sssooobbboootttaaa primorske novice št. 57sobota, 9. marca 2013I
N T E RV J [email protected]
12 sssooobbboootttaaaprimorske novice št. 57sobota, 9. marca
2013 I N T E RV J [email protected]
13
Moram reči, da hujših na-pak nisem našel. Če semmenil, da bi
bilo bolje kakrecept popraviti ali nado-mestiti z modernejšimi
ze-lišči, se je pater strinjal. Re-cepti, ki so v uporabi, sotako v
osnovi še vedno nje-govi. Vseeno pa moramo itiv korak s časom in
upošte-vati rastline, ki jih Ašič niuporabljal, so pa zdaj zeloa k
t u a l n e.”
* Katere so te rastline?“Ni uporabljal na primer
pegastega badlja, ki je zelokoristna rastlina, ali pa
ci-micifuge. Cimicifuga ima vsebi zelo veliko ženskih hor-monov.
Zelo lepo urejamenstrualni ciklus in po-maga pri težavah v
meno-pavzi. Kot zelo koristna se jeizkazala tudi pri odpravlja-nju
težav s potomstvom. Ve-dno poskušamo upošt e va t inove izsledke;
nekatere ras-tline tako tudi opušč a m o.Nekoč smo veliko
upora-bljali gabez, danes pa smopraktično opustili notranjouporabo.
Še vedno pa gauporabljamo pri mazilih intinkturah za krajše obdob-j
e.”
* Po katerem receptuobiskovalci samostanskelekarne največkrat
posega-jo?
“V Stični še vedno z ve-likim veseljem pa tudi z za-nimanjem
segajo po čajuKrrt. Ime mu je dal paterAšič, sestavljeno pa je
izzačetnih črk imen rastlin, kijih najdemo v čaju. Gre zakoprivo,
rman, regrat in tr-potec. Tako kot sem nazačetku omenil, ta
zeliščačistijo organizem in po-večajo njegovo odpornost.Med
tinkturami je največzanimanja za baldrijanovo,priljubljena je tudi
tinkturabele omele. Od mazil je žekar nekaj časa na prvemmestu
ognjičevo mazilo, za-nima pa jih tudi gabezovomazilo. Zelo smo
ponosnina lučnikov sirup. Lučnik jeodličen v boju proti prehla-dnim
obolenjem, služi zaizkašljevanje, ustavitevkašlja, priporočamo pa
gatudi pri začetku bronhiti-s a .”
* Brez katerega zelišča sine morete predstavljatid n e va ?
“Mogoče bi izpostavil pe-gasti badelj, ker čisti orga-nizem. Pri
mojih letih zelorado pride do zamaščenostijeter in notranjih
organov,kar hromi njihovo funkcijo.Že dalj časa ga uživam. Zelopa
mi prija sveže iztisnjenosadje, ki mi daje energijo zavsaj pol
dneva.”
* Zdi se, da je znanjeze l i ščarstva vse bolj cenje-no. Vse več
ljudi se izo-bražuje o zdravilnih las-tnostih rastlin. Ali tudi
sa-mi opažate ta trend?
“Op a žam. Vesel sem, da
se take skupine, kot je biladanašnja v Opatjem selu,srečujejo po
vsej Sloveniji.Najbolje je, če ljudje nabi-rajo zase. Prepričan
sem, daje tisto, kar človek naberezase, gotovo najboljše. Kdorse z
ljubeznijo loti zeliščar-stva, je dvakrat nagrajen.Najprej gre ven,
v naravo, nas ve ž zrak. Poleg tega pa jezadovoljstvo, da nabereš
ne-kaj zase ali za prijatelje, restisto pravo zadovoljstvo.Gotovo
bo tako zelišče boljpomagalo kot kupljeno.”
* Kaj bi svetovali neko-mu, ki o zeliščih ničesar neve? Kje naj
začne?
“Predvsem naj začnepočasi. Običajno ljudje, kiželijo spoznati
zdravilnerastline, pričakujejo, da sebodo vsega zelo hitronaučili.
