RR\1165666SL.docx PE622.206v02-00

SL Združena v raznolikosti SL

Evropski parlament 2014-2019

Dokument zasedanja

A8-0319/2018

12.10.2018

POROČILO

o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki

(2018/2005(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalec: Joachim Schuster

PE622.206v02-00 2/47 RR\1165666SL.docx

SL

PR_INI

VSEBINA

Stran

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA ................................................. 3

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ .......................................................................................... 18

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA ................................... 25

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE ............................................... 34

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE ........................................................................ 41

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU ............................................... 46

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM

ODBORU ................................................................................................................................. 47

RR\1165666SL.docx 3/47 PE622.206v02-00

SL

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki

(2018/2005(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju dokumenta o razmisleku Komisije z dne 10. maja 2017 z naslovom

Izkoriščanje globalizacije,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom Uravnotežena

in napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0492),

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. septembra 2017 za uredbo Evropskega

parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v

Evropski uniji (COM(2017)0487),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo

trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju

skupne trgovinske politike1,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in

inovativni strategiji za trgovino in naložbe2,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni

trgovinski strategiji naproti3,

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. septembra 2017 o izvajanju strategije

trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje

globalizacije (COM(2017)0491),

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o

prosti trgovini 1. januar 2016-31. december 2016 (COM(2017)0654),

– ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina

OZN, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9, sprejete dne 26.

junija 2014, in zlasti sklepa iz te resolucije, da se ustanovi odprta medvladna delovna

skupina za mednarodne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami, ki

naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po

mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti mednarodnih družb in drugih

podjetij,

– ob upoštevanju vodilnih načel OZN o ocenah učinka trgovinskih in naložbenih

sporazumov na človekove pravice,

1 Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0230. 2 UL C 101, 16.3.2018, str. 30. 3 Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0488.

PE622.206v02-00 4/47 RR\1165666SL.docx

SL

– ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja z dne

13. septembra 2017 o stanju v Uniji,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine

in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige1,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2321 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.

decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu

uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti

subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije2,

– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 16. marca 2017 o predlogu

uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za

samopotrjevanje potrebne skrbnosti odgovornih uvoznikov v oskrbovalni verigi, ki

uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude in zlato z območij, prizadetih zaradi

konfliktov, in območij z visokim tveganjem3,

– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 4. oktobra 2016 o predlogu

uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005

o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni,

mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje4,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter

socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih5,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski

politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb6,

– ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

– ob upoštevanju neuradnega dokumenta služb Komisije z dne 26. februarja 2018 z

naslovom „Povratne informacije in nadaljnja pot pri izboljšanju izvajanja in izvrševanja

poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini“,

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 z naslovom

Stanje pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah

(SWD(2015)0144),

– ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, ki

so bile objavljene 31. maja 2018,

– ob upoštevanju Združenja za prepoved trgovine z izdelki za mučenje, ki ga je generalna

skupščina OZN ustanovila na zasedanju dne 18. septembra 2017,

– ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 10. aprila

2017 o izboljšanju dostopa do pravnih sredstev na področju podjetništva in človekovih

1 UL C 337, 20.9.2018, str. 33. 2 UL L 338, 19.12.2017, str. 1. 3 Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0090. 4 Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0369. 5 UL C 99E, 3.4.2012, str. 31. 6 UL C 99E, 3.4.2012, str. 94.

RR\1165666SL.docx 5/47 PE622.206v02-00

SL

pravic na ravni EU (1/2017),

– ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti

njenega člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in podložnost,

– ob upoštevanju programskega dokumenta o politiki Mednarodnega denarnega sklada,

Svetovne banke in Svetovne trgovinske organizacije (STO), objavljenega dne 10. aprila

2017, z naslovom Trgovina kot gonilo rasti za vse: zagovor trgovine in politik za

spodbujanje prilagajanja,

– ob upoštevanju dokumenta OECD o ključnih vprašanjih iz junija 2017 z naslovom

Zagotavljanje uspešnosti globalizacije: boljše življenje za vse1,

– ob upoštevanju Konvencije Unesca iz leta 1970 o ukrepih za prepoved in preprečevanje

nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih in

Konvencije Mednarodnega inštituta za unifikacijo zasebnega prava (Unidroit) iz leta

1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine iz leta 1995,

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z

naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave

(JOIN(2016)0029),

– ob upoštevanju splošne uredbe EU o varstvu podatkov, ki je začela veljati

25. aprila 20182,

– ob upoštevanju členov 10 in 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah iz

leta 2010,

– ob upoštevanju členov 167, 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske

unije (PDEU),

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj,

Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje ter

Odbora za pravne zadeve (A8-0319/2018),

A. ker je globalizacija trajen proces, ki je zaradi hitrega tehnološkega napredka ustvaril

nov niz političnih, gospodarskih in družbenih izzivov za prihodnost, in ker se bodo

spremenili tako rekoč vsi sektorji; ker regulativni in zakonodajni okvir zaostaja za tem

razvojem, zaradi česar so ogroženi pomembni socialni dosežki;

B. ker dohodkovna neenakost ostaja na zgodovinsko najvišjih ravneh, vseeno pa se je delež

svetovnega prebivalstva, ki živi v skrajni revščini, zmanjšal s 44 % leta 1980 na 10 %

leta 2015; ker se Parlament strinja s Komisijo, da globalizacija predstavlja izziv tudi

zato, ker so njene koristi neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, in ker

obstaja tveganje, da bo globalizacija združila učinke tehnološkega napredka in posledice

nedavne gospodarske krize ter prispevala k nadaljnji rasti neenakosti in družbeni

1 OECD, C/MIN(2017)2. 2 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri

obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

(UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

PE622.206v02-00 6/47 RR\1165666SL.docx

SL

polarizaciji, če ne bodo sprejeti aktivni ukrepi;

C. ker sta imeli odprtost svetovne trgovine in globalizacija pozitivne učinke, saj sta iz

revščine rešili več milijonov ljudi, in ker lahko prispevata h gospodarski rasti, blaginji

in konkurenčnosti držav; ker globalizacija predstavlja tudi izzive, njene koristi pa niso

enakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami; ker se zaradi globalizacija ne sme

ogrožati okolja; ker državljani EU vedno odločneje zahtevajo, naj trgovinska politika

Unije zagotavlja, da se blago, ki vstopa na trg EU, proizvaja v dostojnih in trajnostnih

pogojih, in da EU v spreminjajočih se svetovnih okoliščinah spodbuja trgovinsko

agendo, ki temelji na vrednotah;

D. ker je za politiko odprte in pravične trgovine ter naložbeno politiko, ki temeljita na

vrednotah, potrebna vrsta učinkovitih spremljajočih politik, da bi bile koristi

liberalizacije trgovine za EU ter za prebivalce in gospodarstva tretjih držav čim večje,

izgube pa čim manjše; ker bi moralo izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN, katerih

namen je odpraviti revščino ter doseči družbeni in okoljski napredek, postati merilo

uspešnosti trgovinske politike Unije;

E. ker je protekcionizem poenostavljen in šibak odgovor na izzive globalizacije; ker bodo

protekcionistične politike, ki se ne izvajajo v skladu s pravili STO, verižno vplivale na

vse ter škodovale uvoznikom, izvoznikom in potrošnikom; ker bi morali pravični in

etični trgovinski odnosi postati pravilo v mednarodnih gospodarskih odnosih;

F. ker so podnebne spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti, vedno hitrejše in

presegajo najbolj črnoglede napovedi IPCC o izginjanju biotske raznovrstnosti ter

srednjeročno ogrožajo preživetje ekosistemov, zlasti morskih ekosistemov, kar je

posledica onesnaževanja, zlasti v povezavi z izkoriščanjem ogljikovodikov;

G. ker ima EU pravico sprejemati politike o trgovini ter kulturnih in avdiovizualnih

storitvah, da bi zaščitila in spodbudila raznolikost kulturnega izražanja in kulturne

dediščine ter prispevala k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostnem

izobraževanju; ker te druge določbe vključujejo skupno trgovinsko politiko, kot je

določena v členu 207 PDEU;

H. ker člen 3(3) PEU določa, da mora Unija spoštovati svojo bogato kulturno in jezikovno

raznolikost ter skrbeti za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine;

I. ker je Evropa bogata z različnimi tradicijami ter se ponaša z močno kulturno in

ustvarjalno industrijo, malimi in srednjimi podjetji ter različnimi sistemi javnih

medijskih ustanov in javno podporo filmu in ker morajo spodbujanje kulturne

raznolikosti, spodbujanje dostopa do kulture in spodbujanje demokratičnega dialoga še

naprej ostati vodilna načela v skladu s pristopom EU na področju mednarodne trgovine;

J. ker kulturni in ustvarjalni sektor prispevata k ustvarjanju dostojnih delovnih mest in

gospodarski blaginji ter zagotovita približno 2,6 % BDP EU in imata višjo stopnjo rasti

kot preostalo gospodarstvo in zlasti ker sta bila med finančno krizo ena izmed najbolj

vzdržljivih sektorjev; ker bo razvoj trgovine s kulturnimi dobrinami in storitvami ter

dobrinami in storitvami ustvarjalne industrije pomembno gonilo vzdržne gospodarske

rasti in zaposlovanja v Evropi;

K. ker splošna uredba o varstvu podatkov določa visoke standarde za obdelavo osebnih

RR\1165666SL.docx 7/47 PE622.206v02-00

SL

podatkov, ki zahtevajo posebno odgovornost platform in storitev prelivanja v ureditvah

mednarodne trgovine;

L. ker je treba za izkoriščanje globalizacije pri vidikih trgovine s kulturnimi dobrinami

dosledno upoštevati vse mednarodne konvencije o zaščiti kulturne dediščine, zlasti

določbe Haaške konvencije iz leta 1954, konvencije Unesca iz leta 1970 in konvencije

Unidroit iz leta 1995;

M. ker medkulturni dialog spodbuja spoštovanje in medsebojno razumevanje ter podpira

pravičnejše družbene in gospodarske izmenjave, tudi trgovino, ter s tem prispeva k

razvoju praks, ki bolj uravnoteženo in spoštljivo spodbujajo interese vseh strani, in k

boju proti nepravičnim praksam, kot so nepoštene klavzule in vsiljeno enostransko

pogojevanje;

Izkoriščanje globalizacije

1. pozdravlja dokument o razmisleku Komisije z naslovom Izkoriščanje globalizacije in

njegovo osredotočenost na boljšo dostopnost pozitivnih učinkov globalizacije in

poudarja, da se je treba boriti proti negativnim učinkom;

2. poudarja, da mednarodna trgovina ni odločilna zgolj pri gospodarskem razvoju in

sodelovanju med državami v globaliziranem gospodarstvu, temveč tudi temeljno vpliva

na mir, socialno in ekološko trajnostno rast, zaposlovanje, izkoreninjenje revščine in

pomanjkanja hrane, človekove pravice ter boj proti podnebnim spremembam; zato

priznava vedno večjo odgovornost EU pri prispevanju k odzivanju na te izzive v okviru

svojih svetovnih trgovinskih in zunanjih odnosov;

3. poudarja, da je treba učinkovito okrepiti nadzor nad trgovino z blagom z dvojno rabo, in

zato poziva k izvajanju obveznosti Unije na podlagi mednarodne Pogodbe o trgovini z

orožjem;

Pregled stanja

4. ugotavlja, da so države in gospodarstva zaradi globalizacije vedno bolj povezana;

ugotavlja, da je to privedlo do nastanka mednarodnih vrednostnih verig, in poudarja, da

se zaradi teh vrednostnih verig prestrukturira mednarodna delitev dela, pa tudi

medsebojno odvisnost držav; opozarja, da bi lahko njihova izjemno zapletena narava,

pomanjkanje preglednosti ter razpršitev odgovornosti vodili k večjemu tveganju kršitev

človekovih pravic in pravic delavcev, dejanske nekaznovanosti za kazniva dejanja zoper

okolje ter izogibanja davkom in davčnih utaj velikega obsega; ponovno poudarja

prednosti trgovinske politike EU, ki temelji na skupnih pravilih in vrednotah, tudi pri

vprašanjih, kot so človekove pravice, delovni pogoji in varstvo okolja;

5. ugotavlja, da so koristi, ki jih prinaša globalizacija, neenakomerno porazdeljene med

regijami in znotraj družb, saj imajo nekatere regije in sektorji velike koristi, drugi pa

trpijo zaradi strukturnih sprememb in naraščajoče brezposelnosti; ugotavlja, da je ob

tehnoloških spremembah, kot sta avtomatizacija in digitalizacija, to razlog, zaradi

katerega so deli družbe vse bolj nezaupljivi do globalizacije ali jo zavračajo; ugotavlja,

da so finančne in gospodarske krize vplivale na porazdelitev dohodka in zaostrile

problem revščine; ugotavlja, da je leta 2014 povprečna vrednost Ginijevega koeficienta

razpoložljivega dohodka gospodinjstev dosegla najvišjo zabeleženo vrednost v zadnjih

PE622.206v02-00 8/47 RR\1165666SL.docx

SL

30 letih ter pokazala tudi izrazito negativen trend pri nizkih in srednjih dohodkih;

ugotavlja, da se je srednji razred skrčil v več državah članicah EU ter da se je ravno tako

zmanjšal tudi njegov delež v celotnem dohodku; meni, da lahko kombinacija izginjanja

srednjega razreda, bojazni državljanov, da bodo izgubili svoj socialni in ekonomski

položaj, ter dvomov glede globalizacije vodi v protekcionizem, ki pa je poenostavljen

odgovor na pogoste bojazni; v zvezi s tem ugotavlja, da ustreznega odgovora ne

predstavljajo niti nacionalistično-protekcionistične niti ustaljene politike;

6. poudarja, da obeti trajnostne in uspešne domače prihodnosti podpirajo zmanjševanje

nezakonitih migracijskih tokov v Evropo in olajšujejo njihovo upravljanje;

