Zaposljivost diplomiranih ekonomistov, diplomiranih organizatorjev turizma, diplomiranih informatikov, magistrov poslovnih ved, magistrov turizma in magistrov poslovne informatike v Sloveniji od leta 2006 – 2012 ter zaposljivost diplomantov FKPV.

Povzetek Na FKPV smo izvedli analizo zaposljivosti diplomantov s ciljem, da pridobimo podatke o absorpcijski sposobnosti slovenskega trga dela za strokovne nazive, ki jih diplomanti FKPV pridobijo ob zaključku študija na prvi in drugi bolonjski stopnji. FKPV izvaja tri študijske programe – komerciala, turizem in poslovna informatika. V raziskavi smo zbrali in analizirali agregatne podatke za Republiko Slovenijo (potrebe in registrirana brezposelnost) in po območnih enotah. Na osnovi pridobljenih podatkov smo izračunali obseg ponudbe po posameznih nazivih in v nadaljevanju delež potreb po diplomantih (po nazivih za obe stopnji). Zaradi veljavne zakonodaje, klasifikacije poklicev in načina zajemanja podatkov na trgu dela na Zavodu za zaposlovanje v RS smo raziskavo prilagodili razpoložljivim podatkom, ki smo jih smiselno združevali. Rezultati naše raziskave potrjujejo, da na slovenskem trgu dela obstaja absorpcijska sposobnost za nazive, ki jih pridobijo diplomanti FKPV (VS/1.bol.st. in MAG/2.bol.st.). Da bi spoznali in predstavili še druge vidike smo opravili poglobljene intervjuje z managementom podjetij, ki (so)financirajo študij zaposlenih oz. potencialnih zaposlenih na FKPV. Na podlagi odgovorov, ki so jih podali managerji, zaključujemo, da na trgu dela v Sloveniji obstajajo potrebe po diplomantih FKPV obeh stopenj. Prav tako so managerji poudarili, da je pogoj za zasedbo vodilnih delovnih mest prav zaključen študij na drugi magistrski stopnji. S ciljem, da bi podrobno spoznali in predstavili načine evidentiranja potreb in registrirane brezposelnosti na trgu dela v Sloveniji smo opravili poglobljen intervju s vodjo območne enote Zavoda za zaposlovanje. Pristojne institucije v državi so dolžne poskrbeti za ažurnost, natančnost in konsistentnost zajemanja podatkov, saj ti podatki niso namenjeni le spremljanju gibanja na trgu dela, ampak so namenjeni tudi izobraževalnim institucijam in posameznikom. Področje raziskovanja zaposlenosti in zaposljivosti je zelo kompleksno in zahteva celovit in sistemski pristop tudi na ravni izobraževalne institucije kot je FKPV. Ključne besede: zaposljivost, FKPV, dodiplomski študij, podiplomski študij, strokovni nazivi, diplomirani ekonomist, diplomirani organizator poslovanja, diplomirani poslovni informatik, magister poslovnih ved, magister turizma, magister poslovne informatike, raziskava, trg dela, Slovenija.

Opredelitev problema Pred vami je analiza zaposljivosti diplomantov Fakultete za komercialne in poslovne vede, ki omogoča vsaj delni vpogled v zelo široko in zahtevno področje raziskovanja o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov naše fakultete in tudi primerljivost rezultatov po posameznih letih. Pridobivanje in analiza podatkov oz. informacij o zaposljivosti diplomantov FKPV, daje fakulteti povratne informacije o položaju njihovih diplomantov (ločeno po študijskih programih) na trgu dela, značilnostih njihovih zaposlitev, uporabnosti znanj, pridobljenih v času dodiplomskega študija, in znanjih ter kompetencah, ki bi jih dodatno potrebovali pri

svojem delu. Raziskava prav tako odkriva na kakšen način se delodajalci (večinoma tudi podporniki študija na naši fakulteti) odločajo za štipendiranje (oz. finančno podporo pri študiju na naši fakulteti), zakaj se odločajo za študij na naši fakulteti, kako so zadovoljni s študijem na naši fakulteti in njihovo mnenje glede pridobljenih kompetenc in drugo. Informacije, vsebovane v poročilu, so koristne za kontinuirano evalvacijo obstoječih študijskih programov, za snovanje novih študijskih programov, za postopek ponovne akreditacije obstoječih študijskih programov in za postopek akreditacije novih študijskih programov. Pridobivanje podatkov je bilo izvedeno z zbiranjem dostopnih podatkov (dostopni podatki o zaposlenosti na Zavodu za zaposlovanje, Republike Slovenije), s smiselnim združevanjem in analizo po strokovnih nazivih, ki jih pridobijo naši diplomanti na prvi in drugi stopnji bolonjskega študija in s poglobljenim intervjuvanjem predstavnikov izbranih delodajalcev, ki (so)financirajo izobraževanje zaposlenih in štipendistov na FKPV. Poglobljeni intervjuji z managementom teh podjetij (t.j. z našimi diplomanti, predstavniki srednjega in vrhnjega managementa v 25 izbranih podjetjih) so bili izvedeni osebno ali po telefonu. V okviru raziskav o zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov potekajo na fakulteti tudi druge raziskave. Za potrebe naše raziskave nas je zanimala absorpcijska sposobnost slovenskega trga dela za strokovne nazive, ki jih pridobijo diplomanti FKPV. V študijskem letu 2006-2007 so na trg dela v Sloveniji stopili prvi diplomanti FKPV in za potrebe naše raziskave so nas zanimali agregatni podatki o prostih delih in registriranih brezposelnih osebah (po nazivih, ki jih pridobijo diplomanti FKPV – diplomirani ekonomist, diplomirani organizator poslovanja, diplomirani poslovni informatik, magister poslovnih ved, magister turizma in magister poslovne informatike) na ravni Slovenije od 2006-2012. Namen in cilj raziskave: Ključna cilja Fakultete za komercialne in poslovne vede je oblikovanje študijskih programov, ki so v skladu s potrebami okolja in da diplomanti pridobijo kompetence, ki ustrezajo njihovim nazivom, ki jih pridobijo ob zaključku študija. Za ponovno akreditacijo in za snovanje novih programov je ključnega pomena tudi spremljanje stanja in trendov na trgu dela. FKPV je odgovorna izobraževalna institucija in ob že ustaljeni povezanosti z okoljem še posebno pozornost namenja zaposlenosti in zaposljivosti svojih diplomantov. Poznavanje agregatnih podatkov (prosta dela, brezposelni) za nazive, ki jih pridobijo diplomanti FKPV omogoča vpogled v absorpcijsko sposobnost trga dela v Sloveniji. Prav zaposljivost študentov je pomemben indikator aktualnosti izobraževalnih programov, ki jih ponuja FKPV in tukaj je, zaradi kompleksnosti področja, potrebno upoštevati tako kratkoročne in dolgoročne vidike obravnave tega področja. Po drugi strani je zaposljivost oz. nezaposljivost diplomantov tudi indikator o potrebnem posodabljanju obstoječih programov oz. o potrebnem snovanju in implementaciji novih študijskih programov, v sodelovanju z okoljem, priporočili potencialnih delodajalcev itd. Za potrebe naše obravnave nas je zanimalo stanje na trgu dela v Sloveniji za tiste strokovne nazive, ki jih pridobijo diplomanti FKPV (diplomirani ekonomist, diplomirani organizator turizma, diplomirani poslovni informatik, magister poslovnih ved, magister turizma in magister