Mislijo, da lahkospoznajo sto zdravilnih ze-lišč v enem dnevu.
Tolikopodatkov pa človek prepro-sto ne more sprejeti. Pre-pričan
sem, da je več kotdovolj, če na eni delavnici,srečanju ali izletu v
naravos p oz n a š pet rastlin. Hitro pase jih nabere petdeset.
Čeznaš kombinirati petdesetze l i šč, pa si lahko pomagašpri
skorajda vsaki bolezni.”
* Kaj pa je najpomem-bnejše pri zeliščarstvu?
“Predvsem je treba dobropoznati rastlino v naravi. Panaj bo to
arnika, ognjič alirman. Sam bi začel kar priregratu, ki ga vsi
poznajo.Poleg regrata rasteta še tr-potec in rman. Mimogredes p oz
n a š deset rastlin.”
* Ljudje so v stiski sčasom. Kaj jim v tem pri-meru
svetujete?
“Ko človek spozna, da mudr uženje in znanje o zdra-vilnih
rastlinah koristi, po-tem najde tudi čas. Zdi semi, da je stiska s
časomumetno ustvarjena in služikot izgovor. Sam sem jospoznal šele
pred nekaj leti.V času, ko sem bil v šoli in vslužbi, sem veliko
delal, pasem vedno našel čas za vse,zdaj pa kar naenkrat nimamveč
časa.”
* Pravite, kako pomem-bno je, da dobro poznamorastlino v naravi.
Je lahkoze l i ščarstvo tudi nevarno?
“Do zastrupitev pride vsa-ko leto. Veliko ljudi se zdravizaradi
zastrupitve sčemažem. No, ne sčemažem, namesto čemažaso nabirali
jesenski podle-sek. Jesenski podlesek paima izredno močan strup,
kilahko povzroči celo smrt.Previdnost vsekakor ni od-več. Človek
mora biti zeloprepričan, podobno kot prig o b a h .”
* Koliko zeliščnih rastlinvi poznate?
“Upal bi si trditi, da jihdobro poznam sto. Nimamambicije, da bi
jih poznalveliko. Pri rastlinah, poseb-no zdravilnih, je tako, da
sosi zelo podobne in je trebabiti zelo previden. Mimo-grede lahko v
tem času za-menjate travniški oslad inrman, že prej sem
omenilčemaž, pa tudi druge za-menjave so pogoste. Če jezamenjava
taka, da ni ško-dljiva, to ni velika napaka.Če pa neškodljivo
zdravilnorastlino nadomestiš s stru-peno, je lahko usodno.”
*Kako ocenjujete sloven-sko tradicijo zelišč a r s t va ?
“Slovenija ima zelo bo-gato tradicijo. Vsaka pokra-jina ima vsaj
nekaj rastlin, vkatere tudi v današnjemčasu prebivalci
absolutnoverjamejo. Tak primer je ras-tlina, ki ji na Idrijskem
pra-vijo astra montana, s katerozdravijo vsa obolenja. Kjer jedoma
arnika, je arnika od-govor za vse težave. Zadnječase sem slišal, da
v okoliciMozirja zelo cenijo rožni ko-ren. V kraju, od koder
priha-jam, so bile najbolj cenjenekamilice, bezeg in ža j b e l
j.Skoraj za vsako obolenjesmo jih uporabljali.”
* Imate kakšen nasvet zanaše bralce glede na ras-tline, ki so
značilne za Pri-morsko?
“Mogoče bralci malo ma-nj vedo, da je oljčno listjezelo dobro za
urejanje kr-vnega pritiska. Hkrati pasluži kot dobro čistilo za
kri,zmanjšuje pa tudi holeste-rol. Na Primorskem se mizdi zelo
pozitivno, da ljudjeuživajo veliko suhega sadja.Suhe fige so
odlične za ure-janje prebave in dovajanjeenergije. Da ne govorim
okakiju, ki je prav zares zlatisadež. Če bi ga imeli narazpolago
dalj časa v letu, bibilo še boljše. Zelo lepo ure-di prebavo, bogat
je z vi-tamini in minerali.”