7. ugotavlja, da v pogojih neuspešnega gospodarstva tudi demokracija trpi; opaža, da se

demokracija zdaj skoraj povsod krči; poudarja, da imajo državljani več moči kot kdaj

koli prej, a številni menijo, da demokracija ne deluje več v njihovo korist; poudarja, da

ta trend vodi v avtokratske in nedemokratične države, ki uspešno instrumentalizirajo

naše družbe in izkoriščajo negativno odzivanje javnosti na globalizacijo;

8. ugotavlja, da gospodarski pomen Kitajske in drugih držav jugovzhodne Azije hitro

narašča; poudarja vse večje trgovinske in naložbene tokove znotraj te regije; poudarja,

da se bo ta trend nadaljeval še več let; ugotavlja, da bo to povzročilo relativno izgubo

pomena za sedanji svetovni gospodarski središči Evrope in Severne Amerike ter

predstavljalo nove izzive v zvezi z ohranjanjem mednarodne trgovinske politike, ki

temelji na vrednotah; poudarja pomen prilagajanja tem novim gospodarskim izzivom;

zato ponovno poudarja, da je treba dodatno okrepiti večstranski sistem, ki temelji na

pravilih in vrednotah; poudarja, da bodo te spremembe verjetno ogrozile evropske

strateške interese;

9. ugotavlja, da je globalizacija privedla do hitrejšega in večjega širjenja tehnologije in

inovacij ter da je tehnologija lahko ključni dejavnik, ki omogoča trgovino; poudarja, da

EU še ni uresničila strategije za digitalno trgovino oziroma obravnavala koristi, ki jih

tehnologiji interneta in digitalne knjige transakcij lahko prineseta v mednarodno

trgovino;

10. ugotavlja, da kitajsko gospodarstvo močno raste in povečuje svoj tržni delež na račun

Evrope in Severne Amerike; ugotavlja, da gre pri novi kitajski pobudi En pas, ena pot

za poskus, da država postane vodilna gospodarska sila na svetu; poudarja, da se vpliv

Kitajske, ki ni le gospodarski, ampak ima tudi strateške in varnostne razsežnosti, širi v

samo Evropo; meni, da gre pri ameriški politiki „Najprej Amerika“ (angl. America

First) za poskus soočanja z upadanjem vpliva ZDA in da predstavlja destruktivno težnjo

v odnosu do svetovnega gospodarskega reda, ki temelji na pravilih;

11. poudarja, da je bila čezatlantska os v zadnjih desetletjih vedno porok za svetovno prosto

trgovino, ki temelji na vrednotah, in da lahko v prihodnosti ponovno prevzame to vlogo;

v zvezi s tem ugotavlja, da bi lahko čezatlantski sporazum zagotovil nov zagon;

12. poudarja, da ima večstranski svetovni gospodarski red, v središču katerega je STO,

težave pri vključitvi teh korenitih sprememb, pa tudi s spreminjajočimi se interesi držav

v mednarodnih sporazumih; ugotavlja, da krepitev protekcionizma v ZDA in drugje ter

neupoštevanje potreb in pričakovanj držav v razvoju v mednarodnih sporazumih slabita

STO; meni, da je pritožbeni organ STO še posebej pomemben za pomiritev trgovinskih

sporov, in izraža resno zaskrbljenost, ker ZDA blokirajo imenovanje članov tega

RR\1165666SL.docx 9/47 PE622.206v02-00

SL

organa, kar ogroža delovanje STO; poziva Komisijo, naj pri reformi pritožbenega

organa STO prikaže prožnost, vendar naj vztraja pri dvostopenjskem mehanizmu

poravnave; obžaluje, da cilji trajnostnega razvoja niso vključeni v svetovno trgovinsko

agendo in da niso bili ustrezno upoštevani; meni, da bi morali mednarodni sporazumi,

pa tudi krog pogajanj o razvoju iz Dohe, bolje odražati potrebe in pričakovanja držav v

razvoju;

Evropska politika

13. ugotavlja, da je EU soočena z izzivom uspešnega delovanja v tem spreminjajočem se

svetovnem gospodarskem okolju, kar pomeni, da mora zagotoviti svojo konkurenčnost,

hkrati pa ohraniti socialne in okoljske standarde, povečati sodelovanje z rastočimi

gospodarstvi v jugovzhodni Aziji ter z Indijo, Kitajsko in Latinsko Ameriko ter se

odzvati na vse bolj samovoljen protekcionizem ZDA; je seznanjen s pomenom

sodelovanja pri prestrukturiranju svetovnega gospodarskega reda ter spoštovanja potreb

držav v razvoju ter ekonomsko in socialno prikrajšanih v razvitih državah; poudarja, da

morata uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in izvajanje Pariškega sporazuma služiti

za splošni okvir tega sodelovanja, pri čemer je skladnost politik za razvoj najbolj

pomembna; poudarja, da so javna sredstva, uradna razvojna pomoč in mobilizacija

domačih virov orodja, ki so potrebna za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

14. poudarja pomen spremljajočih politik za podpiranje pozitivnih učinkov in priložnosti, ki

jih nudi globalizacija; poudarja, da morajo biti sporazumi o prosti trgovini strukturirani

in dobro uravnoteženi; ponovno izraža podporo trgovinski politiki Komisije ter

spodbujanju orodij in instrumentov trgovinske politike za urejanje izzivov globalizacije

in spopadanje z njimi;

15. meni, da Evropska unija ponuja ustrezen okvir podpore za pripravo naprednih pravil na

področju trgovine in naložb, spodbujanje gospodarskega sodelovanja, solidarnosti med

narodi in boj proti podnebnim spremembam; spodbuja Unijo, naj dodatno razvije svoje

pobude, da bi z učinkovitimi podpornimi ukrepi bolje urejala globalizacijo;

16. je seznanjen s težavami, s katerimi se srečujejo države članice pri reševanju

mednarodnih izzivov, s katerimi se srečujejo, kot so migracijski tokovi, finančne krize,

davčne utaje, terorizem in podnebne spremembe; poudarja skupno odgovornost ter

vlogo regij in mest pri izkoriščanju globalizacije; ugotavlja, da je učinkovitost

evropskih ukrepov odvisna od prizadevanj držav članic;

17. poudarja, da spori med EU in ZDA ustvarjajo nove izzive za EU, a so obenem tudi vir

priložnosti za iskanje novih načinov za upravljanje in oblikovanje globalizacije in

prevzemanje odgovornosti zanjo;

Notranji odziv Evrope

18. se strinja s Komisijo, da je ohranjanje mednarodne konkurenčnosti ob hkratnem

zagotavljanju visokih socialnih in okoljskih standardov pogoj za uspešno evropsko

strategijo; pozdravlja, da je bil notranji trg EU s harmonizacijo standardov na področju

socialne zaščite, plač in življenjskega standarda dodatno okrepljen, ekonomska unija pa

utrjena; meni, da je ta harmonizacija bistvenega pomena, saj je trden notranji trg pogoj

za uspešno izvajanje mednarodnih strategij;

PE622.206v02-00 10/47 RR\1165666SL.docx

SL

19. poudarja, da je konkurenčnost na mednarodni ravni zelo odvisna od tega, ali bosta

avtomatizacija in digitalizacija dejansko izvedeni na družbeno in okoljsko odgovoren

način, ob hkratnem zagotavljanju varstva zasebnega življenja evropskih državljanov

tudi v prihodnje; ugotavlja, da bodo nove tehnologije, tehnologija veriženja blokov,

spremenile naravo mednarodne trgovine; opozarja, kako pomembno, da dosežemo naše

cilje podnebne politike, in da je treba prehod na obnovljive vire energije izvesti čim

prej; meni, da mora EU nujno razviti resnično in učinkovito industrijsko strategijo, da bi

zmanjšala zunanjo odvisnost, hkrati pa spodbudila prehod na nizkoogljično

gospodarstvo; meni, da bi se bilo treba na priložnosti in izzive, ki jih prinaša

globalizacija, ter nedavne ukrepe nekaterih tretjih držav odzvati s trgovinsko politiko

EU, ki bi spodbujala odprto in pošteno trgovino s preglednimi pravili in trdnim

večstranskim sistemom v okviru STO;

20. poudarja, da bi v skladu s členom 12 PDEU, v katerem se priznava, da je treba pri

opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevati zahteve varstva

potrošnikov, lahko posebno poglavje o varstvu potrošnikov prispevalo k zagotovitvi

visoke ravni varstva potrošnikov s pravnimi jamstvi, na primer v zvezi s pravico do

zakonskega urejanja in previdnostnim načelom, hkrati pa bi lahko zagotovilo tudi

oprijemljive koristi za potrošnike in krepilo njihovo zaupanje, tudi v spletne storitve,

spodbudilo trajnostno potrošnjo, vključilo interes potrošnikov v izvajanje celih

trgovinskih sporazumov in prispevalo k učinkovitemu izvrševanju prava varstva

potrošnikov, tudi v čezmejnih primerih;

21. poudarja, da je treba zagotoviti bolj enake konkurenčne pogoje za MSP; poziva

Komisijo, naj pripravi evropsko trgovinsko strategijo za MSP, da bi jih vključili v

mednarodne vrednostne verige in presegli ovire, specifične za trgovino, kot so netarifne

ovire; poudarja, da je dostop do informacij ena največjih ovir za udeležbo MSP na trgu,

kar pomeni, da je treba povečati preglednost in podporo; zahteva, da Komisija v zvezi s

tem razvije instrumente, s pomočjo katerih bi MSP lahko lažje delala s pravili o poreklu

in uporabljala preferenciale; opozarja na velik potencial neuporabljenih preferencialov

in zahteva, da Komisija določi ambiciozne cilje, da bi bila stopnja njihove

izkoriščenosti večja; opozarja tudi, kako pomembna so MSP za uresničitev ciljev

trajnostnega razvoja; poziva, naj se v trgovinske sporazume vključijo namenska

poglavja o potrebah in interesih MSP, zlasti v zvezi z olajševanjem dostopa do trga;

22. ugotavlja, da so potrebni učinkoviti instrumenti trgovinske zaščite, in pozdravlja

nedavno reformo instrumentov trgovinske zaščite, ki jo je treba učinkovito in

sorazmerno izvesti, da se industrijske panoge in delovna mesta zaščitijo pred

dampinškim in neupravičeno subvencioniranim uvozom; potrjuje, da se instrumenti

trgovinske zaščite ne bi smeli uporabljati za namene protekcionizma; podpira ukrepe, ki

jih je Komisija sprejela po tem, ko so ZDA uvedle tarife za jeklo in aluminij; poudarja,

da je treba čim prej sprejeti pravila o pregledu naložb, da bi se preprečile tuje naložbe,

ki bi temeljile izključno na industrijski politiki in bi bile namenjene nakupu evropskih

tehnologij; opozarja, da je potreben močan instrument za mednarodno javno naročanje;

pozdravlja smele ukrepe, sprejete za vključitev razsežnosti socialnega in okoljskega

dampinga v te instrumente, in poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje razvija zanesljive

metode, da bi ti razsežnosti v celoti upoštevala, tudi v zvezi s socialnimi in okoljskimi

standardi, ki se uporabljajo v državah izvoznicah;

23. ugotavlja, da morajo države članice v odziv na izgubo delovnih mest zaradi

RR\1165666SL.docx 11/47 PE622.206v02-00

SL

globalizacije okrepiti svoje politike trga dela in povečati svojo ponudbo izobraževanj;

hkrati pa ugotavlja, da je treba − da bi se lahko spoprijeli z novimi izzivi globalizacije −

reformirati Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), vključno z reformo

pogojev za prejemanje podpore; poudarja, da mora ESPG postati bolj proaktivno orodje,

namenjeno pripravi delavcev in podjetij na boj proti negativnim vplivom globalizacije;

opozarja, da morajo imeti manjša podjetja dostop do sredstev ESPG; poudarja, da bi

bilo treba področje uporabe ESPG razširiti, da bi vključevalo druge politično pogojene

prilagoditve in da je potreben ustrezen proračun ter ustrezen mehanizem za spremljanje

in vrednotenje zanj;

24. priznava pozitivne ukrepe, ki jih je Komisija sprejela, da bi povečala preglednost pri

sporazumih o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj se z dvomi v zvezi z globalizacijo

spoprime tako, da še poveča preglednost pri trgovinskih sporazumih, izboljša

spremljanje spoštovanja pravil in zakonodaje EU ter poveča vključenost državljanov;

poziva Komisijo, naj prek stalnega dialoga z Evropskim parlamentom, nacionalnimi

parlamenti, socialnimi partnerji in civilno družbo vodi popolnoma pregledna pogajanja;

poziva Svet, naj nacionalne parlamente in civilno družbo obvešča in vključi že pred

odobritvijo pogajalskih mandatov in med pogajanji; obžaluje, da se je Svet v svojih

sklepih z dne 22. maja odločil, da bo ohranil sedanje stanje s tem, ko je odločil, da bo

pogajalske smernice za sporazume EU o prosti trgovini objavljal na podlagi

posameznega primera; poziva Svet, naj objavi vse pogajalske mandate;

25. poudarja, da so potrebni bolj globalno upravljanje in več globalnih pravil za boljše

izkoriščanje globalizacije; poudarja, kako pomembne so spodbujevalne domače politike

za povečanje konkurenčnosti in odpornosti EU;

26. poudarja, da agroživilski proizvodi EU izpolnjujejo najvišje standarde na svetu; poziva

Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo uvoženi agroživilski proizvodi izpolnjevali

standarde EU, ter poveča nadzor nad uvoženimi agroživilskimi proizvodi na njihovem

kraju izvora in ob prihodu v EU;

27. želi spomniti, kako pomembno je učinkovito izvajati trgovinske sporazume, ki so bili

sklenjeni, da bi lahko naši kmetje v celoti izkoristili izvozne priložnosti, ki jih ti

sporazumi, kot je Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado

(CETA), ponujajo;

28. poudarja, da je treba na svetovni ravni oblikovati nova pravila in ureditve trgovanja, s

katerimi bi urejali in harmonizirali proizvodne, socialne in okoljske standarde v

agroživilskem sektorju;

