PR_INI€¦ · Web viewC.ker nepravilnost pomeni slabo ali nepravilno upravljanje, do katerega pride, če na primer institucija ne spoštuje načel dobrega upravljanja, in ker med

Evropski parlament2014-2019

Dokument zasedanja

A8-0357/2017

16.11.2017

POROČILOo poročilu o preiskavi pranja denarja, izogibanja davkom in davčne utaje(2017/2013(INI))

Preiskovalni odbor za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo

Poročevalca: Jeppe Kofod, Petr Ježek

RR\1139706SL.docx PE604.514v03-00

SL Združena v raznolikosti SL

PR_INI

VSEBINA

Stran

SKLEPI.......................................................................................................................................3

OVERVIEW OF ACTIVITIES DURING THE MANDATE..................................................43

I. COMMITTEE COMPOSITION...........................................................................................43

II. COMMITTEE MEETINGS and MISSIONS......................................................................47

III. ACTIVITIES OF THE COMMITTEE...............................................................................49

1. Programme of hearings and missions...................................................................................49

2. List of speakers (hearings and missions)..............................................................................52

3. Fact-finding missions of the PANA Committee Mission reports.........................................93

3.01. Mission to United Kingdom (9-10 February 2017).........................................................93

3.02. Mission to Malta (20 February 2017)..............................................................................96

3.03. Mission to Luxembourg (2-3 March 2017).....................................................................99

3.04. Mission to United States (21-24 March 2017)...............................................................102

3.05. Mission to Portugal (22-23 June 2017)..........................................................................106

3.06. Mission to Cyprus (7 July 2017)....................................................................................110

3.07. Mission to Switzerland (14-15 September 2017)..........................................................113

4. State of play on ‘Who refused to participate in hearing/delegation and why?’..................116

IV. LIST OF EXTERNAL STUDIES....................................................................................120

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU..............................................122

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU................................................................................................................................123

PE604.514v03-00 2/121 RR\1139706SL.docx

SL

SKLEPI

o poročilu o preiskavi pranja denarja, izogibanja davkom in davčne utaje(2017/2013(INI))

Preiskovalni odbor o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji

– ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta1,

– ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu2,

– ob upoštevanju razkritij Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) o uporabi off-shore podjetij, ki so postala znana pod imenom „panamski dokumenti“,

– ob upoštevanju resolucije o akcijski agendi iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

– ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma3,

– ob upoštevanju Direktive Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu4,

– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za okrepitev boja proti financiranju terorizma iz februarja 2016,

– ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES5,

1 UL L 113, 19.5.1995, str. 1.2 Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0253.3 UL L 309, 25.11.2005, str. 15.4 UL L 214, 4.8.2006, str. 29.5 UL L 141, 5.6.2015, str. 73.

RR\1139706SL.docx 3/121 PE604.514v03-00

SL

– ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES1,

– ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS2,

– ob upoštevanju Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja3,

– ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS4,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES5,

– ob upoštevanju Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze6,

– ob upoštevanju Direktive 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb7,

– ob upoštevanju Priporočila Komisije 2012/771/EU z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah8 in Priporočila Komisije 2012/772/EU z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju9,

– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 201510 in z dne 6. julija 201611 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka

1 UL L 176, 27.6.2013, str. 338.2 UL L 64, 11.3.2011, str. 1.3 UL L 359, 16.12.2014, str. 1.4 UL L 157, 9.6.2006, str. 87.5 UL L 158, 27.5.2014, str. 77.6 UL L 158, 27.5.2014, str. 196.7 UL L 156, 16.6.2012, str. 1.8 UL L 338, 12.12.2012, str. 37.9 UL L 338, 12.12.2012, str. 41.10 Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.11 Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

PE604.514v03-00 4/121 RR\1139706SL.docx

SL

od dohodkov pravnih oseb v Uniji1,

– ob upoštevanju pregleda platform finančnoobveščevalnih enot EU in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi teh enot in ovirami za pridobivanje in izmenjavo informacij (15. december 2016),

– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma z dne 16. maja 2005 (Varšavska konvencija),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024),

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve2 z dne 7. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES (COM(2016)0450 – C8 0265/2016 – 2016/0208(COD)),

– ob upoštevanju poročila OECD Izboljšanje sodelovanja med davčnimi organi in organi za boj proti pranju denarja: dostop davčnih uprav do informacij finančnoobveščevalnih enot za kazenske in civilne namene, ki je bilo objavljeno 18. septembra 2015,

– ob upoštevanju končnega poročila o projektu ECOLEF: Gospodarska in pravna učinkovitost politike za preprečevanje pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, objavljenega februarja 2013, ki ga financira GD za notranje zadeve Evropske komisije (JLS/2009/ISEC/AG/087),

– ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (predlog o poročanju po državah),

– ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, (COM(2017)0335),

– ob upoštevanju predloga Evropske komisije za direktivo Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, (COM(2016)0685),

– ob upoštevanju predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683),

– ob upoštevanju Večstranske konvencije OECD o izvajanju z davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička iz junija 2017,

– ob upoštevanju končne študije OZN z dne 15. januarja 2015 o nezakonitih finančnih

1 Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457.2 A8-0056/2017.

RR\1139706SL.docx 5/121 PE604.514v03-00

SL

tokovih, človekovih pravicah in agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je pripravil neodvisni strokovnjak za učinke zunanjega dolga in drugih povezanih mednarodnih finančnih obveznosti držav na polno uveljavljanje vseh človekovih pravic, zlasti ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic,

– ob upoštevanju poročila posebne poročevalke Združenih narodov Magdalene Sepúlveda Carmona o skrajni revščini in človekovih pravicah z dne 22. maja 2014,

– ob upoštevanju člena 198 Poslovnika,

A. ker je Parlament 8. junija 2016 ustanovil preiskovalni odbor za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (odbor PANA);

B. ker kršitev pomeni nezakonito ravnanje (dejanje ali opustitev, ki je v nasprotju z zakonom) institucij ali organov Unije ali držav članic pri izvajanju prava Unije;

C. ker nepravilnost pomeni slabo ali nepravilno upravljanje, do katerega pride, če na primer institucija ne spoštuje načel dobrega upravljanja, in ker med nepravilnosti spadajo upravne nepravilnosti in opustitve, zloraba moči, dajanje in sprejemanje podkupnin, nepoštenost, nezakoniti postopki, nepravilno delovanje ali nesposobnost, diskriminacija, neupravičene zamude, neposredovanje ali zavračanje posredovanja informacij, malomarnost in druge pomanjkljivosti, ki odražajo nepravilno uporabo prava Unije na katerem koli področju, ki ga to pravo ureja;

D. ker pranje denarja zajema prikrivanje nezakonito pridobljenega denarja, tudi prek mednarodnih kriminalnih mrež, z namenom prikritja narave nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi tako, da se zdi, da izhajajo iz zakonitih virov; ker so tovrstna kazniva dejanja znana kot predhodna kazniva dejanja in v skladu s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) iz leta 2012 in četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki se uporablja od 26. junija 2017, vključujejo davčna kazniva dejanja;

E. ker je bilo v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 poudarjeno, da je treba obravnavati povezavo med terorizmom in organiziranim kriminalom, saj je organizirani kriminal podlaga za terorizem prek različnih kanalov, kot so med drugim dobava orožja, financiranje s tihotapljenjem drog in vdor na finančne trge;

F. ker je bil odbor PANA ustanovljen po objavi tako imenovanih panamskih dokumentov; ker panamski dokumenti predstavljajo največje razkritje informacij v zvezi s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčnimi utajami doslej; ker je 2,6 terabajta zaupnih podatkov iz odvetniške in fiduciarne družbe Mossack Fonseca vsebovalo 11,5 milijona dokumentov in več podatkov kot Wikileaks (2010), Offshore Leaks (2013), Luxleaks (2014) in Swissleaks (2015) skupaj;

G. ker je bila objava panamskih dokumentov rezultat temeljitega preiskovalnega dela novinarjev iz 107 organizacij v 80 državah, združenih v Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, ki so preučili dokumente s podrobnostmi o poslovanju družbe Mossack Fonseca, pri čemer so uporabili najsodobnejšo programsko opremo za obdelavo ogromne količine razkritih podatkov;

PE604.514v03-00 6/121 RR\1139706SL.docx

SL

H. ker panamski dokumenti kažejo, kako pomembni so svobodni mediji in preiskovalno novinarstvo ter vloga žvižgačev v delujočih demokracijah, ki jih Evropski parlament podpira kot dragocen vir informacij in nepogrešljiv dejavnik pri spodbujanju integritete, preglednosti in odgovornosti javnih in zasebnih institucij;

I. ker se prijavljanje nepravilnosti v zvezi s finančnimi interesi Unije lahko opredeli kot razkritje ali sporočanje nepravilnosti, med katerimi so korupcija, goljufije, navzkrižja interesov, davčna utaja, izogibanje davkom, pranje denarja, infiltracija organiziranega kriminala in dejanja, namenjena njihovemu prikritju, pa tudi druga dejanja;

J. ker žvižgači posredujejo informacije o praksah, ki lahko ogrozijo javni interes ali mu škodijo, na podlagi pravice do svobode izražanja in informiranja, ki ju določa Listina EU o temeljnih pravicah, ter z velikim čutom za odgovornost in državljansko etiko; ker žvižgači pogosto tvegajo svojo osebno varnost, ki je zaščitena v skladu s členom 6 Listine o temeljnih pravicah;

K. ker je treba nujno zagotoviti, da bo vsakršno maščevanje žvižgačem ustrezno sankcionirano, saj po mnenju OECD več kot tretjina organizacij z mehanizmom poročanja nima ali ne ve za obstoj pisnih smernic o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi;

L. ker na primer Komisija v svojem sporočilu z dne 5. julija 2016 navaja, da zaščita žvižgačev v javnem in zasebnem sektorju prispeva k odpravljanju slabega upravljanja in nepravilnosti, vključno s čezmejno korupcijo, in poudarja, da ta evropske davčne organe prikrajša za upravičene davčne prihodke;

M. ker je treba poudariti, da večina podjetij in fizičnih oseb spoštuje zakone; ker je zato ključno, da se nezakonite dejavnosti odkrijejo in vrzeli odpravijo, ne da bi po nepotrebnem obremenili davkoplačevalce, ki ravnajo v skladu z zakonom;

N. ker so razkrite informacije iz panamskih dokumentov vključevale tudi zaupne evidence 213 634 off-shore podjetij in imena 12 sedanjih in nekdanjih voditeljev držav, skoraj 200 politikov iz držav po vsem svetu in številnih znanih osebnosti z različnih področij; ker je ta off-shore podjetja med letoma 1970 in 2015 ustanovila in vodila družba Mossack Fonseca, v času, ko je prišlo do razkritja, pa je bilo dejavnih še 55 728 teh subjektov; ker je bila velika večina še dejavnih subjektov (približno 90 %) ustanovljenih na Britanskih Deviških otokih, v Panami ali na Sejšelih;

O. ker je četrtina svetovnih neposrednih tujih naložb namenjena v dve državi članici, na Nizozemsko in v Luksemburg1; ker je v skladu z razpoložljivimi statističnimi podatki Nizozemska država članica z največjim številom podjetij „poštnih nabiralnikov“ v EU;

P. ker družba Mossack Fonseca s približno 5 do 10-odstotnim tržnim deležem na tajnem off-shore trgu in registriranimi subjekti v 21 jurisdikcijah2 ni največja odvetniška družba na področju tajnega off-shore poslovanja, kar nakazuje, da so panamski dokumenti le vrh ledene gore;

1 Glej: Eurodad, Fifty shades of tax dodging (Petdeset odtenkov izogibanja davkom), Bruselj, str. 19.2 Glej: Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Center za evropske politične študije, april 2017.

RR\1139706SL.docx 7/121 PE604.514v03-00

SL

Q. ker je Europol ocenil, da panamski dokumenti zajemajo zgolj 0,6 % vseh letno zabeleženih primerov pranja denarja;

R. ker je preiskovalni odbor Parlamenta za panamske dokumente (PANA) organiziral srečanja, opravljal misije za ugotavljanje dejstev in naročal študije, da bi svojo preiskavo poglobil onkraj praks, ki izhajajo iz panamskih dokumentov1;

S. ker so davčne goljufije in davčne utaje nezakonite dejavnosti utaje davčnih obveznosti, medtem ko je „izogibanje davkom“ neprimerna ali vprašljiva uporaba davčnih sistemov za zmanjšanje davčnih obveznosti ali izogibanje tem, pri kateri je pogosto kršen vsaj namen zakonov, ki naj bi jih spoštovali2; ker se pri agresivnem davčnem načrtovanju izkoriščajo tehnične značilnosti davčnega sistema ali neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi, da se zmanjšajo davčne obveznosti; ker je bilo s panamskimi dokumenti razkritih več primerov uporabe off-shore subjektov s ciljem namernega izogibanja davkom, davčne utaje ali pranja denarja; ker sodna praksa Sodišča Evropske unije3 glede načela zlorabe zakonov v zvezi z obdavčevanjem pravi, da državljani države članice ne morejo poskusiti neprimerno ali goljufivo izkoristiti določb prava EU; ker več držav članic uporablja pojem zlorabe prava za vprašanja obdavčitve4;

T. ker se je ozaveščenost o pranju denarja, davčnih utajah, davčnih goljufijah in korupciji zaradi razkrivanja informacij v zadnjih letih močno povečala, ta vprašanja pa so tudi postala osrednja tema mednarodnih političnih razprav in povzročila zaskrbljenost državljanov EU;

U. ker je za učinkovito rešitev teh težav potrebna večja skladnost med davčnimi politikami in drugimi oblikami gospodarskega upravljanja, kot so trgovinske politike in sporazumi o investicijski arbitraži;

V. ker neprijavljeni in neobdavčeni dohodki zmanjšujejo nacionalne davčne prihodke držav članic ter ogrožajo stabilnost finančnega sistema5; ker davčna utaja in izogibanje davkom povzročata nelojalno konkurenco, kar zlasti prizadene mala in srednja podjetja ter velika podjetja, ki ne uporabljajo zapletenih struktur; ker pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje spodkopavajo pravično porazdelitev davčnih prihodkov v državah članicah in s tem izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu; ker obsežno izogibanje davkom premožnih posameznikov in podjetij škoduje navadnim davkoplačevalcem, javnim financam in socialni porabi, poleg tega pa ogroža dobro upravljanje, makroekonomsko stabilnost, socialno kohezijo ter zaupanje javnosti v institucije;

W. ker je davek na dodano vrednost (DDV) eden od glavnih virov prihodkov v državah

1 Za popoln seznam dejavnosti, vključno z imeni govornikov, glej del II tega poročila, ki vključuje poročila delegacij, poslanih na Ciper, Portugalsko, Malto, v ZDA, Združeno kraljestvo, Luksemburg in Švico;2 OECD (2017), Glossary of Tax Terms (Glosar davčnih izrazov), Pariz: OECD.3 C-255/02 – Halifax in drugi, Sodišče Evropske unije, 21. februar 2006; C-196/04 – Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas, Sodišče Evropske unije, 12. september 2006.4 Zlasti Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Nizozemska.5 Glej npr. Anna Meyendorff and Anyan V. Thakor (ured.), Designing financial systems in transition economics: strategies for reform in Central and Eastern Europe (Oblikovanje finančnih sistemov v tranzicijskih gospodarstvih: strategije reform v srednji in vzhodni Evropi), 2002, S. 102 [Primer Rusije]; or: Keith Blackburn, Niloy Bose and Salvatore Capasso, Tax evasion, the underground economy and financial development (Davčne utaje, siva ekonomija in finančni razvoj) (2012): http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S016726811200128X.

PE604.514v03-00 8/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S016726811200128X

članicah in ker glede na razpoložljive podatke skupna razlika med ocenjenimi prihodki od DDV in dejansko pobranim zneskom, t. i. vrzel pri pobiranju DDV, znaša 159,5 milijarde EUR;

X. ker bi lahko z denarjem, ki je za nacionalne organe izgubljen zaradi davčnih izgub, povezanih s panamskimi dokumenti, financirali 1,5 milijona delovnih mest v Evropi1;

Y. ker so javni organi odgovorni za regulativni in nadzorni okvir ter za obdavčitev; ker imajo pomembno vlogo pri obstoju davčnih oaz in off-shore finančnih centrov, in sicer prek ureditev, registrov družb, davčne zakonodaje in nadzora; ker ti centri lahko delujejo le, če vlade ustvarijo potrebne pogoje zanje;

Z. ker off-shore strukture, ki nudijo preferencialne ureditve, ne bi mogle obstajati brez dejavnikov, ki jih omogočajo, in posrednikov, kot so banke, računovodska podjetja, davčni svetovalci, upravljavci premoženja in odvetniki, tako v davčnih oazah kot v drugih jurisdikcijah;

AA. ker so se nekatere vlade in jurisdikcije, tudi v EU, specializirale za oblikovanje preferencialnih davčnih ureditev, ki izkrivljajo konkurenco v korist multinacionalnih podjetij in premožnih posameznikov, ki v teh jurisdikcijah nimajo ekonomske vsebine, pač pa jih zgolj zastopajo slamnata podjetja, ali pa so sodelovale pri njihovem oblikovanju;

AB. ker lahko, v nasprotju s primerom LuxLeaks, domnevno sodelovanje politično izpostavljenih oseb v dejavnostih na robu zakonitosti, ki so jih razkrili panamski dokumenti, pripelje do tega, da nekatere vlade takšnih primerov ne bodo pripravljene ustrezno preiskati; ker v nekaterih državah zunaj EU, ki dopuščajo nizko raven preglednosti in kjer še vedno obstaja sum korupcije vladnih uradnikov, ni interesa za izvajanje ukrepov kot odziva na informacije, razkrite s panamskimi dokumenti;

AC. ker po ocenah, ki jih je navedla Evropska komisija, letne izgube prihodka zaradi davčnih utaj in davčnih goljufij samo v Evropski uniji znašajo vsaj en bilijon EUR2; ker to neposredno vpliva na nacionalne proračune in proračun EU; AD. ker skupna izguba razvojnega financiranja v državah v razvoju (tj. izgubljeni davčni prihodki in reinvestirani dohodki, ki so izgubljeni kot dobički) znaša približno 250 milijard EUR letno;

AE. ker v letu 2014 ni bilo prikazanega vsaj 7,6 bilijona USD od 95,5 bilijona USD skupnega svetovnega zasebnega finančnega premoženja; ker se 8 % svetovnega zasebnega finančnega premoženja nahaja v off-shore jurisdikcijah, zaradi česar se na svetovni ravni izgubi 190 milijard USD davčnih prihodkov; ker se ocenjuje, da se 2,6 bilijona USD evropskega zasebnega finančnega premoženja nahaja v off-shore jurisdikcijah, zaradi česar se na svetovni ravni letno izgubi 78 milijard USD davčnih prihodkov3;

1 Študija za odbor PANA z naslovom The Impact of Schemes revealed by the Panama Papers on the Economy and Finances of a Sample of Member States (Vpliv shem, ki so jih razkrili panamski dokumenti, na gospodarstvo in finance vzorčnih držav članic).2 https://ec.europa.eu/taxation_customs/fight-against-tax-fraud-tax-evasion/a-huge-problem_en3 See: Gabriel Zucman, The Hidden Wealth of Nations – The Scourge of Tax Havens (Skrito bogastvo držav – problem davčnih oaz), Univerza v Kaliforniji, 2015.

RR\1139706SL.docx 9/121 PE604.514v03-00

SL

https://ec.europa.eu/taxation_customs/fight-against-tax-fraud-tax-evasion/a-huge-problem_en

AF. ker se leta 2011 zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom v velikih, mednarodnih podjetjih po oceni izgubilo 3,1 bilijona USD;1

AG. ker je ruski odvetnik Sergej Magnicki razkril odmeven primer nadnacionalnega pranja denarja, povezan s panamskimi dokumenti, ki je postal predmet preiskav pranja denarja v državah članicah EU in po vsem svetu;

AH. ker je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope pozvala k izboljšanju mednarodnega sodelovanja pri preiskovanju denarnega toka sredstev, ki izvirajo iz goljufivih vračil davka, ki jih je razkril Sergej Magnicki; ker storilci kaznivega dejanja proti Sergeju Magnickemu in kaznivega dejanja, ki ga je ta razkril, ter tisti, ki so se s tema kaznivima dejanjema okoristili, še niso bili privedeni pred sodišče;

AI. ker razsežnost mednarodnega pranja denarja po ocenah znaša 2–5-odstotni delež svetovnega BDP; ker se število primerov pranja denarja po statističnih podatkih Eurojusta povečuje2 in je za boj proti takšnim nadnacionalnim kaznivim dejanjem potreben usklajen odziv več jurisdikcij;

AJ. ker se na seznamu 100 držav, ki najbolj podpirajo tajnost, nahaja več držav članic EU in čezmorskih držav in ozemelj3; ker se Luksemburg in Nemčija uvrščata na 6. oziroma 8. mesto;

AK. ker je v panamskih dokumentih dokumentirana in razkrita sistematična uporaba nezakonitih praks, kot je antedatiranje listin, razkrili pa so tudi očitno kršenje obveznosti zadevnih odvetnikov, upravljavcev premoženja in drugih posrednikov glede osnovnega skrbnega preverjanja, tudi v primeru uporabe zunanjih izvajalcev, saj so na primer vzdrževali poslovne odnose s podjetji, katerih slamnati direktorji so zastopali do tisoč slamnatih podjetij ali pa so bili že nekaj let mrtvi;

AL. ker panamski dokumenti razkrivajo tudi, da se vlade, parlamenti ter nacionalni in evropski organi več kot očitno niso ukvarjali s sprejemanjem zakonodaje o nadzoru za preprečevanje pranja denarja in davčnem nadzoru ter njenim izvrševanjem, s čimer so olajšali finančna kazniva dejanja;

AM. ker so države članice začele skupaj vsaj 1 300 preiskav, revizij in poizvedb v zvezi z razkritji iz panamskih dokumentov; ker so države članice identificirale več kot 3 000 davkoplačevalcev in podjetij iz EU, povezanih s panamskimi dokumenti; ker so posledično nacionalni organi v zadnjih dvanajstih mesecih že izterjali na desetine milijonov dolarjev ali evrov davkov na prej neprikazana sredstva4;

AN. ker je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev v svojem poročilu o panamskih dokumentih omenil prinosniške delnice in jih opisal kot enega od načinov za zaščito anonimnosti lastnikov podjetij, zaradi katerega je težje ugotoviti njihovo končno lastništvo; ker je mogoče resnično in končno lastništvo prenesti z ene stranke na drugo v

1 Mreža Tax Justice, november 2011.2 148 primerov pranja denarja leta 2012, 202 primera leta 2013, 221 primerov leta 2014 in 285 primerov leta 2015.3 Indeks finančne tajnosti 2015, mreža Tax Justice.4 A Year Later, Mixed Fortunes For Panama Papers Line-Up (Kje so zdaj? Leto kasneje so udeležence v panamskih dokumentih doletele različne usode.).

PE604.514v03-00 10/121 RR\1139706SL.docx

SL

popolni anonimnosti, brez sledi in nadaljnje dokumentacije; ker lahko posameznik ali subjekt prek prinosniških delnic obvladuje družbo, ki sočasno opravlja posle z javnim denarjem;

AO. ker je EU vodilna na svetu v boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom; ker mora na vodilnem položaju tudi ostati in mora preseči mednarodne standarde in priporočila na teh področjih, da bi dvignila svetovno raven;

1. Davčna utaja in izogibanje davkom

1.1. Off-shore strukture

1. ugotavlja, da obstajajo različne opredelitve off-shore finančnega centra, davčne oaze, oaze tajnosti, nekooperativne davčne jurisdikcije in države z visokim tveganjem glede pranja denarja; opozarja, da je odsotnost enotne opredelitve eden od glavnih dejavnikov, ki ovira sprejetje ustrezne in učinkovite zakonodaje za preprečevanje izogibanja davkom, davčnih utaj in pranja denarja;

2. opozarja, da se glede na izbrano opredelitev off-shore finančnih centrov njihovo število in znesek off-shore finančnih sredstev giblje med 1 in 21 bilijoni USD1;

3. ugotavlja, da imajo off-shore finančni centri običajno naslednje značilnosti: 1) poslovanje je pretežno usmerjeno k nerezidentom; 2) nizke nadzorne in finančne zahteve in/ali minimalno razkrivanje informacij; obstoj davčnih sistemov z nizkimi (nedoločeno) ali ničelnimi davčnimi stopnjami2; 4) finančni sistemi z zunanjimi sredstvi in obveznostmi, ki so nesorazmerna z domačim finančnim posredovanjem; 5) obstoj zelo specifičnih in omejenih davčnih ugodnosti ali nekaterih upravnih praks, ki davčnim načrtovalcem zagotavljajo selektivne prednosti;

4. ugotavlja, da so tudi proste cone lahko off-shore zmogljivosti za shranjevanje, ki omogočajo pranje denarja in neobdavčeno trgovanje z vrednimi predmeti; poudarja, da je OECD kritična do prostih con, saj se lahko tovrstne zmogljivosti za shranjevanje uporabijo za pranje denarja, ker obidejo mednarodna pravila glede preglednosti;

5. pozdravlja, da Komisija in skupina za kodeks ravnanja pripravljata skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij;

6. pozdravlja, da je Komisija pripravila in redno posodablja evropski seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi v ureditvah na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki ogrožajo finančni sistem Unije;

7. priznava, da bi se nekatere države utegnile pojaviti na obeh seznamih, čeprav se razlikujeta glede na cilje, merila, postopke priprave in posledice; je kljub temu prepričan, da bi se morala seznama dopolnjevati in da bosta skupaj zagotavljala visoko zaščito za davčne osnove držav članic EU, celovitost finančnega sistema EU in za pravilno delovanje enotnega trga;

1 Offshore activities and money laundering: recent findings and challenges (Off-shore dejavnosti in pranje denarja: nedavne ugotovitve in izzivi), prof. dr. Brigitte Unger, ekonomska fakulteta Univerze v Utrechtu, Nizozemska.2 Unger, prav tam.

RR\1139706SL.docx 11/121 PE604.514v03-00

SL

8. ugotavlja, da je družba Mossack Fonseca sodelovala pri projektih, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, in da je Komisija leta 2016 ustavila 18 projektov ter preprečila, da bi 1 milijarda EUR pristala v davčnih oazah;

9. z zaskrbljenostjo ugotavlja visoko povezanost med številom slamnatih podjetij in davčnih stališč ter nekaterimi davčnimi jurisdikcijami in državami članicami EU;

1.2. Skupni seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami

10. pozdravlja, da namerava Svet do konca leta 2017 pripraviti skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij z namenom, da bi obravnavali zunanja tveganja za davčne osnove držav članic, ki jih predstavljajo tretje države in jurisdikcije blizu EU, ki ne spoštujejo mednarodnih standardov dobrega davčnega upravljanja; vendar ugotavlja, da postopek preverjanja, ki ga vodi in spremlja podskupina za tretje države skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) ni popolnoma pregleden in Evropskemu parlamentu ne omogoča izvajanja nadzornih pristojnosti; poudarja, da bi moral biti omenjeni seznam realističen in objektiven, da bi bil verodostojen in bi se povrnilo zaupanje v ukrepe EU za boj proti davčnim oazam;

11. ugotavlja, da bi moral biti namen tega seznama1, da zagotovi skupno metodologijo EU za ocenjevanje, preverjanje in razvrščanje davčnih jurisdikcij tretjih držav, kar bi državam članicam omogočalo, da opredelijo jurisdikcije, udeležene v izogibanju davkom in davčnih utajah2; ugotavlja, da je skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) umaknila jasno omembo ničelne ali skoraj ničelne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb kot merilo za opredelitev davčne oaze in vključitev na tak seznam;

12. pozdravlja, da je Svet maja 2016 potrdil predlagani postopek oblikovanja seznama in pozval, naj bo seznam EU dokončan do konca leta 2017; obžaluje, da skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) vodi proces nepregledno;

1.3. Izmenjava informacij

13. opozarja, da skupni standard poročanja OECD določa, da morajo jurisdikcije pridobiti informacije od svojih finančnih institucij in jih enkrat letno samodejno izmenjati z drugimi pristojnimi organi; obžaluje, da se Združene države niso zavezale novemu mednarodnemu standardu; izpostavlja, da ima skupni standard poročanja pomanjkljivosti in pozdravlja prizadevanje OECD za njegovo izboljšanje, tako da bi bil bolj učinkovit; obžaluje, da bo leta 2017 manj kot polovica zavezanih jurisdikcij izpolnila skupni standard poročanja;

14. opozarja, da je 15. februarja 2011 Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) sprejel Direktivo Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 1); opozarja, da morajo nacionalne davčne uprave v skladu s to direktivo

1 Pripravil komisar Pierre Moscovici.2 Septembra 2016 je bila objavljena začasna preglednica kazalnikov za jurisdikcije tretjih držav, sestavljena iz dveh sklopov kazalnikov za ugotavljanje tveganj za države članice EU: 1) ocena gospodarskih povezav posamezne jurisdikcije z EU, obseg finančnih storitev in dejavniki, povezani s finančno stabilnostjo; 2) ocena tveganja, ki ga predstavlja jurisdikcija, pri čemer se ugotovi, ali je jurisdikcija dovolj pregledna, ima ugodno ureditev glede davka od dohodkov pravnih oseb ali ničelno stopnjo tega davka.