* Smo v času, ki je najboljobčutljiv za različne vrste
prehladov. Kako se jim lah-ko izognemo?
“Pri prehladih je najpo-membnejša preventiva.Na j b o l j ša je
uživanje čajaamer iškega slamnika, ki panaj ne traja več kot en
me-sec. Najbolje deluje, kozačutite prve znake bolezni.Takrat je
priporočljivo ko-ličino ameriškega slamnikamalo povečati, in prav
go-tovo bo prehlad izzvenel ze-lo blago ali pa ga sploh nebo.
Preventivno zelo dobrodeluje tudi prej omenjeničaj iz koprive,
rmana, re-grata in trpotca, ki ga lahkopijete več časa. Organizemje
bolj odporen, če ima večvitaminov in mineralov. Pritem pridejo v
poštev jabolkain južno sadje. Mnogim bo-leznim se lahko ognemo
zmalo več dobre volje in bo-ljšimi medsosedskimi od-nosi. Če je
človek vedno sla-be volje in v konfliktu s so-
ljudmi, veliko prej zboli.”* Prav navidezna samo-
zadostnost je ena od značil-nosti sodobnega človeka.Ali so se
tudi zaradi tegabolezni tako pomnožile?
“Prav gotovo. Tu sta šeodtujenost in večni strah.Neprestano
živimo v strahu.St a re j ši se bojimo, kaj bo nastarost, mladi se
bojijo, kajbo v najbujnejšem deluživljenju. Gre za negotovost,kaj
bo jutri in kaj danes. Kernimamo nikogar okrog se-be, na kogar bi
se lahkoobrnili, se sprašujemo, kdobo za koga skrbel. Nego-
tovost človeka velikokratpripelje do obupa, iz ka-terega se
rojeva bolezen.Nekateri avtorji trdijo, da vi-sok odstotek bolezni
sodob-nega človeka izvira iz stre-s a .”
* Po izobrazbi ste ma-gister farmacije. Uradnafarmacija in
zeliščarstvo pasta si velikokrat nasproti.Kako krmarite med
temadvema vlogama?
“Med študijem smo imelitri predmete, kjer smo seučili o
različnih zeliščih inzakaj so koristna. Imel semto srečo, da sem
celo svojedelovno obdobje delal v ma-njših podeželskih lekarnah.Tam
je bilo vedno na zalogiveliko zdravilnih zelišč.Počasi me je zelišč
a r s t vopričelo zanimati. S priho-dom v Stično je bilo to zna-nje
potrebno nadgraditi.Moram reči, da sem se ve-liko naučil v zadnjih
dvaj-setih letih. Veliko sem vedel
teoretičnega, nisem pa ras-tlin poznal v naravi. Znanjefarmacije
je koristno, kerlahko neko rastlino pripo-ročam komu le, če vem
na-tančno, kaj vsebuje. Ni do-volj, da nekdo reče, da jedoločena
stvar dobra zaželodec. Potrebno je vedeti,da določena rastlina
vsebu-je sestavine, ki imajo po-zitiven vpliv na že l o d e c.”
* Kosobrin je rekel, da zavsako bolezen rož'ca raste.Se s tem
strinjate?
“Da bi za čisto za vse raslaro žica, najbrž res ne drži.Raste pa
rožica za pomočpri vsaki bolezni. Bi bil pazelo vesel, če bi
odkrili ras-tlino, ki bi bila res čudo-delna. Skoraj vsak teden
izi-de kak bombastičen članek,ki opisuje rastlino, ki zdravivse
mogoče bolezni. Lahkoda zdravilna rastlina poma-
ga pri določeni bolezni, privseh pa vsekakor ne. Ver-jamem pa,
da rastlina, kiraste v Srednji Ameriki, go-tovo bolj pomaga
prebival-cem, ki tam živijo, kot paEvropejcem. Zato v
Stičnizagovarjamo - tudi SimonAšič se je s tem strinjal - da
jenajbolje poiskati rož'co zasvojo bolezen v domačemk ra j u .”