29. pozdravlja trgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z Japonsko, svojim četrtim

največjim izvoznim trgom za kmetijske proizvode, in ki bo ponujal dobre priložnosti za

izvoz številnih kmetijskih proizvodov EU, kot so mlečni izdelki;

30. poudarja pomen vključevanja učinkovitih dvostranskih zaščitnih klavzul, ki se lahko

hitro uporabijo in omogočijo začasno opustitev preferencialov, če bi zaradi začetka

veljavnosti trgovinskega sporazuma povečanje uvoza močno škodovalo ali bi lahko

močno škodovalo občutljivim sektorjem, ter revizije obstoječih večstranskih zaščitnih

mehanizmov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT)1, ki bi morali imeti

1 UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

PE622.206v02-00 12/47 RR\1165666SL.docx

SL

preventivno vlogo za občutljive sektorje na podlagi pragov glede referenčnih količin in

cen, ki omogočajo samodejno sprožitev zaščitnih mehanizmov z odlogom, ko so pragi

doseženi;

31. opozarja, da je za Evropsko unijo strateškega pomena, da ohrani visoko raven

samooskrbe s hrano; meni, da globalizacija trgovine ne bi smela ogrožati sposobnosti

preživetja agroživilskih proizvajalcev EU, saj bi to dolgoročno lahko povzročilo

podobno odvisnost od tujine, kot obstaja v energetskem sektorju;

32. ugotavlja, da je razmislek Komisije o izkoriščanju globalizacije prvi tak dokument, ki

omenja, kako pomembno je prek evropske trgovinske in naložbene agende krepiti

standarde dobrobiti živali; pozdravlja, da je Komisija izrazila pripravljenost, da si bo na

tem področju prizadevala za boljše globalno upravljanje; poziva Komisijo, naj dobrobit

živali izrecno vključi v svojo naslednjo strategijo trgovinske politike, določbe o

dobrobiti živali v obstoječih sporazumih o prosti trgovini pa dodatno izboljša tako, da

uporabi klavzule o pregledu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinski

preferenciali pogojeni s spoštovanjem standardov EU za dobrobit živali, da bodo

zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji in upoštevane želje večine državljanov EU; jo

nadalje poziva, naj prizna, kako pomembno vlogo lahko imajo višji standardi dobrobiti

živali pri uresničevanju več ciljev trajnostnega razvoja, zlasti v zvezi z zdravjem (v

zvezi s protimikrobno odpornostjo) in podnebnimi spremembami;

33. poudarja, da sta kultura in izobraževanje, vključno z vseživljenjskim učenjem, skupni

dobrini, da sta dostop do kulture in izobraževanja človekovi pravici in da zato kulture in

izobraževanja ni mogoče obravnavati oziroma upravljati na enak način kot drugo blago

in storitev, temveč kot javno dobrino, ki jo je treba ohranjati in nenehno izboljševati;

zato poziva, naj bodo storitve s kulturnimi, avdiovizualnimi in izobraževalnimi

vsebinami, vključno s spletnimi, jasno izključene iz trgovinskih sporazumov med Unijo

in tretjimi državami, kot je čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) z

Združenimi državami;

34. zato vztraja, naj ima Unescova konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti

kulturnih izrazov iz leta 2005 ključno vlogo pri mednarodnih trgovinskih sporazumih,

ki morajo upoštevati in spoštovati ustrezne določbe te konvencije;

35. meni, da je treba trgovinska pogajanja o avtorskih pravicah obvezno uravnotežiti tako,

da ne bodo potekala na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca, temveč na podlagi

najboljših možnih pravil za varstvo kulturne dediščine, spodbujanje kulturne

raznolikosti in zagotovitev dohodka zaposlenih v kulturi in medijih, ob tem pa bi bilo

treba s temi pogajanji spodbujati in krepiti ustvarjalnost, širjenje znanja in vsebin ter

pravic uporabnikov v digitalni dobi, pa tudi vzpostaviti odprto trgovinsko okolje, ki

temelji na pravilih in je izjemno pomembno, če želimo, da bi bil kulturni in ustvarjalni

sektor Evropske unije uspešen;

36. ponovno poziva EU, naj v trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami uveljavi svojo

pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe (zlasti regulativne in/ali finančne), vključno s

pravno zavezujočo splošno določbo za zaščito in spodbujanje kulturne in jezikovne

raznolikosti, kulturne dediščine, svobode izražanja ter pluralnosti in svobode medijev,

in sicer ne glede na tehnologijo ali distribucijsko platformo, ki se uporablja;

37. priznava varstvo podatkov kot temeljno pravico v Evropski uniji; poziva, naj se visoki

RR\1165666SL.docx 13/47 PE622.206v02-00

SL

standardi varstva podatkov v trgovinskih sporazumih zagotavljajo s tako imenovanim

sklepom o vzajemni ustreznosti med Evropsko unijo in državami, ki niso njene članice;

38. poudarja, da je treba nadalje spodbujati sheme geografskih označb in tradicionalnih

posebnosti Evropske unije ter še naprej sklepati ustrezne dvostranske sporazume s

tretjimi državami;

39. pozdravlja mandat, ki ga je Svet nedavno podelil Komisiji, da se v imenu Evropske

unije pogaja o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih

sporov, s čimer bi odpravili omejitve, ki obstajajo v sedanjem sistemu reševanja sporov

med vlagatelji in državo; ugotavlja, da bo večstransko sodišče delovalo kot stalni organ

za reševanje naložbenih sporov in da bo predstavljalo bolj pregleden, usklajen in pošten

sistem, ki bo izjemno koristen za vlagatelje; pri tem tudi pozdravlja, da se je Svet prav

tako odločil, da bo objavil pogajalske smernice, kar je Parlamenta v okviru prizadevanj

za večjo preglednost na področju mednarodnih pogajanj več let zahteval;

Zunanji odziv Evrope

40. poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo cilji trajnostnega razvoja in Pariški

sporazum postali vodilna načela trgovinske politike EU; ugotavlja, da, kar zadeva

uresničitev tega cilja, reforme, ki so bile navedene v strategiji Trgovina za vse, ne

zadostujejo; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bo trajnost krovno načelo za vse

trgovinske sporazume, tudi tako da obveznosti, povezane s trajnostjo, vključi v vsa

poglavja, vključi pa naj posebno poglavje, ki bo prispevalo k podpori in spodbujanju

mednarodnih konvencij o socialnih, delovnih in človekovih pravicah ter večstranskih

okoljskih sporazumov; ugotavlja, da je treba uporabo teh zavezujočih in izvršljivih

določb ustrezno spremljati, da se lahko začnejo postopki posvetovanja z vladami ter po

potrebi sprožijo posebni mehanizmi za reševanje sporov iz poglavja o trgovini in

trajnostnem razvoju; poziva Svet in Komisijo, naj bosta pri pogajanjih z

industrializiranimi partnerskimi državami bolj ambiciozna glede sklica na konvencije

Mednarodne organizacije dela (MOD) v sporazumu;

41. poziva Komisijo, naj za podporo mednarodne trgovine v sporazume o prosti trgovini vključi

trdna in celovita poglavja o trajnostnem razvoju; pozdravlja načrt Komisije v 15 točkah za večjo učinkovitost poglavij EU o trgovini in trajnostnem razvoju;

42. opozarja, kako pomembna je uravnotežena in napredna trgovinska politika pri

spoprijemanju z izzivi globalizacije s pomočjo uravnoteženih sporazumov (na primer s

Kanado, Japonsko, Singapurjem, Avstralijo, Novo Zelandijo, Vietnamom in Mehiko) o

prosti trgovini, ki so že bili sklenjeni ali pa pogajanja o njih še potekajo;

43. poziva Komisijo, naj si prizadeva za ambiciozno trgovinsko politiko in ohrani odprto

okolje za naložbe; dodaja, da bi morali biti sklenjeni in podpisani trgovinski sporazumi

hitro ratificirani za izpolnitev zavez, danih našim partnerjem;

44. poziva Komisijo, naj v sporazume EU o prosti trgovini vključi pravila o digitalni

trgovini, vključno s čezmejnimi tokovi podatkov, in tako pokaže, da lahko trgovina z

digitalnim blagom in digitalnimi storitvami podjetjem in potrošnikom prinese dejanske

koristi;

45. čestita Komisiji, da se je odločila uvesti novo nagrado Mesto EU za pravično in etično

PE622.206v02-00 14/47 RR\1165666SL.docx

SL

trgovino;

46. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko s tehnologijami distribuirane knjige

transakcij in blokovno verigo okrepili mednarodno trgovino ter obravnavali vprašanja,

kot sta preglednost in prožnost, in se borili proti ponarejanju;

47. poudarja, da so v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškem sporazumu

o podnebnih spremembah navedene referenčne vrednosti, na podlagi katerih se meri

prispevek trgovinske politike EU k dogovorjenim svetovnim ciljem trajnostnega

razvoja; ugotavlja, da je treba pri ocenah učinka, ki se opravijo pred začetkom pogajanj,

upoštevati uresničitev ciljev trajnostnega razvoja; ugotavlja, da morajo biti nacionalne

strategije za trajnost in izvedbeni načrti za Pariški sporazum ena od bistvenih točk ocen

učinka; poudarja, da morajo biti trgovinski sporazumi in njihovi morebitni učinki

skladni z zahtevami ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj v okviru

prihodnjih poročil o izvajanju sporazumov o prosti trgovini predloži oceno, ki bo

vsebovala podatke o njihovem vplivu na uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in

Pariškega sporazuma; ugotavlja, da je treba dele sporazuma, če bi ti ovirali

uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ali Pariškega sporazuma, prilagoditi;

48. ugotavlja, da bi moral biti sistem Komisije za zagotavljanje skladnosti politik za razvoj

usklajen s ciljem trajnostnega razvoja št. 17; poudarja, da morajo vzajemne učinke

področij politik, kot so trgovina, kmetijstvo, zunanja politika, ribištvo, okolje in davki,

usklajeno ocenjevati civilna družba, Komisija in nacionalni parlamenti; ugotavlja, da je

treba kršitve določb glede trajnosti uravnotežiti s popravnimi ukrepi; poziva k oceni

skladnosti politik za razvoj v skladu z določbami Lizbonske pogodbe o zakonodajnih

predlogih, povezanih s trgovino; ugotavlja, da sta odgovorno poslovno ravnanje in

odgovorno upravljanje globalnih vrednostnih verig bistvena za uresničitev ciljev

trajnostnega razvoja in da je v agendi 2030 poudarjeno, da je nujno potreben akcijski

načrt EU o odgovornem poslovnem ravnanju, s katerim bi se spodbujali skladnost in

doslednost politik na ravni EU;

49. poudarja, da morata biti ratifikacija in izvajanje temeljnih delovnih standardov MOD

prioriteta pri izvajanju vseh sporazumov o prosti trgovini; ugotavlja, da bi bilo treba

organizirano civilno družbo in socialne partnerje prek dvostranskih srečanj s

pogajalskimi partnerji vključiti v fazo oblikovanja sporazumov, v fazo izvajanja in v

fazo spremljanja po izvajanju; nadalje ugotavlja, da bi bilo treba vzpostaviti učinkovit in

delujoč mehanizem za reševanje sporov, pa tudi učinkovite organe za spremljanje, ki bi

vključevali civilno družbo;

50. ugotavlja, da je EU uredila dobavne verige za les, ribe in konfliktne minerale ter da je

več držav članic razvilo okvire potrebne skrbnosti v različnih sektorjih, kar kaže, da je

treba razviti širok okvir, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji; zato poziva

Komisijo, naj se na vse večjo kompleksnost vrednostnih verig in vse večjo soodvisnost

proizvajalcev odzove z jasnimi obveznostmi glede preglednosti in potrebne skrbnosti za

celotno dobavno verigo, saj je slabo izvrševanje veljavne delovne zakonodaje in

standardov varnosti pri delu v državah izvora še vedno pereč problem; poziva Komisijo,

naj se opira na veljavno zakonodajo EU na področju konfliktnih mineralov in lesa ter

nedavno objavljene smernice OECD o potrebni skrbnosti pri odgovornem poslovnem

ravnanju; ugotavlja, da so globalne vrednostne verige privedle tudi do tega, da nekatera

dobaviteljska podjetja ignorirajo delovno pravo, preselijo svoj sedež v državo zunaj EU

RR\1165666SL.docx 15/47 PE622.206v02-00

SL

ter delavce zaposlujejo pod nevarnimi in nesprejemljivimi pogoji; opozarja, da te prakse

povzročajo nepošteno konkurenco za dobavitelje, ki ravnajo v skladu z delovnim

pravom in mednarodnimi standardi dela, ter vlade, ki želijo izboljšati plače in

življenjski standard; poudarja, kako pomembne so dostojne ravni plač in dostojni

standardi varnosti pri delu za trajnostni svetovni trgovinski sistem in nove globalne

vrednostne verige; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z MOD in OECD preuči

vpliv porasta globalnih vrednostnih verig, predloži konkretne predloge za izboljšanje

pogojev znotraj teh verig ter si prizadeva za vzpostavitev večstranskega in pravno

zavezujočega okvira za odgovornost podjetij in odgovorno poslovno ravnanje, kar

zadeva dostojno delo, okoljsko trajnost in spoštovanje človekovih pravic; priznava, da

je bolje, da si EU za ta zavezujoči okvir prizadeva v okviru večstranskih pogajanj, kot

da enostransko naloži pomembna pravila; poziva EU in države članice, naj prevzamejo

vodilno vlogo in si bolj prizadevajo za razpravo v okviru OZN o zavezujoči pogodbi o

podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj se v skladu s štirimi

strateškimi cilji agende MOD za dostojno delo zaveže, da bo spoštovala, spodbujala in

uveljavljala mednarodne delovne standarde ter temeljna načela in pravice delavcev;