poslovne informatike). Naš cilj je bil raziskati (na podlagi razpoložljivih podatkov o zaposlenosti Zavod za zaposlovanje RS), ali na trgu dela, za navedene strokovne nazive, obstajajo prosta dela in koliko oseb s temi strokovnimi nazivi je registriranih kot iskalci zaposlitve, in na osnovi teh podatkov ugotoviti celotno ponudbo za posamezne nazive in izračunati delež tistih, ki se zaposlijo (obstajajo potrebe na trgu dela). V raziskavo smo zajeli obdobje od leta 2006 – 2012 in proučevali smo trende zaposlovanja na ravni Slovenije in po posameznih območnih

enotah. Poznavanje tovrstnih podatkov je za management FKPV koristno in je v pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev. FKPV je zasebna izobraževalna institucija brez koncesije, ki deluje v bistveno bolj zaostrenih pogojih kot konkurenčne izobraževalne institucije in zaradi tega je ponudba tržno zanimivih programov ter zaposljivost diplomantov pomembna za njen dolgoročni razvoj in obstoj. V kontekstu celovitega upravljanja odnosov z deležniki je neposreden stik z deležniki nujno potreben. Prav celovito poznavanje nekaterih ključnih delodajalcev (finančna podpora študentom, zaposlenim in štipendistom, pri študiju na FKPV), daje FKPV povratno informacijo o kvaliteti študija, o zaposljivosti, in je priložnost za izgrajevanje dolgoročnih partnerskih odnosov. Z namenom, da bi pridobili mnenja izbranih delodajalcev, smo opravili poglobljene intervjuje z managementom teh podjetij. V slovenskem okolju še vedno predstavljajo problem podatki uradnih institucij in načini zbiranja teh podatkov (Zavod za zaposlovanje in druge institucije). S ciljem, da bi tovrstno problematiko podrobneje osvetlili smo opravili intervju z direktorico območnega zavoda za zaposlovanje. Kot uporabniki teh podatkov zaznavamo probleme (ali nedoslednosti) pri evidentiranju (po strokovnih nazivih, po stopnji izobrazbe iskalcev zaposlitve ipd.), vzrok za to je tudi v nepopolnih zakonskih osnovah, ki potrebujejo prilagoditev. Podatkov ne zajemajo ločeno za diplomante posameznih izobraževalnih institucij in klasifikacija poklicev je nekonsistentna z akreditiranimi študijskimi programi. Verjamemo, da se pristojni na nacionalni ravni poznajo dobre zglede v EU in smiselno bi jim bilo slediti tudi v Sloveniji. Zaradi kompleksnosti problematike in dostopnih podatkov moramo izobraževalne institucije k raziskavam na področju zaposlenosti in zaposljivosti pristopati na več načinov. Dostopni agregatni podatki o zaposljivosti ne zagotavljajo želenih informacij o diplomantih posameznih izobraževalnih institucij.

Metodologija in vzorec: Analiza podatkov Zavoda za zaposlovanje - Za potrebe naše raziskave smo zaprosili za podatke pri pristojnem državnem organu (Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije). Za potrebe naše raziskave smo se osredotočili le na strokovne nazive diplomantov FKPV na 1. in 2. bolonjski stopnji. Pridobili smo podatke o potrebah in registrirani nezaposlenosti po nazivih, ki jih pridobijo diplomanti FKPV na visokošolskem študiju in na prvi stopnji bolonjskega študija (VS/1.bol.st. - diplomirani ekonomist, diplomirani organizator turizma, diplomirani poslovni informatik) in na drugi stopnji bolonjskega študija (MAG/2.bol.st. – magister poslovnih ved, magister turizma, magister poslovne informatike). Posredovali so nam agregatne podatke (skladno z veljavno klasifikacijo poklicev), za Slovenijo in po posameznih območnih enotah. Na osnovi pridobljenih podatkov smo izračunali obseg agregatne ponudbe na trgu dela (potrebe in registrirane brezposelne osebe) in na podlagi tega izračunali za kolikšen delež le-teh obstajajo potrebe na trgu dela (oz. je zaposljiv). Pri agregatni ponudbi so zajeti podatki o posameznih nazivih, ki jih izobražuje FKPV in za potrebe naše obravnave smo združili nazive pridobljene na visokošolskem študiju (VS) visokošolskem študiju in na 1. bolonjski stopnji (VS/1. bol. st.). Ugotavljamo, da je način evidentiranja na Zavodu za zaposlovanje nepopoln (le nekatere enote evidentirajo ločeno strokovne nazive pridobljene na VS in VS/1.bol.st.), prav tako iskalca zaposlitve ne evidentirajo na podlagi kopije diplome, ampak le na podlagi ustne izjave kandidata in obstaja