PE604.514v03-00 12/121 RR\1139706SL.docx

SL

na zahtevo predložiti podatke o davkoplačevalcu druge države članice, tudi če ima te podatke samo banka ali druga finančna institucija; ugotavlja, da so 1. januarja 2013 začeli veljati nacionalni zakoni, predpisi in upravne določbe o izvajanju te direktive, z izjemo določb, ki se nanašajo na avtomatično izmenjavo podatkov za določene kategorije1, ki so začele veljati 1. januarja 2015;

15. opozarja, da je bila direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 1 z več prenovitvami uspešno razširjena, tako da vključuje avtomatično izmenjavo davčnih podatkov, avtomatično izmenjavo podatkov o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, obvezno izmenjavo davčnih podatkov na ravni posameznih držav in izmenjavo podatkov o pranju denarja, pri čemer bodo nacionalne davčne uprave držav članic imele dostop do centralnih registrov dejanskih lastnikov, ki jih imajo finančnoobveščevalne enote;

16. pozdravlja predlog Komisije z dne 21. junija 2017 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi ureditvami, o katerih se poroča (direktiva o upravnem sodelovanju 6);

1.4. Ugotovitve

17. ugotavlja, da so off-shore subjekti pogosto ustanovljeni kot slamnata podjetja2 brez osnovne ekonomske utemeljitve ali vsebine v državi, kjer imajo sedež;

18. poudarja, da so med najpogostejšimi razlogi za ustanovitev off-shore subjektov zakrivanje izvora denarja in premoženja in prikrivanje identitete končnega dejanskega lastnika3, izogibanje davka na dediščino ali na dohodek ali kapitalske dobičke v državah, kjer imajo končni dejanski lastniki prebivališče4, ali utaja teh davkov, skrivanje sredstev pred upniki ali dediči, izogibanje sankcijam, prikrivanje kriminalne dejavnosti in pranja denarja ali prenos sredstev od posameznika ali podjetja na novo podjetje, ne da bi se prenesle tudi obveznosti, ali neobdavčitev sredstev, ki so prerazporejena v sklad; ugotavlja, da več dokumentov med panamskimi dokumenti kaže, da so posredniki in družba Mossack Fonseca vedeli za te razloge;

19. dodaja, da multinacionalna podjetja uporabljajo tudi slamnata podjetja in podjetja „poštni nabiralnik“ kot del shem agresivnega davčnega načrtovanja, da bi olajšala delovanje mehanizmov določanja transfernih cen; opozarja na stališče Parlamenta, da agresivno davčno načrtovanje multinacionalnih podjetij ni v skladu z družbeno odgovornostjo podjetij5;

1 Dohodki iz zaposlitve, izplačila direktorjem, dividende, kapitalski dobički, licenčnine, nekateri produkti življenjskega zavarovanja, pokojnine ter lastništvo nepremičnin ter iz njih izhajajoči dohodek.2 OECD slamnato podjetje opredeljuje kot podjetje, ki je formalno registrirano, ustanovljeno ali kako drugače zakonito organizirano v nekem gospodarstvu, vendar v njem ne opravlja nikakršnih dejavnosti, temveč ima le prehodno vlogo. 3 Končni dejanski lastnik je fizična oseba, ki končno odgovarja za subjekt.4 Glej na primer Nordea (2016), Report on Investigation of Nordea Private Banking in Relation to Offshore Structures (Poročilo o preiskavi Nordea Private Banking Structures), skupno poročilo Nordea Group Compliance, Nordea Group Operational Risk in Mannheimer Swartling Advokatbyra.5 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji – poročevalca: Anneliese Dodds in Ludek Niedermayer – Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457).

RR\1139706SL.docx 13/121 PE604.514v03-00

SL

20. ugotavlja, da iz panamskih dokumentov izhaja, da ima Združeno kraljestvo med državami članicami EU največje število off-shore subjektov (17 973 subjektov), sledita pa mu Luksemburg (10 877 subjektov) in Ciper (6374 subjektov), pa tudi Latvija, Irska, Španija, Estonija in Malta1; izpostavlja, da je na primer družba Mossack Fonseca nekoč v enem samem tednu v Luksemburgu ustanovila 115 podjetij2; poudarja, da je med 21 državami, ki jih družba Mossack Fonseca največkrat uporabila za ustanovitev slamnatih podjetij ali drugih kompleksnih struktur, poleg Združenega kraljestva 12 držav, ki so britanska čezmorska ozemlja, ozemlja britanske krone ali članice Commonwealtha;

21. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da razkritja Football Leaks in več posameznih primerov davčnih utaj v svetu nogometa, ki so bili nedavno odkriti, kažejo, da v nacionalnih zakonodajah še vedno obstajajo številne vrzeli in neskladnosti v zvezi z obdavčitvijo dohodkov od pravic do osebne podobe ter od mednarodnih prestopov nogometašev;

22. poudarja, da imajo državljani EU v lasti približno 9 % off-shore subjektov, ki jih je ustanovila družba Mossack Fonseca3;, kar izhaja iz ugotovljenega števila delničarjev – fizičnih oseb;

23. poudarja, da je bilo v času, ko je prišlo do razkritja, dejavnih še 55 728 subjektov, od katerih je bilo približno 90 % ustanovljenih na Britanskih Deviških otokih, v Panami ali Sejšelih;

24. ugotavlja, da registri družb in organi v off-shore jurisdikcijah pogosto ne zahtevajo ali ne izmenjujejo informacij, potrebnih za identifikacijo dejanskih lastnikov, kvalificiranih delničarjev, članov nadzornih svetov, članov upravnih odborov in generalnih direktorjev, ali informacij iz bilanc stanja ter izkazov prihodkov in odhodkov; ugotavlja, da identifikacija končnih dejanskih lastnikov v nekaterih državah temelji le na izjavi o dejanskem lastništvu in se dodatno ne preverja4;

25. ugotavlja, da davčne obveznosti in obveznosti poročanja v večini off-shore jurisdikcij ne obstajajo5; je zaskrbljen, ker nacionalna zakonodaja ali upravna praksa v številnih izmed teh jurisdikcij vključuje ovire za izmenjavo informacij s pristojnimi tujimi organi;

26. ugotavlja, da odbor OECD za fiskalne zadeve nobene od treh jurisdikcij, in sicer Britanskih Deviških otokov, Paname in Sejšelov, trenutno ne uvršča med „nekooperativne davčne oaze“; opozarja, da so bili Britanski Deviški otoki, Sejšeli in Panama umaknjeni s seznama med letoma 2000 in 2002, potem ko so se uradno zavezali k izvajanju svetovnih standardov OECD za preglednost in izmenjavo podatkov, ne da bi bila zagotovljena dejanska izvedba teh standardov in kljub temu, da te države

1 Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.2 Prispevek Jana Lukasa Strozyka, Norddeutscher Rundfunk, na zaslišanju v odboru PANA 27. septembra 20163 Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.4 Prispevek predsednika Posebnega odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL) Daniela Thelesklafa na zaslišanju v odboru PANA dne 13. oktobra 2016.5 Poročilo generalnega sekretarja OECD ministrom za finance G20, Baden-Baden, Nemčija, marec 2017: http://www.oecd.org/tax/oecd-secretary-general-tax-report-g20-finance-ministers-march-2017.pdf

PE604.514v03-00 14/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.oecd.org/tax/oecd-secretary-general-tax-report-g20-finance-ministers-march-2017.pdf

še vedno delujejo kot davčne oaze; obžaluje, da seznam davčnih oaz OECD od julija 2017 vključuje samo eno državo;

27. poudarja, da nekatere jurisdikcije nudijo možnost rezidentstva v več jurisdikcijah in uporabo dvojnih potnih listov ali vizumov za vlagatelje, s katerimi je mogoče pridobiti dovoljenje za bivanje v zameno za naložbo v teh jurisdikcijah1; poudarja konkretne primere zlorabe takšnih programov vizumov za vlagatelje za namene pranja denarja2;

28. poudarja, da vsaka off-shore jurisdikcija opravlja storitve za posameznike in podjetja, ki so prilagojene njihovim poslovnim modelom; poudarja, da nekateri off-shore izvajalci storitev izkoriščajo davčne ugodnosti in posebne ureditve, ki jih nudijo nekatere jurisdikcije, za zagotavljanje struktur za skrivanje identitete dejanskega lastnika in lahko te strukture po potrebi v nekaj minutah premestijo v drugo jurisdikcijo (če na primer davčni organi v prvi jurisdikciji sprožijo preiskavo);

29. ugotavlja, da je večina off-shore struktur, ki so bili razkrite v panamskih dokumentih, ustanovljena iz Luksemburga, Združenega kraljestva in Cipra in da bi te države morale domnevati, da gre za izgubo davčne osnove drugih držav članic, v katerih so imeli končni pravni lastniki prebivališče; poudarja, da je bilo na primer v Luksemburgu veliko off-shore podjetij ustanovljenih samo zato, da bi se izognili davčnemu odtegljaju3 (ki se je uporabljal samo za fizične osebe, ne pa tudi za off-shore podjetja), nekatera od teh pa so bila po začetku veljavnosti direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja 1 še vedno aktivna; ugotavlja, da bi večja preglednost v zvezi z identiteto končnih dejanskih lastnikov z vzpostavitvijo javnih registrov odvračala od kršitev;

30. ugotavlja, da je v Združenem kraljestvu več kot 75 % zadev, v katerih so organi preiskovali lastnino, vključevalo anonimna podjetja, registrirana v tajnih jurisdikcijah; dodaja, da je bilo 78 % teh podjetij registriranih v čezmorskih ozemljih Združenega kraljestva ali ozemljih britanske krone; ugotavlja, da lahko vlada Združenega kraljestva uveljavlja posebne pravice, ki bi prisilile britanska čezmorska ozemlja in ozemlja britanske krone, da uvedejo centralne javne registre lastništva podjetij in odpravijo svojo davčno tajnost;

31. izpostavlja, da v Evropski uniji velika podjetja in premožni posamezniki zlorabljajo posebne gospodarske cone, kot je Madeira, za hranjenje dobičkov brez plačila davkov; zato meni, da mora Komisija pregledati status teh shem, če začetni cilji niso bili doseženi, in pregledati tudi smernice za regionalno pomoč EU na osnovi strožjih davčnih pogojev;

32. ugotavlja, da regulatorji, nadzorni organi ter oblasti in organi kazenskega pregona v državah članicah EU nimajo ustreznih zmogljivosti, vključno z usposobljenimi človeškimi viri ter tehnološkimi in finančnimi viri; ugotavlja, na primer, da samo

1 Brooke Harrington, Capital without borders, wealth managers and the one percent (Kapital brez meja: upravitelji premoženja in najbogatejši odstotek), Harvard University Press, 2016.2 The golden visa deal: We have in effect been selling off British citizenship to the rich (Zlati vizumi: Britansko državljanstvo dejansko prodajamo bogatim), David Pegg, The Guardian, 4. julij 2017.3 Glej na primer Nordea (2016), Report on Investigation of Nordea Private Banking in Relation to Offshore Structures (Poročilo o preiskavi Nordea Private Banking Structures), skupno poročilo Nordea Group Compliance, Nordea Group Operational Risk in Mannheimer Swartling Advokatbyra. To je potrdil tudi belgijski nacionalni preiskovalni odbor na srečanju z delegacijo odbora PANA.

RR\1139706SL.docx 15/121 PE604.514v03-00

SL

Evropski bančni organ namenja sredstva za zagotovitev usklajevanja preprečevanja pranja denarja z drugimi finančnimi organi EU, vendar pa je za to zadolženega le 0,8 zaposlenega; obžaluje, da ni skupnih evropskih opredelitev davčne utaje in izogibanja davkom, ki bi olajšali sodelovanje med državami članicami; izpostavlja, da neskladne nacionalne zakonodaje ovirajo upravno sodelovanje in pravno pomoč v kazenskih zadevah, povezanih z davčno utajo, davčnimi goljufijami in pranjem denarja, med dvema ali več državami članicami; obžaluje, da se v nekaterih državah članicah, kot je Luksemburg, preprosta davčna utaja ni obravnavala oziroma se še vedno ne obravnava kot hudo kaznivo dejanje in da to preprečuje upravno sodelovanje in pravno pomoč v kazenskih zadevah; obžaluje, da se v nekaterih državah članicah, ponovno vključno z Luksemburgom, čas, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, še vedno obravnava kot izhodišče za izračun zastaralnega roka, s čimer se lahko preprečujeta upravno sodelovanje in pravna pomoč v kazenskih zadevah; pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice, na primer Luksemburg, že spremenile ali nameravajo spremeniti svoje nacionalno pravo, da bi odstranile ovire za čezmejno upravno sodelovanje in pravno pomoč v kazenskih zadevah;

33. ugotavlja, da je Komisija sprožila 18 postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam v zvezi s pomanjkljivim prenosom direktive o upravnem sodelovanju 11, 13 postopkov v zvezi z izvajanjem direktive o upravnem sodelovanju 22 in 8 postopkov v zvezi z izvajanjem direktive o upravnem sodelovanju 3; opozarja, da bi morale države članice direktivo o upravnem sodelovanju 4 o poročanju po državah med davčnimi upravami prenesti do 4. junija 2017; ugotavlja, da postopki v zvezi z 11 državami članicami (Bolgarija, Ciper, Hrvaška, Estonija, Grčija, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Češka republika in Slovaška) še potekajo3;

34. poudarja, da davčne uprave zaradi tega pomanjkanja virov težje učinkovito izvajajo izmenjavo informacij v okviru direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, in da je to sistemski problem v EU;

35. ugotavlja, da se določbe direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, zlasti členi 1, 2 in 8(1) – o spontani izmenjavi informacij – niso izvajale, kar je povzročilo primere nepravilnosti zaradi malomarnosti ali opustitve; poudarja, da so države članice lahko upravičeno domnevale, da je zaradi off shore struktur prišlo do izgube davčnih prihodkov v drugih državah članicah, vendar teh davčnih informacij niso sporočale tem drugim državam članicam; poudarja, da je skupina Sveta za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij že leta 2012 ugotovila pomanjkljivo spontano izmenjavo informacij o stališčih4; sklepa, da Komisija ni učinkovito izvrševala določb direktive o upravnem sodelovanju;

2. Pranje denarja

1 14 postopkov je bilo sproženih, ker države članice niso sporočile nacionalnih določb (niso upoštevale skrajni rok 1. januarja 2013 za prenos). Postopek za ugotavljanje kršitev je bil sprožen tudi zaradi neizpolnitve obveznosti prenosa (vključno s spontano izmenjavo informacij) in šest postopkov zaradi možnega nepravilnega prenosa direktive o upravnem sodelovanju 1. Trije od teh šestih postopkov še potekajo.2 Rok za prenos je bil 1. januar 2016.3 Postopka proti Grčiji in Portugalski naj bi bila kmalu zaključena.4 Skupina Sveta za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij, referenčno gradivo z dne 10. septembra 2012: „Spremljanje, obravnavano na sestanku skupine za kodeks dne 17. aprila 2012, je pokazalo, da v praksi niso bile spontano izmenjane nobene informacije o stališčih.“

PE604.514v03-00 16/121 RR\1139706SL.docx

SL

2.1. Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja

36. opozarja, da je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) določila svetovne standarde za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma (AML/CFT) in da so se vsi njeni člani, vključno z najpomembnejšimi offshore finančnimi središči iz panamskih dokumentov (Britanski Deviški otoki, Panama in Sejšeli), zavezali k izvajanju teh standardov;

37. ugotavlja, da je Varšavska konvencija Sveta Evrope najobsežnejša mednarodna konvencija o pranju denarja in od pogodbenic zahteva, da sprejmejo zakonodajne ukrepe, s katerimi bi omogočili lažje preprečevanje, preiskavo in pregon pranja denarja ter učinkovito zamrznitev in zaplembo premoženjskih koristi in pripomočkov za kazniva dejanja; obžaluje, da je Varšavsko konvencijo doslej ratificiralo samo 18 držav članic;1

38. priznava, da je veljavni okvir EU za preprečevanje pranja denarja Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (AMLD IV), v kateri so opredeljena tveganja pranja denarja na treh ravneh, in sicer na nadnacionalni ravni, na ravni držav članic in na ravni pooblaščenih subjektov v okviru njihovega skrbnega preverjanja strank; vendar pa obžaluje nezadostno usklajevanje pristopov držav članic v boju proti finančnemu kriminalu2;

39. poudarja, da direktiva o preprečevanju pranja denarja III obsega štiri ključne določbe, in sicer skrbno preverjanje strank, obveznosti poročanja, obveznosti vodenja evidenc in izvrševanje; opozarja, da je bil datum začetka izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III 15. december 2007;

40. ugotavlja, da direktiva o preprečevanju pranja denarja IV razširja področje uporabe okrepljenega skrbnega preverjanja strank za poslovanje z državami z visokim tveganjem ter opredelitve in zahteve v zvezi s končnimi dejanskimi lastniki, znižuje prag gotovinskih plačil s 15 000 EUR na 10 000 EUR in razširja obseg zavezanih subjektov, da bi vključili celotni sektor iger na srečo, ne le igralnice; opozarja, da je eno izmed meril za identifikacijo dejanskih lastnikov gospodarskih subjektov imetništvo 25 % in ene delnice ali 25 % ali večodstotni lastniški delež; opozarja, da je direktiva o preprečevanju pranja denarja IV začela veljati 26. junija 2017, vendar je samo šest držav članic Evropski komisiji priglasilo njen popoln in pravočasen prenos v nacionalno zakonodajo3; poziva druge države članice, naj direktivo takoj prenesejo;

2.2 Evropski seznam tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja

41. želi spomniti, da je Komisija 14. julija 2016 sprejela Delegirano uredbo (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta s

1 Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo.2 Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med enotami za finančni nadzor), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthony Amicelle, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.3 Teh šest držav članic je: Češka, Italija, Nemčija, Slovenija, Švedska in Združeno kraljestvo. Avstrija, Francija, Irska, Latvija, Madžarska, Slovaška in Španija so priglasile le delen prenos.

RR\1139706SL.docx 17/121 PE604.514v03-00

SL

seznamom enajstih tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, in sicer Afganistan, Bosna in Hercegovina, Gvajana, Irak, Laoška ljudska demokratična republika, Sirija, Uganda, Vanuatu, Jemen, Iran in Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK);

42. opozarja, da gre za dvojnik seznama, ki ga je sestavila projektna skupina FATF, in da ne zajema nobene države, omenjene v panamskih dokumentih;

43. opozarja, da je Komisija predlagala spremembo seznama, in sicer naj bi črtali Gvajano in dodali Etiopijo; ponavlja svoje pomisleke glede teh delegiranih aktov z dne 19. januarja in 17. maja 2017;

44. ugotavlja, da je projektna skupina FATF od leta 2007 pregledala več kot 80 držav z vidika njihove skladnosti in pomanjkljivosti in da je bilo na javni seznam uvrščenih 61 držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma; opozarja na navedbe projektne skupine FATF, da je od takrat 51 držav uvedlo potrebne reforme za reševanje teh pomanjkljivosti, na primer z uvedbo pravnih in regulativnih okvirov ter izvedbo reform, in da so se zavezale k spoštovanju mednarodnih davčnih standardov, kot so skupni standardi poročanja OECD, in jih črtali s seznama; poudarja, da držav ne bi smeli črtati s seznama po tem, ko se zgolj zavežejo k reformam, ampak šele po temeljiti oceni projektne skupine FATF, ki bi potrdila dejanske spremembe;

45. obžaluje, da je bil rezultat procesa ocenjevanja in medsebojnih pregledov projektne skupine FATF seznam, ki ni koristen v boju proti pranju denarja;

2.3 Finančnoobveščevalne enote

46. opozarja, da je na podlagi direktive o preprečevanju pranja denarja III vsaka država članica dolžna vzpostaviti finančnoobveščevalno enoto za izmenjavo informacij med različnimi obveščevalnimi službami držav članic za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, da je treba vsaki nacionalni finančnoobveščevalni enoti zagotoviti ustrezne vire za opravljanje nalog in da morajo biti te enote opremljene tako, da se zagotovi učinkovit in pravočasen dostop do finančnih in upravnih informacij ter informacij v zvezi s kazenskim pregonom, ki jih potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog, vključno z interoperabilnostjo podatkovnih zbirk ustreznih organov;

47. opozarja, da morajo institucije ter fizične in pravne osebe, za katere velja ta direktiva1, obvestiti finančnoobveščevalne enote, če sumijo, da gre ali je šlo za poskus ali storitev kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma, izpolnjevati poročila o sumljivih transakcijah ter na zahtevo zagotoviti tudi vse ustrezne informacije;

48. ugotavlja, da ni enotne opredelitve sumljivih transakcij in da je obstoječa opredelitev v nekaterih primerih neustrezna;

49. poudarja, da morajo države članice od svojih kreditnih in finančnih institucij zahtevati, 1 Ta direktiva se uporablja za (člen 2): kreditne institucije; finančne institucije; revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce; notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake; ponudnike storitev za sklade in družbe; nepremičninske posrednike; druge pravne ali fizične osebe, ki trgujejo z blagom, in igralnice.

PE604.514v03-00 18/121 RR\1139706SL.docx

SL

da imajo vzpostavljene sisteme, ki jim omogočajo, da se v celoti in hitro odzovejo na poizvedbe finančnoobveščevalne enote v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;

50. opaža in pozdravlja vzpostavitev sodelovanja FIU.net v okviru Europola; opozarja, da ima skupina Egmont, mednarodni organ za sodelovanje finančnoobveščevalnih enot (FIU), 154 teh enot po vsem svetu; obžaluje, da številnim evropskim finančnoobveščevalnim enotam v skladu z njihovimi nacionalnimi pravnimi okviri še vedno ni dovoljeno izmenjevati podatkov s tujimi organi kazenskega pregona; obžaluje, da Europol ni pristojen za pregon davčne utaje in pranja denarja;

2.4. Ugotovitve

51. ugotavlja, da številni posredniki, kot sta Berenberg Bank v Nemčiji in banka Pilatus na Malti, niso ustrezno izvedli obveznih okrepljenih ukrepov skrbnega preverjanja strank ob vzpostavitvi poslovnega odnosa s strankami ali v času trajanja poslovnega odnosa, tudi če je obstajal sum pranja denarja; zato poudarja, da pooblaščeni subjekti pomanjkljivo sporočajo sume pranja denarja pristojnim finančnoobveščevalnim enotam1;

52. ugotavlja, da v številnih primerih ni bilo preiskav oziroma niso zadostovale za ugotovitev identitete končnih dejanskih lastnikov offshore subjektov; poudarja, da posledično ni bila opredeljena struktura lastništva in nadzora subjekta in/ali niso bile pridobljene informacije o namenu in predvideni naravi poslovnega odnosa34; podarja, da javni dokumenti v sklopu panamskih dokumentov, kažejo, da je družba Mossack Fonseca vedela, da nekatere njene stranke ali podružnice niso vedno izvajale skrbnega preverjanja strank2; poudarja, da je družba Mossack Fonseca priznala, da v nekaterih primerih ni vedela, kdo so bili dejanski lastniki registriranih subjektov;3

53. obsoja dejstvo, da je družba Mossack Fonseca zagotavljala dražje storitve brez ustreznih skrbnih preverjanj strank, da bi ustregla posebnim potrebam svojih strank, pri čemer se je popolnoma zavedala, da takšne storitve vključujejo večje tveganje pranja denarja;4

54. poudarja, da zato nacionalnim finančnoraziskovalnim enotam ali drugim pristojnim organom ni na voljo dovolj dokumentacije, da bi opravili ustrezne preiskave in analize v

1 Preiskava dejavnosti zasebnega bančništva banke Nordea je pokazala, da ni bila v skladu z notranjimi smernicami oz. luksemburškimi regulativnimi zahtevami. To konkretno pomeni, da stranke niso bile uvrščene v ustrezno kategorijo visokega tveganja in da je bilo poznejše poročanje o izvajanju okrepljenega skrbnega preverjanja nepopolno. Zahteve v zvezi z okrepljenim skrbnim preverjanjem med drugim obsegajo zbiranje informacij o izvoru sredstev in namenu računov. Poleg tega je treba skrbno preverjanje redno ponavljati in ponovno oceniti. Vendar se tako imenovano „stalno skrbno preverjanje“ ni izvajalo sistematično. Informacije po ugotovitvah notranje preiskave banke Nordea (2016) v številnih primerih niso bile posodobljene. Podobne težave v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem je navedel tudi nekdanji nadzornik za skladnost nemške Berenberg Bank, ki je pričal pred odborom PANA.2 V elektronski pošti z dne 24. septembra 2010 je Jürgen Mossack napisal: „Zdi se, da Mossfon UK ne izvaja skrbnega preverjanja strank temeljito (ali sploh ne) in morda bomo morali odslej sami skrbno preverjati vse sedanje in prihodnje stranke, ki jih ima Mossfon UK pri nas!“3 V elektronski pošti o izmenjavi med družbo Mossack Fonseca in UBS je predstavnik družbe Mossack Fonseca napisal: „Pojasnil je, da UBS ni nikoli bil naš pogodbeni partner. S tem se nisem strinjal in dodal, da v nekaterih primerih niti ne vemo, kdo je dejanski lastnik. (...) Odgovoril sem, da nam v preteklosti na zahtevo UBS in drugih bank ni bila posredovana identiteta dejanskega lastnika.“4 V elektronski pošti z dne 5. maja 2009 je predstavnik družbe Mossack Fonseca pojasnil, da je cena za ustanovitev dveh fundacij „višja predvsem zaradi posebne uporabe fundacije za stranko in posebne prilagodljive storitve, ki jo zagotavljamo (brez veliko skrbnega preverjanja) in ki zagotovo vključuje večje tveganje.“

RR\1139706SL.docx 19/121 PE604.514v03-00

SL

skladu z nacionalno zakonodajo;

55. ugotavlja, da je več držav, tudi nekatere države članice, nedavno razvilo programe za državljanstvo za osebe, ki niso rezidenti EU, tako imenovane programe zlatih vizumov ali programe za vlagatelje, s katerimi zagotavljajo državljanstvo v zameno za finančne naložbe v njihovo državo brez ustreznega preverjanja izvora premoženja ali ustreznega skrbnega preverjanja strank, s čimer slabijo mehanizme za nadzor pranja denarja; poudarja, da bi lahko dvojno državljanstvo na podlagi teh programov ogrozilo cilje samodejne izmenjave davčnih podatkov;

56. ugotavlja, da pomanjkanje dokumentacije in neizvajanje preiskav velja tudi za nekatere police življenjskega zavarovanja, ki so jih zavarovalnice nudile strankam prek zavarovalnih posrednikov ali drugih subjektov, ki so v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja III opredeljene kot finančne institucije;

57. opozarja na zahtevo nekaterih finančnoobveščevalnih enot, naj se jim zagotovi boljši dostop do informacij z boljšim sodelovanjem z drugimi finančnoobveščevalnimi enotami in dostop do več virov informacij, kot so centralizirani podatki o bančnih računih ali registri nepremičnin ali produktov življenjskega zavarovanja1;

58. ugotavlja, da so v nekaterih primerih davčne ali druge uprave ali nadzorni organi odkrili offshore strukture, niso pa tega sporočili finančnoraziskovalnim enotam2;

59. ugotavlja, da je velika težava v preiskavah pranja denarja v EU dolgotrajen in neučinkovit mehanizem ter pravne in tehnične ovire, ki preprečujejo in/ali znatno zavlačujejo sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami EU; ugotavlja, da imajo finančnoobveščevalne enote držav članic EU različne strukture, velikosti in pristojnosti, da jim v državah članicah pogosto primanjkuje sredstev in da te razlike vplivajo na načine, kako finančnoobveščevalne enote držav članic zbirajo, analizirajo in razširjajo informacije, navsezadnje pa vplivajo tudi na izmenjavo informacij med njimi; poudarja, da to povzroča razdrobljenost ter asimetrične in neprimerljive odzive finančnoobveščevalnih enot držav članic3;

60. poudarja pomembnost neodvisne in avtonomne finančnoobveščevalne enote, ki neposredno in izključno prejema poročila o sumljivih transakcijah, ki pa ne obstaja v vseh državah članicah;

61. obžaluje, da Komisija ne more sama opraviti ustrezne ocene pranja denarja v tretjih državah z visokim tveganjem, saj nima dovolj usposobljenega osebja za izpolnitev te obveznosti v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja;

62. zlasti opozarja na naraščajoče število poročil o sumljivih transakcijah (PST), ki jih narekuje nova zakonodaja, in dejstvo, da pomanjkanje virov pomeni, da lahko finančnoobveščevalne enote obravnavajo le majhen del problema4; ugotavlja, da je v

1 Predlagano med misijo odbora PANA za ugotavljanje dejstev v Združenem kraljestvu.2 Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med enotami za finančni nadzor), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthony Amicelle, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.3 Pregled platform finančnoobveščevalnih enot EU in analiza vrzeli v zvezi s pristojnostmi teh enot in ovire za pridobivanje in izmenjavo informacij, 15. decembra 2012.4 Zaslišanje finančnoobveščevalnih enot v odboru PANA dne 21. junija 2017.