51. poudarja, da je treba za uresničitev cilja enakosti spolov sprejeti aktivne ukrepe, s

katerimi bi povečali možnosti žensk, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo

sporazumi o prosti trgovini; poziva, naj trgovinski sporazumi vključujejo posebno

poglavje o trgovini ter enakosti spolov in opolnomočenju žensk, v katerem bodo

določeni ukrepi, katerih cilj bodo med drugim boljše usklajevanje poklicnega in

družinskega življenja ter dostop do socialnih in zdravstvenih storitev, pa tudi doseči

večje sodelovanje podjetij, ki jih vodijo ženske (zlasti mikropodjetij in MSP), na

področju javnih naročil, da bi se podprla internacionalizacija podjetij, ki jih vodijo

ženske, in sodelovanje žensk v priložnostih iz načina 4;

52. ugotavlja, da je glede na napade na večstranski svetovni gospodarski red bistvenega

pomena ohraniti ta red, saj bi bila vrnitev v protekcionizem škodljiva in bi vodila v

trgovinsko vojno; ugotavlja, da bo lahko večstranski red ohranjen le, če bo reformiran;

meni, da bi bilo treba, če naj bo ta red ohranjen, vanj bolje vključiti agendo OZN 2030

in Pariški sporazum o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj se dejavno vključi

v odpravljanje blokade pritožbenega organa STO, in jo prosi, naj spodbuja mednarodno

sodelovanje v boju proti nelojalni konkurenci in protekcionizmu, ki sta škodljiva tako za

podjetja kot za državljane; ugotavlja, da mora biti glavni cilj EU odprta in poštena

trgovina, ki izpolnjuje cilje trajnostnega razvoja in upošteva potrebe držav v razvoju,

kot je navedeno v strategiji Trgovina za vse; glede na to, da večstranske pobude

trenutno nimajo veliko možnosti za uspeh, opozarja, da bi si EU medtem morala

prizadevati za dvo- in večstranske sporazume, v katerih je poštena trgovina eno od

vodilnih načel, a meni, da ima EU zaradi sedanjega stanja priložnost prevzeti močno

vodilno vlogo pri trajnostni in vzdržni reformi večstranskega trgovinskega reda;

53. ugotavlja, da je odprta, poštena in trajnostna trgovina z ekonomskega vidika zaželena in

ima pomembne politične učinke; ugotavlja, da je z vidika politike America First

(Najprej Amerika) ter nove pobude En pas, ena pot ključnega strateškega pomena, da

EU trgovino uporabi kot instrument za spodbujanje demokratičnega in trajnostnega

razvoja ter za okrepitev dialoga in tehnične pomoči, zlasti v državah vzhodnega

partnerstva in z afriškimi partnerji; poudarja, da je treba trgovino in naložbe v

partnerskih državah vezati na strategije za trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj se

zavzema za usklajeno izvajanje pridružitvenih sporazumov z državami vzhodnega

PE622.206v02-00 16/47 RR\1165666SL.docx

SL

partnerstva; poziva Komisijo, naj srednjeročno razvije strategijo za vzpostavitev

stabilnih odnosov s Skupnostjo neodvisnih držav (SND); ugotavlja, da pri izvajanju

sporazumov o gospodarskem partnerstvu z afriškimi regijami in državami trgovina ni

edini pomemben vidik, temveč da je bistvenega pomena, da se vežejo na zahteve v

zvezi s trajnostnim razvojem v afriških državah; poziva Komisijo, naj si prizadeva za

izboljšanje zmogljivosti vlad, da vprašanja, povezana s trajnostnim in vključujočim

gospodarskim razvojem, vključijo v svoje nacionalne trgovinske strategije in programe;

želi spomniti, kako pomembno je − ob upoštevanju izzivov globalizacije − da EU krepi

sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, MOD, OECD in Svetovna

banka, na področju trgovinskih zadev; v zvezi s tem obžaluje, da Unija in večina držav

članic niso uresničile cilja, da bodo 0,7 % BND-ja namenile za financiranje razvojnega

sodelovanja;

54. poudarja, da bi moralo upravljanje svetovne trgovine omogočiti trgovinsko

povezovanje, na podlagi katerega bi se ustvarjale dejanske priložnosti za trajnostni

razvoj; v zvezi s tem opozarja, da trenutna struktura posebne in drugačne obravnave v

STO ne prinaša pričakovanih rezultatov; poudarja, da je treba določbe o posebni in

drugačni obravnavi preoblikovati tako, da bodo postale učinkovitejše in operativne za

države v razvoju;

55. poudarja, da lahko trgovinski sporazumi negativno vplivajo na prehransko varnost v

državah v razvoju; poziva EU, naj zaščiti lokalno proizvodnjo hrane in prepreči

škodljive učinke poceni uvoza, tudi v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu;

56. obžaluje, da se vsaj 218 milijonov otrok izkorišča kot delovno silo, predvsem s ciljem

znižati stroške; poziva EU, naj zagotovi, da blago, ki je v EU dano v promet prek

sistemov certificiranja etičnosti, ni povezano s prisilnim delom in delom otrok, hkrati pa

naj poskrbi tudi za verodostojno rabo oznak „pravično“ in „etično“ ter pomaga

potrošnikom, da se odločajo na podlagi informacij;

57. ugotavlja, da je bil doslej sklenjen samo en celoviti sporazum o gospodarskem

partnerstvu; zato poziva EU, naj prizna težave v zvezi s sporazumi o gospodarskem

partnerstvu, s katerimi se države v razvoju soočajo po izteku sporazuma iz Cotonouja;

poudarja zlasti, da je treba opraviti poglobljeno analizo vpliva teh sporazumov na

afriška gospodarstva in njihove trge dela, pa tudi na spodbujanje trgovine znotraj regij v

Afriki;

58. obžaluje, da iz Afrike v obliki nezakonitih finančnih tokov vsako leto odteče vsota, ki

presega skupno letno uradno razvojno pomoč; poudarja škodljiv vpliv davčnih utaj na

države v razvoju, ki so tako prikrajšane za znatne vsote javnih sredstev, ki bi se na

primer lahko uporabila ne le za izboljšanje gospodarske rasti, varstva okolja in javnih

storitev, temveč tudi za spodbujanje socialne kohezije; poziva Komisijo, naj pri

pogajanjih o trgovinskih sporazumih da prednost boju proti tej resni težavi in pri tem

uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo; vztraja, da je treba v sporazume o prosti trgovini

in preferencialne trgovinske režime EU vključiti stroge določbe za boj proti davčnim

utajam in izogibanju davkom;

59. ponovno poziva, naj se vzpostavijo učinkovita orodja za boj proti davčnim utajam in

izogibanju davkom na svetovni ravni ter naj se okrepi sodelovanje na področju davčnih

zadev z državami v razvoju, vključno z mobilizacijo domačih virov;

RR\1165666SL.docx 17/47 PE622.206v02-00

SL

60. opozarja, da je treba ustanoviti medvladni organ OZN, ki bi z državami v razvoju

enakopravno sodeloval pri reformi splošnih davčnih pravil;

61. odločno podpira nadaljnje vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojno

politiko EU; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v razvijajočo se digitalno

infrastrukturo na svetovnem jugu;

62. pozdravlja načrt EU za zunanje naložbe, katerega namen je spodbujati trajnostno rast,

naložbe in ustvarjanje delovnih mest v državah v razvoju; poziva, naj se sedanji mandat

EIB za zunanja posojila razširi, da se poveča njena vloga pri doseganju trajnostnega

razvoja – s kombiniranjem, sofinanciranjem projektov in z razvijanjem lokalnega

zasebnega sektorja – s poudarkom na najmanj razvitih in nestabilnih državah;

63. pozdravlja posodobljeno strategijo Komisije za pomoč trgovini iz leta 2017, s katero naj

bi bila podpora EU državam v razvoju okrepljena in posodobljena; poziva k večjim

prizadevanjem in večji finančni zavezi EU pobudam v okviru strategije za pomoč

trgovini, da bi državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, pomagala, da bi

prek trgovine in naložb dosegle blaginjo, ter podprla njihove ukrepe za uresničitev

ciljev trajnostnega razvoja;

°

° °

64. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

PE622.206v02-00 18/47 RR\1165666SL.docx

SL

3.9.2018

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ

za Odbor za mednarodno trgovino

o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki

(2018/2005(INI))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog

resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je uradna razvojna pomoč (URP) edinstven in dragocen vir v svetovnem

boju proti revščini, neenakosti in marginalizaciji; poudarja, da so za trajnostni razvoj

sicer pomembni vsi viri financiranja, da pa se lahko s pomočjo dosežejo rezultati, ki jih

z drugimi viri ni mogoče doseči; poudarja tudi, da je treba zagotoviti, da trgovina

postane učinkovito sredstvo za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in da lahko ukrepi

zasebnega sektorja – če so usklajeni z mednarodno dogovorjenimi načeli o učinkovitosti

pomoči – prispevajo k uresničevanju vključujočega in trajnostnega razvoja ter k

izvajanju Agende 2030; nadalje poudarja, da je treba trgovinsko in naložbeno pravo

ponovno uravnotežiti s pravom o človekovih pravicah, zlasti v okviru svetovnih

dobavnih verig;

2. poudarja, da bi moral zasebni sektor, kadar deluje na področju razvoja, prispevati k

uresničevanju Agende 2030 ter spoštovati skupna načela in skupne vrednote, kot so

mednarodno dogovorjena načela o učinkovitosti pomoči, in sicer lastna odgovornost,

uskladitev, harmonizacija in odgovornost, ter da bi morali razvojni cilji prevladati; želi

spomniti, da je zasebni sektor v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in

človekovih pravicah ter smernicami OECD za mednarodna podjetja zavezan

preglednosti in spoštovanju človekovih pravic; v zvezi s tem spodbuja EU in njene

države članice, da na podlagi izkušenj, pridobljenih pri prejšnjih zakonodajnih pobudah

EU, za dobavne verige pripravijo usklajen regulativni okvir o obveznostih glede

potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic;

3. poziva EU, naj zagotovi, da bodo njene dejavnosti z državami v razvoju na področju

razvoja in trgovine temeljile na uravnoteženem okviru med enakopravnimi partnerji, da

RR\1165666SL.docx 19/47 PE622.206v02-00

SL

bodo v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU ter bodo

namenjene spodbujanju in varstvu človekovih pravic; močno spodbuja EU, naj si še

naprej prizadeva za uporabo na pravicah temelječega pristopa pri vseh razvojnih

dejavnostih;

4. v zvezi s pravicami in obveznostmi družb v okviru naložbenih in trgovinskih

sporazumov svari pred dvojnimi standardi; ugotavlja, da se pri spodbujanju potrebne

skrbnosti morda ni dovolj zanašati na prostovoljne ukrepe in da morajo biti pravice

vlagateljev povezane z obveznostmi v smislu spoštovanja človekovih pravic, delovnih

standardov in okoljskega prava; v kontekstu predloga Komisije o ustanovitvi

večstranskega sodišča za naložbe kot stalnega organa za uveljavljanje pravic vlagateljev

poudarja, kako pomembno je odpraviti takšne neskladnosti, in poziva EU, naj dejavno

sodeluje pri konstruktivnih pogajanjih o zavezujočem instrumentu OZN o podjetništvu

in človekovih pravicah ter tako ohrani primarnost človekovih pravic;

5. ponovno potrjuje, da je treba v celoti izvajati ekstrateritorialne obveznosti držav članic

EU na področju človekovih pravic, kot je določeno v maastrichtskih načelih, in sicer na

podlagi različnih instrumentov Sveta Evrope, zlasti Evropske konvencije o človekovih

pravicah (EKČP);

6. poudarja, da trgovina ni sama sebi namen, da pa lahko politika vključujoče, na pravilih

temelječe, proste in pravične trgovine, usklajena s cilji trajnostnega razvoja, prispeva k

izkoreninjenju revščine (glavnemu cilju politike EU na področju razvojnega

sodelovanja), zmanjšanju neenakosti in ustvarjanju dostojnih delovnih mest; poziva, naj

se zagotovijo trajnostni vzorci potrošnje in proizvodnje, poudarja, da morajo trgovinski

partnerji EU v državah v razvoju zagotoviti dobro upravljanje in spoštovanje pravne

države;

7. poudarja, da bi moralo upravljanje svetovne trgovine omogočiti trgovinsko

povezovanje, na podlagi katerega se bi ustvarjale dejanske priložnosti za trajnostni

razvoj; v zvezi s tem opozarja, da trenutna struktura posebne in drugačne obravnave v

STO ne prinaša pričakovanih rezultatov; poudarja, da je treba določbe o posebni in

drugačni obravnavi preoblikovati tako, da bodo postale učinkovitejše in operativne za

države v razvoju;

8. opozarja, da je treba okrepiti načelo skladnosti politik za razvoj, v skladu s katerim je

treba cilje razvojnega sodelovanja upoštevati pri politikah, ki imajo lahko učinek v

državah v razvoju; poziva EU, naj sistematično preverja, kako njena trgovinska in

fiskalna politika vplivata na države v razvoju, ter zagotovi, da vsi njeni naložbeni in

trgovinski sporazumi vključujejo določbe za neodvisne predhodne in naknadne ocene

učinka na človekove pravice, izvršljive zahteve glede potrebne skrbnosti in učinkovite

mehanizme odgovornosti;

9. poudarja, da lahko trgovinski sporazumi negativno vplivajo na prehransko varnost v

državah v razvoju; poziva EU, naj zaščiti lokalno proizvodnjo hrane in prepreči

škodljive učinke poceni uvoza, tudi v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu;

10. ponavlja, da so okoljske posledice trgovinske politike neenakomerno porazdeljene; zato

poziva EU, naj v svojo trgovinsko politiko vključi okoljsko trajnost, trajnostno

upravljanje naravnih virov, pravice do zemljiške posesti ter dejansko upoštevanje

PE622.206v02-00 20/47 RR\1165666SL.docx

SL

lokalnih in domorodnih skupnosti;

