»prednosti jedrske energije za Slovenijo« - gen- · PDF fileelektrika poganja Slovenijo »elektrika poganja Slovenijo« Električna energija je ena od osnovnih dobrin sodobne družbe

b r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j ab r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j a 3b r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j a 3

»prednosti jedrske

energije za Slovenijo«

»prednosti »prednosti »prednosti »prednosti jedrske

energijeSlovenijo«Slovenijo«

»prednosti »prednosti »prednosti

energijeSlovenijo«energijeSlovenijo«energijeSlovenijo«energijeSlovenijo«energijeSlovenijo«energijeSlovenijo«Slovenijo«Slovenijo«Slovenijo«Slovenijo«Slovenijo«Slovenijo«Slovenijo«Slovenijo«Slovenijo«

3 b r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j a2 b r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j ab r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j ab r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j a

b r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j a b r e z e n e r g i j e n i ž i v l j e n j a 3

Sonce je vir številnih lepih stvari našega vsakdanjika. Brez Sonca na Zemlji ne bi bilo življenja. Je kot velikanska tovarna: ener-gijo pridobiva z jedrsko reakcijo zlivanja vodikovih jeder v helijeva jedra. Skoraj vse znane energetske zaloge na Zemlji izvirajo iz energije Sonca.

Primarni viri energije (viri, ki obstajajo v naravi) so premog, nafta, zemeljski plin, uran, les in druge vrste biomase, potencial-na energija vode in vetra, energija sončnega obsevanja ter geotermalna energija.

Večino energije v svetovnem merilu da-nes pridobivamo iz fosilnih goriv, tj. premo-ga, nafte in zemeljskega plina. Ob njihovem zgorevanju se sprosti toplotna energija in nastane ogljikov dioksid.

Kaj je energija?Energijo pojmujemo kot sposobnost za

opravljanje dela. Energija se spreminja iz ene oblike v drugo, lahko tudi v delo. Pri-mer: toplota, ki nastane pri zgorevanju go-riva v motorju avtomobila, se spremeni v delo, to pa se porabi za povečanje kinetične (gibalne) energije vozila. Električna energija se v grelni plošči štedilnika spremeni v to-ploto, ki greje vodo, v sesalniku pa v delo, ki poganja električni motor.

Hitrost proizvajanja oziroma porabljanja energije imenujemo moč. Osnovna enota je 1 W (izgovorimo vat). Večji enoti sta kilo-vat (1 kW = 1000 W) in megavat (1 MW = 1.000.000 W).

Porabljena oziroma proizvedena energija je produkt moči in časa. Enota za energijo je kilovatna ura (kWh). Primer: žarnica z močjo 100 W, ki gori 10 ur, porabi 1 kWh energije. Večji enoti za energijo sta megava-tna ura (1 MWh = 1000 kWh) in gigavatna ura (1 GWh = 1.000.000 kWh).

Zlitje in cepitevZlitje (fuzija) je jedrska reakcija, v kateri

se lažja jedra združijo v težja, ob tem pa se sprosti energija.

Cepitev (fi sija) je jedrska reakcija, ob ka-teri se težko jedro razcepi na dve srednje težki jedri, sprosti pa se energija.

Cepitev v jedrski elektrarniVse jedrske elektrarne delujejo na osnovi

cepitve. V jedrskem reaktorju se ob cepitvi jedra urana sprostijo energija in nevtroni. Sproščeni nevtroni povzročajo nove cepitve in v reaktorju vzdržujejo verižno reakcijo. Srednje težki jedri, ki nastaneta pri cepitvi, z veliko hitrostjo odletita narazen in njuna kinetična energija se spremeni v toplotno energijo, ta pa v mehansko in končno v ele-ktrično energijo.

Kaj je električna energija (elektrika)?Električni naboj je ena od osnovnih la-

stnosti elementarnega delca. Med nabitimi delci deluje sila. Električni tok je gibanje električnih nabojev. Električno energijo proizvajajo generatorji. Lahko jo prenaša-mo na velike razdalje in pretvarjamo v dru-ge oblike energije. Električna energija je na-mreč oblika energije, ki jo je zelo enostavno izkoriščati.

Kako proizvedemo električno energijo?V elektrarnah se različne vrste energije

spreminjajo v električno energijo. Večina elektrarn ima turbino, ki jo vrtijo bodisi voda, para, plin ali veter. Generator pretvori energijo vrtenja v električno energijo.

Današnje vesolje in Sončni sistem z našim planetom Zemljo je rezultat ogromnega števila jedrskih reakcij v zvezdah. Zgodba o jedrskih reakcijah je delno tudi zgodba o nastanku življenja in človeka.

Vesolje je nastalo v prvobitni eksploziji pred približno 14 milijardami let, v njem pa sta bila prvotno le vodik in helij. Pod vplivom težnosti so se oblikovale prve zvezde. Drugi kemični elementi, ki so pomembni za nastanek življenja (npr. ogljik, dušik, kisik in žveplo), so nastali z zlivanjem lahkih jeder v zvezdah. Elementi, težji od železa, kot npr. uran, pa so nastali ob orjaških eksplozijah velikih zvezd (supernov).

Sonce je vir številnih lepih stvari našega vsakdanjika. Brez Sonca na Zemlji ne bi bilo življenja. Je kot velikanska tovarna: ener-

kemični elementi, ki so pomembni za nastanek življenja (npr. ogljik, življenja (npr. ogljik, življenja (npr. ogljik, dušik, kisik in žveplo), dušik, kisik in žveplo), dušik, kisik in žveplo), so nastali z zlivanjem lahkih jeder v zvezdah. Elementi, težji od železa, kot npr. uran, pa so nastali ob orjaških eksplozijah velikih zvezd (supernov). (supernov).

pomembni za nastanek življenja (npr. ogljik, dušik, kisik in žveplo), so nastali z zlivanjem so nastali z zlivanjem so nastali z zlivanjem lahkih jeder v zvezdah. lahkih jeder v zvezdah. lahkih jeder v zvezdah. Elementi, težji od železa, Elementi, težji od železa, Elementi, težji od železa, kot npr. uran, pa so nastali ob orjaških eksplozijah velikih zvezd (supernov). (supernov).

pomembni za nastanek življenja (npr. ogljik, dušik, kisik in žveplo), so nastali z zlivanjem lahkih jeder v zvezdah. Elementi, težji od železa, kot npr. uran, pa so nastali ob orjaških eksplozijah velikih zvezd (supernov). (supernov).

življenja. Je kot velikanska tovarna: ener-gijo pridobiva z jedrsko reakcijo zlivanja vodikovih jeder v helijeva jedra. Skoraj vse znane energetske zaloge na Zemlji izvirajo iz energije Sonca.

v naravi) so premog, nafta, zemeljski plin, uran, les in druge vrste biomase, potencial-na energija vode in vetra, energija sončnega obsevanja ter geotermalna energija.

nes pridobivamo iz fosilnih goriv, tj. premo-ga, nafte in zemeljskega plina. Ob njihovem zgorevanju se sprosti toplotna energija in nastane ogljikov dioksid.

vsakdanjika. Brez Sonca na Zemlji ne bi bilo življenja. Je kot velikanska tovarna: ener-

zgo

dba

o u

ran

uzg

od

ba o

ura

nu

zgo

dba

o u

ran

uzg

od

ba o

ura

nu

»brez energije ni življenja«

Osnova življenja so nenehne energijske spremembe. Energija ne izgine, temveč spreminja svojo obliko v skladu s � zikalnimi zakoni. V naravi se zgodijo te spremembe same od sebe, lahko pa jih povzroči tudi človek.

