POUDARKI IZ ANALIZnega-poročila-za...Poudarki iz analiz 2016 4 2) RAZPOLOŽLJIVOST KAPACITET Slika 2: Pokritost potreb po kapacitetah v domovih skozi leta Pokritost s kapacitetami**

Poudarki iz analiz 2016

1

POUDARKI IZ ANALIZ

PODROČJA INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH IN

POSEBNIH SKUPIN ODRASLIH 2016

Ljubljana, avgust 2016


2

KAZALO VSEBINE

3 1) PREBIVALSTVO

4 2) RAZPOLOŽLJIVOST KAPACITET

6 3) UPORABNIKI STORITEV

10 4) ZADOVOLJSTVO

11 5) BIVANJSKI STANDARD

12 6) PLAČILA

14 7) ZAPOSLENI

15 8) REALIZACIJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

17 Izkaz prihodkov in odhodkov iz zdravstvene dejavnosti

18 9) STROŠKI IZVAJALCEV

18 Skupni stroški na realiziran oskrbni dan

18 Stroški dela

19 Materialni stroški in stroški storitev

22 10) PRIHODKI

25 11) INVESTICIJE

27 12) PRESEŽKI ODHODKOV NAD PRIHODKI


3

1) PREBIVALSTVO

Nič novega ni spoznanje, da se trend staranja prebivalstva v Sloveniji, kakor tudi v EU, nadaljuje. V

manj kot štirih letih se pričakovana življenjska doba poveča za 1 leto, število starejših od 80 let (ki so

praviloma potencialni uporabniki storitev institucionalnega varstva starejših) pa narašča s 3x hitrostjo.

Starejši nad 65 let predstavljajo pomembno ekonomsko kategorijo, delež 18,9% celotne populacije. Po

grobi oceni en aktiven Slovenec z zaposlitvijo preživlja 2,1 upokojenca. Prav tako se bomo še naprej

soočali s pritiskom glede cen storitev v institucionalnem varstvu.

Slika 1: Delež populacije, ki ga predstavljajo starejši od 65 let (vir: SURS)

Iz podatkov Statističnega urada RS o stanju prebivalstva na dan 1.1.2017 in primerjava z letom 2015

kaže, da se je skupina prebivalcev, starih 65 let in več, povečala za 10.324 oseb oz. za 2,7%. Indeks

staranja* za tekoče leto znaša 126,52 in se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 2,46 indeksne

točke.

*Indeks staranja se nanaša na razmerje med številom prebivalcev, starih do 15 let, in številom prebivalcev, starih nad 65 let. Vrednost indeksa staranja 100 nakazuje, da je število prebivalcev v obeh starostnih kategorijah enako.

15,2%

15,5%

15,8%

16,1%

16,4%16,5% 16,5%

16,7%

17,0 %

17,3%

17,7%

18,4%

18,9%

15%

16%

17%

18%

19%

200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016


4

2) RAZPOLOŽLJIVOST KAPACITET

Slika 2: Pokritost potreb po kapacitetah v domovih skozi leta

Pokritost s kapacitetami** kaže na vztrajno rast po letu 2003, ko so se pričele intenzivno podeljevati

koncesije zasebnim izvajalcem, pa tudi povečevati kapacitete javnih zavodov preko dogradenj in

najemov dodatnih enot. Že v letu 2008 je bila dosežena primerljiva evropska pokritost s kapacitetami

v institucionalnem varstvu upoštevaje tudi to, da velik del zdravstvene nege, ki ga v drugih državah

izvajajo specializirane negovalne bolnišnice, pri nas dejansko izvajajo domovi za starejše. V letu 2012

smo dosegli vrh pokritosti - 5,2%, nato pa se trend obrne in tako v zadnjih štirih letih beležimo padec

pokritosti. V podatkih za doseganje pokritosti niso upoštevani posebni zavodi.

** Pokritost potreb po kapacitetah odraža delež populacije 65+ (brez oseb s posebnimi potrebami), ki je vključena v institucionalno varstvo starejših.

Zaradi staranja prebivalstva se število dejansko čakajočih na mesto v domu zvišuje.

Slika 3: Število prošenj, dejansko čakajočih na sprejem in indeks zasedenosti

4,74%4,86%4,91%

5,10%5,22%5,17%

5,02%

5,22%

4,97%

4,77%4,78%4,72%

4,59%4,63%

4%

5%

5%

6%

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0920 0820 0620 0520 0420 0320 02

1,00

1,281,181,211,27

0 ,87

1,621,681,80

0 ,330 ,300 ,160 ,160 ,18

0 ,27

0 ,630 ,62

0 ,810 ,990 ,980 ,990 ,970 ,980 ,990 ,990 ,960 ,93

0

0 ,5

1

1,5

2

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0 920 0 8

Št evilo prošenj na mest o Št evilo dejansko čakajočih na sprejem Indeks zasedenost i


5

Razvidno je, da število prošenj in dejansko število aktualnih prošenj vztrajno pada in se je od leta 2008

do 2014 znižalo za 0,65 dejansko čakajočih na eno oskrbno mesto. Posebej očiten je bil padec v letu

2011, ko so se pojavile prve resne težave z zasedenostjo kapacitet. Število dejansko čakajočih na

sprejem se je dodatno še znižalo v letu 2012, nato pa se je trend upadanja nekoliko stabiliziral. V letu

2015 je število prošenj in dejansko število aktualnih prošenj v primerjavi s preteklimi nekaj leti spet

nekoliko naraslo, nato pa se je v letu 2016 število prošenj spet znižalo, število dejansko čakajočih na

sprejem pa v primerjavi s prejšnjim letom zvišalo. Indeks zasedenosti*** se je po znižanju v letu 2015

v letu 2016 spet nekoliko zvišal.

*** Indeks zasedenosti odraža razmerje med dejanskimi kapacitetami domov in številom realiziranih dni, popravljenih s številom dni v letu.

Med regijami obstajajo pomembne razlike v pokritosti, vendar je za večino značilno, da število prošenj

za sprejem v dom v zadnjih letih rahlo narašča. Ne glede na razlike, pa smo že danes v situaciji, ko lahko

vse regije tekoče zagotavljajo namestitve, razlike so le med posameznimi oblikami storitev, kjer je vse

večja težava pri namestitvah oseb z demenco, čemur se domovi tudi hitro prilagajajo.

Slika 4: Gibanje povprečnega števila dejansko čakajočih na sprejem na posamezno posteljo po geografskih

regijah skozi leta

V skladu s pregledom kapacitet je bilo v javni mreži leta 2016 100 izvajalcev, od tega 59 javnih zavodov

in 41 zasebnikov s koncesijami.