možnost, da tukaj prihaja do napak. Na podlagi razpoložljivih podatkov smo pripravili analizo za obdobje od 2006 - 2012, pri čemer smo imeli težave z dostopnostjo podatkov za strokovni naziv poslovna informatika, predpostavljamo da tudi zaradi obstoječega načina zajemanja podatkov. Poglobljeni intervju z direktorico zavoda za zaposlovanje smo opravili z namenom, da bi podrobno spoznali načine zajemanja podatkov (potrebe, registrirana brezposelnost, strokovni nazivi, vrsta izobrazbe, obstoječi predpisi, klasifikacija poklicev, potrebne spremembe in dopolnitve obstoječih predpisov…) in zanesljivost oz. natančnost podatkov ter omejitve raziskav opravljenih na osnovi razpoložljivih podatkov za vse programe, ki jih izvaja FKPV. Na agregatni ravni so pridobljeni podatki zagotovo zanesljiv indikator o absorpcijski sposobnosti trga dela v Sloveniji za relevantne strokovne nazive, a žal uporabnikom (še zlasti izobraževalnim institucijam), zaradi trenutno veljavnih predpisov, vedno ne zagotavljajo dovolj celovitih in natančnih informacij o trgu dela pri nas. Poglobljeni intervju z managementom (vrhnji in srednji management) izbranih delodajalcev, kjer z diplomanti FKPV zasedajo odgovorna delovna mesta. V teh podjetjih soodločajo o podpori in (so)financiranju študija njihovih zaposlenih in štipendistov na FKPV in drugod. Intervjuje smo izvedli osebno ali po telefonu in vsak intervju je trajal okrog 20 minut. Vsi, ki so bili povabljeni k sodelovanju v raziskavi so bili pripravljeni sodelovati in odgovorili so na vsa postavljena vprašanja. Vprašanja in ključni odgovori so predstavljeni v Tabeli št. 3. Vzorec zajema 25 diplomantov FKPV zaposlenih pri izbranih delodajalcih, naši diplomanti pri teh delodajalcih zasedajo različna delovna mesta (vrhnji management - predsednik uprave, član uprave, direktor podjetja) in srednji management (direktor oddelka, direktor sektorja, direktor enote ipd.), to so ljudje, ki sprejemajo odločitve (v zvezi z izobraževanjem in izgrajevanjem partnerskih odnosov z okoljem…) v izbranih podjetjih. Naš vzorec sestavljajo predstavniki iz gospodarstva in negospodarstva - 25 podjetij/organizacij: 11 (44 %) predelovalna industrija; 4 (16 %) trgovina; 1 (4 %) energetika, 1 (4 %) bančništvo, 1 telekomuniacije (4%), 3 (12 %) javni sektor - bolnišnica in zdravstveni dom, občinska uprava; 4 (16 %) turizem – spa center in hotel, 2 turistični agenciji). Nadalje je glede na stopnjo študija sestava vzorca naslednja: 25 poglobljenih intervjujev, od tega 18 (72 %) z diplomanti dodiplomske stopnje (VS/1.bol.st.) in 7 (28 %) z diplomanti podiplomske stopnje (MAG/2.bol.st.), kar ustreza tudi deležu vpisanih študentov na obeh stopnjah bolonjskega študija na FKPV.

Omejitve Iz dostopnih agregatnih podatkov za nazive, ki jih izobražuje FKPV ni mogoče pridobiti podatkov o zaposljivosti diplomantov FKPV in primerljivosti z izobraževalnimi institucijami v Sloveniji, katerih diplomanti pridobijo iste nazive kot na FKPV (diplomirani ekonomist, diplomirani organizator turizma, diplomirani poslovni informatik, magister poslovnih ved, magister organizacijskih ved in magister poslovne informatike). Dostopni podatki so le agregatni podatki o prostih delovnih mestih, registriranih brezposelnih, o čakalni dobi zaposlenih oseb in zavod za zaposlovanje ne vodi evidenc (analitično po posameznih izobraževalnih institucijah). Obstoječa klasifikacija poklicev ni prilagojena dejansko akreditiranim izobraževalnim programom na prvi in drugi bolonjski stopnji in zaradi tega smo morali strokovne nazive smiselno združevati.