4 p r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j ip r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j ip r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j ip r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j i

p r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j i 5

»proizvodnja električne energije v Sloveniji«

Električno energijo proizvajamo v Sloveniji na več načinov, ki se medsebojno dopolnjujejo. Trije glavni viri za pridobivanje električne energije so jedrska, fosilna (premog, nafta, plin) in vodna energija.

Sončni sistem je po današnjih spoznanjih nastal iz medzvezdnega oblaka prahu, ki je ostal po eksploziji supernove. Kasneje se je oblak skrčil v disk, iz njegovega osrednjega dela je nastalo Sonce, iz ostanka pa planeti. V planetu Zemlja so se elementi razporedili glede na svojo gostoto: najtežji elementi, kot npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v zunanji lupini.

zgo

dba

o u

ran

u

»proizvodnja električne energije v Sloveniji«»proizvodnja električne energije v Sloveniji«»proizvodnja električne



Sončni sistem je po današnjih spoznanjih nastal iz medzvezdnega oblaka prahu, ki je ostal po eksploziji

zgo

dba

o u

ran

u

Sončni sistem je po današnjih spoznanjih današnjih spoznanjih nastal iz medzvezdnega oblaka prahu, ki je ostal po eksploziji

Sončni sistem je po današnjih spoznanjih nastal iz medzvezdnega oblaka prahu, ki je ostal po eksploziji

današnjih spoznanjih nastal iz medzvezdnega oblaka prahu, ki je ostal po eksploziji

Sončni sistem je po današnjih spoznanjih

supernove. Kasneje se je oblak skrčil v disk, iz njegovega osrednjega dela je nastalo Sonce, iz ostanka pa planeti. V planetu Zemlja so se elementi razporedili glede na svojo gostoto:

supernove. Kasneje se je oblak skrčil v disk, iz supernove. Kasneje se je oblak skrčil v disk, iz je oblak skrčil v disk, iz njegovega osrednjega dela je nastalo Sonce, iz ostanka pa planeti. V planetu Zemlja so se elementi razporedili glede na svojo gostoto:

je oblak skrčil v disk, iz njegovega osrednjega dela je nastalo Sonce, iz ostanka pa planeti. V planetu Zemlja so se elementi razporedili glede na svojo gostoto: glede na svojo gostoto: najtežji elementi, kot glede na svojo gostoto: najtežji elementi, kot npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v

npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v zunanji lupini.

npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v

glede na svojo gostoto: najtežji elementi, kot najtežji elementi, kot npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v

najtežji elementi, kot npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v zunanji lupini. sredico, lažji so ostali v zunanji lupini. sredico, lažji so ostali v zunanji lupini.

najtežji elementi, kot npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v

najtežji elementi, kot najtežji elementi, kot npr. uran, železo, nikelj so večinoma potonili v sredico, lažji so ostali v sredico, lažji so ostali v zunanji lupini. sredico, lažji so ostali v

najtežji elementi, kot

p r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j ip r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j ip r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j i

zgo

dba

o u

ran

u

zgorevanja, pomanjkljivost pa odvisnost od uvoza in visoka cena.

Vodna energijaVodna energija, ki jo je v Sloveniji možno

uporabiti za ekonomično proizvodnjo elek-trične energije ob upoštevanju zahtev za var-stvo okolja, je že skoraj v celoti izkoriščena. Med drugim je smiselno izkoristiti še spodnjo Savo, kjer je v načrtovanju, gradnji in obrato-vanju veriga elektrarn, ki bodo skupaj pokri-vale okoli 7 % slovenskih potreb po električni energiji, vendar bodo zelo pomembne z vidika obratovanja, stabilnosti elektroenergetskega sistema in izpolnjevanja okoljskih zavez.

UvozSlovenija zadnja leta uvaža povprečno več

kot petino vse porabljene električne energi-je. Delež uvožene elektrike je velik in pome-ni odvisnost od političnih in gospodarskih razmer v drugih državah. Uvozne potrebe je vedno težje realizirati zaradi splošnega pove-čevanja porabe električne energije v Evropi in tudi zaradi ustavitve večjih energetskih objektov v jugovzhodni Evropi.

Poleg tega so nekatere termoelektrarne v Sloveniji odvisne od uvoza premoga, nafte in zemeljskega plina.

Energija vetra in fotovoltaična energijaPotencial za izkoriščanje vetrne energije

je v Sloveniji razmeroma majhen, saj pri nas ne pihajo stalni vetrovi, kakršni so značilni za obale Atlantskega oceana ali Severne-ga morja. Na Primorskem sicer načrtujejo manjše število vetrnih turbin, vendar je re-alizacija tega projekta omejena z visokimi stroški, nepredvidljivim režimom obratova-nja in ekološkimi omejitvami.

V Sloveniji je bilo v zadnjem času postav-ljenih več manjših sončnih (fotovoltaičnih) elektrarn, toda njihov prispevek k elektro-energetski bilanci je zanemarljiv.

V Sloveniji obratuje ena jedrska elektrar-na, 4 termoelektrarne, 17 hidroelektrarn in večje število malih hidroelektrarn. Skupna instalirana moč vseh elektrarn znaša približ-no 2800 MW. V zadnjem času je bilo postav-ljenih tudi nekaj manjših sončnih elektrarn z razmeroma majhno instalirano močjo. Skup-na letna proizvodnja vseh elektrarn v Slove-niji v povprečju znaša 13.000 GWh.

Jedrska energija v SlovenijiNuklearna elektrarna Krško (v nadaljeva-

nju NEK) proizvaja dobrih 40 % električne energije v Sloveniji, polovico svoje proiz-vo-dnje pa pošilja na Hrvaško, ki je polovična solastnica elektrarne. V Sloveniji je dobra pe-tina vse porabljene električne energije prido-bljene iz jedrske energije. Poleg ekonomič-nosti in varnosti je poseben pomen te energi-je v tem, da med obratovanjem ne povzroča izpustov ogljikovega dioksida.

PremogPremog je v Sloveniji še vedno pomem-

ben vir energije in prispeva k njeni energet-ski neodvisnosti. Žal pa ima tudi pomanjklji-vosti z vidika varstva okolja. Ob zgorevanju premoga nastanejo dimni plini. Med njiho-vimi sestavinami je najbolj problematičen toplogredni plin ogljikov dioksid, ki ga s se-danjimi tehnologijami ni mogoče ekonom-sko zajeti in skladiščiti. Druge sestavine so še žveplov dioksid, dušikovi oksidi in delci (prah), ki jih je delno mogoče izločiti iz dim-nih plinov, nekaj pa jih termoelektrarne skozi dimnik sproščajo v ozračje.

Zemeljski plinVečino zemeljskega plina uvaža Slovenija

iz Rusije, približno tretjino iz Alžira in manj-še količine iz Avstrije. Večji delež uvoženega plina porabijo industrija, storitvene dejavno-sti in široka potrošnja, manjši delež pa pro-iz-vodnja električne energije. Prednost plina pred premogom je njegova relativna čistost

e l e k t r i k a p o g a n j a S l o v e n i j o6

HE Dra

vograd

HE Vuzenica

HE Vuhred

HE Fala

HE Marib

orski o

tok

HE Zlato

ličje

HE Krš

ko

HE Blanca

TE Bre

stanica

HE Boštanj

HE Vrhovo

TE Tr

bovlje

HE Moste

HE Medvode

HE Mavčiče

TE-TO

Ljublja

na

HE Doblar

HE Plave

HE Avče

HE Solkan

HE Form

in

HE Ožbalt

TE Šoštanj

NE Krško Površina krogca ustreza letni proizvodnji elektrarne

jedrska elektrarna

termoelektrarna

hidroelektrarna

črpalna HE

e l e k t r i k a p o g a n j a S l o v e n i j o 7

»elektrika poganja Slovenijo«

Električna energija je ena od osnovnih dobrin sodobne družbe in pomembno vpliva na blaginjo in način življenja vseh ljudi. Zaradi številnih prednosti in čiste izrabe elektrike se bo njena poraba povečevala tudi v naslednjih desetletjih.

zgo

dba

o u

ran

uzg

od

ba o

ura

nu

zgo

dba

o u

ran

u

Zanesljiv sistem preskrbe z energijo in učinkovita raba energije omogočata eko-nomski razcvet države in blagostanje držav-ljanov Slovenije.