11. ugotavlja, da lahko dvostranski in regionalni prostotrgovinski sporazumi vsebujejo

določbe, ki so strožje od tistih, sprejetih na ravni STO, in da lahko te določbe omejujejo

nacionalne vlade; z zaskrbljenostjo zlasti ugotavlja, da v regionalnih in dvostranskih

prostotrgovinskih sporazumih, vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu z

državami AKP, niso zadostno upoštevane potrebe držav v razvoju po izvajanju politik,

potrebnih za spodbujanje njihove prehranske varnosti in razvoja njihovega podeželja, in

da je državam v razvoju pogosto onemogočena uporaba prožnosti, zagotovljene v

okviru sporazumov STO;

12. obžaluje, da se vsaj 218 milijonov otrok izkorišča kot delovno silo, predvsem s ciljem

znižati stroške; poziva EU, naj zagotovi, da blago, ki je v EU dano v promet prek

sistemov certificiranja etičnosti, ni povezano s prisilnim delom in delom otrok, hkrati pa

naj poskrbi tudi za verodostojno rabo oznak „pravično“ in „etično“ ter pomaga

potrošnikom, da se odločajo na podlagi informacij;

13. poudarja, da povečevanje števila dvostranskih in regionalnih prostotrgovinskih

sporazumov vzbuja pomisleke glede usklajenosti upravljanja svetovne trgovine in

ogroža osrednjo vlogo STO pri določanju svetovnih pravil; v zvezi s tem ponavlja, kako

pomemben je večstranski sistem, ki temelji na pravilih, v skladu s katerim so vse države

enako zastopane, kot najučinkovitejši način za dosego vključujočega svetovnega

trgovinskega sistema; poudarja, kako pomembne so izvršljive določbe o socialnih,

delovnih in okoljskih standardih v trgovinskih sporazumih, ter pozdravlja, da se je

Komisija zavezala, da bo vključila tudi zavezujoča poglavja o trgovini in trajnostnem

razvoju; poudarja, da bi bilo treba te določbe izvrševati z učinkovitimi mehanizmi

spremljanja, ki posamezniku omogočajo, da zahteva nadomestilo škode; zahteva, da se

v trgovinskih sporazumih, sklenjenih z državami v razvoju, izvajajo spremljevalni

ukrepi, vključno s finančno podporo, da bi jih tako podprli pri prizadevanjih za

spoštovanje in izvajanje mednarodno dogovorjenih socialnih in okoljskih standardov;

ponovno poziva, naj bo trgovanje z naravnimi viri bolj pregledno;

14. opozarja, da je Afrika v svetovnem v svetovnem merilu še vedno marginalizirana, in

poziva EU, naj podpre njena prizadevanja za vzpostavitev resničnega afriškega

notranjega trga in naj ne sprejema ukrepov, ki bi ta prizadevanja lahko ovirali; v zvezi s

tem poudarja, da je treba kar najbolj povečati razvoj in pozitivne učinke migracij in

mobilnosti;

15. poziva EU, naj upošteva, da imajo države v razvoju različno stopnjo razvoja in različne

zmogljivosti, in podpira afriške države pri krepitvi njihovih zmogljivosti za proizvodnjo

in preoblikovanje, da bodo manj odvisne od surovin in enostavno predelanih

proizvodov, pri povečevanju njihove konkurenčnosti in udeležbe na svetovnih trgih ter

podpori ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, med drugim zlasti pri krepitvi vloge

žensk v formalni in neformalni ekonomiji; poudarja, da morajo biti pri vseh trgovinskih

sporazumih z državami v razvoju zagotovljeni dovolj asimetrični načrti za liberalizacijo,

zaščita mladih gospodarskih panog, razvojno naravnana pravila o poreklu in učinkovite

zaščitne klavzule;

16. podpira oblikovanje celinskega območja proste trgovine v Afriki; poudarja, da so lahko

sporazumi o gospodarskem partnerstvu, če jih spremljajo ustrezni strukturni ukrepi in se

RR\1165666SL.docx 21/47 PE622.206v02-00

SL

ustrezno spremljajo, pomembno orodje za spodbujanje regionalnega povezovanja in

trajnostnega razvoja prek trgovine; poudarja, da morata biti v središču teh sporazumov

spodbujanje človekovih pravic in uresničevanje Agende 2030; poudarja, kako

pomembno je sodelovati s partnerskimi državami za ustvarjanje občutka odgovornosti

na ravni vlad in civilnih družb; v zvezi s tem vztraja, da je bistvenega pomena v skladu

s ciljem trajnostnega razvoja 17.15 spoštovati pravico partnerskih držav do zakonskega

urejanja in sprejemanja ustreznih odločitev glede na njihove lastne nacionalne razmere

ter njihovo pravico, da se odzivajo na zahteve svojega prebivalstva, vztraja tudi, da je

pomembno, da te države izpolnjujejo svoje obveznosti na področju človekovih pravic in

druge mednarodne obveznosti; poudarja, da morajo prihodnji odnosi med AKP in EU

temeljiti na uravnoteženem okviru med enakopravnimi partnerji;

17. ugotavlja, da je bil doslej sklenjen samo en celoviti sporazum o gospodarskem

partnerstvu; zato poziva EU, naj prizna težave v zvezi s sporazumi o gospodarskem

partnerstvu, s katerimi so se države v razvoju soočale po izteku sporazuma iz

Cotonouja; poudarja zlasti, da je treba opraviti poglobljeno analizo vpliva teh

sporazumov na afriška gospodarstva in njihove trge dela, pa tudi na spodbujanje

trgovine znotraj regije v Afriki;

18. obžaluje, da iz Afrike v obliki nezakonitih finančnih tokov vsako leto odteče vsota, ki

presega skupno letno uradno razvojno pomoč; poudarja škodljiv vpliv davčnih utaj na

države v razvoju, ki so tako prikrajšane za znatne vsote javnih sredstev, ki bi se na

primer lahko uporabila ne le za izboljšanje gospodarske rasti, varstva okolja in javnih

storitev, temveč tudi za spodbujanje socialne kohezije; poziva Komisijo, naj pri

pogajanjih o trgovinskih sporazumih da prednost boju proti tej resni težavi in pri tem

uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo; vztraja, da je treba v prostotrgovinske

sporazume in preferencialne trgovinske režime EU vključiti stroge določbe za boj proti

davčnim utajam in izogibanju davkom;

19. ponovno poziva, naj se vzpostavijo učinkovita orodja za boj proti davčnim utajam in

izogibanju davkom na svetovni ravni ter naj se okrepi sodelovanje na področju davčnih

zadev z državami v razvoju, vključno z mobilizacijo domačih virov;

20. opozarja, da je treba ustanoviti medvladni organ OZN, ki bi z državami v razvoju

enakopravno sodeloval pri reformi splošnih davčnih pravil;

21. opozarja na učinke, ki jih ima evropska skupna kmetijska politika (SKP) na države v

razvoju; v zvezi s tem poziva EU, naj zagotovi, da bodo težave, povezane s sedanjim

izvozno usmerjenim kmetijskim modelom, v okviru prihodnje SKP odpravljene, in sicer

s trajnostno okrepitvijo evropskih notranjih trgov in kratkih verig preskrbe s hrano, da

po eni strani ne bo ogrožen razvoj države v razvoju in da bo po drugi strani

zagotovljena odpornost proti zunanjim pretresom;

22. poudarja, kako pomembno je prilagoditi trgovinske politike za podporo nacionalnim

prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom;

23. želi spomniti, da je v členu 8 PDEU določeno: „V vseh svojih dejavnostih si Unija

prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami“; z

zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaradi vrste dejavnikov, tudi zaradi pomanjkanja

podatkov, še vedno obstajajo težave pri ocenjevanju odnosa med trgovino in spolom;

PE622.206v02-00 22/47 RR\1165666SL.docx

SL

poudarja, da je treba bolje razumeti dinamiko vidika spola, povezano s trgovinskimi

sporazumi; vztraja, da morajo vsi trgovinski sporazumi EU spodbujati enakost spolov in

si prizadevati za zmanjšanje neenakosti;

24. poziva, naj bodo trgovinski sporazumi pregledni ter naj bodo civilne družbe zadevnih

partnerskih držav v celoti vključene v pogajanja in izvajanje prihodnjih trgovinskih

sporazumov;

25. odločno podpira nadaljnje vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojne

politike EU; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v razvijajočo se digitalno

infrastrukturo na svetovnem jugu;

26. pozdravlja načrt EU za zunanje naložbe, katerega namen je spodbujati trajnostno rast,

naložbe in ustvarjanje delovnih mest v državah v razvoju; poziva, naj se sedanji mandat

EIB za zunanja posojila razširi, da se poveča njena vloga pri doseganju trajnostnega

razvoja – s kombiniranjem, sofinanciranjem projektov in z razvijanjem lokalnega

zasebnega sektorja – s poudarkom na najmanj razvitih in nestabilnih državah;

27. poudarja, da obstajajo velike vrzeli v preglednosti in sledljivosti, ki sprožajo resna

vprašanja o integriteti mnogih sistemov ocenjevanja etičnosti in sistemov potrjevanja v

dobavnih verigah;

28. pozdravlja posodobljeno strategijo Komisije za pomoč trgovini iz leta 2017, s katero naj

bi bila podpora EU državam v razvoju okrepljena in posodobljena; poziva k večjim

prizadevanjem in večji finančni zavezi EU pobudam v okviru strategije za pomoč

trgovini, da bi državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, pomagala, da bi

prek trgovine in naložb dosegle blaginjo, ter podprla njihove ukrepe za uresničitev

ciljev trajnostnega razvoja.

RR\1165666SL.docx 23/47 PE622.206v02-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 29.8.2018

Izid končnega glasovanja +:

–:

0:

20

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem

glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Heidi

Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios

Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert

Neuser, Lola Sánchez Caldentey, Jean-Luc Schaffhauser, Elly Schlein,

Mirja Vehkaperä, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim

Zeller, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem

glasovanju

Frank Engel, Ádám Kósa, Cécile Kashetu Kyenge, Paul Rübig,

Kathleen Van Brempt

PE622.206v02-00 24/47 RR\1165666SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20 +

ALDE Beatriz Becerra Basterrechea, Mirja Vehkaperä

EFDD Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano

GUE/NGL Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

PPE Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta,

Joachim Zeller, Željana Zovko

S&D Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Elly Schlein,

Kathleen Van Brempt

VERTS/ALE Heidi Hautala, Maria Heubuch

1 -

ENF Jean-Luc Schaffhauser

2 0

PPE Frank Engel, Anna Záborská

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

RR\1165666SL.docx 25/47 PE622.206v02-00

SL

22.6.2018

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA

za Odbor za mednarodno trgovino

o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki

(2018/2005(INI))

Pripravljavka mnenja: Karin Kadenbach

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni

odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. je seznanjen s sporočilom Komisije o uravnoteženi in napredni trgovinski politiki za

izkoriščanje globalizacije1, vendar želi, da bi bila v njem bolj poudarjena zaščita kmetov

v EU; je zaskrbljen, ker sporočilo ne namenja velike pozornosti neenakim učinkom

globalizacije, tudi z vidika kmetijskega sektorja, kjer vlada neuravnotežena konkurenca

na trgih EU in tujih trgih, saj je več globalnih akterjev razvilo intenzivne in visoko

konkurenčne sisteme kmetovanja, ki so usmerjeni v izvoz, kar ne zagotavlja enake

konkurenčne pogoje v kmetijskem sektorju;

2. priznava, da je EU največja izvoznica agroživilskih izdelkov; v zvezi s tem opaža

dvojnost njenega položaja, ko mora na eni strani ohranjati tržno usmerjenost in

skladnost s pravili STO, na drugi strani pa nekateri kmetijski sektorji ne vzdržijo

popolne trgovinske liberalizacije in neovirane konkurence z uvozom;

3. poudarja, da globalizacija trgovine prinaša koristi, kot so rast, boljši življenjski

standardi in gospodarske priložnosti, vendar te koristi med državami ali znotraj držav

niso vedno enakomerno porazdeljene;

4. želi spomniti, da ima kmetijski sektor EU velik izvozni potencial, ki bi ga morali

podpirati uravnoteženi trgovinski sporazumi s tretjimi državami;

5. opozarja, da trgovinska politika EU ne zadeva le interesov, ampak tudi vrednote;

1COM(2017) 0492.