Predstavitev rezultatov raziskave Kot smo že v uvodu omenili zahteva raziskovanje zaposlenosti in zaposljivosti sistemski in celovit pristop, ki mu sledi tudi FKPV. Raziskava, ki jo predstavljamo v nadaljevanju je le del celovitega proučevanja in spremljanja zaposljivosti diplomantov FKPV. Kot ponudnika izobraževalnih storitev nas zanima absorpcijska sposobnost slovenskega trga dela za strokovne nazive, ki jih pridobijo diplomanti FKPV (VS in VS/1. bol. st.) na vseh treh programih (komerciala, turizem in poslovna informatika), ki jih izvaja FKPV. Na podlagi ločenih razpoložljivih statističnih podatkov (VS in VS/1.bol.st.) smo smiselno združili podatke za obe vrsti študija (strokovne nazive, ki smo jih združevali smo opredelili s šifro in jo navedli v Tabeli št. 1, kjer podrobno prikazujemo podatke za obdobje od 2006 – 2012. Kot je razvidno iz omenjene tabele smo izračunali celotno ponudbo na trgu dela (ločeno po nazivih diplomirani ekonomist, diplomirani organizator turizma in diplomirani poslovni informatik) in izračunali delež prostih delovnih mest (potrebe) za posamezna leta. Na podlagi podatkov navedenih v Tabeli št. 1 in Tabeli št. 2 ugotavljamo, da za strokovne nazive, ki jih pridobijo diplomanti FKPV obstaja potreba na slovenskem trgu dela. Zaradi širine in splošne uporabnosti je tudi v prihodnje pričakovati, da bo program komerciala zanimiv tudi v prihodnje. Program turizem se počasi a vztrajno uveljavlja, kar lahko trdimo tudi za program poslovna informatika. Na podlagi proučevanja različnih prostih delovnih mest, ki jih objavljajo organizacije ugotavljamo, da organizacije, ki želijo zaposliti magistre (2. bol. st.) še vedno v razpisih ne ločijo dovolj jasno med nazivi kot so na primer univerzitetni diplomirani ekonomist, diplomirani ekonomist (VS/1.bol.st), magister poslovnih ved (MAG/2.bol.st.). Tovrstno poznavanje in dejanska implementacija je bolj opazna v razpisih velikih podjetij, vendar bo tudi v teh podjetjih potrebo sistematizacijo delovnih mest in zahtevane pogoje za zasedbo delovnih mest ustrezno posodobiti. Pri razpisih za vodilna prosta delovna mesta, raje navedejo npr. (univerzitetni) diplomirani ekonomist, čeprav bi si v resnici želeli magistra poslovnih ved, na ta način si zagotovijo večji izbor potencialnih kandidatov (tovrstno problematiko tudi omenjamo v predstavitvi poglobljenih intervjujev, zlasti za diplomante magistrskega študija – 2. bol.st.).. Ponudba na trgu dela (prosta dela in povprečje registriranih brezposelnih oseb) za strokovni naziv diplomirani ekonomist je od leta 2006 do leta 2012 skoraj enaka z zelo majhnimi nihanji (2006 – 2467,9; 2007 je porasla na 2640,3; 2008 – 2500,7 v letu 2009 je znašala 1915,4). Na podlagi podatkov ugotavljamo, da ponudba na trgu dela narašča v zadnjih treh letih in je v letu 2012 je znašala 2432,0. Mnogi, ki so v času krize izgubili delo so ta čas izkoristili za študij s ciljem, da pridobijo dodatne kompetence. Žal se je ponudba prostih delovnih mest od leta 2006, ko je bilo registriranih 1952,0 prostih delovnih mest vztrajno zmanjševala iz leta v leto in v letu 2008 dosegla najnižjo raven, ko je bilo prostih le 2096 delovnih mest. V naslednjih dveh letih se je število prostih delovnih mest povečalo in leta 2009 je bilo na razpolago 1483 prostih del. Zaradi težav v slovenskem gospodarstvu in zmanjšanja gospodarske aktivnosti oz. prepovedi dodatnega zaposlovanja v javnem sektorju je bilo v letu 2011 registriranih 1333 in leta 2012 le 1259 prostih del. Vendar nas v pravkar navedenih podatkih zanima predvsem delež prostih delovnih mest v primerjavi s celotno ponudbo na trgu dela za posamezna leta. Ti podatki so bili izjemno dobri v letu 2006, ko je delež prostih delovnih mest znašal kar 79,1 % celotne ponudbe na trgu dela, še boljši so bili rezultati v letu 2007 (82,6 %) in v letu 2008 (83,8 %), v letu 2009 se je močno zmanjšal in je

znašal le 66,4 %, tendenca padanja se je nadaljevala do leta 2012, ko je delež padel na 51,8 %. Ti podatki dokazujejo, da je zmanjšana poslovna aktivnost podjetij in omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju vplivalo na zmanjšanje aktivnosti na trgu dela. Prepričani smo, da se bodo potrebe po diplomiranih ekonomistih povečale, ko bodo podjetja povečala svoje gospodarske aktivnosti in s tem tudi več zaposlovala. Vprašanja v javnem sektorju ostajajo in so povezana z ukrepi in omejitvami na državni ravni. Delodajalci ravno zaradi negotovih razmer bolj preudarno zaposlujejo oz. se odločajo za najemanje delovne sile preko študentskega servisa oz. zaposlovanje za določen čas (v turizmu tudi le za čas sezone). Ko smo ob tem analizirali stanje po posameznih območnih enotah ugotavljamo, da je zajemanje podatkov glede na tip izobrazbe (VS in VS/1.bol.st.) zelo različno, le v Mariboru in Ljubljani evidentirajo po obeh stopnjah, medtem, ko v vseh ostalih enotah vodijo evidenco le kot (VS), in tudi zaradi tega je bila naša odločitev o združevanju podatkov obeh stopenj smiselna. Na kratko prestavljamo še odmike od slovenskega povprečja po posameznih območnih enotah in pri tem ugotavljamo, delež prostih delovnih mest presega slovensko povprečje in znaša v Ljubljani (63,6 %), Ptuju (55,9%) , Mariboru 50,3 % in Kranju (52,0%). V vseh ostalih enotah je ta delež nižji od slovenskega povprečja in znaša na primer v Murski Soboti le 31,6 %, Sevnici 31,5 %, Trbovljah 38,0 % , delež v ostalih enotah se giblje od 40,0 % do 45,0 %. Na podlagi podatkov predstavljenih v Tabeli št. 2 ugotavljamo, da potrebe po strokovnih nazivih, ki jih pridobijo diplomanti FKPV na trgu obstajajo, saj je bil delež zaposlenih magistrov poslovni ved v letu 2008 kar 67,9 %, a se je v naslednjem nekoliko zmanjšal in je znašal 61,9 %. Zaradi krize so podjetja, tudi iz povsem ekonomskih razlogov, nekoliko omejila število razpisov, čeprav že od leta 2010 zaznavamo izboljšanje stanja, pričakujemo, da bodo potrebe po teh kadrih tudi v prihodnje naraščale. Še posebej bi želeli poudariti, da je prav na področju Ljubljane, kar 87 % magistrov poslovnih ved (žal na vseh območnih enotah evidentiranje podatkov ni kako dosledno, kot v Ljubljani, zato morda dostopni podatki, povsem ne odražajo dejanskega stanja na trgu dela, ko govorimo o nazivu magister poslovnih ved) našlo zaposlitev, čeprav se je zaradi ekonomskih razmer ta trend v zadnjih dveh letih nekoliko umiril, a to nikakor ne pomeni, da po teh kadrih ne bi bilo povpraševanja na trgu dela. Prav nasprotno, izobraževanje je del dolgoročne strategije posameznikov in organizacij, zato trenutna ekonomska situacija pomeni zatišje, a hkrati tudi priložnost, ki ga strateško usmerjeni posamezniki in organizacije izkoristijo za pridobivanje novih znanj in kompetenc za uspešno delovanje v globalnih ali lokalnih konkurenčnih okoljih. Podjetja iščejo strokovno usposobljene kadre z aktivnim znanjem jezikov, saj je internacionalizacija poslovanja, eden od ključnih pogojev za rast in obstoj prav zaradi majhnosti slovenskega tržišča. Nekoliko specifična je situacija na področju zanimanja za delovna mesta magister turizma, kjer kljub temu zaznavamo na eni strani pomanjkanje strokovno usposobljenega osebja v turizmu, po drugi strani so statistični podatki vzpodbudni za leti 2010 in 2011, ki dokazujejo potrebo po teh kadrih na slovenskem trgu dela. Žal za strokovni naziv magister poslovnih ved podatki niso dostopni, zato jih na podoben način ne moremo predstaviti. Podatki so predstavljeni v Tabeli št. 2.