* Ali je porast zanimanjaza zeliščarstvo tudi posle-dica
razočaranja ljudi naduradno medicino in farma-cevtsko
industrijo?
“Ze l i ščarji, ki jih poznam,si vzamejo čas za ljudi. To
jetisto, kar človek potrebuje,predvsem ko je bolan. V ura-dni
medicini pa pogosto ničasa za pogovor oziroma ječas omejen. Sam se
veli-kokrat srečujem z ljudmi, kipridejo v lekarno, pa
nimajotelesnih bolezni, ampak boljpsihične. Pa naj bodo totežave v
službi, družini ali
kje drugje. Šele na drugemmestu so telesne bolezni. Potemeljitem
pogovoru se lah-ko začne zdravljenje. Človekje za zdravljenje bolj
dov-zeten, ko se nekomu zaupa.Nekatera področja v medi-cini so
vrhunsko raziskana,obstajajo pa tudi taka, ki so
še neraziskana in manj us-pešno zdravljena. In takratse ljudje
radi zatečejo k ze-liščarstvu. Zlasti pa takrat,ko gre za zelo hudo
obo-lenja, ko tudi uradna me-dicina dvigne roke in ne da-je več
upanja. To je veli-kokrat težko in odgovornodelo. Običajno tudi mi
ne
moremo veliko pomagati,lahko pa človeka spodbu-dimo z besedo in
mu damokako zelišče za boljše počut-j e.”
* Veliko predavate o vpli-vu zelišč na bolezni srca inožilja.
Kaj svetujete zoperte bolezni?
“Srce je center čustev, kiso zelo pomembna. Kot semže prej
omenil, čustva vpli-vajo na nastanek različnihbolezni. Če je
bolezen žeprisotna, se da veliko po-magati z uživanjem rastlin,ki
okrepijo srčno mišico, po-spešijo njeno prekrvavitevin ji dajejo
moč. Za to pri-poročajo predvsem izdelkeiz gloga, bele omele
inoljčnih listov. Glede na čas, vkaterem živimo, zelo velikovlogo
igrajo živci oziromanevrovegetativni sistem, za-to je dobro dodati
tudi bal-drijan in meliso.”
* Katera zelišča pa naj-demo na vašem vrtu?
“Na našem vrtu v Stičniimamo posajeno plahticoali marijin
plašček. Nanjome spominja tudi zgodba.Ko sem se učil
spoznavatirastline, sem natanko vedel,čemu služi plahtica. Nekočsem
jo dobil od neke gospe.Po dveh letih pa sem ugo-
tovil, da je to pravzapravbalzaminka oziroma dišečivratič.
Vendar se gospa nizmotila; tudi tej rastlini vnekaterih krajih
pravijoplahtica. Zelo mi je všeč ga-bez. Občudujem njegovomoč, da
tako hitro zacelirane in pomaga pri revmat-skih obolenjih. Izredno
ljubmi je lučnik oziroma pa-peževa sveča. To je leparo ža, ki cveti
celo leto. Mojažena lučnik zelo vneto na-bira. Pri nas ima še ena
ras-tlina visoko vrednost, in si-cer smetlika, saj je zelo do-bra
za oči; izperete jih ssmetlikinim čajem. Zadnječase imamo veliko
poprovemete. Meni osebno najljubšije šipkov čaj z malo mete. Taje
vedno pri nas na mizi, intudi gostom ga pos-t re že m o.”
* Ste ženo vi okužili zze l i šč a r s t vo m ?
“Prej bi rekel, da je biloobratno. Žena je od nekdajsvoj prosti
čas radap re življala v gozdu in natravniku. Odkar pa poznaveč
zeliščnih rastlin, je zelon a vd u šena zbirateljica.”
* Ka k šen je vaš odnos douporabe zelišč za različnealkoholne
pijače?