PE622.206v02-00 26/47 RR\1165666SL.docx

SL

6. poudarja, da sta trgovinska in kmetijska politika povezani ter da se trgovinska politika

EU uporablja za spodbujanje kmetijskih interesov EU in lahko zato prispeva k

doseganju ciljev skupne kmetijske politike;

7. poudarja, da imata trgovinska in kmetijska politika osrednje mesto pri izvajanju Agende

za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganju s tem povezanih ciljev; poudarja, da lahko

osredotočenost na vključujoče, svobodne in pravične trgovinske politike ter

usklajevanje trgovine s cilji trajnostnega razvoja precej prispevata k izkoreninjenju

revščine in lakote po vsem svetu;

8. poziva EU, naj dosledno ocenjuje vpliv svojih trgovinskih politik na cilje trajnostnega

razvoja in vzpostavi ocenjevalni mehanizem za uskladitev vseh strategij in politik EU;

9. v zvezi s tem priznava, da je sama Svetovna trgovinska organizacija (STO) pogajalski

forum, ki določa pravila, ter da se države članice same odločijo, koliko si bodo

prizadevale za odpravo trgovinskih ovir in izkrivljanja; želi spomniti, da lahko EU z

dvostranskimi sporazumi določi pogoje trgovanja, ki presegajo varnostno mrežo STO;

10. poudarja, da bi moralo izkoriščanje globalizacije vključevati tako krepitev globalne

discipline za preprečevanje nepoštene konkurence in izkrivljanja trgovine s kmetijskimi

izdelki kot preprečevanje izpostavljenosti občutljivih kmetijskih sektorjev EU

konkurenci uvoženih izdelkov, za katere se ne uporabljajo enakovredna pravila, stroški

in omejitve glede standardov kakovosti in varnosti hrane; poudarja, da EU podpira

visoke standarde na področju dobrobiti živali, okolja, temeljnega delovnega prava,

socialnih pravic, varnosti hrane in standarde varstva potrošnikov, če naštejemo le

nekatere; poudarja, da bi moral ves uvoz v EU v skladu z evropskim sistemom „od vil

do vilic“ izpolnjevati standarde EU za varnost hrane in dobrobit živali;

11. poudarja, da je treba izdelati instrument, ki bi omogočil ponovno vzpostavitev bolj

poštenih konkurenčnih pogojev in ukrepanje proti državam in podjetjem, ki izvajajo

nepošteno konkurenco; meni, da bi z doslednejšo uporabo pravil EU omogočili tudi

kaznovanje podjetij, ki imajo sedež ali delujejo v EU, pa kršijo pravila;

12. poudarja, da kmetijsko-živilski proizvodi EU izpolnjujejo najvišje standarde na svetu;

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo uvoženi kmetijski izdelki izpolnjevali standarde

EU ter uvede strožje preglede agroživilskih izdelkov na kraju izvora in ob prihodu v

EU;

13. poziva k določitvi skupnih ukrepov za informacije o izdelkih in njihovo označevanje ter

k uvedbi sistema obveznega označevanja države izvora;

14. poudarja, da morajo biti trgovinski sporazumi uravnoteženi, vsebovati zaščitne ukrepe

za občutljive kmetijske sektorje v EU, spodbujati pošteno konkurenco in ščititi

geografske označbe EU ter ohranjati njene visoke standarde na področju okolja,

varnosti hrane in dobrobiti živali;

15. poziva, naj se v vse trgovinske sporazume, o katerih potekajo pogajanja, in v vse

prihodnje trgovinske sporazume vključi previdnostno načelo, kot je določeno v

členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to potrebno,

zagotovila višja raven varstva s preventivnim odločanjem v primeru tveganja za zdravje

RR\1165666SL.docx 27/47 PE622.206v02-00

SL

ljudi ali okolje, ne da to omejevale trgovinske partnerice ali STO;

16. opozarja, da previdnostno načelo, kot je določeno v sporazuma o STO, ne odraža

previdnostnega načela, kot se izvaja v Evropi; zato se zavzema, da bi lahko

previdnostne ukrepe v nasprotju z veljavnimi določbami STO v primeru upravičenega

suma sprejeli brez znanstvenih dokazov (npr. ukrepe za omejevanje trgovine, kot so

prepoved uvoza in zavrnitev izdaje dovoljenja za promet); zato poziva, da bi breme

znanstvenega dokazovanja nosili pobudniki/razvijalci/proizvajalci/uvozniki

snovi/izdelkov, ki naj bi škodili zdravju ljudi ali pomenili nevarnost za okolje,

predvsem zaradi nižjih sanitarnih in fitosanitarnih standardov, težav s higieno v obratih

za proizvodnjo mesa in morebitnih ostankov pesticidov;

17. poudarja, da so trgovinski sporazumi bistveni element, s katerim bi lahko ustvarili

priložnosti za spodbujanje interesov EU pri predelanih in nepredelanih živilskih

izdelkih; opozarja tudi, da je treba nameniti posebno pozornost večji preglednosti

trgovinskih pogajanj, saj so lahko tudi zelo tvegana za občutljivejše kmetijske sektorje

EU, ki jih je že prizadela kriza ali so bili izrazito izpostavljeni nihanjem cen in morajo

biti zato deležni posebne obravnave, kar bi moralo po potrebi vključevati izvzetje

zadevnih proizvodov in uporabo orodij, ki bi bila skladna s STO, s čimer bi ustvarili

enake konkurenčne pogoje za kmete v EU in tretjih državah;

18. poziva k skrajni previdnosti pri liberalizaciji dostopa do trga v občutljivih kmetijskih

sektorjih; poziva Komisijo, naj pred začetkom pogajanj dosledno oceni učinek, pri tem

pa upošteva tudi občutljivost in določi posebno strategijo, s katero bo preprečila, da bi

kmetijski sektor utrpel škodo; poudarja vse večji vpliv zunanjih okoliščin in špekulacij

na svetovnem trgu agroživilskih proizvodov; ugotavlja, da je pogosto kumulativni

učinek več sporazumov, ne pa en sam prostotrgovinski sporazum, tisti, ki lahko v

nekaterih kmetijskih sektorjih škoduje cenam in proizvodnji; zato poziva Komisijo, naj

redno posodablja informacije, ki jih ima o možnem vplivu večje konkurence na

občutljive kmetijske sektorje, kot je proizvodnja goveda, ki je sektor z nizkimi dohodki

in občutljiv na konkurenco;

19. meni, da bi lahko imelo nadaljnje odprtje trga EU v okviru trgovinskih sporazumov v

občutljivih kmetijskih sektorjih uničujoče posledice za proizvajalce EU; zato opozarja

Komisijo, da ne bi bilo sprejemljivo, če bi za sklenitev kakršnega koli trgovinskega

sporazuma žrtvovali interese kmetijstva in občutljive kmetijske sektorje EU;

20. opozarja, da je pomembno učinkovito izvajati sklenjene trgovinske sporazume, da bi

lahko naši kmetje v celoti izkoristili izvozne priložnosti, ki jih ti sporazumi, kot je

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), ponujajo;

21. poudarja, da je treba oblikovati nova pravila in ureditve trgovanja na svetovni ravni, s

katerimi bi uredili in uskladili proizvodne, socialne in okoljske standarde v

agroživilskem sektorju;

22. poudarja našo odgovornost do držav v razvoju; poziva, naj se uvedejo kazalniki, ki

spodbujajo pošteno in trajnostno trgovino – ne le trgovino samo po sebi; opozarja, da je

treba cilje trajnostnega razvoja vključiti v trgovinsko politiko na vseh ravneh, da bi z

zagotavljanjem resničnih možnosti državam v razvoju preprečili ogrožanje preživetja ter

zagotovili, da razvojno sodelovanje, katerega cilj je tudi okrepiti kmetijsko proizvodnjo

PE622.206v02-00 28/47 RR\1165666SL.docx

SL

v teh državah, zaradi trgovinskih sporazumov ne bo ogroženo;

23. izraža resno zaskrbljenost nad trenutno usmeritvijo sedanjih prostotrgovinskih pogajanj

z Mercosurjem, ki, kot je razvidno iz razkritih informacij, ne vodijo v sklenitev

poštenega in uravnoteženega sporazuma; ugotavlja, da namerava Komisija pospešiti vsa

tekoča pogajanja; vendar meni, da bi moral biti glavni cilj pogajanj uravnotežen rezultat

za vse kmetijske sektorje, ne pa hitra sklenitev sporazuma; skrbi, da bi sklenitev

pogajanj lahko prinesla pomembne koncesije v sektorjih, kot so goveje meso, sladko,

perutnina, pomarančni sok, riž in biogoriva, kar bi lahko ogrozilo rentabilnost lokalne

proizvodnje v mnogih regijah EU, zlasti v območjih z omejenimi možnostmi, in

povzročilo neposreden pritisk na znižanje cen proizvajalcev EU; želi spomniti, da je

Komisija v svojem poročilu iz leta 2016 o kumulativnem ekonomskem učinku

prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU napovedala, da se bodo zaradi

nedavno zaključenih in tekočih pogajanj močno znižale cene govejega mesa, znižale pa

se bodo tudi cene masla in ovac;

24. opozarja, da je Komisija s seznama obratov, iz katerih je trenutno dovoljen uvoz mesa

in perutninskih proizvodov, zaradi napak v brazilskem sistemu nadzora ter očitnih

nepravilnosti glede zdravja, identifikacije in sledljivosti, ki so se v tem sistemu marca

2017 pokazale v več škandalih v sektorju govejega in telečjega mesa, marca 2018 pa v

sektorju perutninskega mesa, umaknila 20 brazilskih podjetij; poziva Komisijo, naj

perutnino, govedino in teletino umakne iz prostotrgovinskih pogajanj z Mercosurjem,

dokler se brazilski škandal z mesom ne bo ustrezno raziskal in zagotovilo popolno

jamstvo glede skladnosti s pravili o uvozu južnoameriškega mesa v EU;

25. poudarja, da ima EU glede na krizo STO in vse večje zaščitništvo ZDA možnost in

potrebo, da poišče globalne rešitve za mednarodno trgovino, kar med drugim izhaja iz

njenih bogatih izkušenj pri usklajevanju standardov, ki jih je oblikovala med

vzpostavljanjem skupnega trga in v procesu vključevanja držav nekdanjega

socialističnega bloka v ta trg;

26. pozdravlja trgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z Japonsko, svojim četrtim

največjim izvoznim trgom za kmetijske izdelke, in ki bo ponujal dobre priložnosti za

izvoz številnih kmetijskih izdelkov EU, kot so mlečni izdelki;

27. spominja na zaskrbljenost v svojih dveh resolucijah z dne 26. oktobra 2017 o

pogajalskih mandatih za trgovinska pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo1 ter na

poudarek, ki ga Parlament namenja potrebi po „upoštevanju številnih občutljivih

kmetijskih proizvodov, ki bi jih bilo treba primerno obravnavati, na primer s tarifnimi

kvotami ali določenimi ustreznimi prehodnimi obdobji, pri čemer bi bilo treba ustrezno

upoštevati kumulativen učinek trgovinskih sporazumov na kmetijstvo in morebiti iz

obsega pogajanj izključiti najobčutljivejše sektorje“; ugotavlja, da namerava Komisija

pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo zaključiti do marca 2019 ter jih izvesti

pospešeno, vendar poudarja, da hiter zaključek pogajanj ne sme iti na škodo

katerega koli sektorja, zlasti kmetijskega sektorja EU;

28. opozarja na svojo resolucijo z dne 3. maja 2018 o trenutnih razmerah v sektorjih

ovčjereje in kozjereje v EU ter obetih zanju, in zlasti na njen odstavek 62, v katerem

1 Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0419 oziroma P8_TA(2017)0420.

RR\1165666SL.docx 29/47 PE622.206v02-00

SL

poziva Komisijo, naj bo v okviru pogajanj o novem sporazumu o prosti trgovini z Novo

Zelandijo in Avstralijo preudarna in počaka do analize učinka izstopa Združenega

kraljestva iz EU na sektor ovčereje in kozjereje, zlasti v zvezi s prihodnostjo kvote

287.000 ton trupov ovčjega mesa, ki jo je EU dodelila Novi Zelandiji; ob upoštevanju,

da sta Nova Zelandija in Avstralija v zadnjih letih povečali pošiljke svežega in

ohlajenega mesa ter zmanjšali tradicionalni izvoz zmrznjenega mesa, zaradi česar se

povečuje njun vpliv na trg svežega mesa v EU in znižujejo cene, izplačane evropskim

proizvajalcem, zato meni, da je treba trgovinska pogajanja, ki zdaj potekajo, izkoristiti

za razdelitev teh postavk na ločene kvote;

29. poudarja pomen vključevanja učinkovitih dvostranskih zaščitnih klavzul, ki se lahko

hitro uporabijo in omogočijo začasno opustitev preferencialov, če bi zaradi začetka

veljavnosti trgovinskega sporazuma povečanje uvoza močno škodovalo ali bi lahko

močno škodovalo občutljivim sektorjem, ter revizije obstoječih večstranskih zaščitnih

mehanizmov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o skupni ureditve trgov)1, ki bi

morali imeti preventivno vlogo za občutljive sektorje na podlagi pragov glede

referenčnih količin in cen, ki omogočajo samodejno sprožitev zaščitnih mehanizmov z

odlogom, ko so pragi doseženi;

30. opozarja, da se je skupno število kmetij v EU od leta 2005 do leta 2013 zmanjšalo za

26 %; poudarja, da kmetijska proizvodnja v nekaterih državah članicah danes poteka na

manj številnih večjih in kapitalsko intenzivnejših kmetijah, in opozarja, da naj bi se ta

proces združevanja nadaljeval ter že vpliva in bo še naprej vplival na generacijsko

pomladitev, zlasti v zvezi z dostopom do zemljišč in ohranjanjem sposobnosti preživetja

kmetij;

31. poudarja pomen tekočih razprav in potrebo po tesnem usklajevanju med državami

članicami, kar zadeva preglede neposrednih tujih naložb na trgu EU, zlasti na področju

kmetijskih zemljišč in gozdov; opozarja, da je treba preprečiti pretirano koncentracijo

tujega lastništva kmetijskih zemljišč in gozdov; v zvezi s tem spominja na svojo

resolucijo z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU2 ter

poziva Evropsko komisijo, naj pojasni svoje smernice o zakonskih omejitvah pri

posredovanju držav članic v regulacijo pridobivanja zemljišč, objavljeno jeseni 2017, in

jo dopolni s predstavitvijo dodatne dobre prakse za otežitev prilaščanja zemljišč; meni,

da Komisija še ni storila vsega za dejansko zmanjšanje prilaščanja zemljišč v EU;

poudarja, da bi morali trgovinski sporazumi, kadar je to ustrezno, upoštevati tudi

prostovoljne smernice Organizacije za prehrano in kmetijstvo za odgovorno upravljanje

zemljiške posesti, ribištva in gozdov;

32. opozarja, da je za Evropsko unijo strateško pomembno obdržati visoko raven

samooskrbe s hrano; meni, da globalizacija trgovine ne bi smela ogrožati sposobnosti

preživetja kmetijsko-živilskih gospodarstev EU, saj bi to dolgoročno lahko povzročilo

podobno odvisnost od tujine, kot obstaja v energetskem sektorju;

33. poziva Komisijo, naj se odločno odzove na napade, ki jih ZDA s sprejemanjem

neupravičenih ukrepov trgovinske zaščite usmerjajo zoper mehanizme skupne kmetijske

politike, ki so skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije, ter zagovarja to

1 UL L 347, 20.12.2013, str. 671. 2 Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0197.

PE622.206v02-00 30/47 RR\1165666SL.docx

SL

politiko, ki je ključna za naše kmete in podeželska območja EU; v zvezi s tem spominja

na svojo resolucijo z dne 15. marca 2018 o ukrepih ZDA v zvezi s kmetijsko podporo