Tabela št. 1: Zaposljivost diplomiranih ekonomistov, diplomiranih organizatorjev turizma in diplomiranih poslovnih informatikov v Sloveniji od leta 2006 - 2012

Strokovni naziv 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Diplomirani ekonomist (šifra 77041 in 97001), skupaj (VS) in (VS)/1.bol.st.

Prosta dela 1952,0 2181,0 2096,0 1271,0 1483,0 1333,0 1259,0

Registrirano brezposelne osebe - povprečje 515,9 459,3 404,7 644,4 880,3 1122,3 1173,0

Ponudba na trgu dela - diplomirani ekonomist (VS) in (VS)/1.bol.st) 2467,9 2640,3 2500,7 1915,4 2363,3 2455,3 2432,0

% zaposlenih - diplomirani ekonomist (VS) in (VS)/1.bol.st. 79,1 82,6 83,8 66,4 62,8 54,3 51,8

Diplomirani organizator turizma (šifra 76603 in 96601), skupaj (VS) in (VS)/1.bol.st.

Prosta dela 47,0 71,0 66,0 44,0 63,0 51,0 33,0

Registrirano brezposelne osebe - povprečje 53,0 60,5 50,0 87,3 127,5 159,1 147,3

Ponudba na trgu dela - diplom. org. turizma (VS) in (VS)/1.bol.st. 100,0 131,5 116,0 131,3 190,5 210,1 180,3

% zaposlenih - diplom. org. turizma (VS) in (VS)/1.) 47,0 54,0 56,9 33,5 33,1 24,3 18,3

Diplomirani poslovni informatik (šifra 92614), skupaj (VS)/1.bol.st. (opomba)

Prosta dela *** *** *** *** *** *** 2,0

Registrirano brezposelne osebe - povprečje *** *** *** *** *** *** 1,0

Ponudba na trgu dela - dipl. posl. informatik (VS)/1.bol.st. *** *** *** *** *** *** 3,0

% zaposlenih - diplom. posl. inf. (VS)/1.bol.st 66,7

Vir: Izračun na podlagi podatkov Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, 2013. Opomba: *** - ni podatka.

Tabela št. 2: Zaposljivost magistrov poslovnih ved, magistrov turizma in magistrov poslovnih informatikov v Sloveniji od leta 2006 - 2012

Strokovni naziv 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Magister poslovnih ved (šifra 97009), 2. bol. st.

Prosta dela *** *** 3,0 8,0 3,0 14,0 19,0

Registrirano brezposelne osebe - Povprečje *** *** 1,4 5,1 11,8 19,6 33,0

Ponudba na trgu dela - mag. posl ved (2.bol.st.) *** *** 4,4 13,1 14,8 33,6 52,0

% zaposlenih - mag. poslovnih ved 67,9 61,1 20,2 41,7 36,5

Magister turizma (šifra 96603), 2. bol. st.

Prosta dela *** *** 2,0 1,0 2,0 3,0 3,0

Registrirano brezposelne osebe - Povprečje *** *** *** 1,1 0,6 1,9 6,0

Ponudba na trgu dela - mag. turizma (2.bol.st.) *** *** *** 2,1 2,6 4,9 9,0

% zaposlenih - mag. turizma 48,0 77,4 61,0 33,3

Magister poslovne informatike (šifra 97006), 2. bol. st.

Prosta dela *** *** *** *** *** *** 3,0

Registrirano brezposelne osebe - Povprečje *** *** *** *** *** *** ***

Ponudba na trgu dela - mag. posl. Informatike

% zaposlenih - mag. posl. Ved

Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, 2013.

Opomba: *** - ni podatka.

V nadaljevanju predstavljamo drugi del naše raziskave, t.j. rezultate poglobljenih intervjujev

z managementom (vrhnji in srednji management) izbranih delodajalcev, kjer diplomanti

FKPV zasedajo odgovorna delovna mesta (Tabela št. 3). Velikost vzorca je 25 (100%)

poglobljenih intervjujev, od tega 18 (72 %) z diplomanti dodiplomske stopnje (VS/1.bol.st.) in

7 (28 %) z diplomanti podiplomske stopnje (MAG/2.bol.st.), kar ustreza tudi deležu vpisanih

študentov na obeh stopnjah bolonjskega študija na FKPV. Zadnja štiri vprašanja,

predstavljena v Tabeli št. 3, so se nanašala le na magistrski študij in diplomante magistrskega

študija. Prav zanimivo je, da je večina njihovih odgovorov zelo podobnih, saj so to

predstavniki velikih podjetij, kjer uporabljajo sodobne in inovativne pristope. Podroben

potek raziskave in vzorec smo predstavili v opisu metodologije. Vprašanja in ključni odgovori

sodelujočih v raziskavi so predstavljeni v Tabeli št. 3.