Na področju institucionalnega varstva je bilo na dan 31.12.2016 zagotovljenih skupaj 20.602 mest, od

tega 18.227postelj v 59 javnih domovih za starejše in 5.017 mest v 41 zasebnih institucijah s koncesijo,

ter 2.375 mest za posebne skupine odraslih.

CE KK KP KR LJ MB MS NG NM RK

0 ,0

0 ,5

1,0

1,520 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16


6

3) UPORABNIKI STORITEV

Starostna struktura uporabnikov storitev institucionalnega varstva kaže na hitro staranje uporabnikov.

Trenutno je v domovih že 19,1% starejših od 90 let, praktično ni doma, ki ne bi imel vsaj enega

stoletnika.

Slika 5: Trend starostne strukture* stanovalcev med leti *zaradi zaokroževanja lahko prihaja do odstopanja

skupnega seštevka deležev od 100% za 1%

Poleg tega uporabniki postajajo vedno bolj zahtevni v zdravstvenem smislu, pa tudi kot uporabniki

socialnih storitev, saj se zavedajo, da večino stroška pokrijejo iz zasebnih virov, zato želijo kvalitetno

in individualno obravnavo.

Starostna struktura stanovalcev v domovih za starejše se razlikuje glede na tip zavoda. Najmanjša

razlika je v primerjavi med javnimi domovi za starejše in koncesionarji, saj je slika zelo podobna.

Slika 6: Stanovalci po dopolnjenih letih starosti 2016

14% 13% 13% 13% 13% 13% 13% 12% 12%

31% 31% 29% 28% 27% 27% 26% 26% 25%

55% 56% 58% 59% 60% 60% 61% 62% 63%

200 8 200 9 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

80 + let

65-79 let

pod 65 let

11,8%4,5% 8,3%

65,7%52,5%

6,1%

4,7%6,3%

14,5%

11,3%

19,3%

19,6%20 ,4%

14,5%

12,1%

43,7%49,0 %

46,1%

4,5%

17,7%18,7% 21,7% 18,6%

0 ,7%6,4%

0 ,4% 0 ,5% 0 ,3%0 ,1%

SKUPAJ M est a za st arejše

( javni)

M est a za st arejše

( koncesionar ji)

M est a za posebne

skupine odraslih

( javni)

M est a za posebne

skupine odraslih

(koncesionar ji)

pod 65 let 65-69 let 70 -79 let 80 -89 let 90 -99 let 10 0 +


7

V institucionalno varstvenih

zavodih prevladujejo osebe

ženskega spola, saj imajo tudi v

povprečju daljšo življenjsko dobo.

Po starostni strukturi pa je največ

takih, ki so stari nad 80 let.

Še naprej se pričakuje staranje uporabnikov in čedalje večja potreba po zdravstveno najzahtevnejših

storitvah in storitvah za osebe z demenco.

Slika 8: Gibanje kategorij oskrbe v trendu 2008-2016 (brez posebnih zavodov)

59,5%

27,8% 29,8% 26,4% 29,9% 31,0 % 27,1% 27,4% 24,9%

11,5%

19,1% 18,5% 19,4%19,3% 18,4%

19,6% 19,0 % 19,0 %

27,8%

47,2% 45,7% 46,1% 41,3% 40 ,8% 42,8% 42,2% 44,5%

1,2% 5,9% 6,1% 8,1% 9,5% 9,9% 10 ,6% 11,4% 11,6%

20 0 8 20 0 9 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16

I. KATEGORIJA II. KATEGORIJA III. KATEGORIJA IV. KATEGORIJA

Slika 7: Struktura stanovalcev po spolu in starosti

4,4% 7,4%14,3%

11,1%

50 ,5%

12,4%

0 %

10 %

20%

30 %

40 %

50 %

60 %

ženske m ošk i ženske m oški ženske m ošk i

do 65 let 65-79 let 80 +


8

Skladno s trendom staranja uporabnikov se spreminja tudi struktura zdravstvenih neg. Namreč tem

več kot je starejših v domovih za starejše, v tem večjem obsegu se izvaja zdravstvena nega 3.

Slika 9: Gibanje strukture kategorij realiziranih storitev zdravstvene nege v trendu 2008-2016

Vpogled v strukturo uporabnikov po razlogih za sprejem v dom kaže na najvišji delež uporabnikov, ki

so bili sprejeti zaradi bolezni, pri čemer narašča delež takih s hujšimi duševnimi obolenji, posledično

pa se delež zdravih uporabnikov z leti niža.

Slika 10: Uporabniki po razlogih sprejetja v dom v trendu

V posebnih zavodih so trendi zdravstvenega stanja oskrbovancev nihajoči. Prevladujejo osebe z več

motnjami, približno tretjina pa je oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem razvoju.

18,2% 18,6% 19,4% 19,8% 19,1% 17,8% 17,1% 17,8% 17,5%

4,7% 4,5% 4,5% 4,6% 5,1% 5,2% 5,1% 5,0 % 5,1%

77,1% 76,9% 76,0 % 75,6% 75,9% 77,0 % 77,8% 77,3% 77,4%

0 ,1% 0 ,1% 0 ,1% 0 ,0 % 0 ,0 % 0 ,0 % 0 ,0 % 0 ,0 % 0 ,1%

20 0 8 20 0 9 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16

ZN 1 ZN 2 ZN 3 ZN 4

63%

62%

63%

61%

60 %

60 %

64%

64%

14%

13%

13%

12%

12%

13%

7%

7%

4%

5%

5%

9%

10 %

7%

8%

10 %

8%

8%

9%

9%

10 %

11%

12%

12%

9%

7%

6%

4%

5%

5%

5%

5%

3%

5%

4%

4%

4%

3%

3%

3%

20 16

20 15

20 14

20 13

20 12

20 11

20 10

20 0 9

[1] Bolni [2] H ujša duševna obolenja

[3] Hujša telesna obolenja [4] Zdra vi

[5] Neurejene stanova njske a li družinske razmere [6] Drugo

[1] [2] [3] [4] [5] [6]


9

Slika 11: Število oskrbovancev po zdravstvenem stanju v zavodih za posameznike s posebnimi potrebami

33%

7%4% 3%

49%

3%

37%

7% 5% 4%

42%

6%

33%

7%4% 2%

52%

2%

0 %

5%

10 %

15%

20 %

25%

30 %

35%

40 %

45%

50 %

55%

osebe z

dolgot rajnim i

t ežavam i v

duševnem

razvoju

osebe z

zm erno

mot njo v

duševnem

razvoju

osebe s t ežjo

mot njo v

duševnem

razvoju

odrasle osebe

s t ežko

mot njo v

duševnem

razvoju

odrasle osebe

z več

mot njami

ost ale osebe

z gibalno ali

senzorno

oviranost jo

2014

2015

2016


10

4) ZADOVOLJSTVO

V letu 2016 je v standardizirani raziskavi zadovoljstva sodelovalo 4.578 stanovalcev iz 64 ustanov

institucionalnega varstva.