EU v okviru SKP (primer španskih oljk)1; poudarja, da ameriška odločitev, ki postavlja

pod vprašaj legitimnost naše skupne kmetijske politike, pomeni napad na več desetletij

prizadevanj kmetov EU, da bi spoštovali mednarodna pravila, in je zaskrbljen zaradi

morebitnega širjenja takšnih ukrepov zoper druge prejemnike plačil v okviru skupne

kmetijske politike; priznava pomembno vlogo STO pri zagotavljanju nemotenega

poteka svetovne trgovine v času, ko se vse bolj uveljavlja protekcionizem;

34. opozarja na vse večji vpliv zunanjih dejavnikov na razmere v agroživilskem sektorju

EU in na dejstvo, da trgovinske ovire pomenijo izzive za kmete EU, saj omejujejo izvoz

kmetijskih proizvodov, hkrati pa je treba upoštevati dolgoročno uvozno in proizvodno

strukturo pri spremembah izvoznih trgov; poudarja, da so kmetijski proizvodi EU na

ruskem trgu še vedno prepovedani;

35. poziva Evropsko komisijo, naj sama prouči kmetijske subvencije ZDA, ki bi lahko

izkrivljale trgovino, kot je na primer pomoč sektorju mandljev;

36. poziva EU, naj v okviru Svetovne trgovinske organizacije predlaga ukrepe za

spodbujanje preglednosti industrijskih subvencij in omejevanje uporabe škodljivih

subvencij v kmetijskem sektorju;

37. izraža zaskrbljenost zaradi 40-odstotnega zvišanja uvoza riža sorte indica iz Kambodže

od leta 2009, kar je posledica ureditve brezcarinskega uvoza „vse, razen orožja“, ter

zaradi namere, da se proizvajalcem riža sorte japonica iz držav članic Mercosurja dodeli

kvota 45.000 ton brez carin v okviru prostotrgovinskega sporazuma, o katerem potekajo

pogajanja s to regijo; meni, da mora Komisija opraviti študijo o učinku vseh obstoječih

trgovinskih koncesij in koncesij, o katerih še potekajo pogajanja, namenjenih lajšanju

vstopa riža v EU, na sektor riža v EU, ki v nekaterih regijah že kaže znake propadanja;

38. pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev svetovalne skupine za trgovinska pogajanja

EU, ki bi jo sestavljali predstavniki široke in uravnotežene skupine deležnikov; vztraja,

da bi morale biti v tej skupini močno zastopane kmetijske organizacije EU, tudi mali,

srednji in samooskrbni kmeti, saj večina teh pogajanj pomembno vpliva na kmetijski

sektor;

39. je zaskrbljen zaradi vplivov brexita na kmetijski sektor in poziva Komisijo, naj pri

izvajanju svoje intenzivne trgovinske agende upošteva potekajoča pogajanja o izstopu

Združenega kraljestva iz EU in njegov vpliv na kmetijski sektor EU;

40. opozarja na tveganje, da bi trgovinski sporazumi povzročili hudo neravnovesje na

področju kmetijstva v škodo EU, in na težnje, da bi kmetijstvo uporabili kot sredstvo za

povečanje dostopa do trgov tretjih držav za industrijske izdelke in storitve; opozarja, da

kmetijski sektor do takrat, ko so sporazumi že sklenjeni, prejeme zelo malo informacij;

je seznanjen s predlogom Komisije o protiukrepih v odziv na uvedbo carine na jeklo in

aluminij iz EU, ki se uvaža v ZDA; navaja, da ti ukrepi ne bi smeli biti v škodo kmetom

v EU;

1 Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0091.

RR\1165666SL.docx 31/47 PE622.206v02-00

SL

41. poziva Komisijo, naj vodi javni register vseh sestankov z interesnimi skupinami in

lobisti v zvezi s pogajanji o prostotrgovinskih sporazumih;

42. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo priporočila svetovalne skupine zavezujoča in

izvršljiva;

43. pozdravlja, da bo Komisija svoja priporočila za pogajalske smernice za trgovinske

sporazume zdaj objavljala ter jih samodejno posredovala nacionalnim parlamentom in

dala na voljo javnosti.

PE622.206v02-00 32/47 RR\1165666SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 20.6.2018

Izid končnega glasovanja +:

–:

0:

33

2

9

Poslanci, navzoči pri končnem

glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu,

Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt

Carthy, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds,

Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming

Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Beata Gosiewska, Martin Häusling,

Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić,

Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead

McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir,

Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski,

Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem

glasovanju

Franc Bogovič, Karin Kadenbach, Elsi Katainen, Anthea McIntyre,

Momčil Nekov (Momchil Nekov), Miguel Viegas

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri

končnem glasovanju

Krzysztof Hetman

RR\1165666SL.docx 33/47 PE622.206v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33 +

ECR Jørn Dohrmann, Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk, Anthea McIntyre

EFDD Marco Zullo

ENF Philippe Loiseau

GUE/NGL Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Miguel Viegas

NI Dianne Dodds

PPE Richard Ashworth, Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Norbert

Erdős, Esther Herranz García, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Norbert Lins, Mairead

McGuinness, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski

S&D Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Karine

Gloanec Maurin, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl,

Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană

2 -

EFDD John Stuart Agnew

GUE/NGL Maria Lidia Senra Rodríguez

9 0

ALDE Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Ulrike Müller

EFDD Giulia Moi

PPE Herbert Dorfmann

VERTS/ALE José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

PE622.206v02-00 34/47 RR\1165666SL.docx

SL

26.6.2018

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE

za Odbor za mednarodno trgovino

Izkoriščanje globalizacije: trgovinski vidiki

(2018/2005(INI))

Pripravljavec mnenja: Francis Zammit Dimech

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor,

da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

– ob upoštevanju členov 167 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju 12. člena konvencije OZN o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kultur,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2007 o evropski agendi za kulturo v

svetu globalizacije (COM(2007)0242) in resolucije Sveta z dne 16. novembra 2007 o

evropski agendi za kulturo1,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Spodbujanje

kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU (COM(2012)0537),

– ob upoštevanju Konvencije Unesca iz leta 1970 o ukrepih za prepoved in preprečevanje

nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih in

Konvencije Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne

dediščine iz leta 1995,

– ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije človekovih pravic o pravici do proste

udeležbe v kulturnem življenju,

– ob upoštevanju Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne

25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del2,

1 UL C 287, 29.11.2007, str. 1. 2 UL L 299, 27.10.2012, str. 5.

RR\1165666SL.docx 35/47 PE622.206v02-00

SL

– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z

naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave

(JOIN(2016)0029),

– ob upoštevanju splošne uredbe EU o varstvu podatkov, ki je začela veljati

25. aprila 20181,

– ob upoštevanju členov 10 in 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah iz

leta 2010,

A. ker ima EU pravico sprejemati politike o trgovini ter kulturnih in avdiovizualnih

storitvah, da bi zaščitila in spodbudila raznolikost kulturnega izražanja in kulturne

dediščine ter prispevala k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostnem

izobraževanju; ker te druge določbe vključujejo skupno trgovinsko politiko, kot je

določena v členu 207 PDEU;

B. ker člen 3(3) PEU določa, da mora Unija spoštovati svojo bogato kulturno in jezikovno

raznolikost ter skrbeti za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine;

C. ker OZN v konvenciji o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kultur poziva k

dvostranskemu, regionalnemu in mednarodnemu sodelovanju, ki bo zaščitilo in

spodbujalo raznolikost kulturnega izražanja ter spodbudilo medkulturni dialog z

namenom graditve mostov med narodi;

D. ker mora EU prevzeti odgovornost za posodobitev svoje evropske agende za kulturo v

globaliziranem svetu, vključno z natančno opredelitvijo medijskih storitev in jasnim

okvirom za medije v javnih institucijah in zasebnih podjetjih v Evropi;

E. ker lahko prosti pretok informacij in tudi dostop do evropskih kanalov z novicami

izboljšata upravljanje v državah v razvoju;

F. ker mora EU nadalje razvijati avtorske pravice za uporabo osirotelih del v muzejih,

arhivih, knjižnicah in drugih raziskovalnih ustanovah za ohranjanje kulturne dediščine v

skladu z zakonodajo;

G. ker je Evropa bogata z različnimi tradicijami ter se ponaša z močno kulturno in

ustvarjalno industrijo, malimi in srednjimi podjetji ter različnimi sistemi javnih

medijskih ustanov in javno podporo filmu in ker morajo spodbujanje kulturne

raznolikosti, spodbujanje dostopa do kulture in spodbujanje demokratičnega dialoga še

naprej ostati vodilna načela v skladu s pristopom EU na področju mednarodne trgovine;

H. ker je v kontekstu globalizacije, mednarodnega sodelovanja in izmenjav nujna širša

opredelitev kulture, ki bi zajemala nove hibridne oblike kulturnega izražanja ter

opredmetene in neopredmetene dediščine, vključno s tradicionalnimi umetniškimi

praksami avtohtonih skupnosti, da bi se odražala spremenljiva in razvijajoča se narava

kulture;

1 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri

obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

(UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

PE622.206v02-00 36/47 RR\1165666SL.docx

SL

I. ker kulturni in ustvarjalni sektor prispevata k ustvarjanju dostojnih delovnih mest in

gospodarski blaginji ter zagotovita približno 2,6 % BDP EU in imata višjo stopnjo rasti

kot preostalo gospodarstvo in zlasti ker sta bila med finančno krizo ena izmed najbolj

vzdržljivih sektorjev; ker bo razvoj trgovine s kulturnimi dobrinami in storitvami ter

dobrinami in storitvami ustvarjalne industrije pomembno gonilo trajnostne gospodarske

rasti in zaposlovanja v Evropi;

J. ker splošna uredba o varstvu podatkov določa visoke standarde za obdelavo osebnih

podatkov, ki zahtevajo posebno odgovornost platform in storitev prelivanja v ureditvah

mednarodne trgovine;

K. ker ima EU presežek v trgovini s kulturnimi dobrinami in storitvami s preostalim

svetom;

L. ker ima EU primanjkljaj v trgovini z avdiovizualnimi in povezanimi storitvami s

preostalim svetom;

M. ker je kulturna in jezikovna raznolikost ena od osrednjih vrednot EU ter je sestavni del

njenih politik kulturne diplomacije;

N. ker sta za zagotovitev bolj trajnostnega razvoja mest, regij in vse družbe potrebni

inovativnost in ustvarjalnost, ki sta ključni pri zagotavljanju rešitev za izzive, s katerimi

se dandanes soočajo naše družbe;

O. ker sta varstvo osebnih podatkov in pravica do zasebnosti temeljni pravici, zato se o

njiju v nobenem trgovinskem sporazumu ni mogoče pogajati;

P. ker evropsko leto kulturne dediščine 2018 zajema tudi predanost boju proti nezakoniti

trgovini s kulturnimi dobrinami;

Q. ker je kultura z oblikovanjem novih življenjskih slogov in paradigem trajnostnega

razvoja gonilo inovacij in sprememb vedenja ter omogoča skupnostne pristope in

pristope od spodaj navzgor, ki so nujni za lokalno razumevanje globalizacije in

trajnostnega razvoja, in tako prispeva k doseganju več opredeljenih ciljev trajnostnega

razvoja in k njihovi uresničitvi;

R. ker je treba za izkoriščanje globalizacije pri vidikih trgovine s kulturnimi dobrinami

dosledno upoštevati vse mednarodne konvencije o zaščiti kulturne dediščine, zlasti

določbe Haaške konvencije iz leta 1954, konvencije Unesca iz leta 1970 in konvencije

Unidroita iz leta 1995;

S. ker sta zlasti obrt in ustvarjanje umetniških del ključna za lokalni razvoj;

T. ker medkulturni dialog spodbuja spoštovanje in medsebojno razumevanje ter podpira

pravičnejše družbene in gospodarske izmenjave, tudi trgovino, ter s tem prispeva k

razvoju praks, ki bolj uravnoteženo in spoštljivo spodbujajo interese vseh strani, in k

boju proti nepravičnim praksam, kot so nepoštene klavzule in vsiljeno enostransko

pogojevanje;

1. poudarja, da sta kultura in izobraževanje, vključno z vseživljenjskim učenjem, skupni

RR\1165666SL.docx 37/47 PE622.206v02-00

SL

dobrini, da sta dostop do kulture in izobraževanja človekovi pravici in da zato kulture in

izobraževanja ni mogoče obravnavati in upravljati na enak način kot drugo blago in

storitve, temveč kot javno dobrino, ki jo je treba ohranjati in nenehno izboljševati; zato

zahteva, da se v trgovinskih sporazumih med Unijo in tretjimi državami, kot je TTIP,

jasno izključijo storitve s kulturnimi, avdiovizualnimi in izobraževalnimi vsebinami,

vključno s spletnimi;

2. zato vztraja, naj ima Unescova konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti

kulturnih izrazov iz leta 2005 ključno vlogo pri mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki

morajo upoštevati in spoštovati ustrezne določbe te konvencije;

3. poudarja, da je globalizacija zaradi izboljšanega dostopa drugih delov sveta do evropske

kulture in oblikovanja svetovnega nabora talentov priložnost za kulturni in ustvarjalni

sektor Evropske unije;

4. meni, da je treba obvezno uravnotežiti pogajanja o avtorskih pravicah, tako da ne bodo

potekala na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca, temveč na podlagi najboljših

možnih pravil za varstvo kulturne dediščine, spodbujanje kulturne raznolikosti in

zagotovitev dohodka zaposlenih v kulturi in medijih, ob tem pa spodbujati in krepiti

ustvarjalnost, širjenje znanja in vsebin ter pravic uporabnikov v digitalni dobi, prav tako

pa vzpostaviti tudi odprto trgovinsko okolje, ki temelji na pravilih in je izjemno

pomembno, če želimo, da bi kulturne in ustvarjalne industrije v Evropski uniji uspevale;

