PREBIVALSTVO SLOVENIJE DANES IN JUTRI, 2008–2060 ...PREBIVALSTVO SLOVENIJE DANES IN JUTRI, 2008–2060 • Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo 5 Slika 27: Indeks rasti

1PREBIVALSTVO SLOVENIJE DANES IN JUTRI, 2008–2060 • Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo

UVODNA BESEDA

Verjetna pot prihodnjega razvoja prebivalstva SlovenijePred vami je na{a nova publikacija s prebivalstveno tematiko: Prebivalstvo Slovenijedanes in jutri, 2008–2060, Eurostatova projekcija prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo.V njej so prikazani rezultati Eurostatove projekcije EUROPOP2008 za Slovenijo, srednjavarianta, ki ob upo{tevanju izhodi{~ in vrednosti hipotez rodnosti, umrljivosti in selivnostinakazujejo verjetno pot prihodnjega razvoja prebivalstva Slovenije, poleg teh pa tudirezultati t. i. nizke in visoke variante te projekcije, ki smo ju pripravili na Statisti~nemuradu Republike Slovenije, da bi uporabnikom podatkov ponudili mo`nost vpogleda vrazli~ne mo`ne »scenarije« razvoja prebivalstva Slovenije v prihodnje.

Priprava projekcijEurostat, Statisti~ni urad Evropskih skupnosti, je namre~ ob koncu marca 2008 pripravil(za potrebe izdelave projekcij s starostjo povezanih izdatkov po naro~ilu ECOFIN) projekcijoprebivalstva za obdobje 2008–2060 za vseh 27 dràv ~lanic Evropske unije skupaj in zavsako izmed njih ter za Norve{ko in [vico, in sicer po konvergentnem scenariju. Poimenovaljo je projekcija prebivalstva EUROPOP2008, njene rezultate pa je spomladi 2008 objaviltudi na svoji spletni strani (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/population/data/database) v podatkovni bazi. Od takrat se ti podatki uporabljajo tudi kot obveznapodatkovna osnova za izra~un projekcij javnofinan~nih izdatkov v dràvah ~lanicah EU.

Dràve ~lanice EU sicer lahko pripravijo tudi lastne izra~une projekcij prebivalstva (oz.variant, ki upo{tevajo ve~ hipotez ali kombinacijo posameznih hipotez rodnosti, umrljivostiin selivnosti), a morajo kot osnovo za uradni izra~un projekcij javnofinan~nih izdatkovupo{tevati rezultate projekcije prebivalstva EUROPOP2008. Slovenija je Eurostatovoprojekcijo prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo prevzela kot svojo uradno in t. i. srednjorazli~ico projekcije prebivalstva, Statisti~ni urad RS (SURS) pa je poleg te izra~unal (zana~rtovalce politik in druge uporabnike) {e razli~ne druge variante projekcij prebivalstvaSlovenije, tudi t. i. nizko in visoke varianto. Na osnovi izra~unov razli~nih variant projekcijprebivalstva pa je mogo~e izdelati razli~ne variante tudi drugih projekcij, na primerProjekcij javnofinan~nih izdatkov Slovenije, ki v razli~nih razpravah omogo~ajo {ir{i pogledna mogo~e posledice dolo~enega razvoja pri nas.

Predstavitev prihodnjih demografskih smeri razvoja v Sloveniji do leta 2060V bro{uri so predstavljeni rezultati projekcij prebivalstva – prihodnji demografski »trendi«v Sloveniji do leta 2060. Projekcije temeljijo na prebivalstvu Slovenije v za~etku leta 2008 inupo{tevajo hipoteze o prihodnjih demografskih spremembah, kot jih je mogo~e predvidetiz dana{njega gledi{~a. Predpostavke so na kratko predstavljene v prvem delu bro{ure;variante projekcij (nizka, srednja, visoka) oziroma rezultati pa nakazujejo razli~ne mogo~epoti razvoja prihodnjih demografskih trendov. V drugem delu so predstavljeni rezultati:(verjetna) velikost prihodnje populacije in njena starostno-spolna sestava v Sloveniji doleta 2060.

Vsem, ki so sodelovali pri pripravljanju teh podatkov in njihovi objavi, se iskrenozahvaljujem.

Mag. Irena Kri`mangeneralna direktorica

2 PREBIVALSTVO SLOVENIJE DANES IN JUTRI, 2008–2060 • Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo

Izdal Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vo`arski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le znavedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Kri`man - Avtorica Petronela Vertot – Urednica zbirkeBro{ure Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Oblikovala Du{an Weiss in Ada Pokla~ -Naklada 350 izvodov - Tisk tiskarna Janu{

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

314(497.4)”2008/2060"

VERTOT, Nelka Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060 : projekcijeprebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo / [avtorica PetronelaVertot]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2009

ISBN 978-961-239-186-71. Gl. stv. nasl.246647552


KAZALO

NAMEN PROJEKCIJ PREBIVALSTVA ................................................................................................ 9Slika 1: Podatkovna baza Eurostata – projekcije prebivalstva ......................................................................... 12Tabela 1: Pri~akovano trajanje ìvljenja, celotna rodnost in selitveni saldo,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2060 ........................ 13

PROJEKCIJE PREBIVALSTVA IN EUROPOP2008 (2008–2060) .................................................... 14Slika 2: Primer vpliva razli~nih konvergentnih let ................................................................................................ 15Tabela 2: Celotna rodnost, pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu in migracije, projekcijaprebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2060 ........ 16

PREDPOSTAVKE ZA PREBIVALSTVENI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060 .......................... 17

RODNOST ............................................................................................................................................................... 18Slika 3: Celotna rodnost, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2060 ................................................................................................ 18Slika 4: Celotna rodnost, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,Slovenija in EU-27, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................ 19Slika 5: Povpre~na starost matere ob rojstvu otroka, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija in EU-27, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................ 20Slika 6: Povpre~na starost matere ob rojstvu otroka, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija in EU-27, 2008–2060 .................................................................................................. 21Slika 7: Povpre~na starost matere ob rojstvu otroka, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008 in 2060 .................................................. 21

UMRLJIVOST .......................................................................................................................................................... 22Slika 8: Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu po spolu, Slovenija, 1960–1961 in1986–1987 do 2006–2007 ........................................................................................................................................... 22Slika 9: Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu po spolu, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2060 ................................................................ 23Slika 10: Razlike med pri~akovanim trajanjem ìvljenja ob rojstvu mo{kih in ènsk, projekcijaprebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2060 ............ 24

SELIVNOST ............................................................................................................................................................. 25Tabela 3: »Demografske spremembe« v dràvah ~lanicah EU-27,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, 2008–2060 .............................................................. 25Slika 11: Spremembe deleèv prebivalcev, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, srednja varianta, 2008–2060 (2008=100) ................................ 25Slika 12: Rast {tevila prebivalcev zaradi migracij, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008–2060 ...................................................... 26

Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008–2060


DEMOGRAFSKI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060 ................................................................. 27Tabela 4: Vrednosti koeficienta starostne odvisnosti starih,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27ter Norve{ka in [vica, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ........................................... 28Slika 13: Stopnja rasti {tevila prebivalcev, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, EU-27 in Slovenija, 2008–2060 .................................................................................................. 29

STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA ........................................................................................................ 30Slika 14: Koeficient starostne odvisnosti starih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008 in 2060 .................................................. 30

KOEFICIENTI STAROSTNE ODVISNOSTI .................................................................................................... 31Slika 15: Koeficient starostne odvisnosti starih in koeficient starostne odvisnosti mladih,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, EU-27 in Slovenija,izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................................... 31Slika 16: Koeficient starostne odvisnosti starih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednjavarianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, razlika med vrednostmi za leti 2008 in 2060 ................. 32

[TEVIL^NOST PREBIVALCEV ........................................................................................................................... 33Tabela 5: Prebivalstvo, velike starostne skupine, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 33

INDEKS RASTI [TEVILA PREBIVALCEV ....................................................................................................... 34Slika 17: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 34Slika 18: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, mo{ki, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 34Slika 19: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, ènske, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 35Slika 20: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, 0–14 let,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 35Slika 21: Indeks rasti števila prebivalcev po spolu, moški, 0–14 let,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 36Slika 22: Indeks rasti števila prebivalcev po spolu, ènske, 0–14 let,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 36Slika 23: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, 15–64 let,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 37Slika 24: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, mo{ki, 15–64 let,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 37Slika 25: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, ènske, 15–64 let,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 38Slika 26: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, 65+,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 38


Slika 27: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, mo{ki, 65+,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 39Slika 28: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, ènske, 65+,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 39Slika 29: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, 80+,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 40Slika 30: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, mo{ki, 80+,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 40Slika 31: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, ènske, 80+,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 41

PREBIVALSTVO ................................................................................................................................................. 42Tabela 6: Prebivalstvo po velikih starostnih skupinah, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 42Slika 32: Prebivalstvo, 0–14 let, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 43Slika 33: [tevilo prebivalcev, 15–64 let, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednjain visoka varianta projekcije, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ............... 43Slika 34: Prebivalstvo, 65+, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visokavarianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................. 44Slika 35: Prebivalstvo, 80+, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visokavarianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................. 44

STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA ........................................................................................................ 45Slika 36: Starostna sestava prebivalstva po spolu, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, EU-27, 2008 in 2060 .................................................................................................................... 45Slika 37: Starostna sestava prebivalstva po spolu, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija, 2008 in 2060 .............................................................................................................. 46Slika 38: Prebivalstvo po spolu, skupaj, velike starostne skupine, deleì, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 47Slika 39: Prebivalstvo po spolu, skupaj, velike starostne skupine, deleì, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 47Slika 40: Prebivalstvo po spolu, mo{ki, velike starostne skupine, deleì, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 48Slika 41: Prebivalstvo po spolu, ènske, velike starostne skupine, deleì, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ....... 48