PE604.514v03-00 20/121 RR\1139706SL.docx

SL

Združenem kraljestvu in na Nizozemskem predloženih 67 % vseh poročil o sumljivih transakcijah v Uniji; ugotavlja, da v nekaterih državah število poročil o sumljivih transakcijah očitno ni sorazmerno z dejavnostmi reguliranih sektorjev1; ugotavlja, da nekatere evropske finančnoobveščevalne enote prejemajo poročila na podlagi praga, ki lahko razširijo njihov dostop do informacij2;

63. pozdravlja delo platforme FIU.net v okviru Europola, vendar obžaluje, da sedanja platforma FIU.net ni dovolj učinkovita, ker jo države članice zelo različno uporabljajo in ker na ravni EU primanjkuje sredstev in pristojnosti;

64. ugotavlja, da po mnenju Europola kriptovalute pomenijo grožnjo pranja denarja, zato se morajo strategije za preprečevanje pranja denarja osredotočati tudi na nove tehnike pranja denarja3;

65. ugotavlja, da je Europol primerjal svojo podatkovno zbirko posameznikov in podjetij, osumljenih udeležbe v kaznivih dejanjih, s panamskimi dokumenti in ugotovil 3 469 verjetnih ujemanj, pri čemer je 1 722 od teh ujemanj povezanih s pranjem denarja in 116 s terorizmom; ker je bila večina teh primerov ugotovljena v Združenem kraljestvu, najverjetneje zaradi velikosti njegovega finančnega sektorja; ugotavlja, da imajo banke, ki jih nadzoruje Islamska država, dostop do združenja SWIFT in torej lahko pošiljajo sredstva v EU in preko nje; ugotavlja, da so banke članom preiskovalnega odbora potrdile, da so vložile številna poročila o sumljivih transakcijah, povezanih s financiranjem terorizma; ugotavlja, da niti Komisija, niti Svet, niti banke, niti finančnoobveščevalne enote niso mogle podati informacij o tem, koliko bančnih računov v državah članicah EU je bilo zamrznjenih zaradi financiranja terorizma;

66. ugotavlja, da časovni zamik pri odzivanju na poizvedbe vpliva na sodelovanje finančnoobveščevalnih enot in da so odgovori na te poizvedbe pogosto slabe kakovosti in vsebujejo premalo podrobnosti, kar ovira mednarodno sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami; obžaluje, da nekatere finančnoobveščevalne enote omejujejo uporabo poslanih informacij, vključno s prepovedjo njihove uporabe za sodne pregone in davčne preiskave; ugotavlja, da so bile zahteve nekaterih evropskih finančnoobveščevalnih enot za sodelovanje z neevropskimi finančnoobveščevalnimi enotami ovirane zaradi pravnih ali upravnih ovir v jurisdikcijah tretjih držav;

67. obžaluje, da nimajo vse finančnoobveščevalne enote EU pravice, da od pooblaščenih subjektov zahtevajo informacije, in da so v številnih primerih te zahteve pogojene s predhodnim prejemom poročil o sumljivih transakcijah; ugotavlja, da nekatere finančnoobveščevalne enote zato ne morejo v imenu tujih finančnoobveščevalnih enot zahtevati informacij od subjektov poročanja, če nimajo v svoji zbirki podatkov evidentiranih ustreznih sumljivih transakcij;

1 Finančnoobveščevalna enota Združenega kraljestva morda prejema največje število poročil v EU, saj je v tej državi eden izmed največjih evropskih finančnih trgov, država pa tudi vodi sistem za prijavljanje sumljivih dejavnosti. Število poročil na Nizozemskem je neobičajno visoko, kar je možno pojasniti z dejstvom, da enote ne prejemajo poročil o sumljivih transakcijah, ampak poročila o neobičajnih transakcijah, ki jih večinoma predložijo institucije, v katerih potekajo menjave/nakazila in ki so dolžne sporočiti vse transakcije nad 2 000 EUR.2 Zlasti Ciper, Malta in Luksemburg, v katerih enote prejmejo zelo malo poročil o sumljivih transakcijah v primerjavi z velikostjo reguliranih sektorjev v njihovih jurisdikcijah.3 Javna predstavitev odbora PANA, 14. november 2016.

RR\1139706SL.docx 21/121 PE604.514v03-00

SL

68. ugotavlja, da v nekaterih državah članicah ni jasnih smernic za medsebojno sodelovanje med nacionalnimi finančnoobveščevalnimi enotami in nacionalnimi davčnimi organi, da bi zagotovili spoštovanje davčnih predpisov;

69. pozdravlja, da so bila davčna kazniva dejanja pred kratkim priznana kot predhodna kazniva dejanja pranja denarja iz direktive o preprečevanju pranja denarja IV, katere rok za prenos je potekel 26. junija 2017; poudarja, da direktiva izrecno navaja, da različne opredelitve davčnih kaznivih dejanj v nacionalnem pravu ne ovirajo sposobnosti finančnoobveščevalnih enot za izmenjavo informacij; obžaluje, da ni skupne evropske opredelitve davčnih kaznivih dejanj1, kar je doslej oviralo preiskave in pregon zadev, povezanih z davčnimi kaznivimi dejanji v Uniji, in dejstvo, da številne evropske države za davčna kazniva dejanja štejejo samo zelo hude davčne prekrške; ugotavlja, da se mednarodno sodelovanje med finančnoobveščevalnih enotami še vedno lahko zavrne, če med državami članicami obstajajo znatne razlike glede opredelitve in kaznovanja predhodnih kaznivih dejanj za pranje denarja; opozarja na tekoča pogajanja o predlogu direktive o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi, s katero se uvajajo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju pranja denarja;

70. ugotavlja, da je obveznost vzpostavitve centralnih registrov končnih dejanskih lastnikov vključena v direktivo o pranju denarja IV; obžaluje, da ta obveznost doslej ni bila izpolnjena v vseh državah članicah in da nimajo vse finančnoobveščevalne enote dostopa do teh informacij o končnih dejanskih lastnikih; ugotavlja, da bi zagotovitev javnega dostopa teh centralnih registrov deležnikom, vključno s pristojnimi organi, zavezanimi subjekti in državljani, olajšala identifikacijo končnih dejanskih lastnikov in/ali nepravilnosti in sumov o kršitvah ter povečala odgovornost;

71. poudarja, da je platforma finančnoobveščevalnih enot EU v svojem pregledu in analizi vrzeli v zvezi z finančnoobveščevalnimi enotami ugotovila več pomanjkljivosti; poudarja, da so razlogi za to neustrezno izvajanje ali neizvajanje direktive o preprečevanju pranja denarja III, zlasti dostopa do informacij o bančnih računih, in velika neskladja med nacionalnimi pristopi;

72. pozdravlja, da je do maja 2016 16 držav članic začelo vzpostavljati ali je že imelo vzpostavljene avtomatične mehanizme, ki omogočajo identifikacijo imetnikov bančnih in plačilnih računov2; ugotavlja tudi, da je v poročilu izpostavljeno pomanjkanje ustreznih zmogljivosti finančnoobveščevalnih enot za pridobivanje informacij od zavezanih subjektov in za izvajanje skupnih analiz čezmejnih zadev za prepoznavanje groženj, tveganj in trendov v zvezi s pranjem denarja ter financiranjem terorizma3;

73. poudarja, da je v pregledu, ki ga je izvedla platforma finančnoobveščevalnih enot EU, ugotovljeno tudi pomanjkanje dovolj podrobnih in usklajenih evropskih predpisov na področju boja proti pranju denarja;

1 Ali je davčno kaznivo dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje, ko gre za zagrešitev dejanja, opustitev ali oboje, in ali davčno kaznivo dejanje obravnavajo upravni organi ali sodni organi.2 Italija, Španija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Francija, Češka, Poljska, Nemčija, Litva, Portugalska, Romunija, Slovenija, Nizozemska in Avstrija.3 Študija EPRS: Member States' capacity to fight tax crimes (Zmogljivosti držav članic za boj proti davčnim kaznivim dejanjem) – http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/125760/EPRS_STUD_603.257_MS_capabilities_tax_crimes.pdf

PE604.514v03-00 22/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/125760/EPRS_STUD_603.257_MS_capabilities_tax_crimes.pdf

74. poudarja, da nekatere institucije držav članic, ki so pristojne za izvajanje in izvrševanje pravil glede pranja denarja, izogibanja davkom in davčnih utaj, očitno niso popolnoma neodvisne od političnega vpliva38; opozarja, da se lahko diskrecijska pooblastila policije v nekaterih državah članicah za odločanje o tem, ali bo preiskala informacije, ki so jih predložile in potrdile finančnoobveščevalne enote, v primeru neukrepanja štejejo za nepravilnost; ugotavlja, da je malteška finančnoobveščevalna enota pripravila poročilo o sumu pranja denarja, ki vključuje malteške politično izpostavljene osebe in ki za zdaj še ni privedlo do policijske preiskave; je zaskrbljen zaradi obtožb zoper pristojne organe v zvezi z morebitnim neupoštevanjem določb o preprečevanju pranja denarja iz direktive o kapitalskih zahtevah IV, zlasti zahtev za kvalificirane delničarje ter zahtev glede sposobnosti in primernosti za upravljalne organe pri izdaji bančnih dovoljenj;1

75. ugotavlja, da je bil v primeru vsaj ene države članice, tj. Malte, v panamskih dokumentih med politično izpostavljenimi osebami omenjen minister; ugotavlja, da so se v večini držav članic, ki jih je odbor obiskal, da bi zbral informacije2, preiskave začele po razkritju panamskih dokumentov; vendar obžaluje, da v nekaterih državah, vključno z Malto, ni bilo policijskih preiskav, kljub dokazom za resno tveganje pranja denarja, ki so jih priskrbele finančnoobveščevalne enote; obžaluje, da zaradi neizvajanja preiskav ni bilo mogoče identificirati in po potrebi kaznovati posrednikov v Malti, ki morda niso izpolnjevali obveznosti, vključno s skrbnim preverjanjem strank; opozarja na sektor spletnih iger na srečo in postopke izdajanja dovoljenj zanj na Malti, ki morda niso v skladu z zakoni, saj so spletne igre na srečo sektor, ki je izpostavljen velikemu tveganju zaradi velikega števila transakcij/velikega obsega finančnih tokov in odsotnosti osebnih stikov, kot je ugotovljeno v poročilu o nadnacionalni oceni tveganja3; obsoja, da Komisija ni dodatno preiskala morebitnega nespoštovanja direktive o preprečevanju pranja denarja na Malti, čeprav je bila na to opozorjena;

76. izraža zaskrbljenost zaradi nizke ravni upoštevanja mednarodnih standardov za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma v nekaterih državah članicah EU, kot kažejo strokovni pregledi FATF in Moneyval; poudarja, da so bila zaradi neizvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III poslana opozorila 22 državam članicam in da je bilo oktobra 2008 šest držav članic (Belgija, Francija, Španija, Irska, Poljska in Švedska) obravnavanih pred Evropskim sodiščem; ugotavlja, da je bil poljski primer umaknjen, ostalih pet držav članic pa je bilo kaznovanih zaradi nepravočasnega izvajanja direktive; vendar poudarja, da se ob tem postavlja vprašanje, ali postopki za ugotavljanje kršitev zadostujejo, da se preveri kakovost izvajanja v državah članicah;

77. ponovno potrjuje svojo podporo, v skladu s priporočili iz svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom4 (2015/2066(INI)), ključni vlogi Komisije kot organa, pristojnega za konkurenco, v preiskavah, ki potekajo v zvezi z davčnimi odločbami držav članic glede multinacionalnih podjetij, in obžaluje odločitev irske vlade, da pred Sodiščem Evropske unije izpodbija odločbo Komisije, v skladu s katero mora Irska od družbe Apple Inc. izterjati 13 milijard EUR neplačanih davkov;

78. ugotavlja, da države članice niso bile uspešne pri izvrševanju direktive o preprečevanju 1 Razkrita poročila Enote za finančno obveščanje in analizo (FIAU) na Malti.2 Združeno kraljestvo, Luksemburg, Malta, Portugalska in Ciper.3 COM(2017)0340, str. 5.4 Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

RR\1139706SL.docx 23/121 PE604.514v03-00

SL

pranja denarja III, ker se niso ustrezno odzvale na te pomanjkljivosti; je resno zaskrbljen, da so države članice s tem, ko finančnoobveščevalnih enot niso pooblastile za sodelovanje, kot je predvideno v direktivi o preprečevanju pranja denarja III, kršile člen 4 PDEU o lojalnem sodelovanju1; opozarja tudi na dejstvo, da Komisija morda ni bila uspešna pri izvrševanju teh določb, ker ni sprožila postopkov za ugotavljanje kršitev; 79. ugotavlja, da so nekatere države članice pogosto zagotavljale davčne amnestije za zakonsko ureditev neprijavljenih sredstev v off-shore jurisdikcijah, s čimer so se prikrila morebitna nezakonito pridobljena sredstva in preprečile ustrezne preiskave pranja denarja v njihovih jurisdikcijah;

80. obžaluje, da Komisija zaradi pomanjkanja osebja ni izvedla ustreznega nadzora izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja v državah članicah; ugotavlja tudi, da Komisija ni izvedla neodvisne ocene evropskega seznama tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja;

81. obžaluje, da so bili od leta 2011 do leta 2014 evropski in nacionalni organi za bančni nadzor in nacionalni davčni organi nepozorni na prenose kapitala s Portugalske v off-shore jurisdikcije, tako da je bilo vsaj 10 milijard EUR prenesenih brez mehanizmov za davčni nadzor ali nadzor pranja denarja, večinoma v Panamo, od česar so 8 milijard EUR naročile korporacije, povezane s finančno skupino Espírito Santo, pred propadom banke Espírito Santo, in sicer v obdobju, ko so regulatorji že preiskovali to banko in podjetje; ugotavlja, da je po nedavnih obtožbah javnega tožilstva finančna skupina Espírito Santo podkupila nekdanjega predsednika vlade Joséa Sócratesa,

1 Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med enotami za finančni nadzor), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthony Amicelle, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.

PE604.514v03-00 24/121 RR\1139706SL.docx

SL

3 Posredniki1

3.1. Pravni okvir

82. opozarja, da v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja IV sedanja opredelitev pooblaščenih subjektov zajema finančne in kreditne institucije, revizorje, računovodje in davčne svetovalce, notarje, ponudnike storitev za sklade in družbe, nepremičninske posrednike, ponudnike storitev iger na srečo in druge neodvisne pravne strokovnjake; opozarja, da morajo države članice v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja IV zagotoviti, da imajo njihovi pristojni organi, odgovorni za nadzor, ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za izvajanje svojih nalog (člen 37 direktive o preprečevanju pranja denarja III in člen 48 direktive o preprečevanju pranja denarja IV) in ugotavlja, da so bile pomanjkljivosti v zvezi z viri zaznane zaradi poročil o medsebojnem ocenjevanju FATF in Moneyval;

83. opozarja, da morajo pooblaščeni subjekti opravljati skrbno preverjanje strank in poročati o sumih pranja denarja v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja; ugotavlja, da to za pravne strokovnjake velja le, če jih ne zavezuje varovanje zaupnosti ali poklicne skrivnosti;

84. opozarja, da se okrepljeno skrbno preverjanje strank zahteva zlasti za stranke, ki so politično izpostavljene osebe, in druge stranke z visokim tveganjem, da se ugotovi izvor premoženja in sredstev; opozarja, da morajo kreditne in finančne institucije vzpostaviti sisteme, ki jim omogočajo, da se v celoti in hitro odzovejo na poizvedbe finančnoobveščevalnih enot v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;

85. ugotavlja, da so države članice ustanovile veliko različnih nadzornih organov za različne vrste obveznost poročanja subjektov v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja, in da torej svetovalce in posrednike regulirajo in nadzorujejo državni organi ali samoregulirana poklicna združenja;

86. opozarja, da so v nekaterih primerih samoregulirana poklicna združenja ukrepala zaradi zlorab posrednikov šele po razkritju panamskih dokumentov, kar dokazuje, da so mehanizmi za zakonsko ureditev in sankcije neustrezni in neučinkoviti;

87. poudarja, da v številnih državah članicah davčna utaja, ki jo spodbujajo ti dejavniki, ni predhodno kaznivo dejanje pranja denarja, ker po njihovih kazenskih zakonikih ne spada med huda kazniva dejanja, in da je v nekaterih državah članicah davčna utaja zgolj upravni prekršek; ugotavlja, da naj bi direktiva o preprečevanju pranja denarja IV, katere rok za prenos se je iztekel 26. junija 2017, to področje harmonizirala;

88. ugotavlja, da je Svet pozval Komisijo, naj preuči zakonodajne pobude za pravila o obveznem razkritju na podlagi ukrepa 12 projekta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da bi posrednike bolj učinkovito odvračali od sodelovanja pri davčnih utajah ali shemah izogibanja davkom;

89. pozdravlja predlog Komisije z dne 21. junija 2017 o obvezni avtomatični izmenjavi

1 Odstotki v tem poglavju temeljijo na podatkih Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki jih je analiziral Center za evropske politične študije (CEPS) na zahtevo Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji Evropskega parlamenta.

RR\1139706SL.docx 25/121 PE604.514v03-00

SL

podatkov na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi ureditvami, o katerih se poroča; je seznanjen z dejstvom, da je med vse značilnosti čezmejnih transakcij vključila ureditve, po katerih je prejemnik rezident za davčne namene v jurisdikciji, ki ne določa davka od dohodka pravnih oseb ali določa davek od dohodka pravnih oseb po ničelni davčni stopnji ali po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od polovice povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji;

90. obžaluje, da predlog določa le obveznost poročanja in ne takojšnje prepovedi razkrite sheme po tem, ko je pregledana in opredeljena kot neprimerna uporaba davčnega sistema;

91. ponovno opozarja, da Direktiva 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (CRD IV) zahteva, da države članice zagotovijo uporabo upravnih kazni za finančne institucije, za katere je bilo ugotovljeno, da so odgovorne za hudo kršenje nacionalnih določb, sprejetih v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja III; ponovno opozarja, da morajo v skladu z direktivo CRD IV pristojni organi zavrniti odobritev za začetek dejavnosti kreditne institucije, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivega in preudarnega upravljanja kreditne institucije niso zadovoljni z ustreznostjo delničarjev ali članov, med drugim če imajo utemeljene razloge za sum, da se izvaja pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma se je to izvajalo ali poskušalo izvajati v preteklosti, ali da bi se zaradi nameravanih pridobitev lahko povečalo tveganje za ta dejanja;

92. ponovno opozarja, da je Evropski parlament z glasovanjem o poročilih posebnih odborov TAXE in TAXE 2 podprl strogo ureditev dejavnosti svetovalcev, da bi preprečili vsakršno navzkrižje interesov, z ločevanjem njihovih svetovalnih dejavnosti na davčne uprave in zasebne stranke;

93. opozarja, da bi se morala direktiva o obveznih revizijah za letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze iz leta 2006 začeti izvajati do 29. junija 2008;

94. ugotavlja, da bi se morali spremenjena direktiva o obveznih revizijah za letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze iz leta 2014 in uredba o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa začeti izvajati do 17. junija 2016, z izjemo člena 16(6) uredbe, ki bi se moral začeti izvajati do 17. junija 2017; ugotavlja, da so panamski dokumenti pokazali, da je potrebna revizija Direktive 2014/56/EU;

3.2. Ugotovitve

95. ugotavlja, da se v panamskih dokumentih pojavi skupaj 14 000 posrednikov, od katerih se jih približno 2 700 ali 19 % nahaja v EU1;

96. ugotavlja, da so posredniki EU, navedeni v panamskih dokumentih, odgovorni za ustanovitev približno 20 % oziroma 39 700 vseh subjektov, ki jih je ustanovila odvetniška družbe Mossack Fonseca;

1 Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.

PE604.514v03-00 26/121 RR\1139706SL.docx

SL

97. ugotavlja, da so odvetniške pisarne, računovodje, skladi, fiduciarne družbe in banke najpogostejša vrsta posrednikov, da pa davčne in finančne storitve, kot sta ustanovitev off-shore podjetij in davčno načrtovanje, lahko nudijo tudi mnogi drugi samoregulirani in neregulirani poklici;

98. ugotavlja, da zlasti banke, upravljavci premoženja, revizorji ter davčni in pravni svetovalci niso ustrezno opredeljeni in regulirani v zakonodaji EU in v nacionalni zakonodaji držav članic in tretjih držav; meni, da multinacionalna narava njihovih storitev predstavlja poseben izziv za pravilno in ustrezno spremljanje in sankcioniranje njihovih dejavnosti;

99. meni, da je vprašanje, ali so posredniki pod nadzorom ali se nadzirajo sami, odvisno od jurisdikcije in vrste posrednika ali svetovalca; ugotavlja, da imajo mnoge od teh struktur svoj sedež zunaj jurisdikcije pooblaščenih subjektov in da zato številni primeri niso zakonsko urejeni; ugotavlja, da ima večina posrednikov iz EU sedež v Združenem kraljestvu, Luksemburgu in na Cipru1, ki spadajo med 10 držav z najbolj dejavnimi posredniki, navedenimi v panamskih dokumentih2, ter v drugih državah Evropskega gospodarskega prostora (na primer v Lihtenštajnu) ali Evropskega združenja za prosto trgovino (na primer v Švici);

100. ugotavlja, da so skladi in fiduciarne družbe ter izvajalci storitev za družbe najpomembnejša skupina, ki je pri odvetniški družbi Mossack Fonseca zahtevala ustanovitev off-shore subjektov, sledijo pa računovodje, davčni svetovalci, odvetniki in svetovalci, ki so odgovorni za približno eno tretjino ustanovljenih off-shore subjektov3; opozarja, da je odvetniška družba Mossack Fonseca večinoma pridobila stranke na podlagi priporočila posrednikov in da so te nove stranke v okviru skrbnega preverjanja strank le bežno preverili4;

101. poudarja, da posredniki pomagajo pri ustanovitvi navideznih družb in odprtju računov in pogosto imenujejo slamnatega direktorja, ki upravlja premoženje v imenu pravega upravičenca, kar dejansko pomeni anonimnost končnega dejanskega lastnika; opozarja na dokaze, ki jih je priskrbela francoska finančnoobveščevalna enota, da so banke, odvetniške družbe, računovodje in drugi posredniki glavni oblikovalci off-shore struktur in mrež za svoje stranke, Mossack Fonseca pa je predvsem ponudnik storitev, ki jih izvaja;

102. poudarja, da nepremičninski trg ponuja velike priložnosti za pranje denarja ali za vlaganja nezakonito pridobljenih sredstev, saj nakup nepremičnine poteka prek anonimnih navideznih družb ali skladov, za katere ne veljajo ukrepi skrbnega preverjanja, zlasti kadar zakonodaja držav članic omogoča tujim podjetjem in drugim pravnim strukturam, da kupujejo nepremičnine, ne da bi razkrile identiteto svojega

1 Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers (Vloga svetovalcev in posrednikov v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti), Willem Pieter de Groen, Center za evropske politične študije, april 2017.2 Deset glavnih držav, kjer delujejo posredniki, Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).3 Na podlagi pregleda posrednikov, odgovornih za približno 86 % subjektov v podatkovni zbirki Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ).4 V elektronskem sporočilu odvetniške družbe Mossack Fonseca z dne 3. februarja 2012 predstavnik podjetja pojasnjuje, da je s HSBC Private Bank Lux dogovorjeno, da dela neposredno z družbo Mossack Fonseca in da bodo nove stranke deležne le „bežnega preverjanja“ na podlagi informacij, ki jih predloži banka.

RR\1139706SL.docx 27/121 PE604.514v03-00

SL

dejanskega lastnika5, kar kaže tudi primer londonskega nepremičninskega trga; poudarja, da je treba okrepiti nadzor in predpise za preprečevanje pranja denarja na tem področju; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti informacije o posesti nepremičnin in nadzoru nad njimi v celoti na voljo organom in javnosti prek osrednjega registra nepremičnin na evropski ravni;

103. poudarja, da so zavarovalni produkti, zlasti življenjsko zavarovanje, zelo privlačen in preprost način za pranje denarja ter da osebe, ki perejo denar, in teroristične organizacije sprejemajo skrajne ukrepe, da skrijejo svoje finančne dejavnosti in poskrbijo, da jih ni mogoče razlikovati od zakonitih transakcij;

104. je zaskrbljen zaradi nedavnega trenda ustvarjanja novih strateških kanalov in inovativnih oblik pranja denarja, kot je usmerjanje in pranje nezakonitega kapitala s prodajo luksuznih nepremičnin, vrednostnih papirjev in polic življenjskega zavarovanja; ugotavlja, da se nezakoniti denar, ki izhaja iz izplačila teh transakcij, preoblikuje v zakonita sredstva, ki izhajajo iz zakonitih transakcij; zato upa, da bodo predpisi za preprečevanje pranja denarja razširjeni tudi na trg luksuznih nepremičnin, da se preprečijo novi nezakoniti pojavi;

105. poudarja, da so pooblaščeni subjekti svoje obveznosti skrbnega preverjanja v nekaterih primerih oddali v izvajanje tretjim osebam in je bilo zato skrbno preverjanje strank pogosto pomanjkljivo ali ga sploh ni bilo; poudarja, da obveznosti preprečevanja pranja denarja veljajo le za pooblaščene subjekte, ki spadajo na področje uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja IV, in ne za tretje osebe; izpostavlja, da se v okviru pristojnosti Evropskega parlamenta za pogajanja v trialogu o direktivi o preprečevanju pranja denarja V predlaga državam članicam, da bi morale od pristojnih nacionalnih organov zahtevati učinkovito spremljanje dejavnosti oseb, ki jih pooblaščeni subjekti in samoregulativni organi zadolžijo za dejavnosti v zvezi z bojem proti pranju denarja in bojem proti financiranju terorizma;

106. ugotavlja, da so nekateri pooblaščeni subjekti uporabili arbitražni postopek med različnimi jurisdikcijami, da bi se izognili obveznemu skrbnemu preverjanju strank in tako zagotovili anonimnost končnih dejanskih lastnikov;

107. ugotavlja, da v nekaterih državah članicah davčna utaja ni kaznivo dejanje, zaradi česar bi se ta pojav lahko okrepil; ugotavlja, da se od davčnih svetovalcev pričakuje, da za svoje stranke poiščejo najugodnejše davčne sheme, saj so sicer odškodninsko odgovorni;

108. ugotavlja, da v skladu z zakonodajo v nekaterih državah članicah nekateri posredniki niso kazensko preganjani zaradi davčne utaje, če se tako kaznivo dejanje zgodi v drugi državi članici ali tretji državi;

109. opozarja na pomanjkanje sodelovanja pri nadzoru in izmenjavi informacij med pristojnimi organi znotraj držav članic in v celotni EU;

110. poudarja, da se veljavna zakonodaja EU ne izvaja v zadostni meri in da se posrednikom tako omogoča formalno izpolnjevanje obveznosti, kot je skrbno preverjanje strank in

5 Maíra Martini, Doors wide open: corruption and real estate in four key markets (Široko odprta vrata: korupcija in nepremičnine na štirih ključnih trgih), 2017.