Poraba električne energije v Sloveniji je odvisna od gospodarskih, družbenih in kli-matskih dejavnikov. Od vseh dejavnikov pa na porabo električne energije najmočneje vpliva BDP (bruto domači proizvod), ki je v letih pred gospodarsko krizo naraščal za približno 5 % letno.

Poraba električne energije v Sloveniji naraščaPoraba električne energije v industriji,

storitvenih dejavnostih in v gospodinjstvih narašča z gospodarsko rastjo, z razvojem novih tehnologij, vključno z vse bolj razšir-jeno uporabo toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Pričakovati je tudi povečanje javne-ga in osebnega prevoza s sodobnimi elek-tričnimi prevoznimi sredstvi.

Gospodarske razmere v Sloveniji so se po letu 1993 začele stabilizirati in zaradi po-novnega ekonomskega vzpona je začela po-raba električne energije precej konstantno naraščati. V zadnjem desetletju se je poraba električne energije povečevala za povpreč-no 3 % na leto in je presegla 14.000 GWh električne energije na leto.

Projekcije kažejo, da bo poraba leta 2020 dosegla okrog 17.000 GWh, leta 2030 pa okrog 20.000 GWh.

V prihodnjih letih bomo potrebovali nove elektrarne zaradi naraščajoče porabe električne energije, pa tudi kot nadomestilo za ustavljene starejše in neučinkovite elek-trarne.

Industrija bo potrebovalaveč električne energijeDobro polovico električne energije v

Sloveniji porabi industrija. Kljub ukrepom racionalizacije in učinkovite rabe energije, kljub nadomeščanju virov energije ter mo-rebitni ukinitvi nekaterih velikih porabnikov je v industriji pričakovati povečanje porabe elektrike, kratkoročno pa zmanjšanje zaradi gospodarske recesije v letu 2009.

Poraba elektrike v gospodinjstvih naraščaGospodinjstva porabijo približno eno

četrtino električne energije. Število prebi-valcev v Sloveniji sicer bistveno ne narašča, vendar se veča število stanovanjskih enot, predvsem pa se spreminja naš življenjski slog, ki je vse bolj povezan z uporabo nepre-gledne množice električnih naprav in pripo-močkov, brez katerih si pogosto ne znamo več predstavljati vsakdana. Vse to prispeva k povečevanju porabe elektrike v gospo-dinjstvih, pri čemer bodo na višjo porabo vplivale tudi podnebne spremembe.

Blagostanje in servisne dejavnosti vsakdanjega življenjaObseg in pomen storitvenih dejavnosti

že dolgo časa narašča. Mnoge med njimi pomembno vplivajo na splošno blagostanje družbe, v prihodnjih desetletjih pa je spričo demografskih napovedi, zlasti staranja pre-bivalstva, pričakovati tudi porast servisnih dejavnosti in specifi čnih javnih storitev, kot so npr. zdravstvena oskrba in skrb za osta-rele. S tem pa seveda narašča tudi poraba električne energije zanje.

Toplota radioaktivnega razpada vzdržuje notranjščino našega planeta v staljenem stanju. Staljena sredica Zemljine notranjščine ustvarja močno magnetno polje, ki nas ščiti pred sončnim vetrom - nabitimi delci in visoko energijskim elektromagnetnim valovanjem (ta pojav lahko včasih vidimo kot »severni sij«). Staljena Zemljina notranjost je tudi vzrok pojava, ki ga imenujemo tektonika plošč. Sedimentne kamenine, ki vsebujejo mnogo ogljika, prodrejo v plašč Zemlje. Kamenine se stalijo, ogljikov dioksid pa se z vulkanskimi pojavi sprošča v ozračje. To kroženje ogljikovega dioksida vzdržuje temperaturno ravnotežje na površju Zemlje in omogoča pogoje za življenje.

p o m e n j e d r s k e e n e r g i j e v s v e t u i n v S l o v e n i j i8

»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji«»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije

«»pomen jedrske energije

8

»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije v svetu in v Sloveniji»pomen jedrske energije »pomen jedrske energije

Diagram proizvodnjein porabe elektrike v Sloveniji

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030

Hidroelektrarne

Termoelektrarne

Jedrska elektrarna Krško

Poraba

20.000

15.000

10.000

5.000

GWh

1.000 MW

V letu 2009 je na svetu obratovalo 436 je-drskih elektrarn, ki so v letu 2008 proizvedle 2,7 milijonov GWh, kar predstavlja 14 % sve-tovne proizvodnje elektrike. Vpliv na okolje je bil pri tem zanemarljiv.

Obratovanje brez izpustovtoplogrednih plinovJedrske elektrarne med obratovanjem

ne izpuščajo toplogrednih plinov in znatno prispevajo k zmanjševanju človeškega vpli-va na podnebne spremembe. Zelo majhna količina ogljikovega dioksida, ki je primer-ljiva z izpusti pri gradnji hidroelektrarn ali vetrnic, nastane samo pri izdelavi goriva.

Slovenija mora upoštevati mednarodne sporazume o podnebnih spremembah in omejevati izpuste ogljikovega dioksida. NEK prihrani za približno 5 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida letno. Z novim blokom jedrske elektrarne v Krškem bi Slovenija ure-sničila tudi svoje dolgoročne cilje za omejitve izpustov ogljikovega dioksida.

Ekonomska konkurenčnost v svetu in v SlovenijiKonkurenčnost jedrskih elektrarn izvira

iz dejstva, da jedrska elektrarna proizvede ogromno količino energije iz majhne količi-ne goriva in da cena goriva predstavlja maj-hen delež (približno 12 %) stroškov proizvod-nje elektrike. Spremembe cene urana na svetovnem tržišču vplivajo na proizvodne cene elektrike mnogo manj kot npr. spre-membe cene plina ali nafte. Cena električne energije iz jedrske elektrarne je stabilna in predvidljiva ter je nižja od cene električne energije iz termoelektrarn na fosilna gori-va (premog, nafta, plin). Poleg tega jedrska elektrarna nima stroškov zaradi izpustov CO2, ki močno bremenijo ceno električne energije, proizvedene v termoelektrarni.

Največji delež stroškov proizvodnje elek-trike v jedrski elektrarni so investicijski stroški (odplačevanje investicije), ki pri novi enoti predstavljajo približno 63 % (ti stroški so še najbolj odvisni od cene kapitala in se zato lahko spreminjajo od 55 % do 70 %). Obratovalni stroški nove enote so približno 19 %, stroški za razgradnjo jedrske elektrar-ne, upravljanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje pa 6 % proizvodnih stroškov. Cena električne energije iz jedrskih elektrarn ima že vštete vse zunanje stroške, vključno s stroškom odlaganja radioaktivnih odpadkov.

Poraba električne energije narašča kljub izboljšanju industrijskih procesov in naprav v gospodinjstvih. Na tržišče neprestano prihajajo nove električne naprave za profesionalno uporabo in prosti čas. Po letu 2004 uvoz električne energije oziroma delež porabe, ki je ne pokrijemo z domačimi viri, močno narašča.