KOEFICIENT STAROSTNE ODVISNOSTI ..................................................................................................... 49Slika 42: Koeficient starostne odvisnosti starih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008, in spremembe stanjv obdobju 2008–2060 .................................................................................................................................................. 49Slika 43: Koeficient starostne odvisnosti mladih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008, in spremembe stanjv obdobju 2008–2060 .................................................................................................................................................. 51


Slika 44: Prebivalstvo po velikih starostnih skupinah, 0–14 let in 65+, deleì, Slovenija, 1989–2008 ........ 52Slika 45: Indeks staranja prebivalstva, Slovenija, 1989–2008 ........................................................................... 53

DODATNE TABELE IN SLIKE .......................................................................................................... 54TABELE ZA SLOVENIJO ................................................................................................................................... 54Tabela 7: Prebivalstvo po starostnih skupinah in kazalnikih staranja, Slovenija,izbrana leta (1989, 1990, 1995, 2000, 2005–2008) ................................................................................................. 54Tabela 8: Prebivalstvo po spolu, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visokavarianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ............................................... 56Tabela 9: Prebivalstvo po velikih starostnih skupinah in spolu, skupaj,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija,izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................................... 57Tabela 10: Prebivalstvo po velikih starostnih skupinah in spolu, mo{ki,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta projekcije,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 58Tabela 11: Prebivalstvo po velikih starostnih skupinah in spolu, ènske,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta projekcije,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 59Tabela 12: Prebivalstvo po 10-letnih starostnih skupinah in spolu, skupaj,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 60Tabela 13: Prebivalstvo po 10-letnih starostnih skupinah in spolu, mo{ki,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 61Tabela 14: Prebivalstvo po 10-letnih starostnih skupinah in spolu, ènske,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 62Tabela 15: Prebivalstvo po 5-letnih starostnih skupinah in spolu, skupaj,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 63Tabela 16: Prebivalstvo po 5-letnih starostnih skupinah in spolu, mo{ki,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................................................... 66Tabela 17: Prebivalstvo po 5-letnih starostnih skupinah in spolu, ènske,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 69Tabela 18: Prebivalstvo po starosti in spolu, skupaj, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ........................................ 72Tabela 19: Prebivalstvo po starosti in spolu, mo{ki, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060 ......................................... 74Tabela 20: Prebivalstvo po starosti in spolu, ènske, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ........................................ 76Tabela 21: Prebivalstvo po starosti in spolu, skupaj, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................... 78Tabela 22: Prebivalstvo po starosti in spolu, mo{ki, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................... 80Tabela 23: Prebivalstvo po starosti in spolu, ènske, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) .................................... 82Tabela 24: Prebivalstvo po starosti in spolu, skupaj, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ...................................... 84


Tabela 25: Prebivalstvo po starosti in spolu, mo{ki, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ...................................... 86Tabela 26: Prebivalstvo po starosti in spolu, ènske, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060) ...................................... 88Tabela 27: Prebivalstvo, kazalniki staranja po spolu, skupaj, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 90Tabela 28: Prebivalstvo, kazalniki staranja po spolu, mo{ki, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 91Tabela 29: Prebivalstvo, kazalniki staranja po spolu, ènske, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta projekcije,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 92Tabela 30: Koeficienti starostne odvisnosti in indeks staranja po spolu, skupaj,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 93Tabela 31: Koeficienti starostne odvisnosti in indeks staranja po spolu, mo{ki,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 94Tabela 32: Koeficienti starostne odvisnosti in indeks staranja po spolu, ènske,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta,Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................ 95Tabela 33: Prebivalstvo po spolu, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2008-2060 ..................................................................................... 96

TABELE ZA DR@AVE ^LANICE EU-27 ........................................................................................................... 97Tabela 34: Rast {tevila prebivalcev, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica,izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) (2008=100) .............................................................. 97Tabela 35: Prebivalstvo, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,dràve ~lanice EU-27, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) (EU-27=100) ................... 98Tabela 36: [tevilo prebivalcev v 000, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, dràve~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................. 99Tabela 37: [tevilo prebivalcev v 000, 0–14 let, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) .......... 100Tabela 38: [tevilo prebivalcev v 000, 15–64 let, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) .......... 101Tabela 39: [tevilo prebivalcev v 000, 65+, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ... 102Tabela 40: [tevilo prebivalcev v 000, 80+, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ... 103Tabela 41: Koeficient starostne odvisnosti mladih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, izbrana leta(2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ........................................................................................................ 104Tabela 42: Koeficient starostne odvisnosti starih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica,izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................................. 105Tabela 43: Koeficient starostne odvisnosti starih in mladih,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27ter Norve{ka in [vica, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ......................................... 106


Tabela 44: Prebivalstvo, 0-14 let, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica,izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................................. 107Tabela 45: Prebivalstvo, 65+, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica,izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................................. 108Tabela 46: Prebivalstvo, 80+, deleì, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica,izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060) ................................................................................. 109

SLIKE ZA SLOVENIJO .................................................................................................................................... 110Slika 46: Starostna sestava prebivalstva po spolu, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta projekcije, EU-27 in Slovenija, 2008 ................. 110Slika 47: Starostna sestava prebivalstva po spolu, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta projekcije, EU-27 in Slovenija, 2060 ................. 110Slika 48: Starostna sestava prebivalstva po spolu, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka varianta, Slovenija, 2008 in 2060 ......................................... 111Slika 49: Starostna sestava prebivalstva po spolu, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, Slovenija, 2008 in 2060 ..................................... 111Slika 50: Starostna sestava prebivalstva po spolu, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, visoka varianta, Slovenija, 2008 in 2060 ....................................... 112Slika 51: Starostna sestava prebivalstva po spolu, deleì,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2060 ...................... 112Slika 52: Prebivalstvo po spolu, skupaj, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2008–2060 ................................................................................... 113Slika 53: Prebivalstvo po spolu, mo{ki, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2008–2060 ................................................................................... 113Slika 54: Prebivalstvo po spolu, ènske, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2008–2060 ................................................................................... 114

DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV .................................................................. 115

STATISTI^NA ZNAMENJA, KRATICE IN KRAJ[AVE .................................................................. 117

VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................................... 118

SEZNAM DR@AV: IMENA IN KRATICE (ISO 3166) .......................................................................................... 119


NAMEN PROJEKCIJ PREBIVALSTVA

Predvidevanja in napovedi prihodnjega razvoja prebivalstva in njegovih sestavnihdelov[e tako u~inkovit na~in zbiranja in obdelave statisti~nih podatkov vedno zagotovi samopodatke, ki se nana{ajo na preteklost. Uporabniki teh podatkov pa si, posebej danes, v~asu hitrega razvoja {tevilnih podro~ij, èlijo podatke, ki bi jih s ~im ve~jo gotovostjolahko uporabili tudi za prihodnost in njeno uspe{no na~rtovanje. V iskanje povezav med»statisti~nimi« podatki, ki dokumentirajo razvoj v preteklosti, in prihodnjim razvojem seje è v preteklosti intenzivno vklju~ila tudi znanost in razvila obse`no metodologijopredvidevanja in napovedovanja prihodnosti.

Med znanostmi, ki se ukvarjajo s predvidevanjem in napovedovanjem prihodnosti,ima pomembno vlogo tudi demografija. Ukvarja se s predvidevanjem in z napovedovanjemprihodnjega obnavljanja prebivalstva in njegovih sestavnih delov, za kar pogostouporabljamo izraz projekcija prebivalstva. Izraz projekcija prebivalstva pomeni izra~unverjetnega prihodnjega {tevila prebivalcev in sestave prebivalstva dolo~enega obmo~japo razli~nih znakih, ki je zasnovan na hipotezah o bodo~em razvoju rodnosti, umrljivostiin selivnosti. Njegov namen je ~im bolje predvideti prihodnje gibanje prebivalstva inspremembe v njegovi sestavi.Obi~ajno lo~imo med projekcijo in prognozo. Prva je rezultat razli~nih hipoteti~nihpredpostavk, medtem ko druga vsebuje elemente napovedi.

Kljub temu, da projekcije predstavljajo le mo`ni bodo~i razvoj {tevila prebivalcev insestave prebivalstva, je izdelava dobrih projekcij prebivalstva strokovno in tehni~no zelozahtevna naloga. Projekcije prebivalstva pa niso omejene zgolj na vrednotenje rezultatov,ki smo jih dobili. Najve~ ~asa se porabi pri pripravi in organiziranju ustreznih podatkov.

Za izdelavo projekcije so potrebni:1. Pridobitev (ponovna) in organizacija vhodnih podatkov oz. osnovnih podatkov za izra~un

projekcije2. Analiza trendov in oblikovanje hipotez (predpostavk bodo~ega demografskega

»obna{anja«):– veliko kvalitetnih, usklajenih in primerno urejenih statisti~nih podatkov, ki so osnova

za analizo dosedanjega demografskega razvoja– dobro poznavanje razvojnih smernic tako obmo~ja, za katerega izdelujemo

projekcije, kakor tudi {ir{e– nekaj hrabrosti, ki izhaja iz strokovne podkovanosti v demografiji– primerna programska oprema (vsak »korak« zahteva svojo specifi~no strojno in

programsko opremo)3. Preureditev podatkov in hipotez za vnos v izbrani programski paket4. Izra~un projekcij5. Analiza in predstavitev kon~nih rezultatov

Variante projekcije prebivalstvaDa bi lahko ~im bolj {iroko zajeli in napovedali prihodnje (ne)predvidljive demografsketrende v dràvi, je potrebno obi~ajno pripraviti 3 variante projekcij: nizko, srednjo in visoko,ki naj bi zajele najbolj verjeten celoten obseg prihodnjega razvoja prebivalstva. êprav



lahko demografski razvoj seè tudi izven spodnje oz. zgornje meje, se je v splo{nemizkazalo, da obi~ajno srednja varianta projekcije dokaj dobro predvideva prihodnjo rastprebivalstva vsaj za prihodnjih 20 do 25 let.