Podatki v tabeli kažejo na

razkorak med

pomembnostjo in

zadovoljstvom. Visoki

pozitivni razkoraki, ki kažejo,

da je zadovoljstvo višje od

pomembnosti, ki jo

stanovalci pripisujejo

posameznim področjem, se

kaže v ponudbi delovne

terapije, ponudbi dodatnih

dejavnosti, prireditev in

praznovanj. Pri preostalih

merjenih področjih se kaže

predvsem to, da potrebe

stanovalcev presegajo

zadovoljstvo s storitvami, kar

pomeni, da obstaja še kar

nekaj manevrskega prostora

za izboljšave v stanovalca

naravnanem pristopu dela.

Dolgoročni trendi kažejo na

postopno rast zadovoljstva

stanovalcev na večini

merjenih področij.

Sumarne ocene

zadovoljstva v trendu

nakazujejo zmanjšanje razkoraka med pomembnostjo in zadovoljstvom. Uporabniki storitev v

domovih za starejše so sicer res da vedno bolj zadovoljni, vendar so tudi vedno bolj zahtevni.

Slika 12: Zadovoljstvo in pomembnost posameznih elementov iz

standardizirane raziskave zadovoljstva v letu 2016 s trendom primerjave

glede na leto 2015, vir: Skupina FABRIKA

•● Standard nege in oskrbe

TREND ELEMENTI ZAD POM RAZ

↓ 4,68 4,81 -0 ,14

↑ 4,66 4,75 -0 ,0 9

↑ 4,65 4,85 -0 ,20

↑ 4,64 4,72 -0 ,0 8

↑ 4,64 4,81 -0 ,17

↑ 4,64 4,79 -0 ,16

↑ 4,63 4,73 -0 ,11

↓ 4,62 4,78 -0 ,16

↑ 4,54 4,64 -0 ,10

↓ 4,54 4,61 -0 ,0 8

↓ 4,53 4,47 0 ,0 6

↓ 4,52 4,85 -0 ,33

↓ 4,42 4,82 -0 ,40

↓ 4,23 4,76 -0 ,53

•● Avtonomija


↓ 4,70 4,81 -0 ,11

↑ 4,65 4,63 0 ,0 2

↓ 4,57 4,86 -0 ,28

↓ 4,44 4,56 -0 ,12

↑ 3,96 4,35 -0 ,39

•● Komunikacija


↑ 4,71 4,89 -0 ,19

↑ 4,68 4,88 -0 ,21

↑ 4,60 4,82 -0 ,22

↑ 4,57 4,68 -0 ,11

•● Ponudba dodatnih dejavnost i


↑ 4,67 4,53 0 ,15

↓ 4,54 4,44 0 ,10

•● Zasebnost


↓ 4,72 4,46 0 ,26

↓ 4,52 4,84 -0 ,32

Odločanje o vsakdanu

Ure obrokov

Čistoča in vzdrževanost skupnih prostorov

Okolica doma

Čist oča sanit arij

Lokacija doma

Zdravst vena nega

Čiščenje oblačil v pralnici

Popravilo okvar

Izvajanje nege

Razpoložljivost zaposlenih

Možnost dogovora za čas nege in umivanja

Upošt evanje želja pri pripravi jedilnika

Prijaznost zaposlenih

Spošt ovanje s st rani zaposlenih

Zaposleni prisluhnejo ob t ežavah

Možnost izražanja sprememb

Zanimivost priredit ev in praznovanj

Količina hrane

Fiziot erapija

Ponudba delovne t erapije

Soba

Domski zdravnik

Okusnost hrane

Ponudba dodat nih dejavnost i

Izražanje verskega prepričanja

Zasebnost v sobi


11

Slika 13: Sumarne ocene splošnega zadovoljstva stanovalcev iz standardizirane raziskave zadovoljstva, vir:

Skupina FABRIKA 2016

5) BIVANJSKI STANDARD

Primerjava strukture bivanjskih zmogljivosti med tipi zavodov kaže na nekoliko večji delež

enoposteljnih sob v javnih domovih v primerjavi s preostalimi tipi. Zasebni zavodi imajo na drugi strani

največ dvoposteljnih sob, a tudi najmanj ali nič tri ali več posteljnih sob, medtem ko so le-te

najpogostejše v segmentu kombiniranih domov in posebnih zavodov.

Slika 14: Struktura bivanjskih zmogljivosti

4,53 4,68 -0 ,15 4,56 4,68 -0 ,12 4,57 4,71 -0 ,14

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2014 2015 2016

ZADOVOLJSTVO POMEMBNOST RAZKORAK

43% 45% 45% 44% 43%

16%

46% 47% 45% 53%

37%

50 %

7% 6% 7%2%

7%27%

4% 2% 3% 1%

13%7%

VSI 1. DOMOVI ZA

STAREJŠE

(a + b)

a. DOMOVI ZA

STAREJŠE

(JAVNI)

b. DOMOVI ZA

STAREJŠE (S

KONCESIJO)

2. KOMBINIRANI 3. POSEBNI

1-posteljne sobe 2-post eljne sobe 3-post eljne sobe 4 in več-post eljne sobe


12

6) PLAČILA

Pri pregledu strukture plačil oskrbe

je zanimiva ugotovitev, da kljub

vse težji situaciji uporabnikov in

njihovih družinskih proračunov,

dolgoročni letni trend kaže na

vztrajno naraščanje deleža plačil

neposredno iz zasebnih virov vse

do konca leta 2012, medtem ko se

doplačila občinskih proračunov v

istem obdobju zmanjšujejo. Z

letom 2013 se je trend plačil

nekoliko obrnil, udeležba občin se

je pri plačilu začela povečevati.

Dolgoročen trend kaže na stabilno

usmeritev sistema, da se vedno

manjši del bremena prenaša na

uporabnika storitev. Če

upoštevamo delež stroškov oskrbe

in doplačila občin, v celotni

strukturi prihodkov delež javnih (občinskih) proračunov predstavlja 19,4% oskrbnin, kar pomeni

približno 12,6% celotnega prihodka izvajalcev institucionalnega varstva.