“V tem ne vidim nobenetežave, če se alkohol upo-rablja v zmernih
količinah.V Sloveniji je zelo razširjen t.i. jegermajster; v
vsakidr užini ga pripravijo malcedrugače. Običajno ga tudiskrbno
uži va j o.”
* Torej bi ljudem sveto-vali, da pričnejo spoznavatidomači
travnik?
“Prav gotovo jim bo toprineslo veliko veselja inužitka. Ko
sodelujem na de-lavnicah, opažam, da so ze-liščarji ljudje, ki
dobro mis-lijo. Dobrohotni ljudje, kiimajo srčno radi naravo inze l
i šča nabirajo z veliko lju-b ez n i j o.”
PETRA MEZINEC
Foto
: Iva
n M
erlja
k
Foto
: Iva
n M
erlja
k
Foto
: Iva
n M
erlja
k
Foto
: Pet
ra M
ezin
ec
Foto
: Iva
n M
erlja
k
“Cimicifuga ima v sebi zelo veliko ženskihhormonov. Zelo lepo
ureja menstrualniciklus, kot zelo koristna se je izkazala tudipri
odpravljanju težav s potomstvom.”
“Najbolje je, čeljudje nabirajozase. Gotovo botako zelišče
boljpomagalo kotk u p l j e n o.”
“Mogoče bralci malo manj vedo, da jeoljčno listje zelo dobro za
urejanjekrvnega pritiska. Hkrati pa služi kotdobro čistilo za kri,
zmanjšuje pa tudih o l e s t e ro l .
Sidranje izvorne ženske energije v Sloveniji
Pre b u j a n j eavtentične ženske
tudi sama te sposobnosti močno raz-vite. Andreja Cepuš je
prepričana, daSloveniji lahko le koristi, če se bodoženske tudi
tukaj naučile povezati ssvojo izvorno energijo, ki naj bi
jozačutile prav prek afriškega ključa.“Afriški bobni so utrip srca,
afriška ener-gija je energija življenja in kreacije. Tazemeljski
del v Sloveniji manjka. Oniznajo zelo prizemljiti stvari.
Slovenskazemlja potrebuje zdravljenje. Tudi žen-ske tukaj imajo
veliko težav z rodili aline morejo zanositi. Sveta
seksualnaenergija je esenca ženskosti. Treba jeposkrbeti tudi za
hormone, pa tudi od-nose je treba dvigniti na višji nivo,”
jeprepričana Cepuše va .
Sidranje izvorne ženske energije bona Bledu potekalo med 19. in
21. apri-lom. “Ženske začenjajo bolj poslušatisebe, in ta delavnica
želi spodbuditi tap re m i k ,” zatrjuje Andreja Cepuš. TA
Andreja Cepuš
Vse več priznanj za film Jožeta Možine
Film o Pedru Opeki vnovič nagrajen
Na prestižnem kanadskem medna-rodnem filmskem festivalu (Canada
In-ternational Film Festival) je Jo žeMo žina prejel nagrado za
odličnost napodročju filmskega ustvarjanja za film oPedru
Opeki.
V utemeljitvi nagrade je strokovnažirija izpostavila, da si
Možinov filmzasluži posebno priznanje, ker izstopapo kakovosti in
se v izboru več stofilmov iz celega sveta uvršča med naj-boljše. Za
prestižno nagrado za odlično-st na področju filmskega ustvarjanja
selahko poteguje največ deset filmov vtekmovalni kategoriji.
Slavnostna po-delitev bo 6. aprila v Vancouvru.
Medtem ko Možina še ne ve, če mubodo nadrejeni na RTV Slovenija
odo-brili plačilo potnih stroškov in bo lahkonagrado tudi osebno
prevzel, pa je iz-vedel še, da je film naslednji tedenuvrščen v
tekmovalni program festivalav Milanu; javna projekcija bo v
sredo.“Očitno je duh zapustil steklenico,” p ra v iMo žina, ki se
veseli priznanj za svoj filmo slovenskem misijonarju na Mada-
gaskarju, ki je nominiran tudi za No-belovo nagrado za mir.