Priprava predpostavkPri pripravi predpostavk upo{tevamo nek normalen prebivalstveni razvoj v prihodnosti,tako da obi~ajno ne predvidevamo mo`nosti katastrofalnih dogodkov, vojn, epidemij.Predpostavke, ki smo jih v dràvah upo{tevali pri pripravi nacionalnih projekcij, je bilopotrebno na Eurostatu ponovno ovrednotiti. Predpostavljeno gibanje kazalca stopnjecelotne rodnosti, ìvljenjskega pri~akovanja ob rojstvu in neto migracij pa kljub temu lepogojno dolo~a prihodnje gibanje rodnosti, smrtnosti in migracij. Saj imajo vsi na{tetikazalniki v ozadju dolo~eno porazdelitev po spolu in starosti, ki prav tako v dolo~enimeri vpliva na rezultate.

Priprava hipotez je praviloma dvostopenjska:1. Najprej je treba bodo~e trende izraziti z ustreznimi agregatnimi kazalniki (celotna

rodnost, pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu, neto selitve).2. Nato se izra~una ustrezna starostna porazdelitev po posameznih obdobjih in glede

na {tevilo variant.RodnostPredvidi se bodo~a celotna rodnost, temelje~a na prej{njih trendih in na trenutni stopnjirodnosti ter starostno-spolni sestavi prebivalstva. Na vse to vpliva {irok spekter razli~nihfaktorjev, od socioekonomskih do zgodovinskih, kulturnih in politi~nih.SmrtnostOcenjeno pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu po spolu temelji na delovnem modelupodalj{evanja smrtnosti. Temelji na principu, da podalj{evanje ìvljenja raste po~asnejeglede na pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu, ~im starej{a je starostna skupina.3SelivnostBrez dvoma »najte`ja naloga« v okviru dolo~itve vrednosti hipotez za projekcijeprebivalstva, saj je bilo najve~ razprav o preteklih in bodo~ih demografskih trendihposve~enih vpra{anju mednarodnih migracij. Ogromen porast imigrantov je è konec80-ih let in v za~etku 90-ih let dvajsetega stoletja presenetil tako reko~ vsakogar. Danesso mednarodne migracije dosegle neverjeten razmah in so rezultat vse boljnepredvidljivih politi~nih, ekonomskih in socialnih okoli{~in. Starostna in spolna sestavamigrantov se ra~unata iz empiri~nih podatkov.

Uporabljena programska opremaPri izra~unih vseh tu objavljenih variant projekcij prebivalstva za Slovenijo v obdobju2008–2060 je bila uporabljena programska oprema LIPRO 4.0 (ve~ o osnovnihmetodolo{kih pojasnilih zanjo v poglavju Viri in literatura), ki jo za izdelavo demografskihprojekcij uporablja tudi Eurostat.

Uradne projekcije prebivalstva SlovenijeZaradi vsega navedenega je izdelava projekcij prebivalstva obi~ajno ena izmed nalogdràvnih statisti~nih ustanov.

Vsebina projekcij je lahko razli~na, vendar je osnovna vedno projekcija prebivalstvapo starosti in spolu. Razli~ne ~lovekove aktivnosti (delo, {olanje, razvedrilo, rojevanje



itd.) in potrebe (stanovanje, prehrana, prevoz, zdravstvena oskrba itd.) se namre~ najboljzna~ilno razlikujejo prav po starosti in spolu.

V preteklosti so v Sloveniji projekcije prebivalstva po starosti in spolu pripravljalerazli~ne in{titucije (ekonomsko, socialno, zaposlitveno, izobraèvalno itd. usmerjene), vglavnem le za svoje specifi~ne potrebe. Zato rezultati teh projekcij niso bili medsebojnoprimerljivi in tudi ne dostopni vsem, ki bi jih èleli uporabljati. Tisti, ki so projekcijeprebivalstva po spolu in starosti potrebovali za izdelavo svojih »izvedenih« projekcij, sose zato vselej zna{li v neugodnem poloàju, zato je ̀ elel Statisti~ni urad RS z objavljanjemprojekcij po starosti in spolu ponuditi {ir{i javnosti mo`nost uporabe enotne izhodi{~neosnove za na~rtovanje prihodnosti na razli~nih podro~jih ìvljenja in dela.

SURS je izdelavo projekcij prebivalstva za dràvo Slovenijo prvi~ vklju~il v svoj pro-gram leta 1984.

Leta 1990 je SURS prvi~ izdelal Projekcije prebivalstva SR Slovenije 1986–2006 in vistem letu jih je objavil.

Leta 1995 je SURS objavil Projekcije prebivalstva Slovenije za obdobje 1995–2020,ki jih je leta 1993 izdelal v sodelovanju s Statisti~nim uradom Evropskih skupnosti,Eurostatom (g. Harri Crujsen), v okviru regionalnega programa PHARE. Eurostat jezagotovil tudi tehni~no podporo za izvedbo naloge v obliki posebnega programskegapaketa MUDEA, ki so ga do takrat v Eurostatu è uporabili pri izdelavi projekcij za dràve~lanice EU in dràve EFTE.

Leta 2005 je SURS objavil Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2004–2050.Eurostat je bil izbran, da pripravi projekcije prebivalstva dràv ~lanic (EU-15) in novopriklju~enih dràv ~lanic EU ter dràv kandidatk. Priklju~itev novih dràv ~lanic EU inposebej v zadnjih letih zaznan in tudi v prihodnosti pri~akovan porast pomena problemastaranja prebivalstva Evrope je to nalogo samo {e pospe{il. Eurostat je uporabil svojepodatkovne vire, manjkajo~e pa dopolnil s pomo~jo posameznih dràv ~lanic ter vsodelovanju z Nizozemskim interdisciplinarnim demografskim in{titutom (NIDI) pripravilserijo projekcij prebivalstva za obdobje 2004–2050, ki jo je poimenoval EUROPOP2004.Eurostat je izdelal te projekcije prebivalstva za obdobje 2004–2050 v ve~ variantah, insicer za vse dràve ~lanice EU ter dràve kandidatke za vstop v EU, in jih 8. aprila 2005tudi objavil na svoji spletni strani.ter dràve kandidatke za vstop v EU, in jih 8. aprila2005 tudi objavil na svoji spletni strani.

Projekcije so izdelali po »trendni« metodi, kar je pomenilo, da je oblikovanjepredpostavk glede prihodnjega gibanja rodnosti, smrtnosti in migracij temeljilo nanjihovem gibanju v preteklosti. Pri pripravi vrednosti predpostavk prihodnjega razvojarodnosti, smrtnosti in migracij v posamezni dràvi ~lanici EU in dràvah kandidatkah sosodelovale tudi vse dràve, za katere so bile izdelane projekcije.

Za Slovenijo so predlog vrednosti omenjenih predpostavk oblikovali ~lani Delovneskupine za projekcije prebivalstva Slovenije pri SURS. [tevilo prebivalcev naj bi se porezultatih teh Eurostatovih projekcij v Evropski uniji do leta 2025 pove~evalo, potem paupadalo. Najve~ji upad {tevila prebivalcev so pri~akovali v dràvah, ki so zadnje postale~lanice Evropske unije.

Podatke osnovne variante Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo je SURSobjavil tudi v svoji podatkovni bazi SI-STAT, kjer si lahko uporabniki sami oblikujejo tabelepo izbranih kriterijih.



Leta 2008 je Eurostat ob koncu marca 2008 izdelal za dràve ~lanice Evropske unije terza Norve{ko in [vico projekcije prebivalstva za obdobje 2008–2060, in sicer po t. i.konvergentnem scenariju. Kot konvergentno leto, tj. leto, v katerem bo (teoreti~no) doseènanajve~ja podobnost razvoja izbranega kazalnika, je bilo upo{tevano leto 2150.Projekcijo prebivalstva za obdobje 2008–2060, EUROPOP2008, po konvergentnemscenariju, je Eurostat pripravil po naro~ilu ECOFIN-a (to je Svet za gospodarske in finan~nezadeve, eno izmed devetih teles Sveta EU, ki ga sestavljajo gospodarski in finan~ni ministridràv ~lanic EU) kot osnovo za izra~un projekcij javnih izdatkov, povezanih s staranjemprebivalstva v EU. Izdelek ponuja pogled o mo`nem prihodnjem razvoju prebivalstvaposamezne dràve ~lanice EU, upo{tevajo~ dru`benoekonomske in kulturne razlike meddràvami ~lanicami EU, ki bodo po predvidevanjih vedno bolj izginjale. Ker Eurostat nepredpostavlja, da bi iste vrednosti za vse dràve bile doseène è v ~asu obdobja projekcij(do leta 2060), temve~ {ele v precej bolj »oddaljenem« letu 2150, bo glede predpostavkdemografskih projekcij doseèna zgolj dolo~ena stopnja konvergence med dràvami.