Povprečna starostna

pokojnina je do leta 2009

strmo naraščala - v času

konjunkture, potem se je

njeno naraščanje ustavilo v

2011 in v letu 2012 občutno

upadlo ter se v letu 2013 spet

nekoliko zvišalo, v letu 2014

in kasneje pa je ponovno v

negativni rasti. Zaustavitev

rasti in celo padec pokojnin ob stalnem povečevanju stroškov poslovanja domov ter zmanjševanju

deleža prihodkov s strani ZZZS obrazloži masovni pojav v prelomu iz leta 2011 v leto 2012, ko so se

uporabniki pričeli odpovedovati socialno varstvenim storitvam zaradi nezmožnosti plačila iz zasebnih

virov. K temu je dodatno prispevala tudi sprememba socialno varstvene zakonodaje v letu 2011, saj bi

pričakovali, da se bodo zaradi padca pokojnin povečala doplačila občin, pa se to ni zgodilo, ker so se

Slika 15: Plačilna obremenjenost uporabnikov v trendu 2000-

2016

Slika 16: Gibanje povprečne starostne mesečne bruto pokojnine skozi

leta (v €)

80 ,6%

82,2%

84,2%

84,9%

85,3%

83,9%

84,2%

84,4%

84,2%

84,7%

84,5%

81,3%

81,2%

81,1%

81,2%

77,8%

76,1%

19,4%

17,8%

15,8%

15,1%

14,7%

16,1%

15,8%

15,6%

15,8%

15,3%

15,5%

18,7%

18,8%

18,9%

18,8%

22,2%

23,9%

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

200 9

200 8

200 7

200 6

200 5

200 4

200 3

200 2

200 1

200 0

% Plačila uporabnikov, svojcev in drugih % Doplačila občin

612,6613,1616,7617,8617,7628,5628,1622,1606,2

562,1

500

550

600

650

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0 920 0 820 0 7


13

upravičenci do socialnih transferjev tem odrekali zaradi obremenitve nepremičnin s strani lokalnih

skupnosti.

Slika 17: Trend razkoraka med dnevnim plačilom uporabnikov in njihovo povprečno bruto pokojnino na dan

Primerjava stroškov institucionalnega varstva s prihodki uporabnikov kaže, da se je dejanska plačilna

sposobnost starejših za institucionalno varstvo tudi v letih konjunkture vztrajno zmanjševala, strmo pa

je padla po letu 2010, ko prvič povprečna starostna pokojnina ni več zadoščala za povprečne stroške

institucionalnega varstva. Ob upoštevanju restriktivne zakonodaje za dodeljevanje socialnih

transferjev (obremenitev nepremičnin) to pomeni, da smo po letu 2010 priča še bolj intenzivni

obremenitvi v družinskih proračunov za financiranje oskrbe. Zniževanje plačilne sposobnosti starejših

doseže svoj vrh v letu 2012, od takrat naprej pa lahko opazimo trend rahlega izboljševanja plačilne

sposobnosti, a povprečna starostna pokojnina kljub temu še zmeraj ne pokrije povprečnih stroškov

institucionalnega varstva.

Tabela 1: Povprečne vrednosti plačanih storitev v obdobju 2008-2016 v €

POVPREČNA PLAČILA STORITEV 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

POVPREČNO VSI TIPI STORITEV – A,B,C,C1 15,58 15,81 15,43 15,54 15,16 14,61 14,57 14,7 15,04

DOMOVI ZA STAREJŠE ZN I – IV, TIP A 15,1 15,24 14,9 15 14,64 14,16 14,16 14,29 14,68

DOMOVI ZA STAREJŠE ZN I – IV, TIP B 16,6 18,31 17,94 17,86 17,55 16,76 16,56 16,81 16,91

POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVODI ZN I – IV, TIP C 18,4 18,98 18,51 18,78 18,23 17,49 17,39 17,57 17,83

POSEBNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVODI ZN I – IV, TIP C1 20,82 21,64 21,3 21,48 21,2 20,43 19,82 19,8 20,26

POSEBNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVODI ZN I – IV, TIP A 16,11 14,09 14,67 15,89

20 ,4220 ,4420 ,5620 ,5920 ,5920 ,9520 ,8620 ,7119,3018,35

23,4223,6323,8523,8624,1322,94

21,7320 ,55

18,5716,87

-3,00-3,20-3,29-3,26-3,54-1,99-0 ,870 ,160 ,731,48

-5

0

5

10

15

20

25

30

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0920 0820 07

Pokojnina, preračunana na dan v €

Plačila uporabnikov, svojcev in drugih v €

Razkorak med pokojnino na dan in plačilom uporabnikov


14

7) ZAPOSLENI

V letu 2015 je bilo v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih zaposlenih 11.519

delavcev. Zaposlenih za socialnovarstvene storitve je bilo 5.672, za zdravstveno varstvene pa 5.400,

447 je zaposlenih za druge dejavnosti. Brez upoštevanja zaposlenih pri koncesionarjih, je bilo skupno

zaposlenih 8.622 javnih uslužbencev.

Tabela 2: Število, struktura zaposlenih

Tip institucionalnega varstva ŠTEVILO

USTANOV

ZAPOSLENI SKUPAJ

Skupaj socialno varstvene storitve

Zaposleni za zdravstvene

storitve

Drugi zaposleni

št. št. št. št.

VSI (1 + 2 + 3) 100 11519 100% 5672 49,2% 5400 46,9% 447 3,9%

1. DOMOVI ZA STAREJŠE (a + b) 89 9223 100% 4465 48,4% 4366 47,3% 393 4,3%

a. DOMOVI ZA STAREJŠE (JAVNI) 49 6490 100% 3100 47,8% 3020 46,5% 370 5,7%

b. DOMOVI ZA STAREJŠE (KONC.) 40 2734 100% 1365 49,9% 1346 49,2% 23 0,8%

2. KOMBINIRANI 6 1293 100% 651 50,3% 612 47,3% 30 2,3%

3. POSEBNI 5 1002 100% 556 55,5% 422 42,1% 24 2,4%

Povprečno število mest na zaposlenega pri javnih domovih za starejše znaša 1,81 mesta, pri zasebnikih

1,78 mest na zaposlenega. Pri posebnih javnih zavodih pa zaposleni pokriva 1,54 mest ter pri

kombiniranih 1,91 mesta na zaposlenega. Povprečno število vseh (ne glede na status izvajalca) mest

na zaposlenega je 1,79.

V letu 2016 so se sredstva

namenjena izobraževanju in

dodatnemu strokovnemu

izpopolnjevanju v primerjavi z

letom 2015 zvišala. Trend

nekaj letnega padanja sredstev

za izobraževanje se je ustavil v

letu 2013 in po letu 2014

ponovno začel naraščati.