PE604.514v03-00 28/121 RR\1139706SL.docx

SL

druge obveznosti poročanja, hkrati pa se izogibajo duhu predpisov, zlasti s sklicevanjem na „varovanje poklicne skrivnosti“ ali „bančno tajnost“; obžaluje, da posredniki, zlasti finančni subjekti, uporabljajo decentraliziran pristop, če se standardi za preprečevanje pranja denarja preveč razlikujejo glede na podružnico; meni, da bi moral biti sedež posrednika vedno odgovoren za zagotavljanje pravilnega izvajanja standardov za boj proti pranju denarja na vseh področjih poslovanja in v vseh podružnicah;

111. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi lahko razvoj digitalnih tehnologij ter njihova vse večja in vse bolj razširjena uporaba v trgovinskih, ekonomskih in finančnih transakcijah zlahka onemogočila mehanizme za davčni nadzor in nadzor pranja denarja ter da nacionalni davčni in sodni organi ter organi kazenskega pregona niso primerno opremljeni za spopadanje s takimi izzivi;

Vloge in pristojnosti bank

112. ugotavlja, da so banke, druge finančne institucije in upravitelji premoženja dejavni udeleženci pri sprožanju teh praks, saj so ustanovili približno šestino subjektov, ki so bili razkriti v panamskih dokumentih; poudarja, da so banke nastopile kot posrednice pri približno 9 % off-shore subjektih, ki jih je ustanovila odvetniška družba Mossack Fonseca; ugotavlja, da se je med letoma 2008 in 2012 več bank, ki so navedene v panamskih dokumentih, reševalo z javnim denarjem;

113. poudarja, da večji del nezakonitih finančnih tokov, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, poteka prek mednarodnega bančnega sistema; obžaluje, da evropske banke, ki so bile dokazano dejavno in sistematično vključene v tovrstne nezakonite prakse, še naprej prosto poslujejo, ne da bi se zanje uporabile kakršne koli sankcije;

114. priznava, da so bile banke vključene v štiri glavne dejavnosti, in sicer zagotavljanje in upravljanje off-shore struktur, odpiranje bančnih računov za off-shore subjekte, zagotavljanje drugih finančnih produktov in korespondenčno bančništvo1, pa tudi, da je bilo ugotovljeno, da sektor finančnih storitev – naj gre za banke, naložbene svetovalce ali odvetniške družbe – svojim strankam ponuja možnosti za davčno utajo2;

115. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da nacionalni in evropski regulatorji pogosto ne pregledujejo izvora premoženja, zaradi česar lahko politično izpostavljene osebe iz kleptokratskih režimov in drugi storilci kaznivih dejanj vlagajo in zasedajo delničarske položaje v bankah, finančnih in zavarovalniških ustanovah ter velikih gospodarskih skupinah v EU, kar dejansko omogoča pranje teh sredstev v finančnem sistemu EU; poudarja, da to vključuje nezagotavljanje konsolidiranega nadzora in pregleda povezav med evropskimi bankami, podjetji in gospodarskimi skupinami ter njihovimi holdingi ali matičnimi strukturami s sedežem v nekooperativni jurisdikciji ali jurisdikciji, ki nezadostno izvaja preprečevanje pranja denarja;

116. poudarja, da so banke ključni akterji pri odkrivanju sumljivih transakcij in poročanju o teh nacionalnim finančnoobveščevalnim enotam, vendar tudi, da nekatere banke ne olajšujejo preiskav nacionalnih finančnoobveščevalnih enot in enot za odvzem

1 Obermayer in Obermaier, 2016.2 Pisni odgovori Norberta Naulina za odbor PANA, na zaslišanju v odboru PANA 14. novembra 2016.

RR\1139706SL.docx 29/121 PE604.514v03-00

SL

premoženja, ko na primer ne zagotovijo popolnih informacij v digitalni obliki o osumljenih subjektih ali transakcijah; je seznanjen z dokazi, predloženimi odboru, da so nekatere banke odprle račune za svoje stranke pred izpolnitvijo zahtev postopka skrbnega preverjanja strank in identifikacijo dejanskih lastnikov; ugotavlja, da so nadzorniki nekatere banke, navedene v panamskih dokumentih, kaznovali zaradi neupoštevanja standardov za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma, vendar so bile izrečene sankcije nižje kot sankcije, sprejete za podobne kršitve v Združenih državah; obžaluje, da se kazni, ki jih nadzorniki izrečejo finančnim pooblaščenim subjektom, odbijejo od davka;

117. priznava, da se je posredniška vloga bank pri vzpostavljanju off-shore struktur od leta 2007, ko je bilo ugotovljeno, da so banke spodbujale izogibanje Evropski direktivi o prihrankih (2005), znatno zmanjšala; ugotavlja, da so k zmanjšanju števila off-shore subjektov z bankami kot posrednicami od leta 2008 prispevali tudi tveganje izgube ugleda in regulativna tveganja1; vendar priznava, da na svetovni ravni statistični podatki kažejo, da vsaj do leta 2014 ni bilo splošnega upada v preusmeritvi sredstev prek davčnih oaz2, ampak je šlo predvsem za reorganizacijo jurisdikcij in uporabljenih instrumentov; ugotavlja, da je bil hkrati s postopnim zviševanjem davčnega odtegljaja v Luksemburgu, Avstriji in Belgiji (do leta 2009) s 15 % leta 2005 na 20 % leta 2008 in na 35 % leta 2011 off-shore denar vse pogosteje dodeljen podjetjem „poštni nabiralnik“ v jurisdikcijah, kot so Bahami, Singapur in Hongkong; kljub temu ugotavlja, da so dejavnost posredovanja prevzeli drugi poklici, in sicer odvetniki, kot je razvidno iz panamskih dokumentov;

118. ugotavlja, da imajo podružnice za zasebno bančništvo velikih bank v finančnih centrih ključno vlogo pri zagotavljanju storitev prek nacionalnih meja za premožne posameznike; ugotavlja, da 20 največjih evropskih bank v jurisdikcijah z nizkimi davki registrira približno vsak četrti evro dobička, kar naj bi po ocenah v letu 2015 skupno znašalo 25 milijard EUR, in da je poslovanje bank v jurisdikcijah z nizkimi davki nesorazmerno z enajstimi odstotki svetovnega prebivalstva in petimi odstotki svetovnega BDP, ki ga predstavljajo te jurisdikcije3;

119. poudarja, da banke, ki zagotavljajo storitve zasebnega bančništva, niso vedno ravnale v skladu s svojimi notranjimi smernicami ali regulativnimi zahtevami (postopek skrbnega preverjanja strank) ter da banke strank v nekaterih primerih niso razvrstile v ustrezno kategorijo visokega tveganja in niso ustrezno izvajale politike dobrega poznavanja strank, naknadno poročanje o izvajanju okrepljenega skrbnega preverjanja pa je bilo nepopolno4; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere finančne institucije, tudi v evropskih državah članicah, ki jih imajo v lasti ali jih upravljajo politično izpostavljene osebe ali njihovi znanci, vplivajo na izvajanje skrbnega preverjanja;

120. ugotavlja, da pregledi v okviru skrbnega preverjanja strank temeljijo predvsem na izjavi subjekta, ki odpira bančni račun, ali na označitvi okenca, brez ustrezne preiskave

1 Poročilo o preiskavi Nordea Private Banking Structures v povezavi z off-shore strukturami, 20. junij 2016, in misija pri belgijskem parlamentarnem preiskovalnem odboru, 26. april 2017.2 Glede na podatke Mednarodnega denarnega sklada, Banke za mednarodne poravnave, Evropske komisije in ekonomista Gabriela Zucmana.3 Oxfam, Opening the vaults (Odpiranje trezorjev), 2017.4 Zaslišanje odbora PANA, 9. februar 2017.

PE604.514v03-00 30/121 RR\1139706SL.docx

SL

profila1;

121. ugotavlja, da so nekateri odgovori, ki so jih posredniki ponudili odboru, v nasprotju z informacijami, pridobljenimi iz panamskih dokumentov2; obsoja vsako morebitno lažno izjavo odboru;

Nadzor nad bankami

122. je seznanjen, da so pristojni organi v državah članicah izvajali po objavi panamskih dokumentov izvajali različne nadzorne dejavnosti, in sicer so včasih izvajali celovito navzkrižno preverjanje vseh nadzorovanih bank, včasih le naključno preverjanje, včasih pa sploh niso ukrepali;

123. opozarja, da so v nekaterih državah članicah pooblastila pristojnih organov omejena na preverjanje obstoja mehanizmov za nadzor pranja denarja; ugotavlja, da razlike v pooblastilih, ki jih imajo finančni nadzorniki v različnih državah članicah, ovirajo celovito izvajanje standardov za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma in dobro sodelovanje; ugotavlja, da Evropska centralna banka, ki je največji bonitetni nadzornik v EU, v okviru enotnega mehanizma nadzora nima pooblastil za nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zaradi česar pristojni organi z njo ne morejo izmenjevati zaupnih informacij;

124. ugotavlja, da zmožnost pristojnih organov, da preverjajo izvajanje politik in postopkov na ravni skupine, včasih ovira nacionalna zakonodaja na področju varstva podatkov in bančne tajnosti;

125. ugotavlja, da je bilo po podatkih Evropskega bančnega organa (EBA) decembra 2016 pregledanih skoraj 1 300 bank, bodisi s pregledi na daljavo ali kombinacijo pregledov na daljavo in na kraju samem; pričakuje končne rezultate do tretjega četrtletja 2017; poudarja, da predhodni rezultati kažejo na to, da so bile v nekaterih primerih ugotovljene pomanjkljivosti;

126. ugotavlja, da je Evropski bančni organ decembra 2016 razposlal vprašalnik članom svojega odbora nadzornikov, da bi bolje razumel nadzorne ukrepe po razkritju panamskih dokumentov; ugotavlja, da rezultati vprašalnika še niso bili objavljeni;

127. ugotavlja, da je le malo pristojnih organov primer panamskih dokumentov obravnavalo širše in ne le v smislu pranja denarja in da jih je le peščica teh organov očitno povezala z davčnimi kaznivimi dejanj;

128. opaža, da organi držav članic še pred razkritji iz panamskih dokumentov niso učinkovito nadzorovali finančnih institucij in niso ustrezno sankcionirali finančnih

1Zaslišanje odbora PANA, 13. oktober 2016 in 24. januar 2017.2 Predstavniki podjetja Société Générale so na primer odboru povedali, da niso dejanski lastniki fundacij Rousseau in Valvert, za kateri so prosili družbo Mossack Fonseca, naj ju ustanovi, kar je v nasprotju s panamskimi dokumenti, ki so jih objavili novinarji Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev; podobno je malteški posrednik Nexia BT na pisno vprašanje našega odbora odgovoril z izjavo, da eden od njegovih ustanoviteljev ni bil povezan z vodjo kabineta malteškega predsednika vlade Keithom Schembrijem, čeprav je podpisal priporočilno pismo za družbo Mossack Fonseca z obrazložitvijo, da Schembrija že več let pozna poslovno in osebno.

RR\1139706SL.docx 31/121 PE604.514v03-00

SL

institucij, za katere velja direktiva CRD IV, ki so bile spoznane za odgovorne za hudo kršitev nacionalnih določb, sprejetih v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja III; ugotavlja, da razkritje azerbajdžanske pralnice denarja kaže, da nekaterim finančnim nadzornikom ni uspelo zagotoviti, da bi finančne ustanove izpolnjevale obveznosti iz direktive o preprečevanju pranja denarja niti po sprejetju novih priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) leta 2012;

129. poudarja, da 20 glavnih bank EU registrira več dobička v posebnih davčnih jurisdikcijah, kot bi se lahko upravičilo s stopnjo dejanske gospodarske dejavnosti, ki se izvaja v njih, pri čemer v teh državah večinoma ne zaposlujejo niti ene osebe in v teh jurisdikcijah plačujejo nizke davke ali davkov ne plačujejo1; meni, da pristojni organi EU ne morejo zagotoviti učinkovitega nadzora teh praks s strani bank EU v tretjih državah in da to lahko pomeni tveganje za finančno stabilnost bančne unije;

130. ugotavlja, da je več kot 20 pristojnih organov za nadzor bank EU nadzorne ukrepe sprejelo neposredno zaradi objave panamskih dokumentov2;

Odvetniki in odvetniške pisarne

131. opozarja na težave pri urejanju dejavnosti odvetnikov in odvetniških družb v zvezi z vzpostavljanjem in vzdrževanjem off-shore struktur, saj pogosto delujejo čezmejno in vsaj v eni državi, kjer se ne izvaja nadzor nad izvajanjem zakonskih obveznosti ali skrbno preverjanje stranke3;

132. poudarja, da odvetniki in odvetniške pisarne pogosto zagotavljajo naložbeno in davčno svetovanje ter pomoč pri vzpostavljanju off-shore subjektov, pogosto v neposrednem stiku z dejanskim končnim lastnikom;

133. ugotavlja, da je število poročil o sumljivih transakcijah, ki so jih pripravili odvetniki ter drugi večinoma samoregulirani poklici, nizko4, ter da tudi poročanje odvetnikov pogosto spodbudijo razkritja v medijih;

134. priznava, da v večini držav članic nadzor odvetnikov izvajajo odvetniška združenja in poklicne odvetniške zbornice, ki ne izvajajo aktivnega nadzora svojih članov, temveč običajno ukrepajo na podlagi pritožb strank; obžaluje, da statistični podatki o sankcijah ali disciplinskih ukrepih, ki jih izrekajo nacionalne odvetniške zbornice, niso objavljeni v vseh državah članicah EU;

135. ugotavlja, da za predstavnike pravniškega poklica veljajo stroge sankcije (civilne in včasih kazenske) v vseh primerih neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o preprečevanju pranja denarja; vseeno ugotavlja, da ti strogi disciplinski postopki redko

1 Oxfam, Opening the vaults: The use of tax havens by Europe’s biggest banks (Odpiranje trezorjev: Največje evropske banke in uporaba davčnih oaz), marec 2017. https://www.oxfam.org/en/research/opening-vaults2 Pisni odgovori Evropskega bančnega organa za odbor PANA, zaslišanje odbora PANA, 13. oktober 2016.3 Kot v Švici, kjer odvetniki v skladu z nacionalnim pravom niso dolžni izvajati skrbnega preverjanja strank, kadar delujejo kot slamnati direktorji.4 Glej na primer poročila o medsebojnem ocenjevanju, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), ali študijo Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami - FIU), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthonyja Amicella, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.

PE604.514v03-00 32/121 RR\1139706SL.docx

SL

https://www.oxfam.org/en/research/opening-vaults

privedejo do prepovedi opravljanja odvetniškega poklica1;

136. ugotavlja, da področje uporabe statutarnih določb o poslovni skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko, ki nekaterim delavcem v pravni stroki, kot so odvetniki in notarji, omogočajo, da zavrnejo pričanje v davčnih zadevah, ni jasno in skladno v vseh državah članicah, kaj šele med njimi;

137. zlasti opozarja, da v številnih državah članicah zaradi načela teritorialnosti odvetnikov ni mogoče sankcionirati za svetovanje nerezidentom o utaji davkov ali pranju denarja;

138. ugotavlja, da so se pravni svetovalci izključili iz pravnih obveznosti s sklicevanjem na „poklicno skrivnost“, da bi se izognili opravljanju skrbnega preverjanja strank, tudi kadar niso delovali kot odvetniki, ampak kot ponudniki finančnih storitev2;

Računovodje, računovodska podjetja in revizorji

139. ugotavlja, da v računovodskih podjetjih delajo večinoma poklicni računovodje, revizorji ter pravni in davčni strokovnjaki;

140. ugotavlja, da za off-shore subjekte, ustanovljene v glavnih jurisdikcijah, na katere se nanašajo panamski dokumenti (med drugim Britanski deviški otoki, Panama in Sejšeli), ne veljajo zahteve glede revizije; vendar poudarja, da bi morali biti off-shore subjekti pri konsolidaciji z matičnimi podjetji predmet revizije; ugotavlja, da v nekaterih pravnih sistemih nadzorni organi zahtevajo od bank in drugih finančnih posrednikov, da revidirajo del svojih postopkov, na primer postopke za preprečevanje pranja denarja;

141. ugotavlja, da je bila vloga računovodskih podjetij v shemah, ki so jih razkrili panamski dokumenti, predvsem svetovanje in vzdrževanje off-shore struktur ter da revizorji niso bili dejavno vključeni, saj za off-shore subjekte pogosto ne velja zahteva za revizijo; vseeno ugotavlja, da so štiri največja računovodska podjetja s prevladujočim položajem na trgu imela vlogo v drugih davčnih škandalih, kot je Luxleaks, in da bi lahko njihove dejavnosti fiskalnega svetovanja in revizije pomenile resno navzkrižje interesov;

142. ugotavlja, da računovodska podjetja pogosto izdajajo notranje smernice glede sprejemljivih praks, toda da to samoreguliranje ne zadostuje za učinkovito preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom, ki jih spodbujajo in omogočajo;

143. ugotavlja, da so revizorji in davčni svetovalci delovali kot globalno povezana podjetja, ki so se predstavljala kot številni ločeni pravni subjekti, ki niso v skupni lasti, temveč jih vežejo pogodbeni dogovori, da izvajajo skupne standarde pod skupnim imenom, da bi razpršila odgovornost, zmanjšala svoje regulativne stroške in tveganje, omejila svoje pravno tveganje in zaščitila svoje stranke pred regulativnimi preiskavami3;

144. obžaluje, da je število sumljivih transakcij, ki jih računovodje prijavijo

1 Pravila o neodvisnosti in odgovornosti v zvezi z revizijo, davčnim svetovanjem, računovodstvom, storitvami certifikacije računovodskih izkazov in pravnimi storitvami, Ian Roxan in Saipriya Kamath (London School of Economics) ter Willem Pieter De Groen (Center za evropske politične študije), april 2017.2 Izmenjava mnenj odbora PANA z nacionalnimi parlamenti in Markom Piethom, 31. januar 2017.3 Richard Murphy in Saila Naomi Stausholm, The Big 4, a study on opacity (Veliki štirje, študija nepreglednosti), julij 2017.

RR\1139706SL.docx 33/121 PE604.514v03-00

SL

finančnoobveščevalnim enotam, nizko in ne kaže izpostavljenosti sektorja tveganjem pranja denarja1;

145. poudarja, da računovodska podjetja niso imela samo ključne vloge pri oblikovanju sistemov agresivnega davčnega načrtovanja za svoje stranke, ampak so nacionalnim vladam pomagala tudi pri oblikovanju njihovih davčnih zakonikov in zakonov ter s tem povzročila pomembno navzkrižje interesov;

146. je zaskrbljen zaradi zmede in navzkrižja interesov, ki vplivata na revizorje in svetovalce ter odvetnike in odvetniške družbe, ki pogosto svetujejo vladam pri predlogih davčne zakonodaje, pripravljajo orodja za preprečevanje pranja denarja ter celo preiskujejo in opravljajo revizije za regulatorje, obenem pa delajo ali so delali za regulirane subjekte;

Skrbniški skladi, druge podobne pravne organizacije in fiduciarna podjetja

147. opozarja, da imajo skrbniški skladi in fiduciarna podjetja ter podobne pravne strukture pomembno vlogo pri ustanavljanju in ohranjanju off-shore subjektov; v zvezi s tem ugotavlja, da so Europolove preiskave panamskih dokumentov, na podlagi katerih je bilo ugotovljenih 3 469 verjetnih ujemanj z njegovo podatkovno zbirko osumljenih storilcev kaznivih dejanj, razkrile tudi prevladujočo uporabo struktur skrbniških skladov za prikrivanje sredstev in identitet;

148. ugotavlja, da je skrbniški sklad zbirka sredstev, ustvarjena na podlagi zasebne pogodbe, ki jo podpišejo trije pogodbeniki (ustanovitelj, skrbnik in upravičenec), in sama po sebi ni pravna oseba;

149. obžaluje, da se oblikovalci politike v običajnih jurisdikcijah težko usmerjajo na skrbniške sklade in fiduciarna podjetja, in sicer zaradi omejene fizične prisotnosti teh podjetij ter skopih informacij, ki jih imajo na voljo zakonodajalci in organi;

150. ugotavlja, da skrbniški skladi delujejo v imenu končnih dejanskih lastnikov, njihove neposredne stranke pa so v večini primerov drugi posredniki, npr. drugi skrbniški skladi, odvetniške pisarne, računovodska podjetja in banke;

151. je seznanjen, da so skladi lahko samostojne družbe ali v lasti drugih vrst storitvenih podjetij, kot so odvetniške pisarne ali banke;

152. ugotavlja, da so lahko skrbniški skladi tudi del zapletenih shem davčnih utaj in izogibanja davkom mednarodnih gospodarskih skupin ter so pogosto del multinacionalnih shem2;

153. poudarja, da bi nekateri poslovni in neposlovni skrbniški skladi v prihodnosti lahko postali še pomembnejši instrument za zlorabe, saj niso pravne osebe in zato za razliko od družb zanje ne veljajo nikakršne zahteve za razkritje računovodskih podatkov ali zakonske zahteve za razkritje podatkov, na primer svojih letnih računovodskih izkazov;

1 Glej na primer poročila o medsebojnem ocenjevanju, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), ali študijo Fighting tax crimes – cooperation between Financial Intelligence Units (Boj proti davčnemu kriminalu – sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami - FIU), dr. Amandine Scherrer in dr. Anthonyja Amicella, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), marec 2017.2 Pisni odgovori Brooke Harrington za odbor PANA, zaslišanje odbora PANA, 24. januar 2017.

PE604.514v03-00 34/121 RR\1139706SL.docx

SL

poleg tega davčni organi zelo težko pridobijo informacije o sredstvih v skrbniških skladih, saj register teh skladov ne obstaja;

4. Razsežnost tretjih držav

4.1. Ugotovitve

154. opozarja, da po zakonodaji nekaterih tretjih držav, kot je ZDA, centralizirano zbiranje oziroma sporočanje1 informacij o končnih dejanskih lastnikih za pravne subjekte ni obvezno;

155. poudarja, da nekatere jurisdikcije tretjih držav z evropskimi finančnoobveščevalnimi enotami izmenjujejo informacije o končnih dejanskih lastnikih samo za obveščevalne namene, vendar se ne odzivajo na mednarodne zahteve za sodelovanje, s čimer preprečujejo uporabo informacij na sodiščih;

156. poudarja, da nekatere tretje države uporabljajo posebne davčne ureditve za privabljanje podjetij; opozarja, da je v nekaterih jurisdikcijah zelo enostavno ustanoviti podjetje brez razkritja identitete, saj se zahteva zelo malo informacij; opaža, da je za ustvarjanje preprostih pravnih dokumentov na spletu potrebnih le nekaj korakov; obžaluje, da bi to lahko privedlo do povečanja števila praks, katerih namen je izogibanje davkom in davčna utaja;

157. ugotavlja, da čeprav imajo ZDA manj ambiciozno zakonodajo za preprečevanje pranja denarja, zlasti za preglednost končnih dejanskih lastnikov, saj ne obstaja centralizirani register končnih dejanskih lastnikov, jo bolj učinkovito izvajajo in izvršujejo;

158. opozarja na sistem odloga plačila davkov v ZDA, ki multinacionalnim podjetjem omogoča, da svoj čezmorski dobiček za časovno neomejeno obdobje odložijo na off-shore lokaciji in se tako izognejo plačilu davkov, ko ta dobiček vrnejo v domovino;

159. želi spomniti na svojo zahtevo za okrepitev vloge EU z enotnim nastopanjem na mednarodnem prizorišču in za prizadevanja za razvoj skupnega okvira EU za dvostranske sporazume na področju davčnih zadev kot način za preprečevanje izkoriščanja ugodnejših davčnih sporazumov; meni, da morajo sklenitev sporazumov o prosti trgovini spremljati okrepljeno davčno sodelovanje in določbe za preprečevanje izogibanja davkom ter morajo vključevati načela dobrega davčnega upravljanja;

160. ugotavlja, da Komisija predloži pripombe za vsako oceno držav članic, ki jo opravi FATF ali Moneyval, in predlaga, da so te pripombe v prihodnje javne;

4.2. Države v razvoju

161. poudarja, da se neenakost povečuje, hkrati pa so manj razvite države nesorazmerno prizadete zaradi davčne utaje in pranja denarja prek off-shore struktur; ugotavlja, da se 30 % afriškega finančnega premoženja nahaja v tujini, kar pomeni izgubo davčnih prihodkov v znesku 14 milijard USD2;

1 Poročilo odbora PANA o misiji v ZDA od 21. do 24. marca 2017.2Gabriel Zucman, Teresa Lavender Fagan in Thomas Piketty (2015), The hidden wealth of nations: The scourge of tax havens (Skrito bogastvo narodov: problem davčnih oaz). University of Chicago Press, 2015.

RR\1139706SL.docx 35/121 PE604.514v03-00

SL

162. poudarja, da imajo nezakoniti finančni tokovi uničujoče učinke na države v razvoju1; ugotavlja, da Global Financial Integrity (GFI) v svojem poročilu iz decembra 2014 ocenjuje, da so države v razvoju in gospodarstva v vzponu izgubili 6,6 milijarde USD zaradi nezakonitih finančnih tokov med letoma 2003 in 2012, pri čemer so se nezakoniti odlivi v povprečju povečali za 9,4 % na leto2;

163. poudarja, kako nesprejemljivo je, da nekatera podjetja, ki delujejo v državah v razvoju, uporabljajo korupcijo, davčne goljufije, davčno utajo in izogibanje davkom, določanje transfernih cen in anonimno lastništvo podjetij za zmanjšanje svojih davčnih obveznosti ali za pranje denarja, medtem ko milijonom ljudi primanjkuje ustrezne prehrane, zdravstvenega varstva in izobraževanja3;

164. ugotavlja, da pomanjkanje elektronskih registrov finančnih računov v državah v razvoju pristojnim organom otežuje ali onemogoča, da bi pridobili finančne ali računovodske informacije;

165. meni, da bo večina najbolj razvitih držav s težavo izvajala sistem OECD za samodejno izmenjavo podatkov od konca leta 2017 oz. od leta 2018 dalje, saj bi zaradi pomanjkanja tehničnih, kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti te države utegnile biti izključene iz koristi tega orodja v boju proti izogibanju davkom in davčni utaji; ugotavlja, da je treba na področju sodelovanja na globalni ravni šele vzpostaviti skupni pristop do preprostih načel, da bi dosegli učinkovit rezultat; svari pred tveganjem mednarodnega sistema dveh hitrosti za samodejno izmenjavo informacij, pri čemer bi bile države v razvoju izključene iz vzajemne izmenjave;

166. je seznanjen, da Afrika kot celina izgubi vsaj 50 milijard USD letno zaradi nezakonitih finančnih tokov, kar je dvakrat več kot znesek, ki ga prejme v obliki mednarodne pomoči; se zaveda odločnega poziva predstavnikov držav v razvoju k odpravi davčne oaze, saj se v njih shranjujejo sredstva, ki izhajajo iz nezakonitih poslov4;

167. meni, da izboljšanje davčnih zmogljivosti držav, prizadetih zaradi izogibanja davkom in davčne utaje, lahko prinese pomembne koristi; želi spomniti na neposredno povezavo med pragom pobranih davkov in institucionalno zmogljivostjo vlade; v zvezi s tem želi opozoriti, da je znanstveno dokazano, da 10-odstotno povečanje zmogljivosti upravljanja davkov ustreza 1,5-odstotni letni rasti BDP;

168. ugotavlja, da ukrepi EU vplivajo na davčno preglednost tudi z naložbenimi dejavnostmi Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, ki uporabljata nepregledne naložbene strukture v svojih portfeljih naložb, in zahteva sprejetje ukrepov za obravnavanje teh problemov;

169. izraža svojo zaskrbljenost zaradi vse večjega negativnega učinka nezakonitih finančnih tokov, ki pomenijo oviro za gospodarsko rast, socialni razvoj, boj proti neenakosti, krepitev vloge vlade in institucionalno zmogljivost;

1 OECD, Illicit Financial Flows from Developing Countries: Measuring OECD Responses (Nezakoniti finančni tokovi iz držav v razvoju: merjenje odzivov OECD), 2014, str. 15.