9

Proizvodnja pasovne in trapezne električne energijeProizvodna električne energije v pasu

pomeni, da se moč elektrarne med obra-tovanjem ne spreminja, medtem ko se pri trapeznem načinu proizvodnja elektrike tekom dneva prilagaja porabi. Jedrske elek-trarne so zelo primerne za proizvodnjo »pa-sovne« električne energije (pomeni, da se moč elektrarne ne spreminja). V Franciji, ki večino (76 %) elektrike proizvede v jedrskih elektrarnah, so te prilagojene tudi za proi-zvodnjo »trapezne« električne energije (po-meni, da se moč tekom dneva znatno pri-lagaja porabi). Tudi nove jedrske elektrarne (III. generacija) lahko obratujejo tako, da se moč prilagaja porabi.

Jedrska elektrarna se zelo dobro vklaplja v slovenski elektroenergetski sistem, saj za-gotavlja pasovno električno energijo in sta-bilno obratovanje sistema.

Jedrska elektrarna obratuje zelo učinkovito in zanesljivoFaktor razpoložljivosti jedrske elektrarne

kaže, kako dobro elektrarna izpolnjuje za-stavljene cilje proizvodnje in obratovalnega časa. Faktor razpoložljivosti NEK, ki je tudi znak zanesljivega in varnega obratovanja, je med najboljšimi v svetovnem merilu. Zaradi visoke razpoložljivosti NEK letno proizvede do 6.000 GWh električne energije. Polovico te elektrike NEK odda v slovensko omrežje, kar predstavlja dobro petino v Sloveniji po-rabljene električne energije.

Gorivo v jedrski elektrarni je najtežji element v naravi – uran. Atomi istega kemičnega elementa, ki se razlikujejo med seboj po številu nevtronov (osnovnih delcev brez naboja) v jedru, se imenujejo izotopi. Naravni uran (U) sestavljata dva izotopa: U-238 (tega je 99,3 %) in U-235 (0,7 %). V jedrskem reaktorju se sprošča energija ob cepitvi U-235.

zgo

dba

o u

ran

utekom dneva prilagaja porabi. Jedrske elek-trarne so zelo primerne za proizvodnjo »pa-sovne« električne energije (pomeni, da se moč elektrarne ne spreminja). V Franciji, ki večino (76 %) elektrike proizvede v jedrskih elektrarnah, so te prilagojene tudi za proi-zvodnjo »trapezne« električne energije (po-meni, da se moč tekom dneva znatno pri-lagaja porabi). Tudi nove jedrske elektrarne (III. generacija) lahko obratujejo tako, da se moč prilagaja porabi.

Jedrska elektrarna se zelo dobro vklaplja Jedrska elektrarna se zelo dobro vklaplja v slovenski elektroenergetski sistem, saj za-gotavlja pasovno električno energijo in sta-bilno obratovanje sistema. bilno obratovanje sistema.

moč prilagaja porabi.

zgo

dba

o u

ran

uzg

od

ba o

ura

nu

zgo

dba

o u

ran

u

Povezava med bruto domačim proizvodom in porabo elektrike

9

1980 1985 1990 1995 2000 2005

8.000

7.000

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0

20.000

18.000

16.000

12.000

10.000

8.000

6.000

4.000

2.000

0

bdp KWh/prebivalca

€(20

08)/

preb

ival

ca

kWh/

pre

biva

lca

p o m e n j e d r s k e e n e r g i j e v s v e t u i n v S l o v e n i j i

10 o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e

1. p

regr

ada

2. p

regr

ada

3. p

regr

ada

4. p

regr

ada

5. p

regr

ada

Keramične gorivne tablete

Srajčka gorivnega elementa

Hladilni sistem

reaktorja

Jeklena plinotesna

lupina zadrževalnega

hrama

Železobetonska lupina

zadrževalnega hrama

Zaporedne � zične pregrade zadržujejo radioaktivne snovi v notranjosti jedrske elektrarne.

o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e 11

Eno od izhodišč pri načrtovanju jedrske elektrarne je tudi predpostavka, da se v njej lahko zgodijo tehnične okvare in da ope-raterji naredijo napako. Možnost različnih odklonov od normalnega obratovanja je zelo natančno analizirana že med projektiranjem, elektrarna pa je opremljena z varnostnimi sistemi na osnovi preizkušenih tehnologij in zanesljivih fi zikalnih preizkusov.

Varnostni sistemi so najmanj podvojeniNEK je opremljena z varnostnimi siste-

mi, ki delujejo na tehnično različne načine in so vsaj podvojeni. Varnostni sistemi od-krijejo in hitro obvladajo vse odklone od normalnega obratovanja.

Vsa avtomatika in električna energija za varnostne sisteme je popolnoma ločena in neodvisna od sistemov za normalno obra-tovanje elektrarne.

Varnostne značilnosti sodobnih jedrskih elektrarn III. generacije, kakršne bi prišle v poštev za drugi blok jedrske elektrarne v Sloveniji, so še poudarjene in upoštevajo najnovejša spoznanja.

Pripravljenost na okvare in pomoteV vseh sodobnih jedrskih elektrarnah in

tudi v NEK so v uporabi računalniški mo-deli za ocenjevanje obratovalne varnosti in možnosti človekovih napak, ki upoštevajo verjetnost dogodkov, okvar tehničnih sis-temov in človeškega ravnanja. Ti modeli se stalno izpopolnjujejo na osnovi spremljanja vseh sistemov in podatkov o delu osebja elektrarne.

Stalen nadzor s strani pristojnih državnih organovObratovanje NEK je pod stalnim nadzo-

rom Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in drugih pristojnih institucij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in medna-rodnimi smernicami.

Jedrsko gorivo je pod nadzorom Med-narodne agencije za atomsko energijo in evropske agencije EURATOM.

Stalno usposabljanje osebjana simulatorjuUsposabljanje operaterjev jedrske elek-

trarne traja približno tri leta. Usposabljanje poteka ob pomoči simulatorja, ki natančno ponazarja delovanje prave elektrarne.

Obratovanje elektrarne je dovoljeno iz-ključno operaterjem, ki so na teoretičnih izpitih in na simulatorju dokazali svoje poznavanje elektrarne in sposobnost uprav-ljanja elektrarne. Zaključne izpite nadzoru-je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Delo operaterja smejo opravljati le osebe z veljavno licenco za obratovanje re-aktorja.

»osnovna načela obratovanja jedrske elektrarne«

Brezpogojno varno obratovanje je temeljno načelo NEK. Zaradi visoke stopnje varnosti je tveganje pri jedrskih elektrarnah mnogo manjše od sprejemljivih tveganj v drugih vejah energetike. Vodstvo in osebje jedrske elektrarne sta pripravljena za primer okvar, elektrarna pa ima vsaj podvojene in zelo zanesljive varnostne sisteme.

Sevanje, ki ga povzroča prisotnost urana v naravnem okolju, je majhno. Uran je precej običajen kemičen element v naravi, pogostejši npr. od zlata. V oceanih ga je raztopljenega približno štiri milijarde ton. Zemeljska skorja ga vsebuje v povprečju približno 4 grame na tono. Pričakujemo, da bodo zaloge urana trajale še stoletja. Največja nahajališča urana so v Avstraliji, Kanadi, Kazahstanu, Uzbekistanu, Južni Afriki in Namibiji. V rudnikih kopljejo uranovo rudo, ki vsebuje od 0,3 do 200 kg urana na tono rude. Ruda, ki so jo kopali v rudniku urana na Žirovskem vrhu, je vsebovala približno 3 kg urana na tono rude.

zgo

dba

o u

ran

u

o s n o v n a n a č e l a o b r a t o v a n j a j e d r s k e e l e k t r a r n e

Pripravljenost na okvare in pomotePripravljenost na okvare in pomotePripravljenost na okvare

V vseh sodobnih jedrskih elektrarnah in tudi v NEK so v uporabi računalniški mo-deli za ocenjevanje obratovalne varnosti in možnosti človekovih napak, ki upoštevajo verjetnost dogodkov, okvar tehničnih sis-temov in človeškega ravnanja. Ti modeli se stalno izpopolnjujejo na osnovi spremljanja vseh sistemov in podatkov o delu osebja elektrarne.