Domovi se soočajo s potrebno po spremenjenih metodah dela, novih konceptih izvajanja dejavnosti in

nujnostjo spremembe celotne organizacije dela, kar terja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih.

187 €168 €155 €133 €154 €186 €172 €

20 6 €218 €

2016201520142013201220112010200 9200 8

Slika 18: Sredstva za izobraževanje, dodatno strokovno

izpopolnjevanje na zaposlenega


15

8) REALIZACIJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

Zaradi stanja javne zdravstvene blagajne smo se tudi v letu 2016 soočali s težavami pri ohranjanju

financiranja na enaki ravni.

Skupnost je sodelovala pri pogajanjih za sprejem Splošnega dogovora za leto 2016. Doseženih je bilo

nekaj pomembnih premikov, ki vplivajo na poslovanje vseh članov.

Vlada Republike Slovenije maja 2016 odločila o spornih vprašanjih glede Splošnega dogovora za

pogodbeno leto 2016:

• povečala se je vkalkulirana vrednost programov oziroma cen storitev za obdobje od 1. 6. 2016 do

31. 12. 2016, z izjemo nekaterih storitve,

• med medicinske postopke pri katerih je porabljen čas negovalnega kadra več kot 1 uro sta dodana

postopka dekolonizaije in paliativne obravnave - sodelovanje v paliativnem timu,

• sprejet je bil predlog Skupnosti za spremembo dosedanje nege IV v najzahtevnejšo nego.

V okviru širitve in spremembe normativov se je DSO Izlake priznala nova osnova rehabilitacijskega tima

za kalkulativne elemente za izračun cene. Razširil se je program oskrbovanih stanovanj v DSO Ljubljana

Vič-Rudnik in program zdravstvene nege v Domu Tisje.

V okviru pogajanj za Aneks št.1 k splošnemu dogovoru za leto 2016 je Skupnost predložila 15

predlogov. Soglasje smo dosegli glede premestitve programov dnevnega varstva v Domu upokojencev

Kranj in redakcijskega popravka pri številu mest v enotah Trate in Hodoš v Socialno varstvenem zavodu

Hrastovec. Na arbitraži za Aneks 1 k Splošnemu dogovoru 2016 s predlogi žal nismo bili uspešni. Z

ostalimi in novimi predlogi bomo nadaljevali tudi v postopkih za sklenitev Splošnega dogovora za leto

2017.

Skupnost je v letu 2016 opozarjala, da je potrebno zagotoviti vir financiranja za povečane stroške dela

in materiala pri izvajanju zdravstvene nege pri stanovalcih, koloniziranih z bolnišničnimi okužbami.

O problematiki na področju zdravstva smo seznanjali Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo,

družino, socialne zadeve in enake možnosti, Varuha človekovih pravic in medije.


16

Obseg realizacije programa storitev zdravstvene nege in rehabilitacije v letu 2016 je bil naslednji:

Tabela 3: Obseg realizacije programa storitev zdravstvene nege in rehabilitacije v letu 2016

IZVAJALCI V OKVIRU SSZS število mest tip

kalkulacije

OBSEG REALIZIRANIH

POKRITOST KAPACITETE Z ZDRAVSTVENIMI STORITVAMI

ZN NA DAN Z ZN BREZ ZN BREZ ZN

Skupaj 20.765 7.033.992 19.271 92,81% -1.494 -7,19%

DOMOVI ZA STAREJŠE 18.414 A 6.269.067 17.176 93,27% -1.238 -6,73%

DOMOVI ZA STAREJŠE 803 B 234.390 642 79,97% -161 -20,03%

POSEBNI ZAVODI 867 C 304.388 834 96,19% -33 -3,81%

POSEBNI ZAVODI 676 C1 225.117 617 91,24% -59 -8,76%

POSEBNI ZAVODI 5 A 1.030 3 56,44% -2 -43,56%

Povprečna plačana cena vseh tipov je bila 15,04 €, leta 2015 pa 14,70 €.

Tabela 4: Struktura kategorij realiziranih storitev v trendu

Kategorija storitev 2012 2013 2014 2015 2016

število % število % število % število % število % ZN 1 1.279.179 19,10% 1.201.107 17,81% 1.171.210 17,14% 1.224.261 17,78% 1.227.415 17,45%

ZN 2 337.912 5,05% 353.283 5,24% 347.680 5,09% 341.669 4,96% 361.093 5,13%

ZN3 5.078.962 75,85% 5.190.553 76,95% 5.313.267 77,77% 5.319.486 77,25% 5.440.605 77,35%

ZN 4 0 0,00% 0 0,00% 0 0,00% 279 0,004% 4.879 0,069%

Skupaj 6.696.053 100% 6.744.943 100% 6.832.157 100% 6.885.695 100% 7.033.992 100%

Vsa plačila ZZZS izvajalcem v okviru Skupnosti v letu 2016 in 2015 so bila naslednja:

Tabela 5: Vplačila ZZZS izvajalcem v okviru SSZS v letih 2015 in 2016

PROGRAM PLAČILA 2016 PLAČILA 2015 IND 2016/2015

ZN 1 17.716.267 15,77% 17.272.295 16,04% 102,6

ZN 2 5.326.044 4,74% 4.918.129 4,57% 108,3

ZN 3 82.548.218 73,48% 79.009.863 73,38% 91,8

ZN 4 230.181 0,21% 20.179 0,02% 1140,7

LZM 248.480 0,23% 317.938 0,30% 78,2

ZA ZN 106.069.190 94,41% 101.538.404 94,31% 104,5

DN. VARSTVO 246.781 0,22% 204.417 0,19% 120,7

OSKRB. STAN. 87.471 0,08% 127.047 0,12% 68,9

OSN. ZDRAVLJ.* 583.015 0,52% 716.456 0,67% 81,4

BOLN. REHABIL. 218.259 0,20% 199.684 0,19% 109,3

PRIPRAVNIKI 5.064.752 4,51% 4.799.212 4,46% 105,5

DOD. DVOJEZ. 81.032 0,08% 80.206 0,08% 101,0

SKUPAJ 112.350.500 100,00% 107.665.426 100,00% 104,4 *pet pogodb v letu 2015 in štiri pogodbe v letu 2016


17

Izkaz prihodkov in odhodkov iz zdravstvene dejavnosti

Celotni prihodki iz zdravstvene dejavnosti so v letu 2016 znašali 112.983.237 €, odhodki iz zdravstvene

dejavnosti pa 118.578.455 €.