Za film o Pedru Opeki je Možinanedavno prejel nagrado za
najboljšegare žiserja dokumentarnih filmov na fes-tivalu ITN v
Hollywoodu, nominiran paje tudi za najboljši tuji dokumentarnifilm
na znamenitem evropskem fil-mskem festivalu v St. Tropezu. Možinaje
na tem festivalu nominiran tudi zanajboljšega režiserja. TA
Jože Možina
Ameriški slamnik je najboljša preventiva proti prehladu Kopriva
je ena izmed ses-tavin znamenitega Ašičeve-ga čaja
Jabolko vsebuje veliko mineralov in vitaminov
Jo že Kukman: “Mnogim boleznim se lahko ognemo z malo več dobre
volje inboljšimi medsosedskimi odnosi. Če je človek vedno slabe
volje in v konfliktu ssoljudmi, veliko prej zboli.”
Bezeg je med najbolj cenjenimi zelišči
Glavna naloga vseh zelišč, tudi žajblja je, da čistijo
organizem
Andreja Cepuš je v Južno Afriko odpotovala v težkem obdobju,
koje prebolevala smrt svoje mame. Nikakor pa ni pričakovala, da
bona potovanju našla novo mamo - Afriko.
“V Južno Afriko me je povabila pri-jateljica, ki mi je na ta
način želelap o m a g a t i ,” se spominja Andreja Cepuš.“Šla sem,
da zamenjam okolje. Ko pasem začutila Afriko in šla zelo
zavestnočez svoj proces, sem začutila mamo.Dojela sem, da ji ne
rečejo kar takomama Afrika. Ta kontinent ima resizvorno energijo in
je za človeštvo zelopomemben, sploh v tem času. Doslejsmo poznali
bolj njegove senčne plati,zdaj pa bo opravil svojo resnično
vlogo.Afriška energija je čista in prvinska; to jeenergija
kreacije,” je prepričana Ce-puševa, ki zdaj želi to energijo
prenestitudi v Slovenijo, natančneje na Bled,kjer aprila organizira
delavnico o av-tentični ženski energiji.
V Južni Afriki je Cepuševa namrečspoznala terapevtko Kheyrne
Danu.“Ko sem prišla k njej, sem ji rekla, jaz tepoznam, pripeljati
te moram v Slo-venijo. To so bile moje prve besede.Veliko se je
zgodilo med terapijo. Ženskaintuicija prepozna sestro, duša
prepoz-na dušo. Kheyrne mi je povedala sameprave stvari, natanko
tisto, kar sempotrebovala. Z Eleftheria Kakambourasse lepo
dopolnjujeta in delata za ženske.Obe sta dobili vizijo, da je čas,
da grestav svet, in tako bosta prišli tudi v Slo-ve n i j o,”
zgodbo o usodnem srečanjupripoveduje Cepuše va .
Kheyrne Danu dobro pozna energiježenskega telesa. Ukvarja se z
energetskomedicino, spozna pa se tudi na šaman-ske tradicije. Močno
ima razvito znanjeo telesu, ki ga je pridobila skozi
lastneizkušnje, saj je morala pozdravitipoškodbo hrbtenice.
Zagovarja celo-sten vidik pristopa do telesa, poučujet re b u šne
plese in skozi sveti gib odpiraženski pol. Eleftheria Kakambouras
paje bolj povezana z angelskim svetom.Prihaja iz družine
jasnovidcev in ima
/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict >
/JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false
/CropGrayImages true /GrayImageMinResolution 150
/GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true
/GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300
/GrayImageDepth -1 /GrayImageMinDownsampleDepth 2
/GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true
/GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true
/GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict >
/GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict >
/JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false
/CropMonoImages true /MonoImageMinResolution 1200
/MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true
/MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200
/MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000
/EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode
/MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None
] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false
/PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000
0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true
/PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ]
/PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier ()
/PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped
/False
/CreateJDFFile false /Description >>>
setdistillerparams> setpagedevice