Tabela št. 3: Zaposlenost diplomantov FKPV – poglobljeni intervju z managementom v izbranih podjetjih

Vprašanja Odgovori sodelujočih v raziskavi - ključni poudarki

1. Kako dolgo že sodelujete s FKPV in na katerih področjih?

Od začetka študija na FKPV, naprej kot študent 25 (100 %), sedaj kot podpornik študija naših sodelavcev na FKPV 21 (84 %), kot gost iz prakse 6 (24 %), študij naših zaposlenih finančno podpiramo (delno ali v celoti) 25 (100 %). Sodelujoči v raziskavi s področja turizma so podali še naslednje odgovore, podpora pri akreditaciji programa 3 (12 %)

2. Ali ste se vi v preteklosti izobraževali (kot študent ali kako drugače) na FKPV?

Na FKPV sem diplomiral, s kvaliteto študija sem bil zadovoljen, odlika študija povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj 19 (76 %), sedaj sodelujem kot udeleženec konferenc 14 (56 %), k študiju na FKPV sem motiviral tudi sodelavce 15 (60 %)… Udeležil sem se tudi različnih predavanj (o tem nas je obvestila fakulteta) priznanih strokovnjakov iz poslovnega ali javnega življenja, to je zelo dobro za fakulteto, študente in diplomante 10 (40 %).

3. Kako ste bili zadovoljni s študijem na FKPV. Ali ste pridobili potrebne kompetence?

Študij je praktično naravnan, torej povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj 18 (72 %), reševanje problemov iz poslovne prakse 19 (76 %), naši zaposleni rešujejo v okviru diplomskih nalog poslovne probleme podjetja, ki je podprlo njihov študij 24 (96 %). Pridobil sem potrebne kompetence 16 (64 %), a zavedam se, da je obstoječa znanja je treba permanentno nadgrajevati 23 (92 %). Sodelujoči v intervjujih s s področja turizma, so dejali, da so dobili dobro osnovo, a pogrešajo večjo povezanost s prakso (ta sugestija se nanaša na program turizem), to bi si želeli pri vseh predmetih, več gostov iz prakse 2 (8%).

4. Ali s fakulteto še vedno sodelujete? Ali so vas povabili k sodelovanju kot gosta iz prakse ali sodelavca pri pripravi diplom?

S fakulteto sodelujem še naprej, kot gost iz prakse 6 (24%) in predaval sem že svojim sodelavcem, ki sem jih usmeril k študiju na FKPV in v okviru možnosti naše podjetje to tudi finančno podpira, kljub krizi študij podpiramo oz. ga delno (so)financiramo 20 (80 %), sodelujem s sodelavci, ki rešujejo poslovne probleme našega podjetja v okviru njihovih diplomskih nalog 24 (96 %), drugim študentom diplomantom FKPV nudim podporo pri pripravi njihovih diplomskih nalog, saj so lahko tudi potencialni novi zaposleni oz. sodelavci10 (40%).

5. Kateri dejavniki so vplivali na to, da ste se odločili za študij oz. za podporo študija vašim zaposlenim oz. štipendistom na FKPV?

Prijaznost, fleksibilnost in dostopnost vodstva, predavateljev in osebja 21 (84 %), bližina študija 17 (68 %), kvaliteta študija in oskrba z literaturo 24 (96 %), dobra osnova za nadgradnjo specifičnih znanj s področja managementa 6 (24 %), nekateri sodelavci potrebujejo poleg dolgoletnih izkušenj tudi formalno izobrazbo in tudi zato podpiramo njihov študij 9 (36 %), hkrati je študij tudi priložnost za spoznavanje novih ljudi morda tudi novih sodelavcev v okviru našega podjetja 13 (52 %). Formalna izobrazba mi bo omogočila napredovanje v službi 22 (88%), bom lažje ohranil zaposlitev ali našel novo boljšo zaposlitev 19 (76%).

6. Na kakšen način se odločate za zaposlovanje novih sodelavcev, diplomantov FKPV?

Kvaliteto študija na FKPV poznam, saj sem tam diplomiral oz. so na njej diplomirali drugi sodelavci 25 (100%), pridobljene kompetence so primerljive z drugimi izobraževalnimi institucijami 23 (92 %), pri čemer bi kot dobro stran FKPV izpostavil praktično reševanje problemov iz prakse 20 (80 %). Običajno smo pri zaposlovanju novih sodelavcev previdni 16 (64 %), najprej sodelujemo z njimi tako, da pri nas delajo preko študentskega servisa, ali jih zaposlimo za določen čas, in če se izkažejo kot kvalitetna delovna sila, jim pogodbe podaljšamo oz. zaposlimo za nedoločen čas 24 (96 %)

7. Ali ste že sodelovali s fakulteto pri snovanju študijskih programov, skupnih projektov ipd?

Ni mi znano, da bi moje podjetje sodelovalo pri snovanju programov, dopuščam možnost, da je naše podjetje celo podprlo programe, a o tem ni seznanilo vseh zaposlenih 22 (88 %). Naše podjetje je podprlo program turizem v procesu akreditacije 2 (8%). S fakulteto sodelujemo pri skupnem projektu (podjetje s področja turizma) 1 (4 %).

8. Kako je vplivala kriza na izobraževalne aktivnosti v vašem podjetju in kako to vpliva na intenzivnost zaposlovanja oz. oblike zaposlovanja v vašem podjetju?

Kljub krizi z odobreno finančno podporo študija naših zaposlenih in štipendistov na FKPV nadaljujemo 19 (76 %); vendar v času največje krize nismo sklepali novih pogodb o študiju, a postopoma se trendi obračajo v želeno smer 13 (52 %); več sredstev trenutno namenjamo izobraževanju na področju tehniških ved – strojništvo, mehatronika, energetika…. 9 (36 %). Zavedamo se, da bomo v bližnji prihodnosti potrebovali tudi kadre usposobljene za delo v mednarodnem okolju s poudarkom na znanju tujih jezikov, saj intenzivno iščemo poslovne priložnosti na trgih EU in izven nje 15 (60 %). Pri zaposlovanju smo bolj previdni in zaposlujemo glede na potrebe (pretežno preko študentskega servisa oz. za določen čas) 24 (96 %).