Te projekcije prebivalstva, EUROPOP2008, torej niso novej{a »zamenjava« predhodnihprojekcij EUROPOP2004, ampak so bile pripravljene za namene projekcij javnih izdatkov,povezanih s staranjem prebivalstva. V prihodnje pa naj bi Eurostat izdelal tudi »nove«projekcije, ki bodo predvidoma ponovno temeljile na »trendni« metodi in bodo tako boljprimerljive z omenjenimi projekcijami EUROPOP2004.

Poleg variante, v kateri je upo{tevan predviden prihodnji razvoj rodnosti, umrljivostiin selitev, so izdelali tudi varianto glede na naravno rast, v kateri selitve niso upo{tevane.Rezultate omenjenih projekcij je Eurostat objavil na svoji spletni strani v podatkovni bazi,pa tudi SURS je izdal Prvo objavo (ve~: Viri in literatura).

Slika 1: Podatkovna baza Eurostata – projekcije prebivalstva

Vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/population/data/database / 13. 4. 2009


SURS je za stanje {tevila prebivalcev 31. 12. 2008 uvedel novo, spremenjeno definicijoprebivalstva, a v projekcijah prebivalstva EUROPO2008 te spremembe {e niso bileupo{tevane. Osnova za izra~un projekcij, ki jih obravnavamo v tej bro{uri, je bilo stanje1. 1. 2008. Ve~ o novi definiciji prebivalstva lahko preberete na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2319 / 16. 6. 2009.

Variante projekcije EUROPOP2008Eurostatovo najnovej{o varianto projekcij, EUROPOP2008 za Slovenijo, smo v tejpublikaciji poimenovali srednja varianta. V SURS pa smo v okviru EUROPOP2008 zaSlovenijo izdelali {e visoko in nizko varianto teh projekcij. Srednja varianta projekcijepredpostavlja v obdobju 2008–2060 postopen dvig stopnje celotne rodnosti z 1,32 na 1,52,postopno zvi{anje pri~akovanega trajanja ìvljenja s 74,7 leta na 83,7 leta za mo{ke oziromaza ènske z 81,9 leta na 88,8 leta ter postopno zniànje neto selitev z 2.909 na 1.133 zamo{ke oziroma z 2.954 na 1.121 za ènske. Pri nizki in visoki varianti projekcij, ki smo juizdelali v SURS, pa so vrednosti hipotez naslednje:

Tabela 1: Pri~akovano trajanje ìvljenja, celotna rodnost in selitveni saldo, projekcijaprebivalstva EUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, 2060

Varianta Pri~akovano trajanje Celotna Selitveniprojekcije ìvljenja (leta) rodnost saldo

moški ènske (stopnja) ({tev.)

nizka 80,06 85,70 1,30 800

srednja 83,71 88,80 1,52 2.254

visoka 87,36 91,90 1,90 5.300

Vir: SURS, Delovna skupina za projekcije prebivalstva RS

Podatki tiste variante Eurostatove projekcije prebivalstva za obdobje 2008–2060(EUROPOP2008) za Slovenijo po konvergentnem scenariju, ki upo{teva prihodnji razvojrodnosti, umrljivosti in selivnosti, so, tako kot nizka in visoka varianta teh projekcij (kijih je izdelal SURS), objavljeni, tudi v podatkovni bazi SI-STAT (http://www.stat.si/pxweb/Database/ Dem_soc/Dem_soc.asp), ki omogo~a uporabnikom, da si sami oblikujejotabele po izbranih merilih.



PROJEKCIJE PREBIVALSTVA IN EUROPOP2008

Projekcije prebivalstva so metode za predvidevanje in napovedovanje prihodnjega »razvoja«in sestave prebivalstva. Prihodnja »rast« prebivalstva je namre~ dolo~ena z naravnim inmehani~nim gibanjem prebivalstva in je lahko pozitivna ali negativna. Razvoj prebivalstvaje {ir{i pojem, ki ozna~uje kompleksne koli~inske in kakovostne spremembe, ki pomenijoizbolj{anje kakovosti prebivalstva.

Ta {ir{i pojem vklju~uje prognoze ali napovedi in perspektive prebivalstva. Prognozeprebivalstva so tiste, pri katerih je avtor prepri~an, da se bodo izpolnile in zato na nek na~ins svojo strokovno avtoriteto stoji za njimi in se zaradi tega obi~ajno izdelujejo samo v enivarianti. Perspektive prebivalstva pa se praviloma izdelujejo v ve~ variantah: avtor(ji) izdela(jo)za posamezne variante razli~ne hipoteze o prihodnjem razvoju »sestavin« reprodukcijeprebivalstva, vendar se ne opredeljuje(jo), katera je bolj verjetna. Vse, kar pove(do), je, da sebo posamezna varianta uresni~ila, ~e se bodo uresni~ile predpostavke oziroma hipoteze, spomo~jo katerih je posamezna varianta izra~unana.

Eurostatova projekcija prebivalstva EUROPOP2008Evropski statisti~ni urad, Eurostat, je izdelal projekcijo prebivalstva (ta vsebuje izra~une:skupaj, mo{ki, ènske) za obdobje 2008–2060 po konvergentnem scenariju.OzadjeEurostat je ob koncu marca 2008 izdelal za dràve ~lanice Evropske unije, Norve{ko in[vico projekcije prebivalstva po konvergentnem scenariju za obdobje 2008–2060.

Projekcijo prebivalstva 2008–2060, EUROPOP2008, konvergentni scenarij, je Eurostatpripravil po naro~ilu ECOFIN-a kot osnovo za izra~un projekcij javnih izdatkov, povezanihs staranjem prebivalstva v EU.Kratek opisKonvergentni scenarij projekcije prebivalstva EUROPOP2008 (EUROpean POpulation Pro-jections, bazno leto 2008) vsebuje naslednje statisti~ne informacije o projekcijah prebivalstva:

projicirano {tevilo prebivalcev 1. januarja po spolu in letih starosti,projicirane ìvljenjske dogodke (rojstva in smrti) inpredpostavke glede: celotne stopnje rodnosti, pri~akovanega trajanja ìvljenja obrojstvu po spolu in mednarodnih selitvah.Podatki veljajo za 27 dràv ~lanic EU ter Norve{ko in [vico.

Projekcija prebivalstva EUROPOP2008 ni napovedProjekcija prebivalstva EUROPOP2008 je izdelek, ki ponuja pogled o mo`nem prihodnjem razvojuprebivalstva posamezne dràve ob upo{tevanju socialno-ekonomskih in kulturnih razlik meddràvami ~lanicami EU, ki bodo po predvidevanjih vedno bolj izginjale (gledano dolgoro~no).

Metodologija priprave projekcijRazvili so jo na podlagi predpostavke, da se bodo dru`benoekonomske in kulturne razlikemed dràvami ~lanicami Evropske unije, Norve{ko in [vico v dalj{em obdobju, npr. vnaslednjem stoletju, zmanj{ale. Metodologija zajema dolo~itev vrednosti demografskihkazalnikov za konvergentno leto (npr. 2150), tj. leto, v katerem naj bi dosegli teoreti~nokonvergenco, in ustrezno interpolacijo od za~etne vrednosti za vsako dràvo in vsakodemografsko komponento (rodnost, umrljivost). Tako pridemo do nacionalnih vrednosti zadolo~eno ciljno leto (2060).


Eurostat je ob koncu marca 2008 izdelal za dràve ~lanice Evropske unije ter za Norve{koin [vico projekcije prebivalstva za obdobje 2008–2060, in sicer po t. i. konvergentnemscenariju. Kot konvergentno leto, tj. leto, v katerem bo (teoreti~no) doseèna najve~japodobnost razvoja izbranega kazalnika, je bilo upo{tevano leto 2150.

Projekcijo prebivalstva EUROPOP2008, po konvergentnem scenariju, je Eurostat pripravilpo naro~ilu ECOFIN-a kot osnovo za izra~un projekcij javnih izdatkov, povezanih s staranjemprebivalstva v EU. Izdelek ponuja pogled o mo`nem prihodnjem razvoju prebivalstvaposamezne dràve ~lanice EU, upo{tevajo~ dru`benoekonomske in kulturne razlike meddràvami ~lanicami EU; te bodo po predvidevanjih vedno bolj izginjale in izginile »na zelodolgi rok – torej se bodo v vmesnem obdobju {e vedno kazale razlike med vrednostmiizbranih demografskih kazalnikov. Metodologija zajema dolo~itev vrednosti demografskihkazalnikov za konvergentno leto (v tem primeru 2150), tj. leto, v katerem naj bi dosegliteoreti~no konvergenco (tj. najve~jo podobnost razvoja izbranega kazalnika) in ustreznointerpolacijo od za~etne vrednosti za vsako dràvo in vsako demografsko komponento(rodnost, umrljivost, selitve). Tako pridemo do nacionalnih vrednosti za dolo~eno ciljnoleto (tj. vmesno leto, upo{tevano kot kon~no leto projekcije, v tem primeru 2060).

Slika 2: Primer vpliva razli~nih konvergentnih let

Vir: Eurostat

Opredelitve uporabljenih pojmovKonvergentno leto je leto, v katerem bo (teoreti~no) verjetno doseèna najve~ja

podobnost razvoja izbranega kazalnika. V tem primeru je to leto 2150.Konvergentne vrednosti so domnevne vrednosti kazalnikov, upo{tevanih v konvergentnih

letih.Za~etno leto je leto, v katerem se za~ne ekstrapolacija proti konvergentnemu letu. V

tem primeru je to leto 2008.Za~etne vrednosti so vrednosti, pri katerih se za~enja ekstrapolacija proti konvergentnim

vrednostim.Ciljno leto je vmesno leto, upo{tevano kot kon~no leto projekcije. V tem primeru je to

leto 2060.Ciljne vrednosti so vrednosti, dobljene z interpolacijo med za~etnimi in ciljnimi

vrednostmi v ciljnem letu.