Slika 19: Prihodki in odhodki iz zdravstvene dejavnosti


18

9) STROŠKI IZVAJALCEV

Skupni stroški na realiziran oskrbni dan

Primerjava operativnih stroškov med javnimi in zasebnim izvajalci kaže na manjše skupne stroške pri

javnih zavodih. V zasebnih ustanovah so v obdobju 2008 – 2014 stroški v trendu upadanja, v zadnjih

dveh letih pa je opazen trend naraščanja stroškov. V javnih ustanovah je razviden pozitiven trend rasti

stroškov. V primerjavo niso vključeni stroški financiranja, ampak zgolj operativni stroški delovanja.

Podatek kaže, da je racionalnost organiziranja med javnimi in zasebnimi izvajalci primerljiva, seveda

pa je potrebno upoštevati tudi to, da imajo zasebniki praviloma novejše objekte in boljši infrastrukturni

standard, ki posledično tudi prinaša višje stroške na oskrbi dan.

Slika 20: Gibanje skupnega stroška na realizirani oskrbni dan za javne in zasebne ustanove skozi leta

Stroški dela

Stroški dela predstavljajo največji strošek v celotni

strukturi (58% vseh stroškov v letu 2016). Skupni strošek

dela je od leta 2008 postopno naraščal, večji skok pa je bil

v letu 2009, medtem ko se je strošek dela v letu 2013 in

2014 spet nekoliko znižal. V letih 2015 in 2016 je opazen

trend rasti stroškov dela, predvsem stroškov

zdravstvenega osebja in kadra oskrbe.

36,15

47,7138,79

44,6039,0 9 40 ,6939,0 9 41,3539,65

44,7140 ,55 41,0 640 ,16 40 ,7240 ,94 43,6442,39 43,72

€ Skupen st rošek na realiziran oskrbni dan -

JAVNE USTANOVE

€ Skupen st rošek na realiziran oskrbni dan -

ZASEBNE USTANOVE

0

10

20

30

40

50

60

20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16

Slika 21: Razrez stroškov na oskrbni dan v letu

2016

st rošek blaga

in storit ev

31,35%

st roški dela

58,48%

amort izacija

7,90 %

ostali st roški

2,27%


19

Slika 22: Gibanje stroškov dela na oskrbni dan

Materialni stroški in stroški storitev

Kljub trendu rasti skupnih stroškov in stroškov dela pa je pri materialnih stroških in stroških storitev

opazen trend upadanja oziroma negativne rasti. Trend rasti stroškov materiala, blaga in storitev je do

leta 2012 pozitiven, po tem letu pa začnejo ti stroški, z majhnimi nihanji v letu 2014 in 2015, upadati.

Vendar pa nihanja niso bistvena ob upoštevanju dejanske rasti cen posameznih storitev. Nivo stroška

živil na oskrbovani dan po letu 2013 upada, pri tem pa je bolj kot trend pomembno dejstvo, da na

nivoju sistema domovi uspejo zagotavljati živila za celodnevno prehrano za ceno 3,6 € na dan (zanimive

primerjave z drugimi ustanovami!).

Slika 23: Gibanje stroškov na oskrbni dan skozi leta

Trend stroškov za vodo in energijo po letu 2013 kaže na negativno rast. Slednje potrjuje uspešno

implementacijo projektov povečanja energetske učinkovitosti, ki pa imajo še velik potencial

28,4 26,8 26,2 26,8 27,4 26,4 26,3 25,7

24,0

13,8 13,2 13,1 13,6 13,9 13,6 13,4 13,1 12,4

12,7 12,0 11,5 11,8 12,2 11,5 11,5 11,5 10 ,5

0 ,6 0 ,6 0 ,6 0 ,6 0 ,6 0 ,5 0 ,7 0 ,6 0 ,6 0 ,5 0 ,4 0 ,4 0 ,3 0 ,5 0 ,6 0 ,5 0 ,5 0 ,4

0

5

10

15

20

25

30

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0920 08

Strošek dela v € St roški zdravstvenega osebja v €

St rošek kadra oskrbe v € St roški dela za t ržne dejavnost i v €

St rošek pogodbenega dela (malo delo in honorarji) v €

14,2514,4014,2214,1114,8215,10

13,8213,9013,78

3,593,933,934,003,863,593,574,42

3,342,212,292,312,522,082,132,612,402,48

0 ,980 ,991,030 ,971,231,010 ,930 ,901,03

0

4

8

12

16

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0920 08

St roški blaga, mat er iala in st or it ev v € St rošek živil v €

St roški za vodo in energijo v € St rošek zdravst venega mat er iala v €


20

prihrankov, saj precejšen del domov še ni sistematično pristopil k spremljanju in zmanjševanju

stroškov energije in vode. Strošek zdravstvenega materiala je glede na lansko leto upadel.

Razlika v stroških energije in vode med domovi na oskrbni dan kaže predvsem pomembna odstopanja

pri zasebnih izvajalcih, ki so najbolj stroškovno potratni, hkrati pa tudi najbolj učinkoviti, zato med

njimi prihaja do največjih razlik. Med javnimi izvajalci so razlike bistveno manjše.

Slika 24: Strošek vode in energije (v €) na realizirani oskrbni dan glede na tip zavoda v letu 2016

Distribucija stroškov kadra oskrbe in zdravstva na realizirani oskrbni dan kaže, da so razlike med

javnimi zavodi majhne, z nekaj izjemami pri stroških zdravstvenega kadra, medtem ko se večje razlike

kažejo pri zasebnih izvajalcih. Tipično za posebne zavode je, da imajo nekaj višji strošek tako oskrbnega

kot zdravstvenega osebja.

Slika 25: Strošek kadra oskrbe (v €) na realizirani oskrbni dan glede na tip zavoda

0 €

2 €

4 €

6 €

8 €

Posamezni domovi za starejše in posebni zavodi

POSEBNI JAVNI ZASEBNI

5 €

10 €

15 €

20 €

25 €

30 €




21

Slika 26: Strošek kadra zdravstva (v €) na realizirani oskrbni dan glede na tip zavoda

Strošek dela na zaposlenega se je občutno dvignil v letu 2009, od takrat pa vztrajno pada, saj se plače

nižajo. V zadnjih letih je največji padec stroškov dela na zaposlenega moč zaznati v letu 2015, v letu

2016 pa je strošek dela skokovito narasel in se približuje strošku iz leta 2009, ko je strošek dela dosegel

svoj vrh.