N E K j e t e h n i č n o d o v r š e n a i n m o d e r n a e l e k t r a r n a12

uran

para

turbina z

reka Sava

generatorjem

uran

reka Sava

N E K j e t e h n i č n o d o v r š e n a i n m o d e r n a e l e k t r a r n a 13

Oba solastnika NEK, GEN energija in Hrvatska elektroprivreda (HEP), soglasno neprestano posodabljata NEK ter odgovor-no in strokovno obravnavata vsak vidik de-lovanja elektrarne.

Stalno vzdrževanje ininšpekcijeMenjava goriva v NEK poteka v 18-me-

sečnem ciklu. Takrat se izvajajo tudi večja vzdrževalna dela, ki jih ne bi bilo mogoče izvesti med rednim obratovanjem, po-membnejše modifi kacije, modernizacije in načrtovani inšpekcijski pregledi. Mnogo vzdrževalnih del in inšpekcijskih pregledov pa poteka tudi med rednim obratovanjem elektrarne.

»NEK je tehnično dovršena in moderna elektrarna«

Osnovno poslanstvo NEK je varno, zanesljivo obratovanje in stabilna proizvodnja električne energije. S sistematičnim in dolgoročnim načrtovanjem dosegajo brezpogojno varnost in visoko zanesljivost, obenem pa tudi konkurenčnost obratovanja.

Uranovo rudo najprej predelajo v uranov koncentrat, tega pa kemično pretvorijo v plinasto spojino - uranov heksa� uorid. V napravah za obogatitev (plinske centrifuge) povečajo delež cepljivega U-235 z 0,7 % na 3 do 5 %. Obogaten uran pretvorijo v uranov dioksid, iz tega pa s sintranjem (postopek stiskanja pri visoki temperaturi) izdelajo gorivne tabletke. Z gorivnimi tabletkami napolnijo gorivne palice, iz katerih sestavijo gorivne elemente. Gorivni element jedrske elektrarne Krško vsebuje približno 400 kg urana. Svež gorivni element je zelo malo radioaktiven in rokovanje z njim ni nevarno. Jedrska elektrarna Krško nabavlja svoje gorivo pri ameriškem proizvajalcu.

centrifuge) povečajo delež cepljivega U-235 z 0,7 % na 3 do 5 %. Obogaten uran pretvorijo v uranov dioksid, iz tega pa s sintranjem (postopek stiskanja

Oba solastnika NEK, GEN energija in Hrvatska elektroprivreda (HEP), soglasno neprestano posodabljata NEK ter odgovor-

»NEK je tehnično dovršena »NEK je tehnično dovršena »NEK je tehnično

elektrarna«Osnovno poslanstvo NEK je varno, zanesljivo obratovanje in stabilna proizvodnja električne energije. S sistematičnim in dolgoročnim načrtovanjem dosegajo brezpogojno varnost in visoko zanesljivost, obenem pa tudi konkurenčnost obratovanja.

(postopek stiskanja pri visoki temperaturi) izdelajo gorivne tabletke. Z gorivnimi tabletkami napolnijo gorivne palice, iz katerih sestavijo

(postopek stiskanja pri visoki temperaturi) izdelajo gorivne tabletke. Z gorivnimi tabletkami

(postopek stiskanja pri visoki temperaturi) (postopek stiskanja pri visoki temperaturi)

Z gorivnimi tabletkami napolnijo gorivne palice, iz katerih sestavijo

pri visoki temperaturi) izdelajo gorivne tabletke. Z gorivnimi tabletkami napolnijo gorivne palice, iz katerih sestavijo



Z gorivnimi tabletkami napolnijo gorivne palice, iz katerih sestavijo

pri visoki temperaturi) pri visoki temperaturi) izdelajo gorivne tabletke. Z gorivnimi tabletkami

pri visoki temperaturi)

N E K j e t e h n i č n o d o v r š e n a i n m o d e r n a e l e k t r a r n a 13

iz katerih sestavijo gorivne elemente. Gorivni element jedrske elektrarne Krško vsebuje približno 400 kg urana. Svež gorivni element je zelo malo radioaktiven

nabavlja svoje gorivo pri

iz katerih sestavijo gorivne elemente. Gorivni element jedrske elektrarne Krško vsebuje približno 400 kg urana. Svež gorivni element je zelo malo radioaktiven

iz katerih sestavijo gorivne elemente. Gorivni element jedrske elektrarne Krško vsebuje

iz katerih sestavijo gorivne elemente. iz katerih sestavijo gorivne elemente. iz katerih sestavijo gorivne elemente. Gorivni element jedrske elektrarne Krško vsebuje približno 400 kg urana. Svež gorivni element je zelo malo radioaktiven zelo malo radioaktiven in rokovanje z njim ni nevarno. Jedrska elektrarna Krško nabavlja svoje gorivo pri ameriškem proizvajalcu.

elektrarne Krško vsebuje približno 400 kg urana. Svež gorivni element je zelo malo radioaktiven in rokovanje z njim ni nevarno. Jedrska elektrarna Krško nabavlja svoje gorivo pri ameriškem proizvajalcu.

Gorivni element jedrske Gorivni element jedrske elektrarne Krško vsebuje približno 400 kg urana. Svež gorivni element je zelo malo radioaktiven in rokovanje z njim ni nevarno. Jedrska elektrarna Krško

Gorivni element jedrske

zelo malo radioaktiven in rokovanje z njim ni nevarno. Jedrska elektrarna Krško nabavlja svoje gorivo pri ameriškem proizvajalcu.

zelo malo radioaktiven

nabavlja svoje gorivo pri

elektrarne Krško vsebuje približno 400 kg urana. Svež gorivni element je zelo malo radioaktiven

Gorivni element jedrske elektrarne Krško vsebuje

zelo malo radioaktiven

zgo

dba

o u

ran

u

Sistematično načrtovanemodernizacijePoleg vzdrževalnih del v času rednih ci-

klusov menjave goriva v elektrarni izvajajo načrtovane projekte modernizacije. Večja projekta sta bila zamenjava uparjalnikov v letu 2000 in zamenjava nizkotlačne turbine v letu 2006. Oba posega sta omogočila po-membno povečanje moči elektrarne (za pri-bližno 70 MW) in povečanje proizvedene električne energije. Zamenjana sta bila iz-ločevalnika kapljic/dogrelnika pare in eden od motorjev reaktorske črpalke. Zgrajeni so bili dodatni hladilni stolpi, ki omogočajo obratovanje elektrarne s polno močjo tudi ob najbolj neugodnih hidroloških razmerah na reki Savi. V pripravi je zamenjava pokro-va reaktorske posode, statorja električnega generatorja in namestitev dodatnega (tre-tjega) dizelskega agregata za zasilno napaja-nje z električno energijo. Vsi našteti posegi so skrbno načrtovani z namenom ohranja-nja in izboljševanja odličnega tehničnega nivoja elektrarne

n a j m o d e r n e j š e t e h n o l o g i j e t u d i v b o d o č e14

Skice tipičnih predstavnikovIII. generacije tlačnovodnih JE

n a j m o d e r n e j š e t e h n o l o g i j e t u d i v b o d o č e 15

Tehnologija jedrskih elektrarn (JE) je v zadnjih desetletjih dosegla zelo velik napre-dek, med drugim npr. izboljšanje varnostnih lastnosti, povečanje izkoristka elektrarne, podaljšanje življenjske dobe in povečanje razpoložljivosti. Obenem pa je ohranila dolgoletne preizkušene tehnične rešitve. O razvoju JE se ni veliko govorilo, vendar se je prav v tem času dodatno izboljšalo obra-tovanje obstoječih jedrskih elektrarn in teh-nologija jedrskega gorivnega kroga.