2 Global Financial Integrity.3 Marc Tran, Tax Evasion Still Crippling Africa as Rich Countries Fail to Deliver Support (Davčna utaja še hromi Afriko, bogate države pa ne zagotavljajo podpore), The Guardian, 10. maj 2013.4 Zaslišanje odbora PANA o državah v razvoju, 6. april 2017.

PE604.514v03-00 36/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.gfintegrity.org/issue/illicit-financial-flows/

https://www.oecd.org/corruption/Illicit_Financial_Flows_from_Developing_Countries.pdf

170. ugotavlja, da postopek za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ni zajemal držav v razvoju kot enakopravnih pogajalskih partneric in ni bil uspešen pri iskanju učinkovitih rešitev za davčne težave v najrevnejših državah, tudi kar zadeva svetovno mrežo davčnih sporazumov, ki pogosto onemogočajo državam v razvoju, da bi obdavčile dobiček, ustvarjen na njihovem ozemlju; poudarja, da se lahko samo s polno vključenostjo držav v razvoju v svetovno davčno reformo zagotovijo učinkovite rešitve globalnega problema;

5. Žvižgači

171. opozarja na dejstvo, da so zadeve LuxLeaks, panamski dokumenti, Swiss Leaks, Bahamas Leaks in Football Leaks ter še številne druge pokazale, kako pomembna je vloga žvižgačev v boju proti pranju denarja, goljufijam, agresivnemu davčnemu načrtovanju ali korupciji oziroma pri pojasnjevanju skritih ravnanj; zato poudarja, da zaščita žvižgačev lahko prispeva k varovanju javnega interesa, spodbujanju dobrega upravljanja in krepitvi pravne države; ugotavlja, da bo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma resno ovirano, dokler bodo pooblaščeni subjekti kaznovani samo z nizkimi denarnimi kaznimi, če organom ne bodo poročali ali bodo napačno poročali o sumu pranja denarja;

172. poudarja vlogo sindikatov in organizacij civilne družbe pri podpori in pomoči žvižgačem pri odnosih z njihovo organizacijo;

173. obžaluje, da nekatere države preganjajo žvižgače, da bi ohranile tajnosti1; meni, da je obžalovanja vredno, da so bili v primeru LuxLeaks doslej preganjani le žvižgači in novinarji, medtem ko prakse podjetij in posrednikov, vpletenih v zadevo o davčnih stališčih, ki so jih razkrili dokumenti LuxLeaks, niso bile celovito obravnavane; opozarja, da je Evropski parlament večkrat pozval k izboljšanju zaščite žvižgačev in novinarjev;

174. pozdravlja, da Komisija trenutno ocenjuje možnosti za morebitne prihodnje horizontalne ali nadaljnje sektorske ukrepe na ravni EU za okrepitev zaščite žvižgačev; ugotavlja, da v Parlamentu poteka postopek za sprejetje osnutka samoiniciativnega poročila, v katerem bo podal priporočila v zvezi s tem;

6. Medinstitucionalno sodelovanje

175. želi spomniti, da se morajo Unija in države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki je določeno v členu 4(3) PEU, medsebojno spoštovati in si pomagati pri izpolnjevanju nalog iz Pogodb;

176. ugotavlja, da načelo lojalnega sodelovanja vključuje obveznost držav članic, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za ohranitev obsega in učinkovitosti prava Unije; opozarja, da bi se morale države članice vzdržati ukrepov, ki bi lahko resno ogrozili doseganje cilja, ki ga določa zakonodaja EU;

177. pozdravlja sodelovanje s Komisijo glede zaslišanj predsednika Junckerja, komisarke

1 Overcoming the shadow economy (Premagovanje ekonomije v senci), Joseph E. Stiglitz in Mark Pieth, november 2016.

RR\1139706SL.docx 37/121 PE604.514v03-00

SL

Jourove in komisarja Moscovicija ter udeležbe uradnikov Komisije na sejah odbora; vseeno obžaluje, da so bili nekateri odgovori med izmenjavo mnenj povsem nezadovoljivi;

178. odobrava odgovore ministrov za finance in ministrov za pravosodje iz 25 držav članic na vprašalnik, ki ga je poslal odbor; vseeno obžaluje, da Malta in Madžarska niso odgovorile ter da zlasti Malta kot predsedujoča Svetu ni bila pripravljena sodelovati1;

179. opozarja na dejstvo, da je bilo za sklenitev sporazuma s Komisijo o dostopu do dokumentov brez oznake tajnosti potrebnih šest mesecev in da je ta zamuda močno ovirala delo odbora; poudarja, da nekateri prejeti dokumenti niso bili posodobljeni in da je v njih pogosto veliko odstranjenega ali prekritega besedila, kar še dodatno ovira delo odbora; želi spomniti, da sta Komisija in Svet informacije, posredovane v teh netajnih dokumentih, obravnavala kot zaupne, zato jih odbor ni smel vključiti v svoje končno poročilo;

180. ugotavlja, da je odbor sedanje in prihodnja predsedstva večkrat povabil, naj se udeležijo zaslišanj, da bi razpravljali o sodelovanju in nadaljnjih ukrepih na področju boja proti pranju denarja, davčni utaji in izogibanju davkom, vendar obžaluje, da so bila vsa povabila odklonjena brez pravih razlogov;

181. je seznanjen, da kljub zahtevam, ki jih je odbor naslovil na Svet, ta ni zagotovil zadostne dokumentacije; zato izraža dvom glede politične volje Sveta, da bi povečali preglednost in sodelovanje v boju proti davčnim utajam in pranju denarja ter da bi se držali Pogodbe in izpolnjevali načelo lojalnega sodelovanja; poudarja, da bi po mnenju Evropskega parlamenta državljani morali imeti možnost, da se seznanijo s stališčem svoje vlade o teh pomembnih vprašanjih;

182. z obžalovanjem ugotavlja, da je od ustanovitve preiskovalnega odbora za panamske dokumente Evropskega parlamenta Svet poskušal ovirati delo tega odbora, med drugim z objavo informativne predstavitve, namenjene Odboru stalnih predstavnikov, v zvezi z odborom PANA 1. julija 2016, ki vključuje poziv k usklajenemu in poenotenemu pristopu držav članic za omejitev področja uporabe preiskave ter zagovarja zavrnitev sodelovanja v preiskavi v nekaterih okoliščinah;

183. obžaluje, da je predsednik skupine Sveta za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij s sklicevanjem na težko razumljivo pravno razlago („ni organ EU“) odklonil vabilo, da se udeleži zaslišanja odbora;

184. meni, da je bilo sodelovanje Sveta in njegove skupine za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij zelo nezadovoljivo ter da to že samo po sebi pomeni resno oviro pri delu in ugotovitvah odbora PANA;

185. ugotavlja, da Komisija in Svet vztrajno zavračata odobritev predloga uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki bi podrobneje urejale uresničevanje preiskovalne pravice Parlamenta, zaradi česar preiskovalni in posebni odbori Parlamenta v primerjavi s podobnimi odbori držav članic in kongresa ZDA še vedno nimajo dovolj pristojnosti, na primer pravice, da bi pozvali priče in uveljavljali dostop do dokumentov;

1 Danska je 30. avgusta 2017 naposled odgovorila na vprašalnik odbora PANA.

PE604.514v03-00 38/121 RR\1139706SL.docx

SL

186. upa, da se bodo nadzorna pooblastila davčnih organov razširila tako, da bodo zagotavljala strožje spremljanje nepreglednosti in boljši finančni nadzor;

187. zato ugotavlja, da so nekatere države članice ter tudi Svet in njegovi organi iz zgoraj navedenih razlogov kršili načelo lojalnega sodelovanja;

7. Sklepne ugotovitve

188. ugotavlja, da je temeljna težava, ki izhaja iz panamskih dokumentov, premikanje denarja med različnimi off-shore in drugimi jurisdikcijami, da bi čim bolj zmanjšali davčno obveznost ali se izognili plačilu davka ali zaradi pranja denarja; meni, da nujno potrebujemo več politične volje, boljšo ureditev in strožje izvrševanje in spremljanje obstoječih pravil, da bi se borili proti tem praksam;

189. meni, da nekatere multinacionalne družbe in premožni posamezniki z uporabo skladov, slamnatih podjetij, davčnih oaz in zapletenih mednarodnih finančnih struktur uspešno prikrivajo svoje bogastvo pred denimo davčnimi organi in drugimi, ki imajo do njih zakonite finančne terjatve, ter z odložitvijo svojega premoženja v finančni vakuum postanejo nedotakljivi;

190. zaključuje, da sistemski problem pri tem predstavlja pomanjkanje sodelovanja med institucijami EU in agencijami, državami članicami in pristojnimi organi ter znotraj njih in usklajevanja glede različnih zakonodajnih aktov na področju davčne utaje, izogibanja davkom in pranja denarja;

191. ugotavlja, da nekatere države članice raje ne posredujejo želene količine relevantnih in kakovostnih podatkov ter da na splošno ne kažejo resničnega prizadevanja, da bi zatrle izogibanje davkom in davčno utajo, s čimer kršijo načelo lojalnega sodelovanja, določeno v PEU; ugotavlja, da te države članice poskušajo prikriti svoje kršitve;

192. želi spomniti, da so preglednost, izmenjava podatkov, ustrezno izvrševanje in nenehno izboljševanje tehnik boja ključni v boju proti davčni utaji, izogibanju davkom in pranju denarja; ugotavlja, da je potrebno javno poročanje o davčnih podatkih za vsa velika podjetja po posameznih državah;

193. za zaključek ugotavlja, da veljavna zakonodaja EU pred razkritji iz panamskih dokumentov ni bila zadostna in se ni vedno učinkovito izvrševala, s čimer se je posrednikom omogočalo, da so svoje naloge, kot so skrbno preverjanje strank in druge obveznosti poročanja, formalno sicer izpolnjevali, hkrati pa so se izogibali uresničevanju duha pravil; ugotavlja, da so bile od tedaj izvedene številne revizije, na primer direktive o upravnem sodelovanju in direktive o preprečevanju pranja denarja, ter da so bili predstavljeni novi zakonodajni predlogi, kot sta na primer poročanje po državah in regulacija posrednikov, drugi predlogi pa so bili prenovljeni, na primer zakonodajni predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB); ugotavlja, da se je predsednik Komisije zavezal, da bo predložil predloge za okrepitev davčnega sodelovanja med državami članicami z obvezo za odgovarjanje na skupinske zahteve v zvezi z davčnimi vprašanji, da bo lahko država članica drugim zagotovila vse potrebne podatke, ki bodo omogočili pregon čezmejnih davčnih utajevalcev, ter da bo predložil predloge o davčni reformi na podlagi člena 116 PDEU, o katerih bosta soodločala Svet in Evropski parlament, da bi odpravili izkrivljanja

RR\1139706SL.docx 39/121 PE604.514v03-00

SL

pogojev konkurence na notranjem trgu;

194. ugotavlja zlasti pomembno postopno izboljšanje v smislu vzpostavitve registra končnih dejanskih lastnikov, dostopnost katerega temelji na legitimnem interesu; poudarja, da je namen revizije direktive o preprečevanju pranja denarja, ki je v teku, povečanje pristojnosti finančnoobveščevalnih enot EU in olajšanje njihovega sodelovanja, vendar je njihov domet še vedno preveč omejen, za obravnavo vsega gospodarskega kriminala pa ni dovolj izmenjevati finančne informacije, temveč bi bilo treba izslediti tudi premoženjske koristi, pridobljene z goljufivimi dejavnostmi;

195. na koncu ugotavlja, da ustrezna identifikacija končnih dejanskih lastnikov ostaja ključna ovira za odpravo nezakonitih shem izogibanja davkom, ter da mednarodni značaj finančnih tokov in podjetniških struktur, ki jih je razkril v odbor PANA, ta problem le še zaostruje;

196. poudarja, da tisti, ki se izogibajo davkom, s svojo ustvarjalnostjo prekašajo oblikovalce zakonodaje, posredniki in drugi, ki pri tem sodelujejo, pa se z navideznim spoštovanjem predpisov navadno zadržujejo na pravi strani zakona; v zvezi s tem poudarja, da je izkoriščanje regulativnih neskladij med državami eden od ključnih dejavnikov, ki te prakse omogoča;

197. ugotavlja, da je upravljanje premoženja še vedno v veliki meri nereguliran poklic in da bi bilo treba določiti zavezujoča mednarodna pravila in standarde, s katerimi bi ga bolje regulirali in opredelili;

198. meni, da bi bilo treba davek plačati na vsak ustvarjeni dobiček; obžaluje, da je nezadostna zakonodaja Unije ali njeno neučinkovito izvajanje omogočila dejanja in finančne strukture, ki so jih razkrili panamski dokumenti in ki omogočajo uspešno izogibanje temu osnovnemu načelu; ugotavlja, da potrebujemo skupni pristop EU za boj proti slamnatim podjetjem in podjetjem „poštni nabiralnik“ v tretjih državah, čezmorskih državah in ozemljih in najbolj oddaljenih regijah ter za dokončno odpravo praks, katerih namen je izogibanje plačila davkov v EU, na podlagi preglednosti končnih upravičencev;

199. ugotavlja, da je do te situacije prišlo zaradi nezadostnega izvajanja zakonodaje v državah članicah ter nezadostnega izvrševanja Komisije; obžaluje, da iz političnih razlogov izvajanja zakonodaje včasih ne zagotavljata niti zakonodaja niti zadostno število ljudi;

200. meni, da čezmorske države in ozemlja, povezani z državami članicami, od katerih jih je nekaj vključenih v panamske dokumente, nimajo potrebne infrastrukture, finančnih virov in človeških zmogljivosti za zagotavljanje lokalnega nadzora nad finančnim sektorjem1;

201. ugotavlja, da Komisija nima na voljo dovolj sredstev, da bi lahko zagotavljala popolno izvrševanje zakonodaje EU za boj proti pranju denarja, davčni utaji in izogibanju davkom;

1 Tax evasion, money laundering and tax transparency in the EU Overseas Countries and Territories (Davčna utaja, pranje denarja in davčna preglednost v čezmorskih državah in ozemljih EU), dr. Isabelle Ioannides in Jan Tymowski, Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS), april 2017.

PE604.514v03-00 40/121 RR\1139706SL.docx

SL

202. obžaluje, da posamezne države članice vprašanja davčne politike na ravni Sveta pogosto blokirajo, da bi zaščitile davčne oaze; zato poziva, naj se odpravi načelo soglasja pri glasovanju držav članic o davčnih zadevah, da bi dosegli napredek v boju za pravično obdavčitev in zmanjšali obremenitev državljanov EU;

203. ugotavlja, da so finančnoobveščevalne enote bistvenega pomena v boju proti pranju denarja; vseeno opaža, da se te strukture po EU razlikujejo ter da nimajo dovolj osebja za opravljanje svojih nalog, vključno z obravnavo vse večjega števila poročil o sumljivih transakcijah, ki so rezultat nove zakonodaje, ter da lahko obravnavajo le del tega problema; ugotavlja, da morajo biti institucije držav članic, ki so pristojne za izvajanje in izvrševanje pravil glede davčnih goljufij in pranja denarja, popolnoma neodvisne od političnega vpliva; ugotavlja, da je treba zagotoviti, da preiskavam, ki jih izvajajo finančnoobveščevalne enote, sledijo kazenske preiskave, ki jih izvede policija, če je to potrebno zaradi okoliščin, in poudarja, da je treba v nasprotnem primeru neukrepanje policije šteti za nepravilnost; obžaluje, da so finančnoobveščevalne enote pogosto politično pristranske;

204. ugotavlja, da težave pri izmenjavi informacij med finančnoobveščevalnimi enotami ter pri uporabi informacij iz poročil o sumljivih transakcijah in poročil o sumljivih dejavnostih delno izhajajo iz neenakega razvoja finančnoobveščevalnih enot v različnih delih sveta;

205. ugotavlja, da se sankcije v relevantnih primerih ne uporabljajo vedno ali niso dovolj odvračilne; v zvezi s tem obžaluje, da države članice še naprej nasprotujejo sankcijam EU zoper tretje države, katerih davčni sistemi se štejejo za škodljive za Unijo;

206. sklepa, da bi bilo mogoče na podlagi ugotovitev odbora PANA prepoznati več primerov nepravilnega izvajanja zakonodaje EU, zlasti:

kadar organi držav članic avtomatično ne sporočajo davčnih podatkov drugim državam članicam, če obstajajo razlogi za domnevo, da gre morda za izgubo davka v drugi državi članici (člen 9(1) direktive o upravnem sodelovanju), in kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja direktive o upravnem sodelovanju;

kadar organi držav članic ne ukrepajo na podlagi dokazov o resnem in stalnem neopredeljevanju dejanskih lastnikov v okviru skrbnega preverjanja strank ali ne zahtevajo, da bi se pred vzpostavitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo transakcije preverila identiteta strank in dejanski lastnik (člen 8(1)(b) in člen 9(1) direktive o preprečevanju pranja denarja III), ter kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III;

kadar organi držav članic ne zagotavljajo, da bi lahko bili subjekti, pooblaščeni za preprečevanje pranja denarja, odgovorni za kršitve nacionalnih določb, vključno s posredovanjem informacij o dejanskem lastništvu pristojnim organom (člen 39(1) direktive o preprečevanju pranja denarja III), ter kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja III;

kadar Komisija ne zagotovi seznama tretjih držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih sistemih za preprečevanje pranja denarja;

kadar organi držav članic ne uporabljajo upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov za institucije, za katere je bilo ugotovljeno, da so resno kršile nacionalne določbe,

RR\1139706SL.docx 41/121 PE604.514v03-00

SL

sprejete na podlagi direktive o preprečevanju pranja denarja III, kakor zahtevata člen 67(1)(o) in člen 67(2) Direktive 2013/36/EU (CRD IV), ter kadar Komisija ne zagotavlja učinkovitega izvajanja CRD IV;

kadar države članice ne sodelujejo lojalno v okviru skupine za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij in kadar ne upoštevajo načela lojalnega sodelovanja, kakor je zahtevano v členu IV PDEU; kadar Komisija ne deluje kot varuhinja Pogodb;

207. obžaluje, da nekatere institucije EU ne sodelujejo z odborom PANA; navaja, da to pomeni kršitev načela lojalnega sodelovanja;

208. ugotavlja, da so zaprt in tajen značaj ter neučinkovita pravila odločanja, ki temeljijo na širokem soglasju, skupine Sveta za kodeks ravnanja na področju obdavčitve podjetij škodljivi za učinkovito in hitro oblikovanje, sprejetje in izvajanje bistvene zakonodaje za boj proti davčni utaji v EU; zato poudarja, da je treba povečati odgovornost in preglednost glede ukrepov, izjav in stališč držav članic, ki sodelujejo v skupini, ter temeljito reformirati skupino za kodeks ravnanja;

209. meni, da zahteva za soglasje v Svetu za spremembo ali sprejetje zakonodaje na področju obdavčevanja upočasnjuje napredek na tem področju v EU;

210. globoko obžaluje, da se številni deležniki niso želeli sestati z delegacijami odbora PANA ali nastopiti pred tem odborom ter da niso odgovarjali na vprašanja na zadovoljiv način;

211. ostro obsoja umor malteške novinarke Daphne Caruane Galizie, ki je bila v ospredju boja proti korupciji in pranju denarja in ki je obsežno poročala o panamskih dokumentih, 16. oktobra 2017 pa je bila umorjena v napadu z avtomobilsko bombo; poudarja, da je to povsem nesprejemljivo za državo članico EU;

212. zato ugotavlja, da številna vprašanja ostajajo brez odgovora, kar onemogoča, da bi v celoti ocenili obseg tega problema in metode, uporabljene v teh shemah, ter predlaga, da se še naprej izvajajo preiskovalne naloge znotraj stalnega odbora ali delovne skupine na visoki ravni Evropskega parlamenta.

PE604.514v03-00 42/121 RR\1139706SL.docx

SL

OVERVIEW OF ACTIVITIES DURING THE MANDATE

July 2016 - December 2017

* * *

I. COMMITTEE COMPOSITION

1. Bureau

Werner Langen Chairman EPP

Ana Gomes 1st Vice-Chair S&D

Pirkko Ruohonen-Lerner 2nd Vice-Chair ECR

Fabio De Masi 3rd Vice-Chair (until 22 October 2017) GUE/NGL

Eva Joly 4th Vice-Chair Greens/EFA

2. Coordinators

Dariusz Rosati EPP

Markus Ferber(Deputy Coordinator) EPP

Peter Simon S&D

Bernd Lucke ECR

Michael Theurer (until 30 June 2017) ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz (from 1st July 2017) ALDE

Louis Michel(Deputy Coordinator) ALDE

Patrick Le Hyaric GUE/NGL

Matt Carthy(Deputy Coordinator) GUE/NGL

Sven Giegold Greens/EFA

RR\1139706SL.docx 43/121 PE604.514v03-00

SL

David Coburn EFDD

Barbara Kappel ENF

3. Co-Rapporteurs

Jeppe Kofod S&D

Petr Jezek ALDE

4. Shadow-Rapporteurs

Ludek Niedermayer EPP

Angel Dzhambazki ECR

Miguel Urbán Crespo GUE/NGL

Molly Scott Cato Greens/EFA

Marco Valli EFDD

Barbara Kappel ENF

5. M embers

The committee is composed of 65 Mem b ers distributed by political groups as follows:

EPP 20

S&D 17

ECR 6

ALDE 6

GUE/NGL 4

Greens/EFA 4

EFDD 3

ENF 4

PE604.514v03-00 44/121 RR\1139706SL.docx

SL

N-A 1

List of Members as of 18 October 2017

FULL Members SUBSTITUTESL EPP 19/20 L EPP 19/20

DE M. BALZ Burkhard BG M. ADEMOV Asim Ahmedov MT M. CASA David FR M. CADEC Alain FR M. ENGEL Frank EL M. CHRISTOFOROU Lefteris DE M. FERBER Markus FR Mme DATI Rachida PT M. FERNANDES José Manuel EN M. HAYES Brian ES M. DE GRANDES PASCUAL Luis SV M. HÖKMARK Gunnar DE M. KARAS Othmar DE M. JAHR Peter FR M. LAMASSOURE Alain EN M. KELLY Seán NL Mme DE LANGE Esther EL M. KYRTSOS Georgios DE M. LANGEN Werner (Chair) HR Mme MALETIĆ Ivana FR Mme LE GRIP Constance DE M. MANN Thomas ES M. MATO Gabriel IT M. MARTUSCIELLO Fulvio PT M. MELO Nuno EN M. SCHÖPFLIN György MT Mme METSOLA Roberta DE M. SCHULZE Sven CS M. NIEDERMAYER Luděk SK M. ŠTEFANEC Ivan FI Mme PIETIKÄINEN Sirpa RO M. STOLOJAN Theodor Dumitru PL M. ROSATI Dariusz IT M. TAJANI Antonio SL Mme TOMC Romana HU M. WINKLER Iuliu NL M. VANDENKENDELAERE Tom MT M. ZAMMIT DIMECH Francis

L S&D 15/17 L S&D 17/17FR M. BAYET Hugues FR Mme BERÈS Pervenche IT M. COFFERATI Sergio Gaetano EN Mme CHILDERS Nessa IT M. GASBARRA Enrico FR Mme DELVAUX Mady PT Mme GOMES Ana (1st VC) SL Mme FAJON Tanja IT M. GUALTIERI Roberto PL Mme GERINGER DE OEDENBERG Lidia JoannaES M. JÁUREGUI ATONDO Ramón EN Mme GILL Neena EL Mme KAILI Eva DE M. LIETZ Arne DA M. KOFOD Jeppe SV M. LUDVIGSSON Olle DE M. KÖSTER Dietmar EN Mme MCAVAN Linda ET Mme LAURISTIN Marju HU M. NIEDERMÜLLER Péter

ES M. LÓPEZ AGUILAR Juan Fernando

RO M. PAVEL Emilian

FR M. MAUREL Emmanuel FR Mme ROZIÈRE Virginie DE Mme REGNER Evelyn MT M. SANT Alfred DE M. SIMON Peter PT M. DOS SANTOS Manuel NL M. TANG Paul IT Mme SCHLEIN Elly

L ECR 6/6 HU M. SZANYI Tibor IT M. VIOTTI Daniele

BG M. DZHAMBAZKI Angel

L ECR 4/6PL M. LEGUTKO Ryszard Antoni

DE M. LUCKE Bernd EN M. KARIM Sajjad FI Mme RUOHONEN-LERNER Pirkko (2nd VC) NL M. LOONES Sander EN Mme SWINBURNE Kay IT M. SERNAGIOTTO Remo LV M. ZĪLE Roberts EN M. TANNOCK Charles

L ALDE 6/6 L ALDE 6/6CS M. JEŽEK Petr LT M. AUŠTREVIČIUS Petras FR M. MICHEL Louis ES M. CALVET CHAMBON Enrique NL Mme VAN NIEUWENHUIZEN Cora FR M. CORNILLET Thierry ES Mme PAGAZAURTUNDÚA RUIZ Maite FR Mme GRIESBECK Nathalie DE M. THEURER Michael NL Mme IN ‘T VELD Sophia ES M. TREMOSA I BALCELLS Ramon SV M. TORVALDS Nils

RR\1139706SL.docx 45/121 PE604.514v03-00

SL

L GUE/NGL 4/4 L GUE/NGL 4/4EN M. CARTHY Matt ES Mme ALBIOL GUZMÁN Marina DE M. DE MASI Fabio (3rd VC) EL M. HADJIGEORGIOU Takis FR M. LE HYARIC Patrick EL M. KOULOGLOU Stelios ES M. URBÁN CRESPO Miguel PT M. VIEGAS Miguel

L Greens/EFA 4/4 L Greens/EFA 4/4FR M. DURAND Pascal FI Mme HAUTALA Heidi DE M. GIEGOLD Sven DE M. REIMON Michel FR Mme JOLY Eva (4th VC) ES M. SOLÉ Jordi EN Mme SCOTT CATO Molly ES M. URTASUN Ernest

L EFDD 3/3 L EFDD 3/3EN M. COBURN David EN M. BATTEN Gerard EN M. FINCH Raymond EN M. CARVER James DE Mme VON STORCH Beatrix IT M. VALLI Marco

L ENF 4/4 L ENF 3/4IT M. BORGHEZIO Mario IT M. FONTANA Lorenzo DE Mme KAPPEL Barbara FR M. MONOT Bernard FR M. LEBRETON Gilles DE M. PRETZELL Marcus IT M. ZANNI Marco

L N-A 1/1

EL M. ZARIANOPOULOS Sotirios

PE604.514v03-00 46/121 RR\1139706SL.docx

SL

II. COMMITTEE MEETINGS and MISSIONS

The constitutive meeting took place on 12 July 2016.