Slika 27: Gibanje stroška dela na zaposlenega od leta 2008 do 2016 (v €)

5 €

10 €

15 €

20 €

25 €



20 .994

19.90 0

20 .43520 .46820 .70 720 .738

20 .91321.182

20 .415

19.0 0 0 €

19.50 0 €

20 .0 0 0 €

20 .50 0 €

21.0 0 0 €

21.50 0 €

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0 920 0 8


22

10) PRIHODKI

Če na drugi strani stroškov pogledamo še prihodke, ugotavljamo, da je delež prihodkov iz oskrbe, ki se

krijejo predvsem iz zasebnih virov uporabnikov, v zadnjih štirih letih enak. Delež prihodkov iz naslova

zdravstva v obdobju od 2008 – 2013 pada, nato pa je prihodek skozi naslednja leta enak. Ostali prihodki

so se skozi leta zviševali, leta 2013 so se znižali in tudi v naslednjih letih ostali v isti višini. V letu 2016

so se prihodki iz drugih virov nekoliko zmanjšali na račun povišanih prihodkov iz zdravstva.

Slika 28: Trend deležev prihodkov skozi leta

Ostali virov prihodkov na oskrbni dan v letu 2016 je sestavljen iz 61% tržne dejavnosti, 27% prihodkov

od proizvodov in storitev javne službe in 12% preostalih prihodkov. Tržna dejavnost, ki predstavlja več

kot polovico ostalih virov prihodkov ustanovam institucionalnega varstva, že nekaj let predstavlja izziv

za razvoj konkurenčnih storitev in povezovanje z lokalnim okoljem.

Slika 29: Razrez prihodkov po virih na oskrbni dan – struktura v letu 2016

36% 33% 32% 33% 32% 31% 31% 31% 32%

9% 9% 9% 10 % 10 % 8% 8% 8% 7%

55% 58% 58% 57% 58% 61% 61% 61% 61%

20 0 8 20 0 9 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16

OSKRBA

OSTALO

ZDRAVSTVO

OD

OSKRBNIN

61%

OD ZDRAVSTVENE

NEGE

32%

OSTALO

7%

OD PRODAJE

PROIZVODOV

IN STORITEV

JAVNE SLUŽBE

27%

TRŽNE

STORITVE

61% OSTALI

PRIHODKI

12%


23

Slika 30: Prihodki na realizirani oskrbni dan

Prihodek iz oskrbe na realiziran oskrbni dan znaša v letu 2016 v povprečju 28,4€. Kombinirani domovi

in domovi za starejše, ki so javni, so pod tem povprečjem. Tržne storitve in ostali prihodki so najbolj

razviti pri koncesionarjih in sicer dosegajo že 5,7% vseh prihodkov.

Slika 31: Gibanje prihodkov od proizvodov in storitev javne službe, tržnih storitev in ostalih prihodkov na oskrbni

dan skozi leta

Analiza gibanja prihodkov iz proizvodov in storitev javne službe, kjer so zajete storitve pomoči na domu

in varovanih stanovanj, kaže na rast prihodkov iz tega naslova do leta 2011, ko se prihodki več kot

razpolovijo, nato pa se po letu 2011 spet prične rast teh prihodkov. Prihodek iz tržnih dejavnosti se

skozi leta bistveno ne spreminja in v letu 2016 znaša 2,1 € na oskrbni dan. Trend prihodkov iz ostalih

storitev je negativen; od leta 2008, ko je dosegel najvišjo vrednost, se je v letu 2016 zmanjšal na 0,4€

na oskrbni dan, kar je najnižja vrednost v opazovanem obdobju.

28,4 € 28,1 € 25,8 €

33,5 €

27,0 €

34,1 €

14,9 € 14,6 € 14,7 €

14,5 €

14,2 €

19,1 € 0 ,9 € 1,0 € 1,2 €

0 ,4 €

0 ,7 €

0 ,6 €

2,1 € 2,2 € 2,1 €

2,2 €

2,0 €

1,0 €

0 ,4 € 0 ,4 € 0 ,3 €

0 ,8 €

0 ,4 €

0 ,4 €

0 €

10 €

20 €

30 €

40 €

50 €

60 €

VSI 1. DOMOVI ZA

STAREJŠE

(a + b)

a. DOMOVI ZA

STAREJŠE

(JAVNI)

b. DOMOVI ZA

STAREJŠE (S

KONCESIJO)

2. KOMBINIRANI 3. POSEBNI

OSTALI

PRIHODKI

TRŽNE

STORITVE

OD

PRODAJE

PROIZV. IN

STORITEV

JAVNE SL.ZDRAVSTVO

OSKRBA

0 ,9 €0 ,9 €1,1 €0 ,9 €0 ,8 €0 ,7 €

1,5 €1,3 €

1,1 €

2,1 €2,2 €2,0 €2,0 €2,1 €2,1 €2,0 €2,2 €

1,9 €

0 ,4 €0 ,5 €0 ,5 €0 ,6 €0 ,7 €0 ,7 €

0 ,6 €0 ,7 €0 ,8 €

0 €

3 €

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0920 08

PROIZVODI IN STORITVE JAVNE SL. TRŽNE STO RITVE OSTALI PRIHODKI


24

Slika 32: Prihodek od tržne dejavnosti (v €) na oskrbni dan glede na tip zavoda

Analiza razlik prihodkov tržne dejavnosti na oskrbni dan oziroma v deležu od skupnih prihodkov kaže,

da se večina izvajalcev že sistematično ukvarja tudi s tržnimi dejavnostmi ter mobilnimi in

ambulantnimi dejavnostmi, vendar le redki dosegajo pomemben delež prihodkov od skupnega

poslovanja iz teh dejavnosti. Distribucija prihodkov vseh domov kaže, da je mogoče na tržnih,

ambulantnih in mobilnih dejavnostih ustvarjati pomemben delež skupnega prihodka, vendar bo za

večino izvajalcev nujno sistematično podpreti te dejavnosti in povečati njihov delež v skupnih

prihodkih.

Slika 33: Prihodki iz mobilnih in ambulantnih dejavnosti (v €) na oskrbni dan glede na tip zavoda

Povprečna cena

oskrbnega dne

zdravstvene nege se

giblje med 14€ in 15€.

Po padcu cene v letu

2013 je za tem letom

moč opaziti trend rasti

prihodka iz zdravstva. S

tem prihodkom je

potrebno zagotoviti izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije za stanovalce z izredno zahtevnimi

zdravstvenimi stanji.

0 €

5 €

10 €

15 €



0 €

5 €

10 €

15 €



14,91 €

14,43 €

14,0 6 €14,0 5 €

14,80 €14,98 €14,86 €

14,13 €14,37 €

13 €

14 €

15 €

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0 920 0 8

Slika 34: Gibanje prihodka iz zdravstva na oskrbni dan skozi leta


25

Delež prihodkov iz

ZZZS se je v zadnjih 10

letih zmanjšal iz skoraj

35% na dobrih 30% v

skupnih prihodkih.