9. Ali nameravate tudi v prihodnje sodelovati pri izobraževanju in zaposlovanju diplomantov FKPV? Ali pri tovrstnih odločitvah tudi aktivno sodelujete?

S študijem na FKPV sem bil zadovoljen in iz tega razloga podpiram in priporočam tudi izobraževanje naslednjih generacij, tudi mojih sodelavcev, znancev in poslovnih partnerjev na FKPV 19 (76 %). S študijem na FKPV sem nadaljeval na drugi stopnji 6 (24 %), zaradi velikega obsega dela v službi sem moral študij odložiti začetek študija 10 (40 %). Vsi, ki so sodelovali v raziskavi v podjetjih so člani ali predsedniki uprav 4 (16 %) ostali so člani srednjega managementa 21 (84 % ). Na delovnih mestih, ki jih zasedajo odločajo oz. soodločajo ali vsaj dajejo predloge, torej aktivno sodelujejo pri odločitvah podjetja o podpori izobraževanja na FKPV oz. zaposlovanju (iskanju novih sodelavcev) njenih diplomantov. Tudi v bodoče bodo podpirali študij na FKPV 22 (88 %), obstoječa znanja nadgrajujejo v okviru različnih neformalnih in zelo specifičnih oblik izobraževanja 15 (60 %) na različnih institucija kot so Gospodarska zbornica, jezikovni tečaji ipd.

10. Ali bi FKPV kot izobraževalno institucijo in njene diplomante priporočili tudi drugim delodajalcem doma in v tujini?

Diplomiral sem na FKPV in sem se prepričal o kvaliteti študija, zato jo vedno priporočim tudi drugim potencialnim kandidatom 24 (96 %). FKPV priporočam tudi zaradi fleksibilnosti, odprtosti in strnjenosti/intenzivnosti študija 21 (84 %). Zavedam se, da med diplomanti FKPV obstajajo razlike, tako kot povsod drugod. Vselej poudarim ključne atribute – povezovanje s prakso, gostje iz prakse, reševanje problemov iz poslovne prakse, a kljub temu priporočam, da se o kvaliteti vsakega kandidata prepričajo in se preudarno odločijo glede oblike novih zaposlitev 24 (96%). Ob diplomantih FKPV smo odprti tudi za diplomante drugih fakultet, ključne so kompetence in pripravljenost za dodatna izobraževanja v okviru zahtev podjetja 11 (44 %), perspektivnim diplomantom FKPV sem pomagal poiskati zaposlitev oz. jih priporočil tudi drugim delodajalcem 19 (76 %), mreženja med študenti je premalo 2 (8 %).

11. Ali menite, da se FKPV trudi s svojimi diplomanti izgrajevati dolgoročne partnerske odnose?

FKPV se izjemno trudi izgrajevati dolgoročne partnerske odnose z diplomanti 25 (100%), te oblike so različne npr. alumni klub, informirajo nas in vabijo k sodelovanju na dogodkih npr. konferenci, okroglih mizah, predavanjih, s pomočjo FKPV novic nas informirajo o dogodkih na fakulteti. Z nami, diplomanti FKPV, ki smo zaposleni na vodstvenih delovnih mestih se FKPV trudi ohranjati in intenzivirati sodelovanje (npr. alumni klub, vabila k sodelovanju pri projektih, tudi ta intervju to potrjuje) 23 (92 %). Moram priznati, da študenti na tovrstne pobude ne odzivamo, predvsem zaradi prezasedenosti 4 (16 %).

12. Kaj bi priporočali FKPV v prihodnje, zlasti z vidika oblikovanja programov, ponudbe dodatnega izobraževanja in kompetentnih diplomantov?

Pri snovanju novih programov je potrebno ohranjati stik z okoljem 21 (84 %). Poslovni partnerji iz gospodarstva in iz negospodarstva bi morali biti bolj aktivni pri pobudah FKPV 7 (28 %). Podjetja bi se morala na pobude fakultete FKPV bolj aktivno odzivati, a žal zaradi preobremenjenosti to nehote zanemarjajo 5 (20 %). Morda bi dodatna kvalitetna ponudba dodatnih izobraževanj, nadgrajevanje obstoječih znanj lahko prispevala k ohranjanju stika z diplomanti FKPV in vzpostavljanju novih odnosov z drugimi potencialnimi slušatelji 4 (16 %). Kompetence so ključne za ohranjanje in pridobivanje zaposlitev 22 (88%), permanentno izobraževanje je ključno za ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela v Sloveniji in v tujini 8 (32 %).

13. Za katera delovna mesta v vašem podjetju zahtevate raven izobrazbe npr. univerzitetni diplomirani ekonomist oz. magister poslovnih ved?

Izobrazbo univerzitetni diplomirani ekonomist oz. magister poslovnih ved zahtevamo za vsa vodstvena delovna mesta na ravni nižjega managementa, srednjega managementa, za pozicije v vrhnjem managementu je zaželena celo nadgradnja omenjenih nazivov (v obliki MBA ipd – to so omenili vsi so zaključili magistrski študij na FKPV), saj smo globalno podjetje, ki se kljub krizi trudi pritegniti k sodelovanju kompetentne strokovnjake. Opažamo, da že zamujamo s potrebnimi prilagoditvami, prav na področju sistematizacije in opisov del in nalog… Poznam slovensko in tuje poslovno okolje in kdor želi narediti uspešno poslovno kariero oz. se uveljaviti v mednarodnem poslovnem okolju, mora imeti najmanj magistrski naziv (2.bol.st.) oz. naziv univerzitetni diplomirani ekonomist, če sploh želi kandidirati za dobre pozicije, ki so temu primerno dobro plačane.

14. Kakšne kompetence in znanja in druge sposobnosti pričakujete od nekoga, ki naj bi zasedel vodilno delovno mesto v vašem podjetju?