The PANA Committee held 30 ordinary meetings and 16 Coordinators’ meetings from July 2016 until November 2017.

PANA Committee meetings

28 meetings in Brussels

2 meetings in Strasbourg

1 joint meeting with ECON with National Parliaments, in Brussels, on 31 January 2017

1 joint hearing with JURI on ‘The EU-wide protection of whistleblowers’, in Brussels, on 21 June

2017

2 workshops on ‘How to better prepare works of Inquiry Committee’, in Brussels, on 19 and 20

October 2016

on ‘Offshore activities and money laundering: recent findings and challenges , in Brussels, on 26 January 2017

Coordinators’ meetings

12 July 1016 in Brussels

8 September 2016 in Brussels

12 September 2016 in Strasbourg

12 October 2016 in Brussels

8 November 2016 in Brussels

21 November 2016 in Strasbourg

7 December 2016 in Brussels

23 January 2017 in Brussels

2 February 2017 in Brussels

13 February 2017 in Strasbourg (‘Joint PANA/AFCO/EMIS Coordinators’ meeting’)

13 March 2017 in Strasbourg

3 April 2017 in Strasbourg

RR\1139706SL.docx 47/121 PE604.514v03-00

SL

4 May 2017 in Brussels

30 May 2017 in Brussels


28 November 2017 in Brussels

Shadow-Rapporteurs meetings

11 September 2017 in Strasbourg

25 September 2017 in Brussels

2 October 2017 in Strasbourg



In addition, the Chair, Werner Langen, the two co-rapporteurs, Jeppe Kofod and Petr Jezek, and the Greens Coordinator, Sven Giegold, were invited to a meeting with the Members of Belgian Special Committee into the Panama Papers, on 26 April 2017, in the premises of the Belgian Parliament.

* * *

The PANA Committee held 7 fact-findings missions from February 2017 until September 2017:

9-10 February - Mission to United Kingdom

20 February - Mission to Malta

2-3 March - Mission to Luxembourg

21-24 March - Mission to USA (Washington and Delaware)

22-23 June - Mission to Portugal

7 July - Mission to Cyprus

14-15 September - Mission to Switzerland

PE604.514v03-00 48/121 RR\1139706SL.docx

SL

III. ACTIVITIES OF THE COMMITTEE

1. Programme of hearings and missions

Date Topic / objective

Tuesday, 27 September 2016

09.00 - 11.30Public hearing

Panama papers – Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Thursday, 13 October 20169.00 - 12.30Public hearing

Anti-money laundering and tax evasion: Who sets the rules and how?

Wednesday, 19 October 2016, 15.00 - 18.00

Thursday, 20 October 20169.00 - 17.30

Workshop

“How to better prepare works of Inquiry Committee”

Tuesday, 8 November 201614.00 - 15.30Public hearing

Hearing with Věra Jourová, Member of the European Commission responsible for Justice, Consumers and Gender Equality on “Anti-Money Laundering: state of play of the implementation of EU legislation ”

Monday, 14 November 201615.00 - 18.30Public hearing

“Anti-money laundering and tax evasion: Who assures compliance with the rules and enforces them? ”

Wednesday, 16 November 2016

11.00 - 12.30Extraordinary meeting

Exchange of views with Professor Joseph E. Stiglitz

Wednesday, 7 December 2016


Hearing with Pierre Moscovici, Member of the European Commission responsible for Economic and Financial Affairs, Taxation and Customs on “Fight against tax evasion and anti-money laundering: state of play of progress made at EU level ”

Tuesday, 24 January 20179.00 - 12.30Public hearing

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part I)

Thursday, 26 January 201711.00 - 12.00

Committee meetingWorking document on the inquiry into Money Laundering, Tax Avoidance and Tax Evasion

Thursday, 26 January 201714.00 - 16.00

WorkshopWorkshop on "Offshore activities and money laundering: recent findings and challenges”

Interparliamentary weekTuesday, 31 January 2017

9.30 - 11.15Joint hearing ECON/PANA with

National Parliaments

Panama Papers, Bahamas leaks: which follow-up did national Parliaments give to the revelations? Which lessons can be learned?

Thursday, 9 February 20179.00 - 12.30Public hearing

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part II)

RR\1139706SL.docx 49/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/events-hearings.html?id=20170118CHE00761


http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/events-other.html?id=20170123EOT00401


http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/events-workshops.html?id=20170118WKS00241

http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/events-workshops.html?id=20170118WKS00241

https://polcms.secure.europarl.europa.eu/cmsdata/upload/c6c22782-eea3-4d6c-b63f-afb62dc8d6d2/1111399EN.pdf




http://www.emeeting.europarl.europa.eu/committees/agenda/201612/PANA/PANA(2016)1207_1/sitt-3870327



http://www.emeeting.europarl.europa.eu/committees/agenda/201611/PANA/PANA(2016)1116_1P/sitt-3764907









Date Topic / objectiveThursday, 9 February pm - Friday 10 February 2017

MissionMission to United Kingdom

Monday, 20 February 2017Mission Mission to Malta

Thursday, 2 March pm - Friday 3 March am

MissionMission to Luxembourg

Monday, 6 March 201715.00 - 18.30Public hearing

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part III)

21 to 24 March 2017Mission Mission to USA

Thursday, 6 April 20179.00 - 12.00 (Strasbourg)

Public hearingImpact of the schemes revealed by the Panama Papers

Thursday, 27 April 201714.30 - 18.00

Committee meeting

Presentation of studies (Part I)Session 1: Money laundering and tax evasion: What’s the impact on Member States and how effective are they in fighting it?

Tuesday, 2 May 201715.00 - 18.30

Committee meeting

Presentation of studies (Part II)Session 2: Offshore practices: The roles and responsibilities of intermediaries and the relations of EU Member States with their overseas countries and territories

Thursday, 4 May 20179.00 - 12.30Public hearing

Hearing with Commissioner Pierre Moscovici, Member of the European Commission responsible for Economic and Financial Affairs, Taxation and Customs

Tuesday, 9 May 20179.00 - 12.30Public hearing

Cooperation in tax matters with European jurisdictions


Hearing with the President of the European Commission, J.C. Juncker


Hearing with F. Rocha Andrade

Wednesday, 21 June 20179.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearingJoint PANA-JURI hearing‘ The EU-wide protection of whistleblowers’

Wednesday, 21 June 201715.00 - 17.30Public hearing

Financial Intelligence Units (FIUs) ins and outs and the Russian "Laundromat" case

Thursday, 22 June 2017Friday, 23 June 2017

MissionMission to Portugal

PE604.514v03-00 50/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/events-missions.html














http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/events-missions.html?id=20170307MIS00101






Date Topic / objectiveMonday, 3 July 2017

19.00 - 20.30 (Strasbourg)Public hearing

Hearing with Věra Jourová, Member of the European Commission responsible for Justice, Consumers and Gender Equality

Friday, 7 July 2017Mission Mission to Cyprus

Monday, 10 July 201716.30 - 18.30

Committee meetingConsideration of draft report + draft recommendation

Tuesday, 11 July 201714.00 - 16.00

Committee meetingExchange of views with EU Finance Ministers

Thursday, 14 SeptemberFriday, 15 September 2017

MissionMission to Switzerland

Tuesday, 26 September 2017


Hearing on “Tax planning: do celebrities and companies breach the EU law?”

Thursday, 12 October 201710.00 - 12.30

Committee meetingConsideration of amendments

Wednesday, 18 October14.00 - 17.30

Committee meetingVote on draft report and draft recommendation


Hearing on "Money Laundering: The case of NLB financial group Slovenia and Azerbaijan Laundromat revelations"


Hearing on “The Paradise Papers - What are they about and why are they relevant”

RR\1139706SL.docx 51/121 PE604.514v03-00

SL















2. List of speakers (hearings and missions)

Name DateMeeting/Delegation Organisation Function Country Link

Gerard RyleTuesday, 27 September


International Consortium of Investigative Journalists (ICIJ) Director United States

Panama papers – Discussion with the

investigative journalists behind the revelations

Bastian ObermayerTuesday, 27 September


Süddeutsche Zeitung Journalist GermanyPanama papers –

Discussion with the investigative journalists behind the revelations

Frederik ObermaierTuesday, 27 September


Süddeutsche Zeitung Journalist GermanyPanama papers –


Kristof ClerixTuesday, 27 September


Knack Magazine Journalist BelgiumPanama papers –


Oliver ZihlmannTuesday, 27 September


Sonntagszeitung / Le Matin Dimanche Journalist Switzerland



PE604.514v03-00 52/121 RR\1139706SL.docx

SL

















Julia SteinTuesday, 27 September


Norddeutscher Rundfunk (NDR) Journalist Germany



Jan StrozykTuesday, 27 September





Minna KnusTuesday, 27 September


MOT (Finnish Broadcasting Company) Journalist Finland



Michael LennardThursday, 13 October


International Tax Cooperation Section U.N. Dept. of

Economic and Social Affairs - United Nations (UN)

Chief of International Tax Cooperation

Section U.N. Switzerland

Anti-money laundering and tax evasion: Who

sets the rules and how?

Caroline MalcolmThursday, 13 October


OECD’s Centre for Tax Policy and Administration

Senior Counsellor and Advisor to the Director and Deputy Director

FranceAnti-money laundering and tax evasion: Who


Daniel ThelesklafThursday, 13 October


Committee on the Evaluation of Anti-Money Laundering

Measures and the Financing of Terrorism (MONEYVAL)

President FranceAnti-money laundering and tax evasion: Who


RR\1139706SL.docx 53/121 PE604.514v03-00

SL




















Isabelle VaillantThursday, 13 October


European Banking Authority (EBA) Director for Regulations European Union

Anti-money laundering and tax evasion: Who


Elise J. Bean

Wednesday, 19 October 2016 and

Thursday, 20 October 2016

Workshop

Levin Center at Wayne State University Law School

Co-Director of Training and Conferences United States

“How to better prepare works of Inquiry

Committee”

Katie Bailey

Wednesday, 19 October 2016 and

Thursday, 20 October 2016

Workshop

U.S. House of Representatives' Subcommittee on

Government Operations within the Committee on

Oversight and Government

Staff Director United States“How to better prepare

works of Inquiry Committee”

Věra JourováTuesday, 8 November


European Commission

Commissioner responsible for Justice, Consumers and Gender

EqualityEuropean Commission

European UnionHearing with

Commissioner Věra Jourová

Giovanni KesslerMonday, 14 November


European Anti-Fraud Office (OLAF) Director General European Union

“Anti-money laundering and tax evasion: Who

assures compliance with the rules and enforces

them?

Simon RiondetMonday, 14 November


EUROPOLBusiness manager – Head of the Financial

intelligence GroupEuropean Union



them?

PE604.514v03-00 54/121 RR\1139706SL.docx

SL














Klaus Meyer-CabriMonday, 14 November


EUROJUST German Member of EUROJUST’s College European Union



them?

Philippe de KosterMonday, 14 November


CTIF-CFI (Belgian Financial Intelligence Unit) President Belgium



them?

Michel ClaiseMonday, 14 November


Ministry of Justice Prosecutor Belgium



them?

Norbert NaulinMonday, 14 November


“EOKS” (Investigation GroupOrganised Crime – Tax Fraud)

Head of the special investigation unit

“EOKS” of the North Rhine-Westphalia tax

authorities who analyse leaked data

Germany



them?

Patrick MontagnerMonday, 14 November


College of the French prudential supervisor

Deputy Secretary General France



them?

Joseph E. StiglitzWednesday, 16 November 2016


Columbia University in New York

University Professor at Columbia University Former Chair of the

Panama Papers Inquiry Committee

United StatesExchange of views with

Professor Joseph E. Stiglitz

Pierre Moscovici Wednesday, 7 December 2016 European Commission Commissioner

responsible for European Union Hearing with Commissioner Pierre

RR\1139706SL.docx 55/121 PE604.514v03-00

SL























Economic and Financial Affairs, Taxation and

Customs

Moscovici and Ashish Kumar, Policy Analyst at

Financial Action Task Force (FATF)

Ashish KumarWednesday, 7

December 201615.00 - 18.30Public hearing

Financial Action Task Force (FATF) Policy Analyst France

Hearing with Commissioner Pierre Moscovici and Ashish

Kumar, Policy Analyst at Financial Action Task

Force (FATF)

Ronen PalanTuesday, 24 January


Tax Justice Network Senior advisor United KingdomThe role of lawyers,

accountants and bankers in Panama Papers (Part

I)

Brooke Harrington

Tuesday, 24 January 2017


Copenhagen Business School Associate Professor DenmarkThe role of lawyers,


I)

Daniel Hall Tuesday, 24 January


Burford CapitalDirector and co-head of

Burford’s global corporate intelligence

United KingdomThe role of lawyers,


I)

Rupert ManhartTuesday, 24 January


Anti-money laundering Committee of The Council of

Bars and Law Societies of Europe (CCBE)

Chair BelgiumThe role of lawyers,


I)

Richard Frimston Tuesday, 24 January 2017

Anti-money laundering Committee of The Council of

Member of the CCBE and expert on topics

Belgium The role of lawyers, accountants and

PE604.514v03-00 56/121 RR\1139706SL.docx

SL






















Bars and Law Societies of Europe (CCBE)

relating to tax, beneficial ownership, and offshore activities

aspects

bankers in Panama Papers (Part I)

Wim MijsTuesday, 24 January


European Banking Federation (EBF) Chief Executive Officer Belgium

The role of lawyers, accountants and

bankers in Panama Papers (Part I)

Roger KaiserTuesday, 24 January


European Banking Federation (EBF) Senior Policy Adviser Belgium

The role of lawyers, accountants and bankers in Panama Papers (Part

I)

Stef van WeeghelTuesday, 24 January


Price Waterhouse Coopers (PWC)

Global Tax Policy Leader Belgium


I)

Brigitte UngerThursday, 26 January

201714.00 - 16.00

WorkshopUtrecht University Chair of public sector

economics The Netherlands

Working document on the inquiry into Money

Laundering, Tax Avoidance and Tax

Evasion

Mark Pieth

Interparliamentary week


9.30 - 11.15Joint hearing ECON/PANA with National Parliaments

University of Basel, Switzerland

Professor of Criminal Law and Criminology Former Member of

Panama Papers Inquiry Committee

Switzerland

Panama Papers, Bahamas leaks: which follow-up did national

Parliaments give to the revelations? Which

lessons can be learned?

RR\1139706SL.docx 57/121 PE604.514v03-00

SL



















Ed Groot




Dutch Parliamentary Committee of Inquiry into Tax

structuresChair The Netherlands




Ahmed Ahmed Laaouej




Belgian Special Committee on the Panama Papers Chair Belgium




Kai Jan Krainer




Committee on Finance of the Austrian National Council Vice-Chair Austria




Benedikt Strunz Thursday, 9 February 2017


Norddeutscher Rundfunk/ NDR Journalist Germany


II)

Aleksandra Helena Sobisz

Thursday, 9 February 2017


Berenberg Bank Former compliance officer Germany


II)

PE604.514v03-00 58/121 RR\1139706SL.docx

SL

















Katrin KeikertThursday, 9 February


Berenberg Bank Former compliance officer Germany


II)

Michael KemmerThursday, 9 February


Association of German BanksGeneral Manager and

member of the Board of Directors

GermanyThe role of lawyers,


II)

Thorsten HöcheThursday, 9 February


Association of German Banks Head of the legal department Germany


II)

Ulrike Paul Thursday, 9 February 2017


Bundesrechtsanwaltskammer (BRAK or German Federal

Bar)Vice-President Germany


II)

Frank Johnigk Thursday, 9 February 2017


Bundesrechtsanwaltskammer (BRAK or German Federal

Bar)

Head of the Department Money

Laundering and Criminal Law

GermanyThe role of lawyers,


II)

Søren KristensenThursday, 9 February


Danish Broadcasting Corporation (DR),

International Consortium of Investigative Journalists (ICIJ)

Journalist DenmarkThe role of lawyers,


II)

Matthew Elderfield Thursday, 9 February 2017

9.00 - 12.30Nordea

Head of Group Compliance and

Member of Nordea Sweden


RR\1139706SL.docx 59/121 PE604.514v03-00

SL






















Public hearing Executive Management II)

Johan EkwallThursday, 9 February


Nordea Chief of staff SwedenThe role of lawyers,


II)

Biörn RieseThursday, 9 February


Mannheimer Swartling

Member of the Corporate Sustainability

& Risk Management,M&A and Corporate Commercial groups

SwedenThe role of lawyers,


II)

Andreas SteenThursday, 9 February


Mannheimer SwartlingMember of Corporate Commercial practice

groupSweden


II)

Prem SikkaThursday, 9 February Friday 10 February

2017Mission to UK

Essex Business School Professor of Accounting United Kingdom Mission to United Kingdom

Sol PicciottoThursday, 9 February Friday 10 February

2017Mission to UK

Lancaster UniversityEmeritus Professor,

Senior Fellow, International Centre for

Tax & DevelopmentUnited Kingdom Mission to United

Kingdom

Rita de la FeriaThursday, 9 February Friday 10 February

2017Mission to UK

University of Leeds Professor United Kingdom Mission to United Kingdom

PE604.514v03-00 60/121 RR\1139706SL.docx

SL


















Murray WorthyThursday, 9 February

Friday 10 February 2017Mission to UK

Anti-corruption organisation Global Witness

Expert on money laundering United Kingdom Mission to United

Kingdom

Rachel DaviesThursday, 9 February Friday 10 February

2017Mission to UK

Transparency International UK

Senior Advocacy Manager United Kingdom Mission to United

Kingdom

Richard MurphyThursday, 9 February


Tax Justice Network Chartered accountant and political economist United Kingdom Mission to United

Kingdom

Oliver PearceThursday, 9 February


Oxfam Policy Manager for tax and inequality United Kingdom Mission to United

Kingdom

Peter DempseyThursday, 9 February


Self-employed Lawyer United Kingdom Mission to United Kingdom

Douglas FlintThursday, 9 February


HSBC Group Chairman United Kingdom Mission to United Kingdom

RR\1139706SL.docx 61/121 PE604.514v03-00

SL














Paul RankinThursday, 9 February Friday 10 February

2017Mission to UK

HSBCManaging Director Group Government

AffairsUnited Kingdom Mission to United

Kingdom

Iain McKinnonThursday, 9 February


HSBC Group Head of Tax United Kingdom Mission to United Kingdom

Paul KellyThursday, 9 February


HSBC Head of Tax Transparency United Kingdom Mission to United

Kingdom

Hank ColeThursday, 9 February


HSBC Global Head of Operational Intelligence United Kingdom Mission to United

Kingdom

Barbara PatowThursday, 9 February


HSBCGlobal Head of

Strategic Initiatives, AML

United Kingdom Mission to United Kingdom

David Rowe-FrancisThursday, 9 February


HSBC UK Head of AML United Kingdom Mission to United Kingdom

PE604.514v03-00 62/121 RR\1139706SL.docx

SL














Will MorganThursday, 9 February


HSBCGroup Government

Affairs, Financial System Integrity


Ian MesserThursday, 9 February


Law Society of ScotlandRepresentative of

Solicitors Regulation Authority (SRA)


John RichesThursday, 9 February


Law Society of England and Wales (LSEW)

Chair, Society of Trust and Estate Practitioners

(STEP) Public Policy Committee


Sandy BhogalThursday, 9 February



Chair of International Tax Law United Kingdom Mission to United

Kingdom

Edward CraftThursday, 9 February



Member of the LSEW Company Law

CommitteeUnited Kingdom Mission to United

Kingdom

Amy BellThursday, 9 February



Chair of the LSEW AML Task Force United Kingdom Mission to United

Kingdom

RR\1139706SL.docx 63/121 PE604.514v03-00

SL














Robert HodgkinsonThursday, 9 February


Institute of Chartered Accountants in England and

Wales (ICAEW)Executive Director United Kingdom Mission to United

Kingdom

Frank HaskewThursday, 9 February



Wales (ICAEW)Head of Tax United Kingdom Mission to United

Kingdom

Ian YoungThursday, 9 February



Wales (ICAEW)International Tax

Manager United Kingdom Mission to United Kingdom

Simon TosseramsThursday, 9 February



Wales (ICAEW)EU Affairs Executive United Kingdom Mission to United

Kingdom

Edward SciclunaMonday, 20 February

2017Mission to Malta

EU PresidencyMaltese Government Minister of Finance Malta Mission to Malta

Joe V. BannisterMonday, 20 February


Malta Financial Service Authority Chair Malta Mission to Malta

PE604.514v03-00 64/121 RR\1139706SL.docx

SL












Marianne SciclunaMonday, 20 February


Malta Financial Service Authority Director-General Malta Mission to Malta

Anton BartoloMonday, 20 February


Malta Financial Service Authority Director of Enforcement Malta Mission to Malta

Lawrence CutajarMonday, 20 February


Maltese Police Police Commissionner Malta Mission to Malta

Daphne Caruana Galizia

Monday, 20 February 2017

Mission to MaltaSelf-employed Journalist Malta Mission to Malta

Ivan CamilleriMonday, 20 February


Times of Malta Journalist Malta Mission to Malta

Matthew VellaMonday, 20 February


Malta Today Journalist Malta Mission to Malta

RR\1139706SL.docx 65/121 PE604.514v03-00

SL








Alexander BalzanMonday, 20 February


One News Journalist Malta Mission to Malta

Pierre MifsudMonday, 20 February


EMD Advocates Founding partner Malta Mission to Malta

Malcolm BookerMonday, 20 February


Deloitte Malta Chief Executive Officer Malta Mission to Malta

Manfred GaldesMonday, 20 February


ARQ Risk and ComplianceLtd. Director Malta Mission to Malta

Paul MifsudMonday, 20 February


Sparkasse Bank Managing Director Malta Mission to Malta

Konrad MizziMonday, 20 February


Maltese GovernmentMinister within the Office of the Prime

MinisterMalta Mission to Malta

PE604.514v03-00 66/121 RR\1139706SL.docx

SL








Beppe Fenech AdamiMonday, 20 February


Parliament of Malta National Deputy Malta Mission to Malta

Pierre GramegnaThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

Luxembourg Government Minister for Finance Luxembourg Mission to Luxembourg

Félix BrazThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

Luxembourg Government Minister for Justice Luxembourg Mission to Luxembourg

Eugène BergerThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

Luxembourg Chamber of Deputies

Member of Finance Committee Luxembourg Mission to Luxembourg

Fabien GrasserThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

Le Quotidien Luxembourg Journalist Luxembourg Mission to Luxembourg

Anthony A SimcicThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

HSBC Luxembourg Managing Director Head of Private Banking Luxembourg Mission to Luxembourg

RR\1139706SL.docx 67/121 PE604.514v03-00

SL








Claude Marx Thursday, 2 March pm - Friday 3 March am

Commission de Surveillance du Secteur Financier (CSSF) Director-General Luxembourg Mission to Luxembourg

Claude SimonThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

Commission de Surveillance du Secteur Financier (CSSF)

Member of the management Board and Member of SSM Board

of SupervisorsLuxembourg Mission to Luxembourg

François PrumThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

Luxembourgish Bar Head of Luxembourgish Bar Luxembourg Mission to Luxembourg

Wim PiotThursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

PwC Luxembourg Managing Partner and Tax Leader Luxembourg Mission to Luxembourg

Elizabeth Jane McCormick

Thursday, 2 March - Friday 3 March 2017Mission to Luxembourg

KPMG Global Head of Tax Luxembourg Mission to Luxembourg

Patrick SuetMonday, 6 March 2017


Société Générale Bank & Trust Chairman France


III)

PE604.514v03-00 68/121 RR\1139706SL.docx

SL










Anne MichelMonday, 6 March 2017


Le Monde, ICIJ Journalist France


III)

Sylvie David-ChinoMonday, 6 March 2017


BNP Paribas Global Head of IFS Compliance France


III)

Albert AlloMonday, 6 March 2017


TracFin (Traitement du renseignement et action

contre les circuits financiers clandestins)

Deputy Director France


III)

Olivier Boutellis-TaftMonday, 6 March 2017


Accountancy Europe, NGO Chief Executive Officer Belgium


III)

Paul GisbyMonday, 6 March 2017


Accountancy Europe, NGO Manager for taxation and transparency Belgium


III)

Oliver ZihlmannMonday, 6 March 2017


Sonntagszeitung | Le Matin Dimanche, ICIJ Journalist Switzerland


III)

RR\1139706SL.docx 69/121 PE604.514v03-00

SL




















Jean-Bernard SchmidMonday, 6 March 2017


Swiss Ministry of Justice Public Prosecutor Switzerland


III)

Peter LutzMonday, 6 March 2017


Self-regulatory organisation for the combating of money laundering of the Swiss Bar

Association and Swiss Notary Association

President Switzerland


III)

Giuseppe MarinoMonday, 6 March 2017


University of MilanProfessor Theory &

Practice of International Tax Law

Italy


III)

Caroline Vicini 21 to 24 March 2017Mission to USA

Delegation of the European Union to the United States

Deputy Head of Delegation

Washington DC,United States Mission to USA

Elise Bean 21 to 24 March 2017Mission to USA

Levin Center at Wayne State University Law School

Co-Director of Training and Conferences

Washington DC, United States Mission to USA

Gerard Ryle 21 to 24 March 2017Mission to USA

International Consortium ofInvestigative Journalists (ICIJ) Director Washington DC,

United States Mission to USA

PE604.514v03-00 70/121 RR\1139706SL.docx

SL














Gary Kalman 21 to 24 March 2017Mission to USA FACT Coalition Executive Director Washington DC,


Tom Cardamone 21 to 24 March 2017Mission to USA Global Financial Integrity Managing Director Washington DC,


Jane Gravelle 21 to 24 March 2017Mission to USA

Government and Finance Division Researcher Washington DC,


Ron Wyden 21 to 24 March 2017Mission to USA Committee on Finance National Deputy

(Senator)Washington DC, United States Mission to USA

Richard Neal 21 to 24 March 2017Mission to USA Ways and Means Committee National Deputy Washington DC,


Tom Carper 21 to 24 March 2017Mission to USA

Subcommittee on Investigations

National Deputy(Senator)

Washington DC, United States Mission to USA

RR\1139706SL.docx 71/121 PE604.514v03-00

SL








Orrin Hatch 21 to 24 March 2017Mission to USA Committee on Finance National Deputy

(Senator)Washington DC, United States Mission to USA

Peter C. Schwartzkopf 21 to 24 March 2017Mission to USA

House Representatives of the General Assembly National Deputy Delaware,


Valerie Longhurst 21 to 24 March 2017Mission to USA



Daniel B. Short 21 to 24 March 2017Mission to USA



David B. McBride 21 to 24 March 2017Mission to USA Delaware General Assembly National Deputy

(Senator)Delaware,


MargaretRose Henry

21 to 24 March 2017Mission to USA Delaware General Assembly National Deputy

(Senator)Delaware,


PE604.514v03-00 72/121 RR\1139706SL.docx

SL








F. Gary Simpson 21 to 24 March 2017Mission to USA Delaware General Assembly National Deputy

(Senator)Delaware,


Charles M. Elson 21 to 24 March 2017Mission to USA

John L Weinberg Center for Corporate Governance at the

University ofDelaware

Professor Delaware, United States Mission to USA

Jeffrey W. Bullock 21 to 24 March 2017Mission to USA Delaware Executive Branch National deputy

(Secretary of State)Delaware,


Rick Geisenberger 21 to 24 March 2017Mission to USA Delaware Executive Branch National deputy

(Secretary of Treasury)Delaware,


Kristopher Knight 21 to 24 March 2017Mission to USA Delaware Executive Branch

National deputy(Deputy Secretary of State and Director of

the Corporations Division)