Glej tudi poglavje Definicije na strani 119.



Poleg variante, v kateri je upo{tevan predviden prihodnji razvoj rodnosti, umrljivosti inselitev, so izdelali tudi varianto glede na naravno rast, v kateri pa selitve niso upo{tevane.

Za rodnost in umrljivost so bile upo{tevane za posamezne dràve ~lanice EU-27 naslednjevrednosti predpostavk: celotna rodnost in pri~akovano trajanje ìvljenja za mo{ke in ènsketer migracije (selitve):

Tabela 2: Celotna rodnost, pri~akovano trajanje ̀ ivljenja ob rojstvu in migracije, projekcijaprebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica,2060

Dràva Celotna Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu Migracije1)

rodnost (leta)(stopnja) moški ènske %

EU-27 1,68 84,5 89,0 11,5

AT 1,57 84,9 89,2 16,4BE 1,79 84,4 88,9 13,5BG 1,55 81,6 86,5 0,8CY 1,60 85,2 88,7 30,0CZ 1,52 83,2 87,8 13,0DE 1,53 84,9 89,1 11,4DK 1,85 84,3 88,4 6,5EE 1,66 80,8 87,5 -0,1ES 1,56 84,9 89,6 22,2FI 1,84 84,3 89,3 6,1FX 1,93 85,1 90,1 6,0GR 1,57 84,8 88,7 16,6HU 1,53 81,9 87,3 11,4IE 1,88 85,2 89,2 12,7IT 1,55 85,5 90,0 19,9LT 1,54 80,4 86,9 -0,2LU 1,72 84,5 88,5 25,4LV 1,54 80,5 86,8 -0,3MT 1,55 84,3 88,6 12,3NL 1,77 84,9 88,9 3,0PL 1,49 82,5 88,0 1,7PT 1,54 84,1 88,8 20,5RO 1,52 81,9 86,6 2,1SE 1,85 85,4 89,3 11,0SI 1,52 83,7 88,8 10,7SK 1,47 82,0 87,4 5,6UK 1,84 85,0 88,9 10,1

CH 1,59 85,8 89,9 19,1NO 1,88 85,2 89,2 11,4

Vir: Eurostat, EUROPOP2008, konvergentni scenarij

Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-08-072/EN/KS-SF-08-072-EN.PDF / 13. 5. 2009. Ageingcharacterises the demographic perspectives of the European societies, Eurostat, Statistics in focus. Author: KonstantinosGIANNAKOURIS, 72/2008

1) Dele` skupnih neto migracij v obravnavanem obdobju 2008–2060 v celotnem prebivalstvu na 1. januar 2061 (v %).



PREDPOSTAVKE ZA PREBIVALSTVENI RAZVOJ SLOVENIJEDO LETA 2060

Predvideni podatki o prihodnji rodnosti, pri~akovanem trajanju ìvljenja ob rojstvuter letnem selitvenem prirastu Slovenije po razli~nih variantah projekcij prebivalstva

Variante projekcijeEurostatovo najnovej{o varianto projekcij prebivalstva EUROPOP2008 smo poimenovalisrednja varianta, v SURS-u pa smo v okviru EUROPOP2008 izdelali {e visoko in nizkovarianto teh projekcij za Slovenijo. Srednja varianta projekcije predpostavlja v obdobju 2008–2060 postopen dvig stopnje celotne rodnosti z 1,32 na 1,52, postopno zvi{anje pri~akovanegatrajanja ìvljenja s 74,7 leta na 83,7 leta za mo{ke oziroma za ènske z 81,9 leta na 88,8leta ter postopno zniànje neto selitev z 2.909 na 1.133 za mo{ke oziroma z 2.954 na 1.121za ènske. Ob upo{tevanju teh pogojev naj bi se do leta 2060 {tevilo prebivalcev Slovenijezniàlo za nekaj manj kot ~etrt milijona prebivalcev, bistveno pa naj bi se spremenila tudistarostna sestava prebivalstva. Dele` prebivalcev v starosti 65+ naj bi se ve~ kot podvojil (z16,1 % v letu 2008 na 33,4 % v letu 2060), dele` ljudi, starih 15–64 let, pa bi se opaznozniàl. Koeficient starostne odvisnosti starih bi se po srednji varianti do leta 2060 v Slovenijiglede na leto 2008 pove~al za ve~ kot 2,7-krat (z 25,0 na 68,2). Torej bo ob upo{tevanjunavedenih predpostavk rodnosti, umrljivosti in selivnosti {e nekoliko ve~je staranje (vrednostkoeficienta starostne odvisnosti starih do leta 2060 se bo pove~ala na 64,4) kot jepredvidevala srednja varianta projekcije EUROPOP2004, kjer je vrednost koeficientastarostne odvisnosti starih do leta 2050 porasla na 60,3.

Po srednji varianti Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 se bo {tevilo prebivalcevSlovenije do leta 2019 {e pove~evalo, nato pa bo za~elo upadati. Tako se bo {teviloprebivalcev s sedanjih 2,02 milijona pove~alo do leta 2019 na skoraj 2,06 milijona, natopa bo po~asi, a vztrajno upadalo in se do leta 2060 zniàlo na 1,76 milijona, kar boposledica stalnega pove~evanja pri~akovanega trajanja ìvljenja ob rojstvu, skromnegapove~evanja rodnosti in razmeroma skromnega selitvenega prirasta.

Po visoki varianti (ta predpostavlja, da se bo stopnja celotne rodnosti z 1,32 v letu 2008pove~ala na 1,90 leta 2060, pri~akovano trajanje ìvljenja podalj{alo z 74,7 leta na 87,4 letaza mo{ke oziroma z 81,9 leta na 91,9 leta za ènske ter predpostavlja le malenkostnozniànje {tevila neto selitev z 5.863 na 5.330) bo {tevilo prebivalcev leta 2060 za 625.000ljudi ve~je kot v srednji varianti in starostna sestava prebivalstva se bo predvsem v za~etnemobdobju projekcij manj spremenila kot pri srednji varianti.

Po nizki varianti (ta predpostavlja, da se bo stopnja celotne rodnosti z 1,32 v letu 2008do leta 2060 {e zniàla - na 1,3, pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu za mo{ke se bopove~alo z 74,7 leta na 80,1 leta, za ènske pa z 81,9 leta na 85,7 leta, ter {tevilo netoselitev se bo zmanj{alo s 5.863 na 800 letno) bo {tevilo prebivalcev leta 2060 za 321.000prebivalcev manj{e kot v srednji varianti projekcije.

Varianta projekcij EUROPOP2008 »brez upo{tevanja migracij«, ki jo je pripravilEurostat skupaj s srednjo in je v njej upo{teval enake predpostavke o vrednostih smrtnostiin rodnosti kot v srednji (osnovni) varianti, dejansko kaè, kolik{en je na rezultateprojekcije vpliv migracij: koliko se bo proces upadanja {tevila prebivalcev in njegovostaranje predvidoma ublaìlo zaradi neto priseljevanja. Rezultati te variante projekcije


pokaèjo, da, ~e v prihodnjih desetletjih v Sloveniji ne bi bilo migracij, bi bilo leta 2060{tevilo prebivalcev Slovenije za 280.000 ni`je, koeficient starostne odvisnosti starih pa bidosegel {e vi{jo vrednost: namesto 68,2 kar 80,6. Vpliv migracij je seveda neposredenpo {tevilu priseljenih (in odseljenih) ljudi, pa tudi po {tevilu rojenih otrok, priseljenim vSlovenijo. Vendar je vseeno potrebno omeniti tudi dejstvo, da obseg »pozitivnega« vplivapriseljevanja na staranje prebivalstva postopno slabi, ker se tudi priseljeno prebivalstvosamo (to je ob ~asu priselitve obi~ajno ve~inoma »mlado«) postopno stara.

RODNOSTSlika 3: Celotna rodnost, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta,dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2060


Slovenija sodi med dràve z eno najni`jih stopenj rodnosti v Evropi. Evropske primerjavekaèjo, da je demografska slika prihodne rodnosti neobetavna tudi v ve~ini drugih dràv,a so v ve~ini dràv ~lanic EU-27 vrednosti celotne rodnosti vseeno vi{je kot pri nas.

Med dràvami ~lanicami Evropske unije so v rodnostnem vedenju bistvene razlike.Nizka rodnost je zna~ilna za vse v letih 2004 in 2006 na novo pridruène dràve ~laniceEU-27, in sicer so se vrednosti stopnje celotne rodnosti v teh dràvah gibale med 1,24(Slova{ka) in 1,47 (Ciper). Najvi{je stopnje celotne rodnosti pa so zna~ilne za dràve naseveru in zahodu EU-27, kjer so se vrednosti gibale med 1,6 in 2,0. Najvi{jo stopnjocelotne rodnosti sta imeli leta 2006 med dràvami ~lanicami EU-27 Francija (2,0) in Irska(1,90), najni`je pa Slova{ka (1,24), Poljska (1,27), in Slovenija ter Litva in Romunija (vsakas stopnjo celotne rodnosti 1,31).

PREDPOSTAVKE ZA PREBIVALSTVENI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060


Slika 4: Celotna rodnost, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, Slovenijain EU-27, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060)


Analize demografskih gibanj Slovenije zadnjih petdeset let kaèjo, da je bilo leta 2003v Sloveniji doseèno t. i. »demografsko dno«. Po tem letu, posebej v letu 2007, so podatkidemografskih gibanj tudi pri nas nekoliko ugodnej{i, ~eprav je te`ko re~i, da so tonapovedovalci ugodnej{ega prebivalstvenega razvoja v prihodnosti. V letu 2007 se je rodilo19.823 otrok, to je najve~ v zadnjih petnajstih letih.

Slovenija se je, po intenzivnem upadanju rodnosti od za~etka 80, let, v 90. letihprej{njega stoletja soo~ila z izredno nizko rodnostjo. Pred 30 leti se je v Sloveniji rodilonekaj manj kot 30.000 otrok letno, na za~etku 21. stoletja pa se je to {tevilo skorajprepolovilo. Najni`je {tevilo ìvorojenih je bilo zabeleèno leta 2003, ko se je v Slovenijirodilo le 17.321 ìvorojenih otrok, stopnja celotne rodnosti pa je bila 1,20. Da bi seprebivalstvo Slovenije po naravni poti lahko enostavno obnavljalo, bi morala biti tavrednost 2,1 otroka na ̀ ensko. Torej se Slovenija, tako kot ve~ina drugih evropskih dràv,soo~a s t. i. zoèno reprodukcijo. Celotna stopnja rodnosti, to je povpre~no {teviloìvorojenih otrok na eno ènsko v rodni dobi (pri sedanji stopnji umrljivosti in obpredpostavki, da bo ènska do~akala 49. leto starosti), za leto 2007 zna{a 1,38.

Analiza celotne stopnje rodnosti za Slovenijo za preteklih 50 let pokaè, da seprebivalstvo Slovenije po naravni poti ne obnavlja ve~ è vse od leta 1981.

PREDPOSTAVKE ZA PREBIVALSTVENI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060, Rodnost


Slika 5: Povpre~na starost matere ob rojstvu otroka, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija in EU-27, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060)


@enske v Sloveniji so ob rojstvu prvega otroka v povpre~ju stare ̀ e ve~ kot 28 let. Na povi{anjete starosti vpliva odlaganje rojstev na poznej{a leta. Odlaganje materinstva v kasnej{a leta sevsaj do leta 2007 {e ni ustavilo. Ponovno se je povi{ala tako povpre~na starost matere obrojstvu prvega otroka kot ob rojstvu vseh otrok, in sicer za 0,2 leta. V letu 2007 so bile matere,so bile v povpre~ju stare 29,9 leta. Ob rojstvu prvega otroka so imele v povpre~ju 28,2 leta. Toje doslej najvi{ja starost ènsk ob rojstvu prvega otroka po drugi svetovni vojni. V zadnjihtridesetih letih se je starost ènsk, ki so prvi~ postale mame, pove~ala v povpre~ju za 5,3leta; v {estdesetih letih 20. stoletja so pri starosti 28 let v povpre~ju rodile ̀ e drugega otroka.

Sredi sedemdesetih let prej{njega stoletja so bile ènske v Sloveniji, ki so prvi~ rodile, vpovpre~ju stare manj kot 23 let. Potem se je njihova povpre~na starost za~ela zvi{evati, ker jeveliko ̀ ensk odloìlo materinstvo v kasnej{a leta. @enske so se {olale dlje kot neko~, pove~alse je njihov dele` v vi{jem in visokem izobraèvanju, vedno ve~ ènsk se je zaposlovalo.

V letu 2007 so bile najbolj rodna skupina ̀ enske, stare 28, 29 in 30 let, saj je 1000 ̀ ensk testarosti v povpre~ju rodilo 119 otrok. Tudi v letu 2006 so najve~ otrok rodile ènske v tejstarosti, vendar so bile vrednosti ni`je. Toliko otrok so npr. pred petnajstimi leti pri nasrodile matere, ki so bile stare 23 let.

Najbolj se je v Sloveniji v primerjavi z letom 2006 povi{ala rodnost med ènskami,starimi 34 let. Tretjina ènsk (3.108), ki so v letu 2007 prvi~ postale matere, je bila èstarej{a od 30 let.

Sredi 50. let 20. stoletja je bilo med vsemi otroki za dobro tretjino prvorojencev in skorajpetina mater je rodila ~etrtega otroka ali otroka vi{jega reda. @e od sredine 70. let jerazmerje otrok po vrstnem redu rojstev pribli`no enako: polovica otrok je prvorojencev,dobra tretjina drugorojencev, desetina tretjerojencev; ~etrtorojencev ali otrok vi{jega redapa je okoli 3 %.



Slika 6: Povpre~na starost matere ob rojstvu otroka, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, Slovenija in EU-27, 2008–2060


Slika 7: Povpre~na starost matere ob rojstvu otroka, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dr`ave ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008 in 2060




UMRLJIVOSTSlika 8: Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu po spolu, Slovenija, 1960–1961 in1986–1987 do 2006–2007

Vir: SURS

Za Slovenijo je zna~ilno tudi upadanje umrljivosti in podalj{evanje pri~akovanega trajanjaìvljenja ob rojstvu.

V Sloveniji se je v letu 2007 {tevilo umrlih v primerjavi s {tevilom umrlih v letu 2006,ko je bilo to po letu 1979 najni`je, ponovno dvignilo na raven umrljivosti pred letom 2006.V letu 2007 je umrlo 18.584 prebivalcev Slovenije (9.473 mo{kih in 9.111 ènsk), to je za2,2 odstotka (404 prebivalce) ve~ kot leta 2006. Koeficient umrlih na 1000 prebivalcev jebil 9,2 ali za 0,1 vi{ji kot leta 2006.

Povpre~na starost v letu 2007 umrlih mo{kih je bila za 0,6 leta, povpre~na starost ̀ ensk,umrlih v tem letu, pa za 0,1 leta vi{ja kot povpre~na starost mo{kih oz. ̀ ensk, umrlih v letu2006. V letu 2007 umrli mo{ki so bili stari povpre~no 69,1 leta oz. v povpre~ju za 9,1 letamlaj{i od ènsk, umrlih v tem letu; te so bile stare povpre~no 78,2 leta. V zadnjih trehdesetletjih se je povpre~na starost umrlega mo{kega dvignila za nekaj ve~ kot 6 let (6,3leta), povpre~na starost umrle ènske pa skoraj za 8 let (7,8 leta).

Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu predstavlja povpre~no {tevilo let ìvljenja, kiga novorojen otrok lahko pri~akuje ob predpostavki, da bo od leta opazovanja daljeumrljivost po starosti ostala nespremenjena. Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvuizra~unamo s pomo~jo tablic umrljivosti.

Pri~akovano trajanje ìvljenja se v Sloveniji podalj{uje: v letih 2006–2007 se je vprimerjavi z letoma 2005–2006 podalj{alo za mo{kega za 0,2 leta, za ènsko pa za 0,4leta; v zadnjih treh desetletjih pa se je podalj{alo za mo{kega za 8,2 leta, za ènsko pa za7,7 leta. De~ek, rojen v letih 2006–2007, lahko pri~akuje, da bo do~akal 75,0 leta, deklica,rojena v prav tem obdobju, pa 82,3 leta, to je pri de~kih za 8,9 leta ve~, pri deklicah pa karza 10,3 leta ve~ kot v za~etku 60. let.



Slika 9: Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu po spolu, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2060


Pri~akovano trajanje ìvljenja otroka ob rojstvu se podalj{uje v vseh dràvah ~lanicahEU, a z razli~no stopnjo intenzivnosti. Vrednosti tega kazalnika so najvi{je v ju`nih ([panija,Gr~ija, Ciper) in severnih ([vedska, Finska), najkraj{e pa v vzhodnih (v Romuniji inBolgariji) ter v pribaltskih (Latvija, Litva, Estonija) dràvah ~lanicah EU. Po podatkihEurostata za leto 2006 lahko de~ki, rojeni leta 2006, kar v desetih dràvah ~lanicah EUpri~akujejo, da bodo doìveli 77 let, deklice, rojene istega leta, pa lahko v dvanajstihdràvah ~lanicah EU pri~akujejo, da bodo doìvele 82 let. V sedmih dràvah ~lanicah EUje pri~akovano trajanje ìvljenja za mo{kega kraj{e od 70 let, v devetih dràvah pa jepri~akovano trajanje ìvljenja za ènske kraj{e od 80 let.

Pri~akovano trajanje ìvljenja je bilo med dràvami ~lanicami EU leta 2006 najdalj{eza mo{kega na [vedskem in na Cipru (78,8 leta), za ènsko pa v [paniji in Franciji (84,4leta), najkraj{e pa za mo{kega v Litvi (65,3 leta) in Latviji (65,4 leta), za ènsko pa vRomuniji (76,2 leta), Bolgariji in Latviji (v vsaki 76,3 leta).

PREDPOSTAVKE ZA PREBIVALSTVENI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060, Umrljivost


Slika 10: Razlike med pri~akovanim trajanjem ìvljenja ob rojstvu mo{kih in ènsk,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 terNorve{ka in [vica, 2060


PREDPOSTAVKE ZA PREBIVALSTVENI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060, Umrljivost


SELIVNOSTPo rasti {tevila prebivalcev v EU-27 do okrog leta 2035 se bo za~elo upadanjeDejanski {tevil~ni podatki posameznih projekcij se zaradi razli~nih predpostavk medseboj sicer nekoliko razlikujejo, v osnovi pa gre v zadnjih letih v Sloveniji vedno za istozgodbo: staranje prebivalstva, tj. pove~evanje {tevila prebivalcev in deleà prebivalstva vstarosti nad 65 let, {e posebej pa tudi (po bolj optimisti~nih variantah) prebivalstva vstarosti nad 80 let, ob hkratnem upadanju {tevila otrok ter slab{anju razmerja medaktivnim in vzdrèvanim prebivalstvom; po bolj pesimisti~nih ali tudi srednje verjetnihpredpostavkah pa bo v Sloveniji okrog leta 2030 ali è prej pri{lo tudi do pospe{enegaupadanja skupnega {tevila prebivalcev.Tabela 3: »Demografske spremembe« v dràvah ~lanicah EU-27, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, 2008–2060

[tevilo demografskih sprememb v 000“ocenjeno” vsa vse naravni neto skupne projekcija

prebivalstvo rojstva smrti “prirast” selitve spremembe prebivalstva1. 1. 2008 2008-2060 1. 1. 2060

EU-27 495.394,0 255.417,7 305.254,1 -49.836,3 59.030,9 9.194,6 504.588,6SI 2.022,6 829,9 1.277,7 -447,8 193,2 -254,5 1.768,1


V EU bo {tevilo rojstev presegalo {tevilo smrti od leta 2015 dalje. [tevilo prebivalcev vEU se bo po podatkih Eurostatove projekcije prebivalstva EUROPOP2008 do leta 2035pove~evalo, po tem letu pa bo upadalo.

Rezultati kaèjo, da bo prebivalstvo leta 2060 v 14 dràvah ~lanicah EU {tevil~nomanj{e, kot je bilo leta 2008. Med njimi bo tudi Slovenija.

Slika 11: Spremembe deleèv prebivalcev, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, dràve~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, srednja varianta, 2008–2060 (2008=100)




Slika 12: Rast {tevila prebivalcev zaradi migracij, deleì, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008–2060


Od selitev bodo torej za posamezno dràvo odvisno, kam se bo nagnil »jezi~ek natehtnici« oz. kolik{na bo vrednost skupne »rasti« {tevila prebivalcev.

Staranje prebivalstva je è opazen demografski pojav v vseh dràvah ~lanicah EU-27in bo postal {e opaznej{i, ~eprav se bosta njegova dinamika in obseg v posameznihdràvah razli~no spreminjala.

Razli~ne hitrosti staranja prebivalstva v dràvah ~lanicah EU-27 kaèjo tudi vrednostikoeficienta starostne odvisnosti starih. Ker »koeficient starostne odvisnosti pokaè {tevilostarostno odvisnih prebivalcev na 100 delovno sposobnih prebivalcev v neki populaciji jeklju~en za ponazoritev tega, v kolik{ni meri bodo »odvisne« prebivalstvene skupine vprihodnosti »obremenjevale« skupino delovno sposobnega prebivalstva. Kot starostno»odvisni« prebivalci so opredeljeni otroci (stari do 15 let) in starej{i prebivalci (v starosti65+). ê se{tejemo obe skupini »odvisnih« prebivalcev in se{tevek delimo s {tevilomdelovno sposobnih ter dobljeno {tevilo pomnoìmo s 100, dobimo »koeficient starostneodvisnosti starih in mladih«. ê pa èlimo izraziti odvisnost za vsako skupino posebej,dobimo v prvem primeru »koeficient starostne odvisnosti mladih«, v drugem pa»koeficient starostne odvisnosti starih«.

PREDPOSTAVKE ZA PREBIVALSTVENI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060, Selivnost


DEMOGRAFSKI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060

Vse variante kaèjo na izrazito staranje prebivalstva Slovenije v prihodnostiObi~ajno je med ve~ variantami projekcij prebivalstva najpomembnej{a srednja, tista, kinaj bi se po mnenju »izdelovalcev« projekcij v prihodnosti najverjetneje uresni~ila in kise predvsem v ekonomskih analizah ve~inoma uporablja. Visoka in nizka varianta projekcijpa obi~ajno predstavljata zgornjo in spodnjo mejo verjetnega prihodnjega razvoja oziromagibanja {tevila prebivalcev izbranega obmo~ja. V~asih avtorji projekcij pripravijo tudi»konstantno« varianto in varianto z ni~elnimi migracijami oz. z ni~ migracijami oz. variantoglede na naravno rast. Tako varianto je izdelal Eurostat za vse dràve ~lanice EU-27 terNorve{ko in [vico tudi pri è omenjeni projekciji prebivalstva EUROPOP2008 in jo je tudiobjavil v svoji podatkovni bazi.

êprav se {tevilo prebivalcev Slovenije ob variiranju posameznih predpostavk, posebejv nekaterih starostnih skupinah, bistveno razlikuje, pa vsi predstavljeni rezultati kaèjov prihodnosti na izrazito staranje prebivalstva Slovenije.

O~itno je, da demografske spremembe, ki koreninijo v razvoju v devetnajstem in dvajsetemstoletju in se {e mo~no nadaljujejo tudi v enaindvajseto stoletje, danes korenito spreminjajosvet in prebivalstvene, gospodarske in socialne razmere v njem, bolj, kot se je to dogajalokadar koli doslej. Upadanje rodnosti, okrepljeno z nara{~anjem trajanja ìvljenja ljudi, jepovzro~ilo in {e povzro~a neprimerljive spremembe v sestavah vseh dru`b: pomembenzgodovinski obrat v razmerju deleèv mladega in starej{ega prebivalstva. Globoke, prodornein trajne posledice staranja prebivalstva pa prina{ajo s seboj hkrati tako velike prilo`nostikot nove izzive tudi za dru`bo v Sloveniji. Velikost, starostno-spolna sestava in regionalnarazporejenost na{ega prebivalstva v naslednjih desetletjih so odvisne od prihodnjih vrednostirodnosti, umrljivosti in selivnosti. Vsi dejavniki, ki vplivajo na {tevilo prebivalcev in sestavoprebivalstva, so medsebojno odvisni in hkrati pod mo~nim vplivom socialnih in gospodarskihdejavnikov okolja.

Prebivalstvo Slovenije je nara{~alo in {e nara{~a zelo po~asi. Povpre~na letna stopnjarasti {tevila prebivalcev Slovenije je v obdobju 1961–1971 zna{ala 5,4, v obdobju 1971–19819,0, v obdobju 1981–1991 4,0 in med popisoma 1991 in 2002 le {e 2,4. Na tak prebivalstvenirazvoj vplivata tudi {ibek naravni in selitveni prirast.

Demografski razvoj je v dràvah ~lanicah EU-27 seveda razli~en, pa vendarle ve~inadràv napoveduje za prihajajo~a leta pozitiven preobrat v stopnji rodnosti, nekatere dràve~lanice EU-27 pa tudi ve~ji pritok priseljencev. Zato pri~akujejo, da bo {tevilo prebivalcevv teh dràvah leta 2060 po projekciji prebivalstva EUROPOP2008 tolik{no kot danes. (Ve~o tem v poglavju Viri in literatura.)

Zaradi nizke stopnje rodnosti, vse dalj{e pri~akovane ìvljenjske dobe ob rojstvu instalnega pritoka priseljencev bo torej prebivalstvo dràv ~lanic EU-27 do leta 2060 po{tevil~nosti ostalo podobno sedanjemu, le da bo bistveno starej{e, kar pomeni, darazmerje med za delo sposobnimi ljudmi (15–64 let) in ljudmi v starosti 65+ ne bo ve~{tiri proti ena, ampak samo dve proti ena. To razmerje naj bi se po pri~akovanjih najboljzmanj{alo v obdobju 2015–2035, ko se bo upokojevala tako imenovana »baby boom«generacija.


Tabela 4: Vrednosti koeficienta starostne odvisnosti starih1), projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, izbranaleta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060)

Leto projekcijeDràva 2008 2010 2020 2030 2040 2050 2060

EU-27 25,39 25,90 31,05 38,04 45,36 50,42 53,47

IE 16,31 16,67 20,23 24,63 30,60 40,40 43,57SK 16,58 16,95 23,85 32,30 39,98 55,46 68,49CY 17,69 18,00 22,26 27,44 30,76 37,65 44,47PL 18,95 18,98 27,19 35,98 41,29 55,69 68,97MT 19,79 21,19 31,25 39,14 41,71 49,77 59,07CZ 20,59 21,83 31,07 35,71 42,71 54,81 61,40LU 20,92 21,07 24,23 30,80 36,31 37,82 39,10RO 21,34 21,34 25,67 30,32 40,75 54,00 65,27NL 21,84 22,82 30,69 40,00 46,77 45,61 47,18SI 22,97 23,91 31,21 40,83 49,40 59,40 62,19LT 23,02 23,18 25,98 34,71 42,81 51,13 65,65HU 23,50 24,22 30,31 34,06 40,11 50,83 57,64DK 23,61 24,98 31,85 37,85 42,69 41,31 42,66ES 24,15 24,43 27,42 34,32 46,39 58,69 59,07UK 24,27 24,72 28,58 33,23 36,92 37,96 42,14FI 24,80 25,70 36,75 43,89 45,06 46,61 49,30BG 24,99 25,29 31,10 36,28 43,58 55,44 63,54LV 25,02 25,17 28,08 34,57 40,72 51,18 64,45EE 25,23 25,01 29,18 34,42 38,96 47,19 55,55FX 25,33 25,81 32,77 39,02 43,99 44,68 45,20AT 25,43 26,01 29,18 38,09 46,03 48,31 50,65BE 25,80 26,09 30,60 37,58 42,27 43,87 45,84PT 25,91 26,58 30,66 36,63 44,59 52,96 54,76SE 26,66 27,81 33,69 37,43 40,78 41,91 46,71GR 27,77 28,22 32,75 38,47 48,25 56,99 57,12DE 30,29 31,17 35,28 46,23 54,73 56,43 59,08IT 30,47 30,99 35,47 42,45 54,07 59,24 59,32

NO 22,10 22,73 28,32 34,32 40,24 41,43 43,92CH 24,10 24,94 29,93 37,72 43,74 45,74 48,51


1) Podatki za dràve ~lanice EU-27 so razvr{~eni po vrednostih za leto 2008, nara{~ajo~e.



Slika 13: Stopnja rasti {tevila prebivalcev, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednjavarianta, EU-27 in Slovenija, 2008–2060


Projekcija prebivalstva EUROPOP2008, konvergentni scenarij, za obdobje 2008–2060ka`e, da bo {tevilo prebivalcev dr`av ~lanic EU-27 {tevil~no postopoma nara{~alo do2035, in sicer naj bi naraslo od 495,4 milijona (v letu 2008) na 520,7 milijona (v letu 2035),nato pa naj bi postopoma upadalo in v letu 2060 doseglo 505,7 milijona prebivalcev.

Po teh projekcijah (srednja varianta) naj bi tudi {tevilo prebivalcev Slovenije v temobdobju najprej postopoma nara{~alo, in to od 2,02 milijona v letu 2008 na 2,06 milijonav letu 2019, nato pa naj bi postopoma, a hitreje kot v EU-27, upadalo in v letu 2060 doseglo1,77 milijona.



STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA

Slika 14: Koeficient starostne odvisnosti starih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, 2008 in 2060


Osnovna zna~ilnost demografske prihodnosti v evropski dru`bi je staranje. Prebivalstvodràv ~lanic EU-27 se bo po predvidevanjih mo~no postaralo: mediana starostiprebivalstva EU-27 se bo po napovedih dvignila s 40,4 leta v letu 2008 na 47,9 leta v letu2060.

Dele` oseb v starosti 65+ med skupnim prebivalstvom naj bi se v EU-27 pove~al s17,1 % na 30,0 %; {tevilo toliko starih prebivalcev pa naj bi se predvidoma od leta 2008do leta 2060 pove~alo od 84,6 milijona na 151,5 milijona.

V Sloveniji pa naj bi se po srednji varianti projekcije prebivalstva EUROPOP2008 dele`ljudi v starosti 65+ med skupnim prebivalstvom pove~al za 16,1 % (na 33,4 %) oziromanaj bi se {tevilo toliko starih prebivalcev predvidoma pove~alo od leta 2008 do leta 2060s 325.300 na 589.900.

Podobno se bo {tevilo ljudi, starih 80 let ali ve~, v dràvah ~lanicah EU-27 po napovedihskoraj potrojilo: z 21,8 milijona v letu 2008 na 61,4 milijona v 2060.

V Sloveniji pa naj bi se po srednji varianti projekcije prebivalstva EUROPOP2008 dele`ljudi v starosti 80+ med skupnim prebivalstvom pove~al s 3,5 % na 14,1 % oziroma z71.200 na 249.500 prebivalcev.



KOEFICIENTI STAROSTNE ODVISNOSTI

Slika 15: Koeficient starostne odvisnosti starih in koeficient starostne odvisnosti mladih,projekcija prebivalstva EUROPOP2008, srednja varianta, EU-27 in Slovenija, izbranaleta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050 in 2060)


Vrednost »koeficienta starostne odvisnosti mladih« se bo po napovedih za EU-27do leta 2060 zmerno pove~al, s 23,3 % na 25,0 %, medtem ko se bo »koeficient starostneodvisnosti starih« po pri~akovanjih bistveno pove~al, s 25,4 % na 53,5 % v letu 2060.

V Slovenijo se bodo vrednosti teh dveh koeficientov pove~ale {e bolj: »koeficientastarostne odvisnosti mladih« z 19,8 % na 23,8 %, »koeficienta starostne odvisnosti starih«pa s 23,0 % na 62,2 % v letu 2060.

Medtem ko so bile leta 2008 v EU-27 na vsako osebo v starosti 65+ {e 4 osebe v delovnidobi (15–64 let), pa bosta leta 2060, kot ka`e, le {e dve ali celo le ena. V Sloveniji so bileleta 2008 {e 4,3 osebe, stare 15–64 leta, na osebo v starosti 65+, leta 2060 pa bo le {e 1,6osebe v starosti 15–64 leta na osebo v starosti 65+.

DEMOGRAFSKI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060DEMOGRAFSKI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060


Slika 16: Koeficient starostne odvisnosti starih, projekcija prebivalstva EUROPOP2008,srednja varianta, dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica, razlika med vrednostmiza leti 2008 in 2060


êprav bo {tevilo prebivalcev dràv ~lanic EU-27 leta 2060 verjetno za 2,1 % vi{je kotleta 2008, bodo med dràvami ~lanicami precej{nje razlike. [tirinajst dràv ~lanic EU-27 bo po projekciji prebivalstva EUROPOP2008 imelo leta 2060 manj prebivalcev kot leta2008. Med temi bo v nekaterih, in sicer v Bolgariji, Latviji, Litvi, Romuniji, Poljski, Estonijiin na Madàrskem, prebivalstvo predvidoma {tevil~no upadalo v vsem obdobju 2008–2060.

V nekaterih dràvah, med temi je tudi Slovenija, bo {tevilo prebivalcev nekaj ~asa {enara{~alo, potem pa bo za~elo nazadovati.

Druge dràve ~lanice EU-27 ter Norve{ka in [vica naj bi imele leta 2060 ve~ prebivalcevkot leta 2008; to {e posebej velja za Ciper, Irsko, Luksemburg, Norve{ko, Zdruènokraljestvo, [vico, [vedsko, Metropolitansko Francijo, Belgijo in Dansko, kajti v teh dràvahbo prebivalstvo predvidoma v vsem projekcijskem obdobju {tevil~no stalno nara{~alo.

DEMOGRAFSKI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060, Koeficienti starostne odvisnosti


[TEVIL^NOST PREBIVALCEV

Tabela 5: Prebivalstvo, velike starostne skupine, projekcija prebivalstva EUROPOP2008, nizka,srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020, 2030, 2040, 2050, 2060)

Nizka varianta projekcije

Leto SKUPAJ Starostna skupina (leta)0 - 14 15 - 64 65+ 80+

2008 2.022.644 280.865 1.416.458 325.321 71.1762010 2.026.590 279.427 1.409.408 337.755 79.4172020 2.003.903 273.840 1.317.265 412.798 106.9712030 1.914.158 226.906 1.196.721 490.531 122.9372040 1.786.388 194.063 1.063.362 528.963 167.4852050 1.633.033 183.199 903.757 546.077 182.7332060 1.446.602 156.217 791.641 498.744 191.613

Srednja varianta projekcije


2008 2.022.644 280.865 1.416.458 325.321 71.1762010 2.034.220 281.651 1.414.418 338.151 79.6222020 2.058.003 291.580 1.346.206 420.217 111.3202030 2.022.872 258.508 1.252.831 511.533 135.1102040 1.957.942 235.960 1.152.616 569.366 193.3332050 1.878.003 239.902 1.027.671 610.430 224.6412060 1.768.113 225.755 952.469 589.889 249.535

Visoka varianta projekcije


2008 2.022.644 280.865 1.416.458 325.321 71.1762010 2.050.059 286.294 1.424.875 338.883 79.9872020 2.162.220 328.133 1.405.188 428.901 116.2502030 2.225.221 324.745 1.366.044 534.426 148.3142040 2.273.195 326.549 1.333.022 613.616 221.2512050 2.335.883 367.986 1.281.558 686.342 272.2252060 2.393.254 392.749 1.289.087 711.423 320.978

Vira: Eurostat, EUROPOP2008, konvergentni scenarij in SURS



INDEKS RASTI [TEVILA PREBIVALCEV (po spolu in variantah projekcije)

Slika 17: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010,2020, 2030, 2040, 2050, 2060)


Slika 18: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, mo{ki, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010,2020, 2030, 2040, 2050, 2060)




Slika 19: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, `enske, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010,2020, 2030, 2040, 2050, 2060)


INDEKS RASTI [TEVILA PREBIVALCEV (po spolu, 0–14 let, po variantah projekcije)Slika 20: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, 0–14 let, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020,2030, 2040, 2050, 2060)


DEMOGRAFSKI RAZVOJ SLOVENIJE DO LETA 2060, Indeks rasti {tevila prebivalcev



Slika 21: Indeks rasti števila prebivalcev po spolu, moški, 0–14 let, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020,2030, 2040, 2050, 2060)


Slika 22: Indeks rasti števila prebivalcev po spolu, ̀ enske, 0–14 let, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020,2030, 2040, 2050, 2060)



INDEKS RASTI [TEVILA PREBIVALCEV (po spolu, 15–64 let, po variantah projekcije)

Slika 23: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, 15–64 let, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020,2030, 2040, 2050, 2060)


Slika 24: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, mo{ki, 15–64 let, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020,2030, 2040, 2050, 2060)




Slika 25: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, ̀ enske, 15–64 let, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010, 2020,2030, 2040, 2050, 2060)


INDEKS RASTI [TEVILA PREBIVALCEV (po spolu, 65+, po variantah projekcije)

Slika 26: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, skupaj, 65+, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010,2020, 2030, 2040, 2050, 2060)




Slika 27: Indeks rasti {tevila prebivalcev po spolu, mo{ki, 65+, projekcija prebivalstvaEUROPOP2008, nizka, srednja in visoka varianta, Slovenija, izbrana leta (2008, 2010,2020, 2030,

Documents

PREBIVALSTVO SLOVENIJE DANES IN JUTRI, 2008–2060 ...PREBIVALSTVO SLOVENIJE DANES IN JUTRI, 2008–2060 • Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo 5 Slika 27: Indeks rasti