Vse komercialno obratujoče jedrske elek-trarne na svetu na osnovi tehnologije lah-kovodnih reaktorjev spadajo v II. generacijo JE, ki je bila razvita v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja in je do sedaj nabrala preko 10.000 let obratovalnih izkušenj ob dobri gospodarnosti, brez kakršnekoli ne-sreče z vplivom na okolje.

Gradnja novih JE elektrarn II. generacije je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj v celoti zastala, na osnovi obratovalnih izku-šenj, varnostnih in ekonomskih zahtev pa je neprestano potekalo posodabljanje obstoje-čih JE. V NEK so npr. zamenjali uparjalni-ke in parno turbino in s tem povečali moč elektrarne s prvotnih 632 MW na skoraj 700 MW. Obratovalni cikel so podaljšali z 12 na 18 mesecev in s tem izboljšali izkoriščenost elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod po svetu.

Zadnja leta so spoznanja o nujnosti omejevanja izpustov ogljikovega dioksida prodrla tudi v širšo javnost in med politike, kar je oživilo zanimanje za nove JE. Te pa bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer in družbene sprejemljivosti jedrske energije mogoče graditi le s tehnološkimi in organi-zacijskimi izboljšavami, ki skupno predsta-vljajo III. generacijo JE:• Standardizirana zasnova za hitrejše li-

cenciranje, zmanjševanje stroškov in skrajšanje rokov gradnje,

• daljša življenjska doba (tipično 60 let) in krajši remonti,

• večja varnost in dodatno zmanjšana mož-nost nesreče s taljenjem sredice,

• manjša poraba naravnega urana, možnost uporabe recikliranega jedrskega goriva,

• večji izkoristek in boljši ekonomski do-sežki,

• 20 % do 30 % manj nizko in srednje radio-aktivnih odpadkov med obratovanjem in po razgradnji elektrarne,

• uporaba recikliranega goriva zmanjša prostornino visoko radioaktivnih odpad-kov za 80 %.

V svetu je več ponudnikov jedrskih elek-trarn III. generacije s tlačnovodnim reak-torjem (enak tip reaktorja kot je v NEK), ki izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-dernem svetu, so: • AP1000 ameriške družbe Westinghouse, • ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-

VA in Mitsubishi,• APWR družbe Mitsubishi,• EPR družbe AREVA.

Skice teh elektrarn so prikazane na slikah na sosednji strani.

»najmodernejše tehnologije tudi v bodoče«

Z razširitvijo jedrskih kapacitet z najmodernejšo tehnologijo lahko v Sloveniji zagotovimo varno in okolju prijazno oskrbo s poceni električno energijo.

Radioaktivne snovi in njihovo sevanje je prisotno povsod v naravi. Sevanji α (alfa) in β (beta) so visoko energijski nabiti delci, ki nastanejo ob radioaktivnem razpadu. Pred njimi se je mogoče zaščititi z relativno tenkimi plastmi snovi. Sevanje γ (gama) je kratkovalovno elektromagnetno valovanje, ki je zelo prodorno. Za zaščito so potrebne debelejše plasti težke snovi (svinec, železo, beton, debele plasti vode).

V Sloveniji prejmemo veliko večino letne doze sevanja iz naravnega okolja. Približno polovica te doze gre na račun radona, ki nastaja ob radioaktivnem razpadu urana v naravnem okolju.

prejšnjega stoletja in je do sedaj nabrala preko 10.000 let obratovalnih izkušenj ob dobri gospodarnosti, brez kakršnekoli ne-

elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod po svetu.

Zadnja leta so spoznanja o nujnosti omejevanja izpustov ogljikovega dioksida prodrla tudi v širšo javnost in med politike, kar je oživilo zanimanje za nove JE. Te pa bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer

V svetu je več ponudnikov jedrskih elek-trarn III. generacije s tlačnovodnim reak-torjem (enak tip reaktorja kot je v NEK), ki izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-

prejšnjega stoletja in je do sedaj nabrala preko 10.000 let obratovalnih izkušenj ob dobri gospodarnosti, brez kakršnekoli ne-sreče z vplivom na okolje.

Gradnja novih JE elektrarn II. generacije je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj v celoti zastala, na osnovi obratovalnih izku-šenj, varnostnih in ekonomskih zahtev pa je neprestano potekalo posodabljanje obstoje-čih JE. V NEK so npr. zamenjali uparjalni-ke in parno turbino in s tem povečali moč elektrarne s prvotnih 632 MW na skoraj 700 MW. Obratovalni cikel so podaljšali z 12 na 18 mesecev in s tem izboljšali izkoriščenost elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod po svetu.

Zadnja leta so spoznanja o nujnosti omejevanja izpustov ogljikovega dioksida prodrla tudi v širšo javnost in med politike,

prejšnjega stoletja in je do sedaj nabrala preko 10.000 let obratovalnih izkušenj ob dobri gospodarnosti, brez kakršnekoli ne-

elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod po svetu.


izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-

bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer in družbene sprejemljivosti jedrske energije mogoče graditi le s tehnološkimi in organi-zacijskimi izboljšavami, ki skupno predsta-

izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Gradnja novih JE elektrarn II. generacije

je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj v celoti zastala, na osnovi obratovalnih izku-šenj, varnostnih in ekonomskih zahtev pa je neprestano potekalo posodabljanje obstoje-čih JE. V NEK so npr. zamenjali uparjalni-ke in parno turbino in s tem povečali moč elektrarne s prvotnih 632 MW na skoraj 700 MW. Obratovalni cikel so podaljšali z 12 na 18 mesecev in s tem izboljšali izkoriščenost elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod


izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije.

prodrla tudi v širšo javnost in med politike, kar je oživilo zanimanje za nove JE. Te pa bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer


prodrla tudi v širšo javnost in med politike,

bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer

izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III.

omejevanja izpustov ogljikovega dioksida prodrla tudi v širšo javnost in med politike, kar je oživilo zanimanje za nove JE. Te pa bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer

generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-dernem svetu, so: • AP1000 ameriške družbe Westinghouse, • ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-

Gradnja novih JE elektrarn II. generacije je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj v celoti zastala, na osnovi obratovalnih izku-šenj, varnostnih in ekonomskih zahtev pa je neprestano potekalo posodabljanje obstoje-čih JE. V NEK so npr. zamenjali uparjalni-ke in parno turbino in s tem povečali moč elektrarne s prvotnih 632 MW na skoraj 700 MW. Obratovalni cikel so podaljšali z 12 na 18 mesecev in s tem izboljšali izkoriščenost elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod


varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-dernem svetu, so: • AP1000 ameriške družbe Westinghouse, • ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-

varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III.

omejevanja izpustov ogljikovega dioksida prodrla tudi v širšo javnost in med politike,

generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-dernem svetu, so: • AP1000 ameriške družbe Westinghouse, • ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-


izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Gradnja novih JE elektrarn II. generacije

je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj v celoti zastala, na osnovi obratovalnih izku-šenj, varnostnih in ekonomskih zahtev pa je neprestano potekalo posodabljanje obstoje-čih JE. V NEK so npr. zamenjali uparjalni-ke in parno turbino in s tem povečali moč elektrarne s prvotnih 632 MW na skoraj 700 MW. Obratovalni cikel so podaljšali z 12 na 18 mesecev in s tem izboljšali izkoriščenost elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod


varstvene, tehnične in ekonomske kriterije.

prodrla tudi v širšo javnost in med politike, kar je oživilo zanimanje za nove JE. Te pa bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer

varstvene, tehnične in ekonomske kriterije.

prodrla tudi v širšo javnost in med politike,

podaljšanje življenjske dobe in povečanje razpoložljivosti. Obenem pa je ohranila dolgoletne preizkušene tehnične rešitve. O razvoju JE se ni veliko govorilo, vendar se je prav v tem času dodatno izboljšalo obra-tovanje obstoječih jedrskih elektrarn in teh-nologija jedrskega gorivnega kroga.