Delaware, United States Mission to USA

Matt Denn 21 to 24 March 2017Mission to USA

Delaware Department of Justice Attorney General Delaware,


RR\1139706SL.docx 73/121 PE604.514v03-00

SL








Lawrence A. Hamermesh

21 to 24 March 2017Mission to USA Widener University Professor of Corporate

and Business LawDelaware,


Paul L. Regan21 to 24 March 2017

Mission to USA Widener UniversityAssociate Director,

Institute of DelawareCorporate and Business

Law

Delaware, United States Mission to USA

Alvin MosiomaThursday, 6 April 2017


Tax Justice Network - Africa Founding Executive Director Kenya

Impact of the schemes revealed by the Panama

Papers

Nuhu RibaduThursday, 6 April 2017


Nigerian government(former anti-corruption

official)Official Nigeria


Papers

Will FitzgibbonThursday, 6 April 2017


International Consortium of Investigative Journalists

(ICIJ)Journalist USA


Papers

Ahmed Ahmed Laaouej

Wednesday 26 April 2017

16.00 - 17.30Meeting in the premises of

the Belgian Parliament

Belgian Special Committee on the Panama Papers Chair Belgium

Meeting with the Members of Belgian

Special Committee into the Panama Papers

PE604.514v03-00 74/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/118780/F027_20170426.pdf















Luk Van Biesen




Belgian Special Committee on the Panama Papers National Deputy Belgium



Roel Deseyn







Mark Delanote







Mike BekeThursday, 27 April

201714.30 - 18.00

Committee Meeting Blomeyer & Sanz Researcher Spain Presentation of studies

(Part I)

David BuckThursday, 27 April

201714.30 - 18.00

Committee Meeting

Centre for Strategy & Evaluation Services (CSES) Researcher United Kingdom Presentation of studies

(Part I)

Jack MalanThursday, 27 April

201714.30 - 18.00

Committee Meeting

Centre for Strategy & Evaluation Services Researcher United Kingdom Presentation of studies

(Part I)

RR\1139706SL.docx 75/121 PE604.514v03-00

SL

















Amandine ScherrerThursday, 27 April

201714.30 - 18.00

Committee Meeting

European ParliamentEuropean Parliamentary Research Service (EPRS)

Researcher European Union Presentation of studies (Part I)

Anthony AmicelleThursday, 27 April

201714.30 - 18.00

Committee Meeting

International Centre for Comparative Criminology,

Université de Montréal, Canada

Researcher Canada Presentation of studies (Part I)

Willem Pieter de Groen

Tuesday, 2 May 201715.00 - 18.30

Committee meetingCentre for European Policy

Studies (CEPS) Researcher Belgium Presentation of studies (Part II)

Ian RoxanTuesday, 2 May 2017

15.00 - 18.30Committee meeting

London School of Economics (LSE) Researcher United Kingdom Presentation of studies

(Part II)

Herman BröringTuesday, 2 May 2017


Centre for European Financial Services Law at the University

of GroningenResearcher The Netherlands Presentation of studies

(Part II)

Peter CleggTuesday, 2 May 2017


University of the West of England, Bristol Researcher United Kingdom Presentation of studies

(Part II)

PE604.514v03-00 76/121 RR\1139706SL.docx

SL














Alexandre Maitrot de la Motte

Tuesday, 2 May 201715.00 - 18.30

Committee meetingUniversity of Paris-Est Créteil Researcher France Presentation of studies

(Part II)

Pierre MoscoviciThursday, 4 May


European Commission

Commissioner responsible for


Customs

European UnionHearing with

Commissioner Pierre Moscovici

Rui GonçalvesTuesday, 9 May


Government of Madeira Regional Secretary for Finance Madeira, Portugal

Cooperation in tax matters with European

jurisdictions

James TippingTuesday, 9 May


Finance Centre of the Government of Gibraltar Finance Director Gibraltar, UK


jurisdictions

Richard WalkerTuesday, 9 May


States of Guernsey Policy & Resources Committee

Director of financial crime policy

Guernsey, Channel Islands


jurisdictions

Colin PowellTuesday, 9 May


Government Adviser to the Chief Minister

Jersey, Channel Islands


jurisdictions

RR\1139706SL.docx 77/121 PE604.514v03-00

SL



















Jean-Claude JunckerTuesday, 30 May


European Commission President of the European Commission European Union

Hearing with the President of the

European Commission, J.C. Juncker

Fernando Rocha Andrade

Tuesday, 30 May 2017


Government of Portugal Secretary of State of Tax affairs Portugal Hearing with F. Rocha

Andrade

Vigjilenca AbaziWednesday, 21 June

20179.00 - 11.00

Joint PANA/JURI public hearing

Maastricht University Academic The NetherlandsJoint PANA-JURI hearing‘ The EU-wide protection

of whistleblowers’

Cathy James

Wednesday, 21 June 2017

9.00 - 11.00Joint PANA/JURI public

hearing

Public concern at work Whistleblower United KingdomJoint PANA-JURI hearing‘ The EU-wide protection


Frédérique Berrod



hearing

College of Europe Academic BelgiumJoint PANA-JURI hearing‘ The EU-wide protection


Rosita Hickey



hearing

EU Ombudsman Head of Strategic Inquiries European Union

Joint PANA-JURI hearing‘ The EU-wide protection


PE604.514v03-00 78/121 RR\1139706SL.docx

SL



















Charlotte Grass



hearing

Group Vallourec Head of Competition and Conformity France

Joint PANA-JURI hearing‘ The EU-wide protection


Sebastian FiedlerWednesday, 21 June


Bund Deutscher Kriminalbeamter (BDK) Vice-Chair Germany

Financial Intelligence Units (FIUs) ins and outs

and the Russian "Laundromat" case

Paolo CostanzoWednesday, 21 June


Italian FIU, Banca d'Italia Manager at Banca d’Italia Italy



Paul Cristian RaduWednesday, 21 June


International Consortium of Investigative Journalists (ICIJ)

Journalist RomaniaFinancial Intelligence

Units (FIUs) ins and outs and the Russian

"Laundromat" case

Viesturs BurkānsWednesday, 21 June


Latvian Office for Prevention of Laundering of Proceeds

Derived from Criminal ActivityHead of Latvian FIU Latvia



Duarte Pacheco Thursday, 22 June

Friday, 23 June 2017Mission to Portugal

Parliamentary Inquiry Committee of Banco Espírito

Santo (BES) and working group on combating

economic, financial and fiscal crime

National Deputy Portugal Mission to Portugal

Cecília Meireles Thursday, 22 June Friday, 23 June 2017

Parliamentary Inquiry Committee of Banco Espírito National Deputy Portugal Mission to Portugal

RR\1139706SL.docx 79/121 PE604.514v03-00

SL



















Mission to PortugalSanto (BES) and working

group on combating economic, financial and fiscal

crime

Eurico Brilhante DiasThursday, 22 June


Parliamentary Inquiry Committee of Banco Espírito

Santo (BES) and working group on combating

economic, financial and fiscal crime

National Deputy Portugal Mission to Portugal

Mário CentenoThursday, 22 June


Government of Portugal Minister of Finance Portugal Mission to Portugal

Helena BorgesThursday, 22 June


Tax and Customs AuthorityPublic Authority Director General Portugal Mission to Portugal

Fernando Rocha Andrade

Thursday, 22 June Friday, 23 June 2017

Mission to PortugalGovernment of Portugal Secretary of State of

Tax affairs Portugal Mission to Portugal

Fernando Teixeira dos Santos


Mission to PortugalGovernment of Portugal Former Minister of

Finance Portugal Mission to Portugal

PE604.514v03-00 80/121 RR\1139706SL.docx

SL







Sérgio Vasques Thursday, 22 June


Government of Portugal Former Secretary of State of Tax Affairs Portugal Mission to Portugal

Maria Luís Albuquerque


Mission to PortugalGovernment of Portugal Former Minister of

Finance Portugal Mission to Portugal

Paulo NúncioThursday, 22 June


Government of Portugal Former Secretary of State of Tax Affairs Portugal Mission to Portugal

Elisa FerreiraThursday, 22 June


Banco de PortugalBoard member in

charge of prudential supervision

Portugal Mission to Portugal

Luís Máximo dos Santos


Mission to PortugalBanco de Portugal

Board member in charge of legal

enforcement and money laundering

matters


Luís Costa FerreiraThursday, 22 June


Banco de PortugalHead of the Banking

Prudential Supervision Department


RR\1139706SL.docx 81/121 PE604.514v03-00

SL








João Raposo Thursday, 22 June


Banco de PortugalHead of the Legal

Enforcement Department


Micael PereiraThursday, 22 June


Expresso (ICIJ) Journalist Portugal Mission to Portugal

João Pedro MartinsThursday, 22 June


Público Economist and Offshore researcher Portugal Mission to Portugal

Pedro CrisóstomoThursday, 22 June


Público Journalist Portugal Mission to Portugal

Amadeu GuerraThursday, 22 June


Ministry of Justice Deputy Attorney General Portugal Mission to Portugal

José RanitoThursday, 22 June


Ministry of Justice Prosecutor Portugal Mission to Portugal

PE604.514v03-00 82/121 RR\1139706SL.docx

SL








Tahamara DiasThursday, 22 June


Ministry of Justice Prosecutor Portugal Mission to Portugal

Mariana RaimundoThursday, 22 June


Financial Intelligence Unit (FIU) Portugal Director Portugal Mission to Portugal

João Paulo BatalhaThursday, 22 June


Transparency International (TIAC) Portugal Executive Director Portugal Mission to Portugal

Susana CoroadoThursday, 22 June


Transparency International (TIAC) Portugal Vice-Chair Portugal Mission to Portugal

Věra JourováMonday, 3 July 2017


European Commission

Commissioner responsible for Justice, Consumers and Gender

EqualityEuropean Union

Hearing with Commissioner Věra

Jourová

Harris GeorgiadesThursday, 6 July

Friday, 7 July 2017Mission to Cyprus

Government of the Republic of Cyprus Minister of Finance Cyprus Mission to Cyprus

RR\1139706SL.docx 83/121 PE604.514v03-00

SL










Yiorgos LakkotrypisThursday, 6 July


Government of the Republic of Cyprus

Minister of Energy, Commerce, Industry and Tourism of the Republic of Cyprus

Cyprus Mission to Cyprus

Kypros KyprianouThursday, 6 July


Government of the Republic of Cyprus Ministry of Interior Cyprus Mission to Cyprus

Christos PatsalidesThursday, 6 July


Government of the Republic of Cyprus - Ministry of

FinancePermanent Secretary Cyprus Mission to Cyprus

Yiannis TsangarisThursday, 6 July



FinanceTax Commissioner Cyprus Mission to Cyprus

George PanteliThursday, 6 July



Finance

Director of Economic Research and EU Affairs

DepartmentCyprus Mission to Cyprus

Demetra KalogerouThursday, 6 July


Cyprus Securities and Exchange Commission President Cyprus Mission to Cyprus

PE604.514v03-00 84/121 RR\1139706SL.docx

SL








Eva Rossidou-Papakyriacou

Thursday, 6 JulyFriday, 7 July 2017

Mission to CyprusCyprus Unit for Combating

Money Laundering (MOKAS) Director Cyprus Mission to Cyprus

Marios Skandalis Thursday, 6 July


Association of Cyprus Banks (ACB)

Director Group Compliance Cyprus Mission to Cyprus

Andreas MichaelidesThursday, 6 July


Cyprus Bar Association President of Limassol Bar Association Cyprus Mission to Cyprus

Wolfgang Schäuble Tuesday, 11 July 201714.00 - 15.30Public Hearing

German Government Minister of Finance Germany Exchange of views with EU Finance Ministers

Pier Carlo Padoan Tuesday, 11 July 201714.00 - 15.30Public Hearing

Italian Government Minister of Economy and Finance Italy Exchange of views with

EU Finance Ministers

Paschal Donohoe Tuesday, 11 July 201714.00 - 15.30Public Hearing

Irish Government Minister of Finance,

Public Expenditure & Reform

Ireland Exchange of views with EU Finance Ministers

Jeroen Dijsselbloem Tuesday, 11 July 201714.00 - 15.30Public Hearing

Dutch Government Minister of Finance The Netherlands Exchange of views with EU Finance Ministers

RR\1139706SL.docx 85/121 PE604.514v03-00

SL













Rudolf ElmerThursday,14 September Friday, 15 September

2017Mission to Switzerland

Public concern at work Whistleblower Switzerland Mission to Switzerland

Christa MarkwalderThursday,14 September Friday, 15 September


Legal Affairs Committee Member of Parliament Switzerland Mission to Switzerland

Alexander KarrerThursday,14 September Friday, 15 September


State Secretariat for International Financial

Matters Deputy State Secretary Switzerland Mission to Switzerland

Simone WoringerThursday,14 September Friday, 15 September



Matters

Financial Crime Department

Research assistantSwitzerland Mission to Switzerland

Fabrice FilliezThursday,14 September Friday, 15 September



Matters

AmbassadorDeputy Head of the Taxation Division

Switzerland Mission to Switzerland

Céline AntoniniThursday,14 September Friday, 15 September



Matters

Scientific CollaboratorMultilateral Tax Matters and Corporate Taxation


René BuehlerThursday,14 September Friday, 15 September


Federal Police Authority (Fedpol) Deputy Director Switzerland Mission to Switzerland

PE604.514v03-00 86/121 RR\1139706SL.docx

SL









Stiliano OrdolliThursday,14 September Friday, 15 September


Federal Police Authority (Fedpol)

Head of communication Anti Money Laundering Switzerland Mission to Switzerland

Rupert SchaeferThursday,14 September Friday, 15 September


Federal Authority for surveillance of financial

markets (FINMA)Head of Strategic Services Division Switzerland Mission to Switzerland

Marc MauerhoferThursday,14 September Friday, 15 September


Federal Authority for surveillance of financial

markets (FINMA)Head of Anti Money Laundering Section Switzerland Mission to Switzerland

Josef Philipp RenggliThursday,14 September Friday, 15 September


Federal Department of Foreign Affairs (DFAE) Deputy Director Switzerland Mission to Switzerland

Lara WarnerThursday,14 September Friday, 15 September


Credit Suisse BankChief Compliance and

Regulatory Affairs Officer


Jonathan ShihThursday,14 September Friday, 15 September


UBS Bank

Managing Director UBSGlobal Head of

Compliance and Operational Risks

Control Financial Crime


Andreas FrankThursday,14 September Friday, 15 September


BankFormer banker and money laundering

expertSwitzerland Mission to Switzerland

RR\1139706SL.docx 87/121 PE604.514v03-00

SL









Olivier LongchampThursday,14 September Friday, 15 September


Public EyeNGO

Responsible for taxation and international financial relations


Andreas MissbachThursday,14 September Friday, 15 September


Public EyeNGO Board Member Switzerland Mission to Switzerland

Didier de MontmollinThursday,14 September Friday, 15 September


Swiss Bar Association Expert in Tax and Financial Law Switzerland Mission to Switzerland

Merijn RengersTuesday, 26 September

201709.00 - 12.30Public Hearing

NRC Handelsblad - European Investigative Collaborations

(EIC)Journalist The Netherlands

Tax planning, do celebrities and

companies breach EU law?

Kimberly MorrisTuesday, 26 September


FIFAHead of TMS Global

Transfers & Compliance FIFA

SwitzerlandTax planning, do celebrities and


Julien ZylbersteinTuesday, 26 September


UEFA Legal counsel at UEFA SwitzerlandTax planning, do celebrities and


Gregor ReiterTuesday, 26 September


European Football Agents Association (EFAA)

CEO of the Deutsche Fußballspieler

Vermittler Vereinigung e.V.

GermanyTax planning, do celebrities and


PE604.514v03-00 88/121 RR\1139706SL.docx

SL

















Bastian BrinkmannTuesday, 26 September


Suddeutsche Zeitung Journalist GermanyTax planning, do celebrities and


Dr. Wolfgang HaasTuesday, 26 September


Intermediary(BASF)

President Legal, Taxes, Insurance & Intellectual Property

GermanyTax planning, do celebrities and


Anze LogarTuesday, 28 November


Commission for identifying irregularities in banks President Slovenia

Money Laundering: The case of NLB financial group Slovenia and

Azerbaijan Laundromat revelations

Borut MekinaTuesday, 28 November


Mladina newspaper Journalist Slovenia



Carl DolanTuesday, 28 November


Transparency International Liaison Office to the EU Director European Union



Eva JungTuesday, 28 November


Danish newspaper Berlingske Journalist Danemark



Michael LundTuesday, 28 November

201710.00 - 12.30

Danish newspaper Berlingske Journalist DanemarkMoney Laundering: The

case of NLB financial group Slovenia and

RR\1139706SL.docx 89/121 PE604.514v03-00

SL






















Public Hearing Azerbaijan Laundromat revelations

Simon BendtsenTuesday, 28 November


Danish newspaper Berlingske Journalist Danemark



Kristof ClerixTuesday, 28 November


Knack Magazine Journalist BelgiumThe Paradise Papers -

What are they about and why are they relevant

Simon BowersTuesday, 28 November


The Guardian Journalist United KingdomThe Paradise Papers -


Jan StrozykTuesday, 28 November



The Paradise Papers - What are they about and

why are they relevant

Pierre MoscoviciTuesday, 28 November


European Commission

Commissioner responsible for


Customs

European UnionThe Paradise Papers -


Věra JourováMonday, 3 July 2017


European CommissionCommissioner

responsible for Justice, Consumers and Gender

EqualityEuropean Union

The Paradise Papers - What are they about and

why are they relevant

PE604.514v03-00 90/121 RR\1139706SL.docx

SL





















3. Fact-finding missions of the PANA Committee Mission reports

3.01. Mission to United Kingdom (9-10 February 2017)

1. PROGRAMME

9 February

16:30-18:30 Working session with Academia and NGOs :with Meg Hillier MP, Chair of the House of Commons’ Public Accounts Committee, and Caroline Flint MP, Members of the Public Accounts Committee

16:30-17:30 - Academia: Prof. Prem Sikka, Professor of Accounting, Essex Business School,

University of Essex Prof. Sol Picciotto, Emeritus Profesor Lancester University, Senior Fellow,

International Centre for Tax & Development Prof. Rita de la Feria, University of Leeds

17:30-18:30 NGOs: Murray Worthy, Anti-corruption organisation Global Witness, working on money

laundering. Rachel Davies, Senior Advocacy Manager, Transparency International UK Richard Murphy, chartered accountant and political economist, Tax Justice

Network and Professor of Practice in International Political Economy at City University London

Oliver Pearce, Policy Manager for tax and inequality, Oxfam

10 February

09.00 - 10.30 Joint Panama Taskforce session(with representatives from HM Revenue & Customs, National Crime Agency (NCA), Financial Conduct Authority (FCA))

10.30 - 11.15 UKFIU session, led by the National Crime Agency (NCA), as UK Financial Intelligence Unit (UKFIU)

11.15 - 12.00 Meeting with Financial Conduct Authority (FCA), as UK Banking Supervisor

13.00 - 13.30 Meeting with Peter Dempsey, lawyer

Financial institutions

RR\1139706SL.docx 91/121 PE604.514v03-00

SL

13.30 – 14.30 Meeting with HSBC - Douglas Flint, Group Chairman- Paul Rankin, Managing Director Group Government Affairs- Iain McKinnon, Group Head of Tax- Paul Kelly, Head of Tax Transparency- Hank Cole, Global Head of Operational Intelligence- Barbara Patow, Global Head of Strategic Initiatives, AML- David Rowe-Francis, UK Head of AML- Will Morgan, Group Government Affairs, Financial System Integrity

Law firms14.30 - 15.00 Meeting with UK Law profession regulators

- Ian Messer, Law Society of Scotland- Representative of Solicitors Regulation Authority (SRA)

15.00 -16.00 Meeting with Law Society of England and Wales (LSEW)- John Riches, Chair, Society of Trust and Estate Practitioners (STEP)

Public Policy Committee- Sandy Bhogal, member of the LSEW Tax Law Committee (chair of

International Tax Law)- Edward Craft, member of the LSEW Company Law Committee- Amy Bell, Chair of the LSEW AML Task Force

Accountants16:00 -17:00 Meeting with Institute of Chartered Accountants in England and Wales

(ICAEW)- Robert Hodgkinson, Executive Director, Technical, ICAEW- Frank Haskew, Head of Tax, ICAEW- Ian Young, International Tax Manager, ICAEW- Simon Tosserams, EU Affairs Executive, ICAEW

2. LIST OF PARTICIPANTS

MEMBERS

Werner LANGEN, Chair PPE

Fabio DE MASI, Vice Chair GUE

Eva JOLY, Vice Chair Verts/ALE

Jeppe KOFOD, co-rapporteur S&D

Petr JEZEK, co-rapporteur ALDE

José Manuel FERNANDES PPE

Ludek NIEDERMAYER PPE

Juan Fernando LOPEZ AGUILAR S&D

ACCOMPANYING MEMBERS

PE604.514v03-00 92/121 RR\1139706SL.docx

SL

Molly SCOTT CATO Verts/ALE

Anneliese DODDS S&D

Neena GILL S&D

3. KEY MESSAGES

KEY FINDINGS FROM DELEGATION VISIT:Main issues discussed:

- Relevant people from Treasury and HMRC did not attend the meeting. Officials from HMRC could not reply questions on OST nor Crown Dependencies, nor any political questions.

- (Lack of) public transparency - need for public beneficial ownership registers (BORs)

- Relationship UK with its overseas territories (OSTs) - possibility for UK to regulate/ supervise its OSTs and enforce international standards

- Trusts: regulation, oversight, transparency; legitimate reasons to set up trusts (mostly tax-neutral, used to avoid fragmentation of ownership, e.g. in cases of inheritance), but trusts also can play a role in tax evasion, usually used together with other tools

- improving international framework for transparency and exchange of information (OECD’s Common reporting Standard/ CRS, FATCA, CbCR within BEPS recommendations)

- fragmented AML supervision in UK and EU (28 AML supervisors in the UK)

- Increasingly stronger customer due diligence (CDD)/ know your customer (KYC) provisions in EU and national legislation for obliged entities (OEs)

- off-shore companies - legitimate vs. illegitimate reasons

- (lack of) adequate resources for regulators, supervisors and law enforcement

- (lack of) definition of tax havens, need for EU black list

- (need for) prohibitive sanctions for tax evasion and ML cases

- Legal professional privilege (LPP) is not to protect lawyers, but to protect clients; and is strictly / narrowly defined. LPP cannot be relied upon when communication isused to facilitate a crime

KEY RECOMMENDATIONS:- need for a European FIU

- Principle of KYC: if you do not know your customer, you should not do business

LINK TO THE FULL REPORT

RR\1139706SL.docx 93/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/128202/Mission%20report%20UK%20PANA%20report%20annex%20version.pdf

3.02. Mission to Malta (20 February 2017)

1. PROGRAMME

09.00 - 10.00 Meeting with Minister of Finances, Mr Edward Scicluna

10:00- 11:00 Meeting with the tax administration (Tax Compliance Unit)

11.00 - 12:00 Meeting with Malta Financial Service Authority- Prof. Joe V. Bannister [Chair], Ms Marianne Scicluna [Director General]

and Dr Anton Bartolo [Director Enforcement]

12.15 - 13.30 Meeting with the Financial Intelligence Analysis Unit (FIAU) and police commissioner Lawrence Cutajar

13:45 - 15:15 Lunch Meeting with journalists - Daphne Caruana Galizia, recently named by Politico as one of the 28

movers and shakers of Europe for her work on Panama Papers

- Ivan Camilleri - journalist at the Times of Malta.

- Matthew Vella, Malta Today editor

- Aleander Balzan, Editor One News

15:15 - 16:15 Meeting with intermediaries, Law firms/tax advisor and banks- Pierre Mifsud, partner at EMD Advisory

- Malcolm Booker, CEO of Deloitte Malta

- Nexia BT: Mr Brian Tonna (Managing Partner) or Mr Karl Cini (Tax Partner) (invited- Refuse to appear in person but is ready to reply in writing to any question Members might have)

- Dr Manfred Galdes, former director of FIU, Director of ARQ Risk and Compliance Ltd.

- Paul Mifsud, Managing Director of Sparkasse Bank

16.30 - 17:30 Meeting with Politically Exposed Persons - Konrad Mizzi, Minister

- Keith Schembri, Prime Minister’s chief of staff (declined and transmitted to the chairman a letter on the day of the visit)

17.35 - 18:30 Meeting with Politically Exposed Persons- Ninu Zammit, Former Minister of Energy (did not reply to the invitation)

- Beppe Fenech Adami, Member of the Parliament (confirmed)

18.30 Press conference

PE604.514v03-00 94/121 RR\1139706SL.docx

SL


MEMBERS Werner LANGEN, Chair PPE

Ana GOMES, Vice Chair S&D


Dariusz ROSATI (coordinator) PPE

Sven SCHULZE PPE

Sven GIEGOLD (coordinator) Verts/ALE

Paul TANG S&D

Roberts ZILE ECR

Nils TORVALDS ALDE

Miguel VIEGAS GUE

Mario BORGHEZIO ENF

ACCOMPANYING MEMBERSTherese COMODINI CACHIA PPE

Roberta METSOLA PPE

Alfred SANT S&D

David CASA PPE

Miriam DALLI S&D

3. KEY MESSAGES

KEY FINDINGS FROM DELEGATION VISIT:- The delegation could meet with most of the relevant persons (Minister of Finances, tax

authorities, Financial Intelligence Analysis Unit (FIAU), police ...). However, Keith Schembri, Prime Minister’s Chief of Staff, refused at the last minute (at 2 p.m.) to meet the delegation and questioned the mandate of the Committee. Ninnu Zammit, former Minister of Energy, did not reply to the invitation of the Chair of the Committee.

- The Maltese tax system is very attractive and in line with current international and EU standards as regards harmful tax competition. The Finance Minister however admitted that the Maltese tax system can be prone to abuse and confirmed that Malta disagreed with Commission proposals on specific tax issues (e.g. public CBCR, CCCTB).

- There is a high number of intermediaries from Malta involved in the Panama papers, with some intermediaries having worked with politically exposed persons in Malta. One

RR\1139706SL.docx 95/121 PE604.514v03-00

SL

intermediary in particular - Nexia BT - refused to appear and did not satisfactorily answered the questions raised in written.

- Malta has transposed EU rules and respects OECD standards in terms of transparency, fight against tax fraud and money laundering.

- The institutions in charge of implementing and enforcing rules as regards tax fraud and money laundering are highly politicized. The press is also highly politicized.

- The police is in charge of prosecuting the investigations carried out by the FIAU. There are reasons to believe that it is not well equipped to fulfil its task optimally, possibly suggesting a case of maladministration. Especially, the number of convictions and confiscations seems extremely low in relation to the on average number of reports sent to the police by the FIAU (during the period 2013-2015).

- The tax compliance unit mentioned a lack of resources to comply with the spontaneous exchange of information required by the EU Directive on Administrative Cooperation.


PE604.514v03-00 96/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/128204/Mission%20report%20Malta%20PANA%20report%20annex%20version.pdf

3.03. Mission to Luxembourg (2-3 March 2017)

1. PROGRAMME

2 March 2017

15:30 - 17:00 Exchange of views with Finance Minister Gramegna and Justice Minister Braz

17:15-18:45 Exchange of views with Members of the Finance Committee

3 March 2017

9:30 - 12:30 Panel with the participation of:

Journalists09:30- 10:00 Fabien Grasser, Le Quotidien Luxembourg

Banks10:00-10:30 Anthony A Simcic - Managing Director Head of Private Banking HSBC

Luxembourg

Financial Institutions10:30-11:00 Claude Marx, Director-General, Claude Simon, Member of the management

Board and Member of SSM Board of Supervisors - Financial Sector Surveillance Commission / Commission de Surveillance du Secteur Financier (CSSF)

Lawyers11:15-11:45 François Prum, head of Luxembourgish Bar

Accountants11:45-12:15 Wim Piot, Managing Partner and Tax Leader of PwC Luxembourg

Elizabeth Jane McCormick, Global Head of Tax KPMG

12:30 Press conference by chair

RR\1139706SL.docx 97/121 PE604.514v03-00

SL


MEMBERS


Frank ENGEL PPE

Georgios KYRTSOS PPE

Elly SCHLEIN S&D

Cătălin Sorin IVAN S&D

Bernd LUCKE ECR

Maite PAGAZAURTUNDÚA RUIZ ALDE

Miguel URBAN CRESPO GUE

Molly SCOTT CATO VERTS/Ale

Barbara KAPPEL ENF


Sven GIEGOLD (coordinator) Verts/ALE

Ana GOMES, Vice Chair S&D

3. KEY MESSAGES:

KEY FINDINGS FROM DELEGATION VISIT:- Members acknowledged that Luxembourg has made progress towards compliance with

international reporting and transparency standards, although the cooperation could be improved. Luxembourg public authorities have reacted proactively to LuxLeaks and the Panama Papers. Many legislations have been adopted during the past two years.