To je v nasprotju s

povečevanjem zdravstvene zahtevnosti uporabnikov, saj se domovi postopno spreminjajo v negovalne

bolnišnice, delež financiranja iz zdravstva pa vztrajno upada.

11) INVESTICIJE

Investicijska vlaganja kažejo na velika nihanja med leti, saj se gibljejo od 14 pa do 90 milijonov letno,

upoštevajoč javne domove in koncesionarje skupaj. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so zasebni izvajalci

v obdobju do leta 2013 investirali primerljivo višino sredstev kljub temu, da so zasebni izvajalci v

sistemu predstavljali le 24% skupnih kapacitet. To pomeni, da je bila v tem obdobju investicijska

dejavnost v javnih zavodih na splošno bistveno slabša kot pri zasebnih izvajalcih. Po letu 2012 so

investicijska vlaganja pri zasebnih izvajalcih bistveno nižja kot pri javnih. Zanimiva je tudi ugotovitev,

da javni zavodi veliko večino investicij financirajo iz tekočega poslovanja, kljub temu, da je po Zakonu

o socialnem varstvu ta sredstva dolžan zagotavljati ustanovitelj. Visok vir investicijskih vlaganj je pri

javnih izvajalcih znašala obračunana amortizacija, kar 67,9% vseh virov in sredstva poslovnega izida na

osnovi soglasja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v 22,8%.

30 ,76%30 ,27%30 ,23%30 ,35%

32,01%32,78%32,71%32,39%

34,47%

28%

30 %

32%

34%

36%

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0 920 0 8

Slika 35: Gibanje prihodka iz zdravstva na oskrbni dan skozi leta (v deležu)


26

Slika 36: Investicijska vlaganja v javnih in zasebnih zavodih z vložkom MDDSZ (v milijonih €)

Primerjava podatkov med leti kaže, da je investicijsko vlaganje v javnih zavodih v letu 2016 padlo glede

na prejšnje leto; pri zasebnih izvajalcih pa je naraslo, a je v primerjavi s prejšnjimi opazovanimi obdobji,

predvsem do leta 2013, še zmeraj zelo nizko. Prejeta sredstva v upravljanje s strani Ministrstva za delo,

družino in socialne zadeve so znašala 344.925 €, kar je bistveno manj kot v letu 2015 (5,4 mio €).

Slika 37: Investicijska vlaganja v javnih zavodih 2016

Pomemben delež za investicije predstavljajo tudi sredstva poslovnega izida na osnovi soglasja MDDSZ.

31,9

41,0

31,133,8

12,4

4,8

15,0 16,819,8

25,420 ,7

1,0

16,3

0 ,9

14,4

0 ,8

17,1

1,7

14,9

4,9

3,2

6,0

10 ,8 6,8

6,2 9,9 5,5

0 €

10 €

20 €

30 €

40 €

50 €

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

JAVI ZAVODI MDDSZ

20 1320 0 8 20 0 9 20 10 20 11

KONCESIONARJI

20 12 20 14 20 15 20 16

obračunana

amort izacija v

breme st roškov (del

podskupine 462) ali

neporabljena

amort izacija iz

pret eklih let (del

podskupine 980 )

15.349.151 €

sredst va

poslovnega izida

na osnovi soglasja

MDDSZ

5.151.162 €

prejet e donacije

(podskupina 922)

132.397 €

iz prejet ih sredst ev -

nagrade zaradi preseganja

kvot e za invalide

36.619 €

prejet a sredst va v

upravljanje MDDSZ

344.925 €

prejet a sredst va v

upravljanje s st rani občine

6.000 €

iz prejet e kupnine od prodaje

osnovnih sredst ev

907 €

kredit

650 .760 €

drugi viri

938.996 €


27

12) PRESEŽKI ODHODKOV NAD PRIHODKI

Od vseh izvajalcev je v svojih računovodskih poročilih presežek odhodkov nad prihodki izkazalo 10

izvajalcev (5 koncesionarjev in 5 javnih zavodov), kar pomeni, da je 10 % odstotkov vseh poslovalo z

izgubo. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu je za javne zavode izjemno pomemben,

saj poleg amortizacije predstavlja ključen vir za nujne investicije.

Skupni prihodki so znašali 360.723.896€, odhodki pa 352.240.080€. Še vedno največji delež skupnih

prihodkov ustvarijo javni domovi za starejše, zasebniki s koncesijo pa že več kot četrtino vseh

prihodkov sistema.

Slika 38: Prikaz prihodkov in odhodkov v letu 2016

Koeficient gospodarnosti

domov je naraščal do leta

2014, ko je dosegel svoj

vrh, po tem letu pa je

razviden trend negativne

rasti.

-352.240 .0 80 €

-282.889.60 5 €

-191.0 44.20 8 €

-91.845.397 €-53.467.60 8 €

-38.377.789 €-39.417.357 €

-29.933.118 €

-40 0 .0 0 0 .0 00 €

-30 0 .0 0 0 .00 0 €

-20 0 .0 0 0 .00 0 €

-10 0 .0 0 0 .0 0 0 €

0 €

celotni odhodki

360 .723.896 €

289.928.729 €

194.948.760 €

94.979.969 €55.70 4.213 €

39.275.756 €40 .128.0 22 €

30 .667.145 €

0 €

10 0 .0 0 0 .0 00 €

20 0 .0 0 0 .0 00 €

30 0 .0 0 0 .0 0 0 €

40 0 .0 0 0 .0 0 0 €

Vsi Dom ovi za

st arejše (a +

b)

a) D om ovi za

st arejše

( javn i)

b) D om ovi za

st arejše (s

koncesijo)

Dom ovi za

st arejše (s

koncesijo) -

člani SSZS

Dom ovi za

st arejše (s

koncesijo) -

nečlani SSZS

c)

Kom bin iran i

dom ovi za

st arejše

d) Posebni

zavodi

celotni prihodki

1,0 2411,0 298

1,0 362

1,0 1591,0 1841,0 1771,0 140

0 ,9960

0 ,9750

0 ,95

0 ,97

0 ,99

1,0 1

1,0 3

1,0 5

20 1620 1520 1420 1320 1220 1120 1020 0 920 0 8

Slika 39: Gibanje koeficienta celotne gospodarnosti domov skozi leta

Documents

POUDARKI IZ ANALIZnega-poročila-za...Poudarki iz analiz 2016 4 2) RAZPOLOŽLJIVOST KAPACITET Slika 2: Pokritost potreb po kapacitetah v domovih skozi leta Pokritost s kapacitetami**