Vse komercialno obratujoče jedrske elek-trarne na svetu na osnovi tehnologije lah-kovodnih reaktorjev spadajo v II. generacijo JE, ki je bila razvita v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja in je do sedaj nabrala preko 10.000 let obratovalnih izkušenj ob dobri gospodarnosti, brez kakršnekoli ne-sreče z vplivom na okolje.

je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj

sreče z vplivom na okolje. Gradnja novih JE elektrarn II. generacije

je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj v celoti zastala, na osnovi obratovalnih izku-šenj, varnostnih in ekonomskih zahtev pa je neprestano potekalo posodabljanje obstoje-čih JE. V NEK so npr. zamenjali uparjalni-ke in parno turbino in s tem povečali moč elektrarne s prvotnih 632 MW na skoraj 700

dobri gospodarnosti, brez kakršnekoli ne-sreče z vplivom na okolje.

je v svetu (razen v jugovzhodni Aziji) skoraj

JE, ki je bila razvita v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja in je do sedaj nabrala


• večji izkoristek in boljši ekonomski do-sežki,



• ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-

(alfa) in β (beta) so visoko energijski nabiti delci, ki nastanejo ob radioaktivnem razpadu. Pred njimi se je mogoče zaščititi z relativno tenkimi plastmi snovi.

(gama) je kratkovalovno elektromagnetno valovanje, ki je zelo prodorno. Za zaščito so potrebne debelejše plasti težke snovi (svinec, železo, beton, debele plasti vode).

V Sloveniji prejmemo veliko večino letne doze sevanja iz naravnega okolja. Približno polovica



izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-dernem svetu, so: • AP1000 ameriške družbe Westinghouse, • ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-

izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-dernem svetu, so: • AP1000 ameriške družbe Westinghouse, • ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-• ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-



• večji izkoristek in boljši ekonomski do-



V svetu je več ponudnikov jedrskih elek-trarn III. generacije s tlačnovodnim reak-torjem (enak tip reaktorja kot je v NEK), ki izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-

• AP1000 ameriške družbe Westinghouse,

delci, ki nastanejo ob radioaktivnem razpadu. Pred njimi se je mogoče zaščititi z relativno tenkimi plastmi snovi. Sevanje γ (gama) je kratkovalovno elektromagnetno valovanje, ki je zelo prodorno. Za zaščito so potrebne debelejše plasti težke snovi (svinec, železo, beton, debele plasti vode).

V svetu je več ponudnikov jedrskih elek-trarn III. generacije s tlačnovodnim reak-torjem (enak tip reaktorja kot je v NEK), ki izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-

• AP1000 ameriške družbe Westinghouse, • ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-

izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-


izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-




• večji izkoristek in boljši ekonomski do-



delci, ki nastanejo ob radioaktivnem razpadu. Pred njimi se je mogoče zaščititi z relativno tenkimi plastmi snovi.

(gama) je kratkovalovno elektromagnetno valovanje, ki je zelo prodorno. Za zaščito so potrebne debelejše plasti težke snovi (svinec, železo, beton, debele plasti vode).



izpolnjujejo najstrožje varnostne, okolje-varstvene, tehnične in ekonomske kriterije. Tipični predstavniki jedrskih elektrarn III. generacije, ki se gradijo in načrtujejo v mo-





n a j m o d e r n e j š e t e h n o l o g i j e t u d i v b o d o č e

• Standardizirana zasnova za hitrejše li-cenciranje, zmanjševanje stroškov in

okolja. Približno polovica te doze gre na račun radona, ki nastaja ob radioaktivnem razpadu urana v naravnem okolju.

in družbene sprejemljivosti jedrske energije mogoče graditi le s tehnološkimi in organi-zacijskimi izboljšavami, ki skupno predsta-



• ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-VA in Mitsubishi,

• APWR družbe Mitsubishi,

čih JE. V NEK so npr. zamenjali uparjalni-ke in parno turbino in s tem povečali moč elektrarne s prvotnih 632 MW na skoraj 700 MW. Obratovalni cikel so podaljšali z 12 na 18 mesecev in s tem izboljšali izkoriščenost elektrarne. Podobne posodobitve so izvedli tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod

Zadnja leta so spoznanja o nujnosti omejevanja izpustov ogljikovega dioksida


• APWR družbe Mitsubishi,• EPR družbe AREVA.

omejevanja izpustov ogljikovega dioksida



in družbene sprejemljivosti jedrske energije

• ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-sevanja iz naravnega okolja. Približno polovica

• ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-• ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-VA in Mitsubishi,




Skice teh elektrarn so prikazane na slikah

in družbene sprejemljivosti jedrske energije mogoče graditi le s tehnološkimi in organi-


bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer in družbene sprejemljivosti jedrske energije



Zadnja leta so spoznanja o nujnosti omejevanja izpustov ogljikovega dioksida prodrla tudi v širšo javnost in med politike, kar je oživilo zanimanje za nove JE. Te pa bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer


Skice teh elektrarn so prikazane na slikah na sosednji strani.tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod

Zadnja leta so spoznanja o nujnosti









• APWR družbe Mitsubishi,VA in Mitsubishi,


in družbene sprejemljivosti jedrske energije mogoče graditi le s tehnološkimi in organi-

bo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer in družbene sprejemljivosti jedrske energije



tudi v mnogih drugih JE v Evropi in drugod






• ATMEA1 – skupen projekt družb ARE-VA in Mitsubishi,VA in Mitsubishi,


zgo

dba

o u

ran

u

nekaj cm svincalist papirja 4 mm aluminija

»najmodernejše tehnologije »najmodernejše tehnologije »najmodernejše

tudi v bodoče«tehnologije tudi v bodoče«tehnologije

n e n e h e n r a z v o j v a r n o s t n e k u l t u r e16 n e n e h e n r a z v o j v a r n o s t n e k u l t u r en e n e h e n r a z v o j v a r n o s t n e k u l t u r en e n e h e n r a z v o j v a r n o s t n e k u l t u r en e n e h e n r a z v o j v a r n o s t n e k u l t u r e

n e n e h e n r a z v o j v a r n o s t n e k u l t u r e 17

»nenehen razvoj varnostne kulture«

Med vrednote NEK sodita preventiven pristop in stalne izboljšave. Tudi največje in najboljše dosežke je možno še izboljšati, s preventivnimi ukrepi pa preprečujejo okvare. Varnostno kulturo pomembno soustvarjata odnos posameznikov in metode dela.

Mednarodna agencija za atomsko ener-gijo defi nira varnostno kulturo kot skupek značilnosti ter stališč organizacij in posa-meznikov, ki kot svojo prednostno nalogo razumejo probleme jedrske varnosti.

V NEK je varnostna kultura predpogoj. Varnost je najpomembnejša zahteva ob spre-jemanju odločitev. Vodstvo elektrarne, vodje oddelkov in osebje smatrajo varnost kot te-meljno vrednoto vseh dejavnosti podjetja in to vse skupaj imenujemo varnostna kultura. Osebje NEK in pogodbeni sodelavci se zato stalno usposabljajo na področju varnosti.

