
9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16
SLOVENIJA
15
Tomaž Krištof Foto Mavric Pivk