- Members regretted that Council documents related to Luxembourg’s tax positions in the Council’s Code of Conduct Group were redacted (marked black).

- Members regretted that relevant bankers, lawyers, tax advisors and accountants did not accept the invitation to attend the meetings and agreed to re-invite them to hearings in Brussels.

- Luxembourg has a new penalty regime for tax related offenses since January 2017 and penalises 6 types of tax crimes, including aggravated tax evasion and tax fraud, but only for frauds above € 200.000.

- The public opinion is changing following the recent tax scandals.

PE604.514v03-00 98/121 RR\1139706SL.docx

SL

- The number of STRs filed by law firms seems very low in comparison with the banking sector.

- There is a need for enhanced international cooperation, as well as for increased transparency.

- EU Commission should monitor the situation in third countries regarding transparency and exchange of information.


RR\1139706SL.docx 99/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/128207/LUX%20Mission%20final%20report%20PANA%20report%20annex%20version.pdf

3.04. Mission to United States (21-24 March 2017)

1. PROGRAMME

Tuesday 21 March

09h00 - 09h45 Briefing

Caroline VICINI, Deputy Chief of Mission of the EU Delegation

09h45 - 10h30 Meeting with Elise BEAN, Washington Co-Director of the Levin Center at Wayne Law

10h30 - 12h00 Expert panel discussion

Gerard RYLE, Director of the International Consortium of Investigative Journalists

Gary KALMAN, Executive Director, FACT Coalition Tom CARDAMONE, Managing Director, Global Financial

12h30 - 14h00 Working lunch discussion

Speakers:

Jeppe KOFOD, MEP S&D Group, Co-Rapporteur Petr JEZEK, MEP ALDE Group, Co-Rapporteur

15h00 - 17h00 Meetings at US Treasury

Anti-Money Laundering Team & FinCen International Taxation Team

Wednesday 22 March

09h30 - 10h30 Meeting at the Congressional Research Service (CRS) (Library of Congress)

Jane GRAVELLE, Researcher Government and Finance Division

11h00 - 11h30 Meeting with Senator Ron WYDEN (Democrat, Oregon), Ranking Member of the Committee on Finance (Dirksen Senate Building

14h30 - 15h00 Meeting with Representative Richard NEAL (Democrat, Massachusetts), Ranking Member of Ways and Means Committee

15h30 - 16h00 Meeting with Senator Tom CARPER (Democrat, Delaware), Ranking Member of the Subcommittee on Investigations (Hart Senate Building)

16h15 - 16h45 Meeting with Senator Orrin HATCH (Republican, Utah), Chairman of the Committee on Finance (Hart Senate Building)

PE604.514v03-00 100/121 RR\1139706SL.docx

SL

Thursday 23 March

Meeting with House Representatives of the General Assembly

Peter C. SCHWARTZKOPF, Speaker of the House Valerie LONGHURST, House Majority Leader Daniel B. SHORT, House Minority Leader

Meeting with Senators of the Delaware General Assembly

David B. McBRIDE, President Pro Tempore Margaret ROSE HENRY, Senate Majority Leader F. Gary SIMPSON, Senate Minority Leader

16h00 -17h00 Meeting at the John L. Weinberg Center for Corporate Governance of the University of Delaware

Charles M. ELSON, Edgar S. Woolard Jr. Chair in Corporate Governance, Professor of Finance

Friday 24 March

08h30 - 09h30 Meeting with Delaware Executive Branch Jeffrey W. BULLOCK, Delaware Secretary of State

Rick GEISENBERGER, Delaware Secretary of Treasury Kristopher KNIGHT, Delaware Deputy Secretary of State and Director

of the Corporations Division

Meeting with the Delaware Attorney General

Matt DENN, Attorney General

11h30 - 12h30 Meeting at Widener University

Lawrence A. HAMERMESH, Ruby R. Vale Professor of Corporate and Business Law

Paul L. REGAN, Associate Director, Institute of Delaware Corporate and Business Law


RR\1139706SL.docx 101/121 PE604.514v03-00

SL

MEMBERS



Petr JEZEK, co-rapporteur ALDE

Dariusz ROSATI, coordinator PPE

Ludek NIEDERMAYER PPE

Anneliese DODDS S&D

Matt CARTHY GUE

Eva JOLY Verts/ALE

Barbara KAPPEL ENF

3. KEY MESSAGES

KEY FINDINGS FROM DELEGATION VISIT:Main issues discussed:

- At the time of the visit, many key functions in the US government, including within the US Treasury, have not yet been filled; therefore the policy orientation of the new US administration is currently unclear in several areas

- New US Treasury Secretary Mnuchin stated at the G20 meeting that the US would remain committed to OECD’s BEPS project

- US tax reform will be a priority for the new US administration and Congress, the discussed plans for a ‘Border Adjustment Tax’ are not yet clear and remain controversial, as well as their compatibility with WTO law

- AML-CFT policies remain a priority for the US Treasury but the US favours bilateral exchange and precise requests, arguing too much cooperation is not always helpful. Their focus for cooperation is primarily on fighting terrorism.

- On Beneficial ownership transparency: US federal lawmakers see this as a State competence (corporate law); lawmakers in Delaware stated they would not oppose increased beneficial ownership transparency in principle, but only if all US states commit to it, as this would otherwise create an uneven playing field

- Delaware sees its business attractions as neither special tax regimes nor transparency of beneficial ownership, rather linked to the extensive experience of Delaware courts in corporate law (notably its Court of Chancery)

- Companies incorporated in Delaware pay the standard US federal corporate tax of up to 35%, therefore Delaware does not consider itself a tax haven

PE604.514v03-00 102/121 RR\1139706SL.docx

SL

- On FATCA, it seems unlikely that the current US administration and Congress will commit to a full exchange of information on tax matters with the EU; on the contrary some initiatives aim at repealing FATCA

KEY RECOMMENDATIONS:- EU should take the leadership fighting tax fraud, tax avoidance, and money-laundering,

coinciding with the current US administration

- EU should increase fines for intermediaries, as current EU fines are a fraction of what these institutions earn

- EU should require banks to admit liability, enabling the possibility for class action lawsuits

- EU should ensure that fines are not tax-deductible, as otherwise taxpayers end up paying (parts of) the fines

- EU should enact legislation on protecting whistleblowers


RR\1139706SL.docx 103/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/128209/Mission%20report%20US%20PANA%20report%20annex%20version.pdf

3.05. Mission to Portugal (22-23 June 2017)

1. PROGRAMME

Thursday 22 June

14h30 - 15h00 Policy Briefing with Pedro Valente da Silva, Head of the Information Office of the European Parliament in Portugal and João Medeiros, European Semester Officer of the EC Representation in Portugal

15h00 - 16h30 Meeting with representatives of the parties in the parliamentary inquiry committee of Banco Espírito Santo (BES) and the working group on combating economic, financial and fiscal crime

Duarte Pacheco (PSD)

Cecília Meireles (CDS)

Eurico Brilhante Dias (PS)

17h00 - 18h00 Meeting with:

Mário Centeno, Minister of Finance

Helena Borges, Director General of the Tax and Customs Authority

Fernando Rocha Andrade, Secretary of State of Tax Affairs

18h30 - 19h00 Meeting with: Fernando Teixeira dos Santos, Former Minister of Finance

Sérgio Vasques, Former Secretary of State of Tax Affairs

19h00 - 19h30 Meeting with:

Maria Luís Albuquerque, Former Minister of Finance

Paulo Núncio, Former Secretary of State of Tax Affairs

PE604.514v03-00 104/121 RR\1139706SL.docx

SL

Friday 23 June

09h30 - 11h00 Meeting with Banco de Portugal

Elisa Ferreira, Board member in charge of prudential supervision

Luís Máximo dos Santos, Board member in charge of legal enforcement and money laundering matters

Luís Costa Ferreira, Head of the Banking Prudential Supervision Department

João Raposo, Head of the Legal Enforcement Department

11h00 - 11h45 Meeting with

Micael Pereira, journalist, EXPRESSO (ICIJ)

João Pedro Martins, offshores researcher (Madeira)

Pedro Crisóstomo, journalist, PÚBLICO


Amadeu Guerra, Deputy Attorney General, Director of the Central Department of Investigation and Criminal Action

José Ranito, Senior prosecutor at the Central Department of Criminal Investigation and Penal Action

Tahmara Dias, Senior prosecutor at the Central Department of Criminal Investigation and Penal Action


Mariana Raimundo, Director of the Financial Intelligence Unit


João Paulo Batalha, Executive Director of TIAC (Transparency International)

Susana Coroado, Vice-Chair of TIAC

RR\1139706SL.docx 105/121 PE604.514v03-00

SL


MEMBERSWerner Langen, Chair PPE

José Manuel Fernandes PPE

Nuno Melo PPE

Hugues Bayet S-D

Jeppe Kofod, co-rapporteur S-D


Petr Jezek, co-rapporteur ALDE

Miguel Viegas GUE

Heidi Hautala Verts/ALE


Ana Gomes, Vice Chair S-D

3. KEY MESSAGES

KEY FINDINGS FROM DELEGATION VISIT:

- The GES/BES* case is an example of the problem of conflicts of interests in groups with both financial and non-financial companies because of a lot of obscurities surrounding the unreported transfers to offshore jurisdictions (2011- 2015).

- The opinions on Madeira’s status and tax regime as an ‘outermost region’ are divided.

- Non-cooperative jurisdictions were identified as a key issue.

- There is a lack of transparency on financial transactions with non-cooperative jurisdictions and on determining who makes the list of non-cooperative countries.

- The questions why Panama was removed from the blacklist in 2010 under the Socrates government, remained unanswered.

- Objective criteria on when to add or take off a country from the blacklist are crucial.

- A grey list of offshore jurisdictions might be a good mechanism to monitor high-risk countries.

- There is a need to further work on the cooperation at EU level, i.e. exchange of information as well as on an international level.

- MPs underlined the need to further work on CCCTB and fight aggressive tax planning as well as continuing to work on AML and hybrid mismatches.

- A list of tax malpractices, and a list of non-cooperative jurisdictions at EU level are important.

PE604.514v03-00 106/121 RR\1139706SL.docx

SL

- Via the ‘Golden visas’ residency visas are offered to foreigners, who invest in Portugal often through real estate investment, which could be used to launder money. MEPs confronted speakers with official data on ‘Golden Visas’, however, most speakers were not able to provide more information on this.

- The Portuguese FIU is about to start working with a new electronic tool that will allow to make an automatic treatment of all the reports and requests received. This tool, adopted also by several counterparts, will improve the results both internally and internationally.

- As a result of the Panama Papers, supervision by the Portuguese Central Bank on the banks increased.


RR\1139706SL.docx 107/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/128210/Report%20Portugal%20mission%20PANA%20report%20annex%20version.pdf

3.06. Mission to Cyprus (7 July 2017)

1. PROGRAMME Friday 7 July

09h30 -11h30 Meeting with Harris Georgiades, Minister of Finance (DISY)

Yiorgos Lakkotrypis, Minister of Energy, Commerce, Industry and Tourism (responsible for the register of companies) (Independent, previously DIKO)

Kypros Kyprianou, Acting Permanent Secretary, Ministry of Interior (DISY)

Other representatives from the Ministry of Finance Christos Patsalides, Permanent Secretary

Yiannis Tsangaris, Tax Commissioner

George Panteli, Director of Economic Research and EU Affairs Department

12h00 - 12h45 Meeting with Demetra Kalogerou, Chairwoman of the Cyprus Securities and Exchange Commission

14h45 -15h45 Meeting with Eva Rossidou-Papakyriacou, Head of the Cyprus Unit for Combating Money Laundering (MOKAS)

15h45 -16h45 Meeting with

the Association of Cyprus Banks (ACB)

Marios Skandalis, Director Group Compliance, Bank of Cyprus

Niki Charilaou, Manager Financial Crime Compliance Department, Bank of Cyprus

Matheos Charalambides, Head of AML Department, Hellenic Bank

Elena Frixou, Senior Officer, Association of Cyprus Banks

the Association of International Banks (AIB Cyprus)

Ziad El Morr, Vice President of the AIB Cyprus, Country Manager at

PE604.514v03-00 108/121 RR\1139706SL.docx

SL

BLOM Bank

George Abi Chamoun, Director at the AIB Cyprus, General Manager at Bank Med

Samer Boulos, Director at the AIB Cyprus, General Manager at Ban

16h45 - 17h30 Meeting with the Cyprus Bar Association (CBA)

Andreas Michaelides, President of the Limassol Bar Association, Member of the Council of the CBA and Member of the ALM Committee

Thanasis Korfiotis, Member of the Council of the CBA and Member of the AML Committee

Koulia Vakis, Chief Executive of the CBA

Angelika Theofanous, Supervisory Control Officer, Department of Supervision and Compliance (AML Department) of the CBA


MEMBERSWerner Langen, Chair PPE

Frank Engel PPE


Maité Pagazaurtundua ALDE

Takis Hadjigeorgiou GUE

Jordi Solé Verts/ ALE

Barbara Kappel ENF


Lefteris Christoforou PPE

Cătălin Sorin Ivan S&D

Costas Mavrides S&D

3. KEY MESSAGES

RR\1139706SL.docx 109/121 PE604.514v03-00

SL

KEY FINDINGS FROM DELEGATION VISIT:- The banking crisis in 2014 was the turning point in Cyprus. Since then, controls by the

ECB and governmental measures lead to more effectiveness.

- Despite not being an OECD Member Cyprus closely follows the developments in the area of international taxation and is committed to implement the BEPS recommendations

- Cyprus is concerned about tax uncertainty and therefore opposes public CBCR and public UBO registers, especially for trusts

- Cyprus does not favor the EU proposals on CC(C)TB as it considers they are not promoting competitiveness and would undermine growth and job creation

- intermediaries are regulated by the Cyprus Bar Association, the Institute of Certified Public Accountants of Cyprus ICPAC) and the Cyprus Securities and Exchange Commission (CySEC).

- The Ministry of Energy, Commerce, Industry and Tourism maintains a database for companies incorporated in Cyprus, as well as for foreign branches.

- Cypriot citizenship is granted to foreign entrepreneurs, through the Citizenship by investment programme for those that have invested in Cyprus at least €2 million in the sectors of real estate, Cypriot companies or alternative investment funds for investments made exclusively in the Republic of Cyprus and investments that meet the criteria of the Scheme or areas approved by the Finance Minister.

- In the aftermath of the Panama Papers, CySEC issued a Circular, requiring regulated entities to investigate their records, identify and report any potential relationship of any of their clients with Mossack Fonseca and/or persons mentioned in the Panama Papers.

- In 2016 MOKAS received in total 89 STR/SAR reports related to the Panama Papers, the majority of which were submitted by banks.

- Most of the companies contained in the Panama Papers were registered in foreign jurisdictions.

- Tax evasion is recognised as predicated offence since 2013.


PE604.514v03-00 110/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/128211/Cyprus%20report%20PANA%20report%20annex%20version.pdf

3.07. Mission to Switzerland (14-15 September 2017)

1. PROGRAMME

Thursday 14 September


Rudolf Elmer, Swiss whistleblower

17h45 - 18h30 Informal gathering hosted by Michael Matthiessen, EU Ambassador in Switzerland

Friday 15 September

09h30 - 12h00 Meeting with Legal Affairs Committee (CAJ) of National Council

Christa MARKWALDER, Groupe libéral-radical

State Secretariat for International Financial Matters (SFI)

Alexander KARRER, Deputy State Secretary

Simone WORINGER, research assistant, Financial Crime Department

Representative from Department for Multilateral Taxation and Business Taxation

Representative from Department for the Exchange of Information and Taxation of Individuals

Federal Police Authority (fedpol)

René BÜHLER, Deputy Director

Stiliano ORDOLLI, Head of communication Anti Money Laundering

Federal Authority for surveillance of financial markets (FINMA)

Rupert SCHÄFER, Head of Strategic Services Division

Marc MAUERHOFER, Head of Anti Money Laundering Section

Federal Department of Foreign Affaris (DFAE)

Josef Philipp RENGGLI, Deputy Director, Directorate of European Affairs

RR\1139706SL.docx 111/121 PE604.514v03-00

SL

13h30 - 14h15 Meeting with Lara Warner, Chief Compliance and Regulatory Affairs Officer and Member of the Executive Board of Credit Suisse Group AG and Credit Suisse AG

14h15 - 15h00 Meeting with Jonathan Shih, Managing Director UBS, Global Head of Compliance and Operational Risks Control Financial Crime

15h00 - 16h00 Meeting with Andreas Frank, former banker and money laundering expert

Olivier Longchamp, responsible for taxation and international financial relations, Swiss NGO Public Eye and Andreas Missbach, board member

16h00 - 16h30 Meeting with Didier de Montmollin, expert in Tax and Financial Law from the Swiss Bar Association

16h30 End of programme


MEMBERS

Ana Gomes, Chair S-D

Ludek Niedermayer PPE

Georgios Kyrtsos PPE

Emilian Pavel S-D

Jeppe Kofod, co-rapporteur S-D

Matt Carthy GUE

Sven Giegold Verts/ALE

Barbara Kappel ENF

3. KEY MESSAGES

KEY FINDINGS FROM DELEGATION VISIT: Switzerland abolished the banking secrecy, however kept it for intra Swiss transfers

Tax Evasion is not a criminal offence in Switzerland

Issue of notional interest deduction and cantons compete with each other to bring down their corporate taxes

PE604.514v03-00 112/121 RR\1139706SL.docx

SL

Not enough customer due diligence enforced in Switzerland intermediaries

AML legislation not applied sufficiently by banks and not applicable to intermediaries who create offshore structures but who are not involved in management and financial transactions

Very low number of STRs reported from non-banks

Lack of control on freeports

Swiss authorities are not proactive with regard to wrongdoings found after Panama Papers revelations (no information about how many legal inquiries were started/people convicted, etc.)

Automatic exchange of information with EU Member States will start effectively on 1.1.2018 which should increase transparency

Greater cooperation between banks and governments would enhance the current international framework for identifying financial crime and in particular would increase transparency for multi-jurisdictional and multibank exposure

Legal provisions should be implemented to allow financial institutions to share information with each other regarding financial crime risk

Federal Council decided to widen the AML Dispositive to lawyers, fiduciaries, tax advisors and notaries involved even in some specific non- financial activities

Number of banks in Switzerland has decreased from 300 in 2010 to 250 in 2017 but assets under management has increased

Financial Market Supervising Authority (FINMA) and Money Laundering Reporting Office (MROS) have limited powers although they intensify supervision, enforcement actions and cooperation with counterparts abroad and say it is important to strengthen the inter-agency cooperation.

In 2016, 2909 cases of STR suspicion were communicated leading to 1726 communications actually transferred to MP and 766 judicial decisions taken.

FINMA did not give detailed information about the result of its enquiries on suspicious activities - no public reporting

Too low penalties for money laundering, companies consider it part of their business costs

Self-regulation is not enough (e.g. notaries, lawyers, accountants, consultants)

Legislation is needed to protect whistle-blowers and investigative journalists

The Swiss authorities declared that they perform in line with OECD-standards and, as far as possible, with EU standards

A lot of Swiss MP’s have jobs in addition to their parliamentary work


RR\1139706SL.docx 113/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/129784/Pana%20Mission%20to%20Switzerland%20-%20Draft%20report_final_13_10_2017.pdf

4. State of play on ‘Who refused to participate in hearing/delegation and why?’

As of 16 October 2017

PANA Missions

Mossack Fonseca

Person/Institution Status Answer Reason

Mossack Fonseca Several invitations sent by email and post to various (branch-) offices

No answer

Mission to UK 9/10 February


UK Treasury Invitation sent by letter declined

(meetings instead with HM Revenue & Customs, UK FIU, Financial Conduct Authority)

Mission to Malta 20/21 February

Person/Institution Status Answer ReasonMr Keith Schembri,Chief of Staff, Office of the Prime Minister

Invitation sent by letter declined

Mr Ninu Zammit, former Minister for Resources and Infrastructure

Invitation sent by letter No reply

Nexia BT (Mr Brian Tonna, Managing Partner)

Invitation sent by letter

Accepted replies in writing only

‘.. we need to give careful consideration to our legal obligations before responding to questions..’

Mission to Luxembourg 2/3 March


Experta Luxembourg Invitation sent by e-mail and telephone declined

The company is a Luxembourg regulated entity supervised by the CSSF -> PANA should contact the CSSF directly

Bonn Steichen & Invitation sent by e- declined in writing

PE604.514v03-00 114/121 RR\1139706SL.docx

SL

Partners mailA. Wildgen Invitation sent by e-

mail + follow-up call declined orally

Carlos Zeyen - Eurojust

invitation sent by e-mail + follow-up call declined

Mr Zeyen is no longer a National Member for Luxembourg nor Eurojust Vice-president

Marius Kohl, former chief of the Luxembourg tax agency Sociétés 6

Invitation sent by registered mail

No answer received

Jean-Claude Fautsch, official working in the Luxembourgish Tax Agency


No answer received

Jean-Claude Limpach, official working in the Luxembourgish Tax Agency


No answer received

Mission to Portugal 22-23 June

Person/Institution Status Answer ReasonJosé Socrates, Former Prime Minister of Portugal

Invitation sent by email No answer

Armando Vara, Former Secretary of State, former Minister of Home affairs and former Minister of Youth and Sports

Invitation sent by e-mail + post No answer

PANA Public HearingsHearing on role of intermediaries 24 January and 9 February

Person/Institution Status Answer ReasonSwedish Bank Association

Invitation sent per email declined

‘I believe we are not the right body to participate’

Hans Jurgen Peters, CEO of Berenberg Bank

Invitation sent by mail and post declined

‘I cannot follow your invitation due to ongoing investigations in this case.’

Hearing of 18 May 2017

RR\1139706SL.docx 115/121 PE604.514v03-00

SL


Dr. Joseph Muscat, Prime Minister of Malta

Invitation sent by post

No reply but announced in plenary on 14 June 2017 that: ‘... I am coming to the PANA committee once the judge comes out with the independent investigation – one of the four independent investigations – to be able to present to the PANA Committee not what the Prime Minister of Malta is saying, but facts ascertained by the judiciary..’

Plenary debate of 14 June 2017 in Strasbourg : Panama Papers follow-up and the rule of law in Malta

Hearing of 30 May 2017


Edward Scicluna, Minister for Finance, Malta

Invitation sent by post declined

‘... as President of the Council, I am advised that, the Treaties grant no role to the Presidency of the Council with regard to the enforcement of implementation of Union law.’

Fabrizia Lapecorella, Chair of the Code of Conduct Group

Invitation sent per post declined

‘... The Code of Conduct group is not a legally binding instrument but a political inter-governmental commitment that does not concern the implementation of Union law...’

PE604.514v03-00 116/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=CRE&reference=20170614&secondRef=ITEM-016&language=EN



Hearing on ‘Tax planning: do celebrities and companies breach the EU law?’ of 26 September 2017


Caterpillar Belgium Invitation send by post declined

Response letter published on PANA website

Jorge Mendes, football agent

Invitation sent by post declined

Declined as he is subject to a judicial procedure

RR\1139706SL.docx 117/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/127861/Caterpillar%20Letter%20to%20Mr%20Langen%20-%20August%2024,%202017.pdf

http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/127861/Caterpillar%20Letter%20to%20Mr%20Langen%20-%20August%2024,%202017.pdf

IV. LIST OF EXTERNAL STUDIES

1. Studies provided by the European Parliamentary Research Service (EPRS)

20 March 2017 Ex-post impact assessment analyses EU-US trade and investment relations Link to the Study

26 April 2017 Tax evasion, money laundering and tax transparency in the OCTs of the European Union Link to the Study

22 May 2017 Fighting tax crimes – Study on cooperation between Financial Intelligence Units Link to the Study

17 July 2017 Member States’ capacity to fight tax crimes

Link to the Study

Link to the Questionnaire, the responses from

Member States and the resulting summaries per

country

PE604.514v03-00 118/121 RR\1139706SL.docx

SL

http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/publications.html?tab=Official%20letters



http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/125761/EPRS_STUD_603.257_MS_capabilities_tax_crimes.pdf

http://www.europarl.europa.eu/committees/en/pana/subject-files.html?id=20170320CDT01303



2. Studies provided by the Policy Department ‘A’ for Economic, Scientific and Quality of Life

15 November 2016 The Mandate of the Panama Inquiry Committee, an Assessment Link to the Study

1 March 2017 Offshore Activities and Money Laundering: Recent Findings and Challenges Link to the Study

14 April 2017 Role of advisors and intermediaries in the schemes revealed in the Panama Papers Link to the Study

14 April 2017 Rules on independence and responsibility regarding auditing, tax advice, accountancy, account certification services and legal services Link to the Study

3. Studies provided by the Policy Department ‘D’ for Budgetary Affairs

3 April 2017 The Impact of Schemes revealed by the Panama Papers on the Economy and Finances of a Sample of Member States Link to the Study

RR\1139706SL.docx 119/121 PE604.514v03-00

SL

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/572717/IPOL_STU(2017)572717_EN.pdf





INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja 18.10.2017

Izid končnega glasovanja +:–:0:

4726

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, David Casa, David Coburn, Luis de Grandes Pascual, Esther de Lange, Pascal Durand, Frank Engel, Markus Ferber, José Manuel Fernandes, Ana Gomes, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Petr Ježek, Eva Joly, Othmar Karas, Jeppe Kofod, Dietmar Köster, Werner Langen, Marju Lauristin, Gilles Lebreton, Patrick Le Hyaric, Bernd Lucke, Emmanuel Maurel, Roberta Metsola, Louis Michel, Luděk Niedermayer, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Sirpa Pietikäinen, Evelyn Regner, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Molly Scott Cato, Peter Simon, Miguel Urbán Crespo, Tom Vandenkendelaere, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ahmedov Ademov, Petras Auštrevičius, Pervenche Berès, James Carver, Mady Delvaux, Heidi Hautala, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Bernard Monot, Elly Schlein, György Schöpflin, Sven Schulze, Tibor Szanyi, Marco Valli, Miguel Viegas, Francis Zammit Dimech

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

47 +ALDE Louis Michel, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, P. Auštrevičius, P. Ježek,

ECR Bernd Lucke, Pirkko Ruohonen-Lerner

PPE Asim Ahmedov Ademov, Burkhard Balz, Dariusz Rosati, David Casa, Esther de Lange, Francis Zammit Dimech, Frank Engel, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), György Schöpflin, José Manuel Fernandes, L. Niedermayer, Luis de Grandes Pascual, Markus Ferber, Othmar Karas, Roberta Metsola, Sirpa Pietikäinen, Sven Schulze, Thomas Mann, Tom Vandenkendelaere, Werner Langen,

S&D Ana Gomes, Dietmar Köster, Elly Schlein, Emmanuel Maurel, Evelyn Regner, Hugues Bayet, Jeppe Kofod, Mady Delvaux, Marju Lauristin, Olle Ludvigsson, Pervenche Berès, Peter Simon, Ramón Jáuregui Atondo, Roberto Gualtieri, Tibor Szanyi,

VERTS/ALE Eva Joly, Heidi Hautala, Molly Scott Cato, Pascal Durand

ENF Bernard Monot,Gilles Lebreton

2 -EFDD David Coburn, James Carver

6 0EFDD Marco Valli

ENF Marco Zanni

GUE Miguel Urbán Crespo, Miguel Viegas, Patrick Le Hyaric, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou)

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

RR\1139706SL.docx 121/121 PE604.514v03-00

SL

Documents

PR_INI€¦ · Web viewC.ker nepravilnost pomeni slabo ali nepravilno upravljanje, do katerega pride, če na primer institucija ne spoštuje načel dobrega upravljanja, in ker med