Vsaj magistrski naziv (2. bol st.) oz. univerzitetni diplomirani ekonomist, z odličnim znanjem tujih jezikov (aktivno znanje enega ali dveh svetovnih jezikov), od kandidata pričakujemo organizacijske sposobnosti in znanja, znanje za delo z ljudmi in vodenje medkulturnih teamov v domačih in mednarodnih okoljih, pripravljenost za permanentno usposabljanje in nadgrajevanje znanj (t.i. interne šole podjetja in drugih formalnih ali neformalnih oblik izobraževanja), poznavanje mednarodnega poslovnega bontona in delovanje v skladu s poslovno etiko.

15. Katerim kadrom pri zaposlovanju dajete prednost? Ali so v prednosti diplomanti z magistrskimi nazivi?

Vsekakor dajemo prednost kandidatom z višjimi nazivi, saj smo prepričani, da so v procesu študija pridobili dodatne kompetence in znanja, ki so potrebne za zasedbo vodilnih delovnih mest. Pri tem moramo posebej poudariti, da vse kandidate v času izbora povabimo na več vrst testiranj, na podlagi reševanja konkretnih problemov in delovanja v skupinah se odločamo za ožji izbor kandidatov. Reference so v takšnih primerih prav tako dobrodošle, tudi to preverjamo. Vodstvena delovna mesta so zahtevna, zato s testiranji preverjamo tudi njihov psihološki profil, saj želimo izbrati najboljše kandidate. Vsestransko si prizadevamo usklajevati pričakovanja in cilje posameznikov s cilji podjetja, saj smo prepričani, da je zadovoljstvo med ključnimi dejavniki uspeha in ugleda podjetja.

16. Ali ste v vašem podjetju napredovali, ko ste pridobili magistrski naziv na FKPV?

V pogodbi o izobraževanju smo predhodno natančno opredeli pogoje, definirali vse elemente, tudi napredovanje po zaključku študija. Ko sem diplomiral sem v zelo kratkem času napredoval. V magistrski nalogi sem se že pripravljal na zasedbo novega delovnega mesta, obravnaval sem področje, ki sem ga ob napredovanju zasedel. Na ta način v našem podjetju sistematično usmerjamo vse, ki jih podpiramo pri študiju in tiste, ki že v času študija (praksa) in priprave diplome (reševanje konkretnih problemov podjetja) želijo navezati stik z našim podjetjem. V okolju smo znani kot ugleden zaposlovalec in smo za to prejeli že nagrade. Ne smemo pozabiti, da ustvarjalni ljudje želimo delati v okoljih kjer se dobro počutimo. V našem podjetju skrbimo za to in to potrjujejo tudi podatki zelo nizki fluktuaciji (tudi to je posredni prihranek za podjetje).

Vir: Raziskava FKPV, 2013.

S ciljem, da se podrobneje seznanimo z načinom zajemanja podatkov, in zanesljivostjo

raziskav opravljenih na osnovi razpoložljivih podatkov, smo opravili poglobljeni intervju z

direktorico območne enote Zavoda za zaposlovanje. Na podlagi intervjuja smo ugotovili, da

zavod za zaposlovanje ni zainteresiran spremljati podatkov o diplomantih (po strokovnih

nazivih) za posamezne izobraževalne institucije. Z vidika Zavoda za zaposlovanje so

relevantni samo podatki o tem koliko ljudi posameznih poklicev (strokovni nazivi po veljavni

klasifikaciji poklicev v Sloveniji) se zaposli, koliko je brezposelnih, po katerih poklicih je večje

povpraševanje, pri katerih poklicih je zaznati večjo brezposelnost ter kako se spreminjajo

trendi (podatki za posamezna leta). Obstoječa klasifikacija poklicev je nekonsistentna in ni

skladna s strokovnimi nazivi (poklici) akreditiranih študijskih programov, ki se izvajajo na

slovenskih visokošolskih institucijah. Veljavna klasifikacija poklicev v Sloveniji ne ustreza

dejanskemu stanju. Nadalje je obstoječi način evidentiranja podatkov na zavodih za

zaposlovanje pomanjkljiv. Problem predstavlja tudi nedosledno evidentiranje in zmeda pri

evidentiranju strokovnih nazivov, ki jih dobijo diplomanti VS in VS/1.bol.st. ter diplomanti

magistrskega študija (MAG/2.bol.st.). Problem je tudi v načinu evidentiranja brezposelnih na

Zavodu za zaposlovanje. Mnogi so pri navajanju teh podatkov nedosledni in zajemanje

podatkov bi bilo bolj natančno, če bi vpise izvajali na osnovi kopij diplom. V bodoče na

Zavodu za zaposlovanje nikakor ne bodo zajemali podatkov po posameznih institucijah in to

jim tudi ni v interesu. Za številne njihove pobude o nujno potrebni dopolnitvi klasifikacije

poklicev na nacionalni ravni ni razumevanja in posluha oz. se tovrstna problematika ureja

preveč počasi in ne dovolj celovito. Izobraževalne institucije se bodo morale, po besedah

direktorice območne enote, vsaka zase potruditi in ubrati posebne in inovativne pristope na

področju raziskovanja zaposlovanja in zaposljivosti diplomantov.

FKPV deluje proaktivno, programe oblikuje v sodelovanju z okoljem, in izobražuje študente

za tiste poklice, ki jih okolje potrebuje. V Sloveniji zajemanje podatkov o trgu dela kliče po

prenovi, uskladitvi in dopolnitvi (tudi med posameznimi institucijami na ravni države), da bi

bili razpoložljivi podatki uporabni za potrebe odločanja na ravni države, kot tudi na mikro

ravni za potrebe raziskovanja zaposljivosti diplomantov posameznih izobraževalnih institucij.

Cilj FKPV ni le uspešen zaključek študija njenih diplomantov, ampak tudi spremljanje njihove

nadaljnje poklicne poti. Področje raziskovanja zaposlenosti in zaposljivosti je zelo

kompleksno in zahteva celovit in sistemski pristop tudi na ravni izobraževalne institucije kot

je FKPV.

Celje, 11. 7. 2013

Vodja raziskave mag. Štefka Gorenak