5. znova poziva EU, naj v trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami uveljavi svojo

pravico in sprejme ali ohrani ukrepe (zlasti regulativne in/ali finančne), vključno s

pravno zavezujočim členom za zaščito in spodbujanje kulturne in jezikovne

raznolikosti, kulturne dediščine, svobode izražanja ter pluralizma in svobode medijev,

in sicer ne glede na tehnologijo ali distribucijsko platformo, ki se uporablja;

6. poziva Komisijo, naj v prihodnjih trgovinskih pogajanjih spodbuja dostop do evropskih

informacijskih storitev;

7. meni, da kulturna in izobraževalna izmenjava med EU in njenimi partnerji prispeva k

vzajemnemu trajnostnemu razvoju, rasti, socialni koheziji, demokraciji, gospodarski

blaginji in ustvarjanju dostojnih delovnih mest v skladu z agendo za dostojno delo

Mednarodne organizacije dela, tudi v zadružnem sektorju;

8. meni, da bi morala biti uredniška odgovornost medijskih storitev in spletnih platform v

globaliziranem svetu temeljni instrument za ukrepanje proti lažnim novicam in

sovražnemu govoru ter da je treba v mednarodnih trgovinskih sporazumih doseči

pošteno konkurenco na področju oglaševanja;

9. spominja, da sta kulturna in izobraževalna politika, temelječi na demokratičnih in

skupnih vrednotah, ključni za socialno kohezijo, solidarnost, dejavno udeležbo

državljanov, odpornost, pravično porazdelitev bogastva in konkurenčnost ter lahko

državljanom ponudita znanje ter družbene veščine in prenosljive sposobnosti, kot so

medkulturne spretnosti, podjetništvo, sposobnost reševanja problemov, ustvarjalnost in

kritično mišljenje, potrebne za spopadanje z globalizacijo; spodbuja krepitev

kakovostnih mrež univerz, šol in muzejev, ki podpirajo vzajemno učenje, priznavanje

akademskih kvalifikacij ter spodbujanje globalnega in vključujočega državljanstva;

PE622.206v02-00 38/47 RR\1165666SL.docx

SL

10. poziva, naj se v vse discipline uvede izobraževanje za trajnost, pravično trgovino in

ekološko državljanstvo, zlasti v učenje podjetništva, tudi socialnega, ter digitalne

pismenosti, znanj in spretnosti;

11. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in razvijajo prilagojene, vključujoče

in visokokakovostne programe za mobilnost, izobraževanje, kulturno in jezikovno

izmenjavo ter znanstveno sodelovanje, ki bodo omogočili mednarodno sodelovanje in

izmenjavo znanja, področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pa naj

pridružijo še umetnost; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj s financiranjem

raziskav spodbujajo tudi nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, saj sta to orodji, ki

omogočata učinkovitejšo globalizacijo, in najboljši sredstvi za odpravljanje ovir;

12. spominja na posebno vlogo kulture v zunanjih odnosih in v razvojnih politikah, zlasti

pri preprečevanju in reševanju konfliktov, vzpostavljanju miru in krepitvi moči

lokalnega prebivalstva; zato meni, da je za novo soglasje o razvoju potrebna ambiciozna

in preudarna kulturna strategija, vključno s kulturno diplomacijo;

13. spodbuja Komisijo in države članice, naj razvijajo obstoječe strukture EU za prihodnje

ukrepe kulturne diplomacije ter nadaljujejo konkretne pobude in obstoječe programe

EU v skladu z načeli solidarnosti in trajnosti, kar bo prispevalo k zmanjševanju revščine

in mednarodnemu razvoju;

14. spominja, da je šport izrazito globalizirana gospodarska dejavnost in obenem orodje za

socialno vključenost, opolnomočenje ter razvoj posameznika in skupnosti; zato opozarja

na potrebo po visokih etičnih standardih in preglednosti pri upravljanju mednarodnih

trgovinskih in gospodarskih dejavnosti na področju športa;

15. opozarja na potrebo po zagotavljanju preglednosti in demokratičnosti trgovinskih

sporazumov in postopkov odločanja ter spodbuja udeležbo državljanov, katerih delovne

pogoje, okolja, zdravje in dobro počutje zadevajo spremembe, v postopke odločanja.

RR\1165666SL.docx 39/47 PE622.206v02-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 19.6.2018

Izid končnega glasovanja +:

–:

0:

25

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem

glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Angel Džambazki

(Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra

Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Rupert

Matthews, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil

Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Julie Ward, Bogdan Brunon

Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem

glasovanju

Marlene Mizzi, Liliana Rodrigues, Algirdas Saudargas, Remo

Sernagiotto, Francis Zammit Dimech

PE622.206v02-00 40/47 RR\1165666SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25 +

ALDE María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

ECR Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Rupert Matthews, Remo Sernagiotto

ENF Dominique Bilde

GUE/NGL Curzio Maltese

PPE Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Algirdas Saudargas,

Michaela Šojdrová, Bogdan Brunon Wenta, Francis Zammit Dimech, Bogdan Andrzej

Zdrojewski, Milan Zver

S&D Silvia Costa, Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Marlene Mizzi, Luigi Morgano,

Momčil Nekov (Momchil Nekov), Liliana Rodrigues, Julie Ward

VERTS/ALE Jill Evans

0 -

0 0

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

RR\1165666SL.docx 41/47 PE622.206v02-00

SL

5.9.2018

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

za Odbor za mednarodno trgovino

o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki

(2018/2005(INI))

Pripravljavec mnenja: Gilles Lebreton

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj

predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja dokument za razmislek z naslovom Izkoriščanje globalizacije in njegovo

osredotočenost na boljšo dostopnost pozitivnih učinkov globalizacije in poudarja, da se

je treba boriti proti negativnim učinkom;

2. meni, da globalizacija prinaša številne prednosti za podjetja in državljane; hkrati

priznava, da zbuja tudi pomisleke, ki jih mora Evropska unija obravnavati;

3. ugotavlja, da sta okrepitev notranjega trga EU ter poštena in povezujoča utrditev

ekonomske unije bistvenega pomena, saj je trden notranji trg pogoj za uspešno izvajanje

mednarodnih strategij; pri tem poudarja, da mora biti trgovinska politika EU usmerjena

v doseganje splošnih gospodarskih in političnih ciljev, zlasti trajnostnega razvoja, zaradi

česar bi morale vse institucije EU zagotavljati večjo skladnost med trgovinsko politiko

ter drugimi notranjimi in zunanjimi politikami EU;

4. poudarja, da ima mednarodna trgovina pomembno vlogo pri tem, kako se globalizacija

razvija; pri tem poudarja tudi, da bi moral zakonodajalec nameniti posebno pozornost

naslednjim področjem pristojnosti, za katere veljajo mednarodni trgovinski sporazumi:

pravice intelektualne lastnine, vključno z avtorskimi pravicami, blagovne znamke in

patenti, varstvo podatkov in strožje obveznosti glede preglednosti, zahteve glede

varnosti živil in okoljski standardi;

5. spominja na spodbudno zavezo Evropske unije, da bo izvajala pregledno in odgovorno

trgovinsko politiko, ki bo izkoriščala pozitivne vidike globalizacije, skrbela za pravično

porazdelitev koristi trgovine v skladu s svojimi načeli solidarnosti in trajnosti ter

ponujala sodobne rešitve za stanje današnjega gospodarstva v vse bolj tehnološkem

PE622.206v02-00 42/47 RR\1165666SL.docx

SL

svetu, vsem posameznikom in podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, pa

omogočila, da izkoristijo njegove prednosti;

6. priznava varstvo podatkov kot temeljno pravico v Evropski uniji; poziva, naj se visoki

standardi varstva podatkov v trgovinskih sporazumih zagotavljajo s tako imenovanim

sklepom o vzajemni ustreznosti med Evropsko unijo in državami, ki niso njene članice;

7. poudarja, da se morajo institucije EU učinkovito in stalno odzivati na izzive za

zasebnost, varstvo podatkov in kibernetsko varnost, da bi državljane učinkoviteje ščitile

pred globalizacijo velikega obsega;

8. poudarja, da je treba nadalje spodbujati sheme geografskih označb in tradicionalnih

posebnosti Evropske unije ter še naprej sklepati ustrezne dvostranske sporazume s

tretjimi državami;

9. opozarja na mnenje Sodišča Evropske unije št. 2/15 o razdelitvi pristojnosti med

Evropsko unijo in državami članicami v zvezi s sporazumom o prosti trgovini med

Evropsko unijo in Republiko Singapur, katerega sklep je, da ima Evropska unija

izključne pristojnosti za vsa trgovinska vprašanja, razen za posredne tuje naložbe,

reševanje sporov med vlagatelji in državo glede vseh vrst naložb ter postranske določbe

v zvezi s posrednimi tujimi naložbami; pozdravlja mnenje Sodišča, ker prispeva k

pravni jasnosti vseh prihodnjih sporazumov EU s tretjimi državami, tudi Združenim

kraljestvom po izstopu iz Unije;

10. pozdravlja nedavni mandat, ki ga je Svet prenesel na Komisijo, da se v imenu Evropske

unije pogaja o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih

sporov, s čimer bi odpravili omejitve, ki obstajajo v sedanjem sistemu reševanja sporov

med vlagatelji in državo; ugotavlja, da bo večstransko sodišče delovalo kot stalni organ

za reševanje naložbenih sporov, kar bo preglednejši, bolj usklajen in pošten sistem, ki

bo izjemno koristen za vlagatelje; pri tem tudi pozdravlja, da se je Svet prav tako

odločil za objavo pogajalskih smernic, kar je bila dolgoletna zahteva Parlamenta v duhu

večje preglednosti na področju mednarodnih pogajanj;

11. pozdravlja pobude Unije za pravično ravnotežje med neizkrivljeno konkurenco in

zaščitnimi ukrepi, kot so protidampinški ukrepi, ki veljajo za uvoz iz tretjih držav;

12. poudarja, da je treba v skladu s cilji trajnostnega razvoja spodbujati z instrumenti

trgovinske politike visoke evropske standarde v zvezi s socialno zaščito, delovnimi

pogoji, okoljem, potrošniki in temeljnimi pravicami, ki so v Uniji osnova za blaginjo;

ob tem navaja, da mora Evropska unija poskrbeti, da bodo mednarodni sporazumi

temeljili na teh standardih, s čimer bo globalizacija v korist vseh Evropejcev,

gospodarski, socialni in okoljski učinki pa bodo koristili posameznikom v Evropi in

zunaj nje;

13. glede na to poudarja, da je treba za preprečitev trgovinskih vojn okrepiti globalno

upravljanje in skupna pravila;

14. poziva Komisijo, naj posveti več pozornosti ukrepom notranje politike, ki so jih sprejeli

nekateri partnerji EU in bi lahko ogrozili sistem večstranskega trgovanja na podlagi

pravil, in sprejme potrebne protiukrepe;

RR\1165666SL.docx 43/47 PE622.206v02-00

SL

15. poziva Komisijo, naj začne kampanjo za spodbujanje pozitivnih vidikov globalizacije,

ki jo ima kar 45 % Evropejcev za grožnjo, še posebej v regijah, na katere ima pretežno

negativen učinek; poleg tega poziva Komisijo, naj opredeli in izvaja najučinkovitejše

ukrepe v podporo malim in srednjim podjetjem, ki še vedno trpijo posledice

gospodarske krize in globalizacije;

16. ugotavlja, da je svobodna, pravična in trajnostna trgovina ekonomsko zaželena in ima

pomembne politične učinke; ugotavlja tudi, da je za Evropo pomembno, da uporabi

trgovino kot instrument za spodbujanje demokratičnega in trajnostnega razvoja po

svetu.

PE622.206v02-00 44/47 RR\1165666SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 3.9.2018

Izid končnega glasovanja +:

–:

0:

11

6

2

Poslanci, navzoči pri končnem

glasovanju

Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Rosa

Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Gilles Lebreton, Emil Radev, Julia

Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Francis Zammit Dimech,

Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem

glasovanju

Luis de Grandes Pascual, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel

Dzhambazki), Jytte Guteland, Jiří Maštálka, Angelika Niebler, Răzvan

Popa

RR\1165666SL.docx 45/47 PE622.206v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

11 +

ECR Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

EFDD Laura Ferrara

ENF Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

PPE Rosa Estaràs Ferragut, Luis de Grandes Pascual, Angelika Niebler, Emil Radev, Pavel

Svoboda, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

6 -

GUE/NGL Jiří Maštálka

S&D Mady Delvaux, Jytte Guteland, Răzvan Popa, Evelyn Regner

VERTS/ALE Julia Reda

2 0

ALDE Jean-Marie Cavada

VERTS/ALE Pascal Durand

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

PE622.206v02-00 46/47 RR\1165666SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja 27.9.2018

Izid končnega glasovanja +:

–:

0:

29

0

9

Poslanci, navzoči pri končnem

glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David

Borrelli, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Karoline Graswander-Hainz,

Christophe Hansen, Nadja Hirsch, France Jamet, Jude Kirton-Darling,

Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel,

Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Franck Proust,

Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero

Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim

Schuster, Adam Szejnfeld, William (earl) Dartmouthski, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem

glasovanju

Reimer Böge, Klaus Buchner, Dita Charanzová, Fernando Ruas, Pedro

Silva Pereira, Ramon Tremosa i Balcells

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri

končnem glasovanju

Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Czesław Hoc,

Martin Schirdewan

RR\1165666SL.docx 47/47 PE622.206v02-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

29 +

ALDE Dita Charanzová, Nadja Hirsch, Marietje Schaake, Ramon Tremosa i Balcells

ECR Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Czesław Hoc, Emma McClarkin

EFDD William (earl) Dartmouthski

NI David Borrelli

PPE Laima Liucija Andrikienė, Reimer Böge, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christophe

Hansen, Sorin Moisă, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Fernando Ruas,

Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

S&D Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero

Fernández, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira

VERTS/ALE Klaus Buchner, Pascal Durand

0 -

9 0

EFDD Tiziana Beghin

ENF France Jamet, Danilo Oscar Lancini

GUE/NGL Anne-Marie Mineur, Martin Schirdewan, Helmut Scholz

S&D Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Emmanuel Maurel

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani