Predlogi za dvig e-veščin starejših v Sloveniji

mag. Marko Papić, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

Projekt “E-kompetentni državljan Slovenije” CRP, Konkurenčnost Slovenije, 2010 - 2012

Agenda n  Pomen obravnanega področja n  Dejavniki vključenosti starejših n  Izbrani primeri dobrih praks n  Kako naprej? Ekosistem za pridobivanje e-veščin za

starejše n  množična usdposabljanja (Slovenski primer dore prakse) n  mentorska usposabljanja (Slovenski primer dobre prakse) n  IKT ob obstoječih dogodkih ZDUS in ostalih n  povezovanje z operaterji (ponudba HW, SW kot storitve za starejše);

n  Informacijska podpora

Projekt EKDS n  “E-kompetentni državljan Slovenije”

n  V okviru CRP “Konkurenčnost Slovenije” n  Trajanje 2010 – 2012

n  Partnerji: n  UL – FE, n  UL – FDV, n  MFDPS (Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije)

n  Cilj: n  Identificirati in razviti mehanizme prenosa znanja za potrebe

povečanja e-spretnosti pri populaciji starejših oseb v Sloveniji

n  Aktivnosti n  Analiza stanja; specifike, dejavniki in motivatorji; primeri dobrih

praks; razvoj konceptov in mehanizmov;

Laboratorij za telekomunikacije Interdisciplinarne raziskave in razvoj na področjih IKT

n  odličnost v raziskavah in sodelovanju s podjetji n  vrhunsko znanje in storitve za poslovne partnerje in študente

Partnerjem nudimo n  zasnovo, načrtovanje in izvedbo IKT rešitev n  razvojno-tehnično svetovanje n  izvajanje raziskovalno-razvojnih projektov n  mednarodno projektno sodelovanje n  prototipi, pilotni projekti, živi laboratorij n  usposabljanja in prenos znanja

94

96

77

80

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Češka Španija

Grčija Portugalska

Nemčija Italija

Poljska Romunija

EU-27 Irska

Latvija Avstrija

Ciper Litva

Belgija Bolgarija Estonija Francija

Luksemburg Malta

Slovenija Slovaška

Finska Velika Britanija

Švedska Danska

Madžarska Nizozemska

Pogostost dostopanja do interneta: dnevno

Pogostost dostopanja do interneta: enkrat tedensko (vključno z "vsak dan")

Dostop do interneta v Sloveniji: - 2006: 54% gospodinjstev - 2010: 68% gospodinjstev Dostop do interneta v EU: - 2006: 49% gospodinjstev - 2010: 70% gospodinjstev Širokopasovni dostop v SLO: - 2006: 34% godspodinjstev - 2010: 62% gospodinjstev Širokopasovni dostop v EU: - 2006: 30% godspodinjstev - 2010: 61% gospodinjstev Gospodinjstva z otroki SLO: - 92% z intenetom Gospodinjstva brez otrok SLO: - 59% z internetom

vir: Eurostat 2010

Pogostost dostopanja do interneta; % uporabnikov interneta

Pogostost uporabe med specifičnimi ciljnimi skupinami

vir: Eurostat 2010

Kaj počnemo na internetu (aktivnosti)

7

8

22

27

31

34

40

32

46

38

50

49

81

89

6

9

20

21

32

39

42

42

53

59

61

64

83

86

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

…opravljanje tečaja prek interneta, za e-učenje

ali ste nanje naročeni in jih redno prejemate (spletne novice, časopis ali revije)

…iskanje službe ali pošiljanje prijav za službo

…telefoniranje po internetu ali telefoniranje s spletno kamero po internetu

…prenašanje programske opreme, lahko brezplačne ali plačljive

…pridobivanje informacij o izobraževanju in tečajih

…igranje ali prenašanje računalniških iger, fotografij, filmov ali glasbe

…nalaganje vsebin, kot so besedilo, fotografije, video posnetki, glasba, ki ste jih oblikovali sami

...pošiljanje sporočil v spletnih socialnih omrežjih ali za neposredno sporočanje

…poslušanje spletnih radijskih postaj ali gledanje spletne TV

…branje ali prenašanje spletnih novic, časopisov, revij

…iskanje informacij, povezanih z zdravjem

…iskanje informacij o blagu ali storitvah

…pošiljanje ali prejemanje e-pošte

Slovenija EU 27 vir: Eurostat 2010

Aktivnosti glede na starost in izobrazbo

vir: Eurostat 2010

E-spretnosti v depriviligiranih skupinah

vir: Eurostat 2010

Način pridobivanja e-spretnosti

vir: Eurostat 2010

Zaskrbljujoči podatki za populacijo starejših n  SURS 2010; EUROSTAT 2010:

n  cca. 80% populacije starejše od 65 ni nikoli uporabljalo računalnika, 90% nikoli interneta (pribl. 300.000 oseb med 67 – 92 živi v Sloveniji)

Pomen področja n  Naraščanje populacije starejših

n  Vključenost starejše populacije n  IKT je prisoten v vsakdanjem življenju slehernega posameznika n  Nizka raven uporabe pri starejših pomeni izključenost iz sodobnih

tokov družbe; večjo, kot v obdobju ko IKT niso prevladovale n  ne gre le za starejše, gre za prihodnje rodove...

n  Medgeneracijska ločnica n  problem je izrazit, zavedanje se povečuje n  prav usposabljanja za pridobivanje e-veščin pri starejših so lahko

eden izmed kamenčkov v mozaiku zmanjševanja n  (mlajši izobražujejo starejše, starejši prenašajo izkušnje in znanje

mlajšim)

Dejavniki n  Ključne dejavnike, ki vplivajo na pridobivanje e-veščin

starejših lahko opredelimo kot: n  dosežena izobrazba in delo, ki so ga opravljali n  bivalno okolje n  zdravje in posebne potrebe. n  zavedanje, potrebe, dostopnost vsebin n  strah pred neznanim, novim, strah pred zlorabo, krajo

n  Prilagojenost vsebin? Naslavljanje starejših s strani komercialnih ponudnikov? n  predlagamo delovno srečanje ali raziskavo – kaj so razlogi za to, da

starejši niso v fokusu ponudbe operaterjev in komercialnih ponudnikov

n  Predlagamo ukrep: vse storitve javne uprave morajo biti prilagojene starejšim

Motivatorji n  Motivacija za starejše – kaj so ključni motivatorji

vključevanja v inf. družbo? (viri: sekundarni viri podatkov iz tujine in intervjuji) n  Druženje, srečevanje n  Komunikacija, ohranjanje stikov (družina, prijatelji) n  Iskanje informacij: npr. zdravje, zdravljenje, način življenja primeren

njihovemu zdravstvenemu stanju n  Hobiji n  ...

n  Le redko je izražena želja po uporabi javnih e-storitev, e-bančništva n  izjemna heterogenost in raznolikost ciljne skupine

Dobre prakse iz tujine n  Seniornett – Training in ICT and e-inclusion for elderly

people in Norway n  Sistematsko izobraževanje o IKT storitvah za starejše; starejši

izobražujejo starejše; prostovoljci; ne tečaji – izobraževalni klubi, kjer je druženje, vadba, ponavljanje...

n  Digital story-telling in Sweden as a tool for e-inclusion n  Posamezniki v manjših skupinah povedo svojo zgodbo o določeni

temi ali aktivnosti; se posnamejo ter s pomočjo IKT v enem od primernih programov pripravijo kratek dve minutni video;

n  UK online centres n  Javni dostop do IKT; družbeno vključevanje v več 1000 spletnih

centrih (knjižnice, lokalne skupnosti, prometne ulice in avtobusi, domovi za nego, za socialno šibke in verske skupine).

n  Silver Surfers' Day n  2500 tematskih dnevnih dogodkov letno; preko konkretne tematike,

starejši spoznavajo IKT; povezovanje obstoječih dogodkov in nadgradnja z IKT učenjem

Dobri praksi iz Slovenije n  Znaš nauči drugega (U3ŽO in sodelujoča podjetja)

n  mentorski način, eden na enega, starejši poučujejo starejše n  idealen izvedbeni način, a organziacijsko izjemno zahteven in ne

omogoča masovnega vključevanja

n  Simbioza (zavod Y in številni partnerji) n  množičen način, prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje n  popularizacija uporabe IKT, manjša prilagodljivost potrebam

posameznika

Ekosistem v Sloveniji n  Ustvarjanje ekosistema za pridobivanje e-veščin starejših

n  opredelitev vlog vseh deležnikov: ZDUS; U3ŽO; Zavod Antona Trstenjaka; politike odločanja; Simbioz@; ponudniki vsebin; operaterji; osnovne, srednje šole;...

n  povezovanje le teh v neformalno skupnost, ki naj predstavlja kanal za obveščanje, informiranje, prenos idej, znanja, predlogov, potreb in želja

n  razvoj (uvedba, vzdrževanje) spletnega okolja, ki naj podpira ekosistem (socialno omrežje, portfelji uporabnikov, učno okolje, baza znanj, ponudnikov)

n  Potrebna je podpora politik odločanja in ključnih deležnikov (majhni finančni vložki, organizacija, izvedba, spremljanje pa v rokah tistih, ki so pokazali da zmorejo)

Kaj je ekosistem ? n  Neformalni splet:

n  sodelujočih organizacij (profitnih in neporofitnih) z opredeljenimi vlogami,

n  didaktičnih pristopov in n  izvedbenih konceptov prenosa znanja.

n  Ključni cilj ekosistema je dvig ravni uporabe IKT opreme in storitev starejših oseb v Sloveniji, z naslednjimi konkretnimi cilji: n  dvig števila aktivnih uporabnikov interneta, starejših od 55 let. n  Dvig števila aktivnih uporabnikov komunikacijskih internetnih

storitev (e-pošta in druge sporočilne aplikacije, npr. Skype), starejših od 55 let.

n  Dvig števila aktivnih uporabnikov obstoječih javno dostopnih e-storitev (uprava, zdravstvo), , starejših od 55 let.

Sodelujoče organizacije n  Politike odločanja (npr. MIZKŠ, MDDSZ) - koordinacija in

povezovanje. n  Interesna združenja ciljne skupine starejših (npr. ZDUS) -

koordinacija in podpora. n  Izobraževanje in raziskave namenjene ciljni skupini

starejših (npr. U3ŽO, zavod Antona Trstenjaka) - konceptualna zasnova, preverjanje kvalitete.

n  Nevladne organizacije, iniciative in prostovoljci (npr. Simbioza, EOTO) – izvedba.

n  Izobraževalne profitne in neprofitne organizacije – izvedba. n  Znanstveno raziskovalne in akademske organizacije -

evalvacija kvalitete. n  Ponudniki IKT opreme, storitev, operaterji – izvedba n  Šole, knjižnice in drugi - podpora

Didaktični pristopi n  Množično usposabljanje z vnaprej pripravljenimi

konkretnimi cilji (npr. Simbioza). n  Mentorski način usposabljanja, kjer en mentor prilagodljivo

in neformalno izobražuje, pomaga ali nudi podporo pri reševanju konkretnih veščin enemu udeležencu (npr. EOTO)

n  Med pristope lahko štejemo tudi naslednje: n  demonstracijske predstavitve uporabnosti IKT, spletnih storitev, e-

vsebin v okviru poljubnih tematskih dogodkov namenjenih ciljni skupini starejših

n  e-učenje za udeležence, ki že imajo določeno predznanje

Izvedbeni koncepti – okolja ekosistema n  Okolje za spodbujanje k učinkoviti uporabi ICT tehnologij

n  komercialni ponudniki IKT rešitev, e-storitev, e-vsebin ter operaterji. n  raziskovalne in akademske institucije s svojimi strokovnjaki. n  Ciljna skupina tega okolja so: posamezniki, oziroma organziacije, ki

sodelujejo v procesu usposabljanja starejšđih, za dvig e-veščin. n  Jedro je skupina IKT strokovnjakov (akademskega ali gospodarskega

okolje) n  motiviranje n  usmerjanje v prava vsebinska področja, ocenjevanje, postavljanje novih

izzivov, omogočanje uporabe opreme ter drugih virov

n  Okolje za spodbujanje udeležencev in izvajalcev izobraževanj n  organizacije in iniciative, ki izvajajo usposabljanja (npr. Simbioza), n  interesna združenja ciljne skupine (npr. ZDUS) n  institucije in organizacije razvoja in raziskav (U3ŽO, zavod Antona

Trstenjaka)

Možni mehanizmi n  Delovanje tam, kjer starejši preživljajo čas (doma, krajevne

skupnosti, društva, kavarne v urbanih okoljih, knjižnice...) n  Eden na enega (premagovanje strahu, ponavljanje,

prilagojena dinamika in tematika učenja) n  Starejši pomagajo starejšim, mlajši pomagajo starešim n  Starejše vključiti v projekte, raziskave, aktivnosti, ki jih izvajajo mladi

n  npr. Zakaj ne bi seminarske naloge o čebelarstvu v osnovni, srednji šoli pomagal izdelati izkušeni čebelar in se ob tem spoznal z IKT?

n  Skupinsko učenje – Simbioz@ n  deluje v povezavi s socialno komponento n  klasična IKT izobraževanja (npr. “urejevalniki besedil”) morajo imeti

jasno uporabno vrednost, ki pa jo je v heterogeni skupini težko skupno določiti

n  Obstoječi dogodki in druženja n  vsebinam dodati IKT komponento (potrebno nekaj “prenosne”

infrastrukture)

Konkretni predlogi n  Delovno(a) srečanje(a) s komercialnimi ponudniki (projekt?)

n  identifikacija ovir, možnosti sodelovanja, podpore, ponudbe za starejše

n  Dostopnosti strani javne uprave in e-storitev za starejše n  Vzpostavitev ekosistema

n  identifikacija, oziroma ustanovitev organziacije, ki koordinira aktivnosti, npr. “Svet za e-veščine”, po vzoru na nekatere EU države – postopna razširitev tudi na druge skupine državljanov

n  podpora konkretnim izvedbenim akitvnostim v okviru ekosistema – Simbioza, Znaš nauči drugega

n  Vzpostavitev informacijske podpore n  spletno učno socialno omrežje n  povezovanje, informiranje, obveščanje, prenos znanja in diskusija n  sodelovanje vseh deležnikov

n  Vključitev IKT v dogodke ZDUS in druge za starejše