Vodstvo NEK aktivno sodeluje v nacio-nalnih in mednarodnih organizacijah o je-drski energiji. Jedrsko varnost razvija v svoji lastni elektrarni in sodeluje tudi na medna-rodnem jedrskem področju.

Samo-ocenjevanje kot delvarnostne kultureSamo-ocenjevanje predstavlja bistveni

del stalnega razvoja varnosti. Podatki o sta-nju varnostne kulture se zbirajo z obsežnim ocenjevanjem in analitičnimi metodami. Rezultate ocenjevanja skrbno analizirajo in uporabljajo za izboljšave obratovanja po-stopkov v elektrarni in organizacije vodenja.

Visok nivo profesionalnostiin delovne moraleDelo v jedrski elektrarni zahteva najviš-

ji nivo profesionalnosti in discipline, česar se zavedajo tako vodstvo kot vsi zaposleni. Prizadevajo si za izboljšanje obratovalnih metod na vseh področjih. Njihovo delo je tudi mednarodno priznano kot zelo kako-vostno.

V jedrskem reaktorju poteka cepitev jeder U-235, ki jo sprožijo počasni nevtroni. Ob vsaki cepitvi jedra U-235 nastaneta cepitvena produkta, obenem pa se sprostijo 2 do 3 nevtroni. Kinetična energija cepitvenih produktov se ob trkih z okoliškimi jedri spremeni v toploto. Tudi nevtroni se upočasnijo ob trkih z vodikovimi jedri v vodi in lahko cepijo nova jedra U-235. Število jedrskih cepitev obvladujemo tako, da vplivamo na število počasnih nevtronov. Toploto uporabimo za uparjanje vode. Para poganja parno turbino, ki žene generator.

zgo

dba

o u

ran

uzg

od

ba o

ura

nu

zgo

dba

o u

ran

u

j e d r s k a e l e k t r a r n a i n o k o l j e18

j e d r s k a e l e k t r a r n a i n o k o l j e 19

neodvisen nadzor vnosa radioaktivnih snovi v širše okolje (imisije),

• meritve pretokov, temperatur ter dru-gih fi zikalno-kemijskih parametrov reke Save in podzemnih voda,

• spremljanje meteoroloških parametrov.

Program monitoringa v soglasju z Upra-vo Republike Slovenije za jedrsko varnost izvajajo Institut »Jožef Stefan« in Zavod za varstvo pri delu v Ljubljani ter Institut Ruđer Bošković – Zavod za istraživanje mora i okoliša ter Institut za medicinska is-traživanja i medicinu rada v Zagrebu.

Sevanje iz jedrske elektrarne Krško je zanemarljivo v primerjavi s sevanjem naravnega okolja (naravnim ozadjem)Sevanje naravnega okolja sestavljajo se-

vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-sko sevanje, sevanje iz vesolja ter sevanje človekovega telesa, v katerem so se s pre-hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je podobno kot drugod v Srednji Evropi.

Sevanje iz jedrske elektrarne Krško pri-speva k letni dozi sevanja najbližje živečih prebivalcev:• 1000 krat manj kot ga ta prebivalec prej-

me v enem letu zaradi naravnega sevanja (naravno sevanje je prisotno ves čas in povsod) oziroma

• 1000 krat manj kot je to zakonsko dovo-ljeno oziroma

• 100 krat manj kot ga bi prejel na enem povratnem poletu iz Evrope v Ameriko.

»jedrska elektrarna in okolje«

Vpliv jedrske elektrarne na okolje je zanemarljiv. Okolje NEK je pod stalnim nadzorom. Edini večji merljivi vpliv je povišanje temperature reke Save.

V rudniku urana Oklo v Gabonu so odkrili, da je tam pred dvema milijardama let več sto tisoč let deloval naravni jedrski reaktor. Ob tem so nastali enaki radioaktivni materiali (cepitveni produkti), kot jih najdemo v zgorelem gorivu sedanjih jedrskih reaktorjev. Večina cepitvenih produktov v Oklu je do sedaj razpadla v stabilne izotope, vsi pa so ostali na kraju nastanka. To dokazuje, da je mogoče zgorelo gorivo jedrskih elektrarn, obdano z zaščitnimi plastmi, varno odložiti v geološke plasti.

zgo

dba

o u

ran

u

Ruđer Bošković – Zavod za istraživanje mora i okoliša ter Institut za medicinska is-traživanja i medicinu rada v Zagrebu.

Sevanje iz jedrske elektrarne Krško je Sevanje iz jedrske elektrarne Krško je Sevanje iz jedrske

zanemarljivo v primerjavi elektrarne Krško je zanemarljivo v primerjavi elektrarne Krško je

s sevanjem naravnega zanemarljivo v primerjavi s sevanjem naravnega zanemarljivo v primerjavi




s sevanjem naravnega zanemarljivo v primerjavi s sevanjem naravnega zanemarljivo v primerjavi




s sevanjem naravnega zanemarljivo v primerjavi s sevanjem naravnega zanemarljivo v primerjavi s sevanjem naravnega okolja (naravnim ozadjem)s sevanjem naravnega okolja (naravnim ozadjem)s sevanjem naravnega

Sevanje naravnega okolja sestavljajo se-vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-sko sevanje, sevanje iz vesolja ter sevanje človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je podobno kot drugod v Srednji Evropi.

Sevanje iz jedrske elektrarne Krško pri-Sevanje iz jedrske elektrarne Krško pri-speva k letni dozi sevanja najbližje živečih prebivalcev:• 1000 krat manj kot ga ta prebivalec prej-




To dokazuje, da je mogoče zgorelo gorivo jedrskih elektrarn, obdano z zaščitnimi plastmi, varno odložiti v geološke plasti.geološke plasti.

s sevanjem naravnega okolja (naravnim ozadjem)s sevanjem naravnega okolja (naravnim ozadjem)s sevanjem naravnega

Sevanje naravnega okolja sestavljajo se-vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-sko sevanje, sevanje iz vesolja ter sevanje človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi.


Sevanje naravnega okolja sestavljajo se-vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-


Sevanje naravnega okolja sestavljajo se-vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-

hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je podobno kot drugod v Srednji Evropi.podobno kot drugod v Srednji Evropi.




plastmi, varno odložiti v geološke plasti.geološke plasti.

vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-sko sevanje, sevanje iz vesolja ter sevanje človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je


Sevanje naravnega okolja sestavljajo se-vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-sko sevanje, sevanje iz vesolja ter sevanje človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi.

vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-sko sevanje, sevanje iz vesolja ter sevanje človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je podobno kot drugod v Srednji Evropi.




plastmi, varno odložiti v geološke plasti.geološke plasti.

sko sevanje, sevanje iz vesolja ter sevanje človekovega telesa, v katerem so se s pre-človekovega telesa, v katerem so se s pre-hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi.


Sevanje naravnega okolja sestavljajo se-vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-vanje radona in njegovih potomcev, zemelj-

»jedrska elektrarnain okolje«»jedrska elektrarnain okolje«»jedrska elektrarna

Vpliv jedrske elektrarne na okolje je zanemarljiv. Okolje NEK je pod stalnim nadzorom. Edini večji merljivi vpliv je povišanje temperature reke Save.

19

podobno kot drugod v Srednji Evropi.Sevanje iz jedrske elektrarne Krško pri-

speva k letni dozi sevanja najbližje živečih

• 1000 krat manj kot ga ta prebivalec prej-me v enem letu zaradi naravnega sevanja (naravno sevanje je prisotno ves čas in povsod) oziroma


hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je

hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi.

ljeno oziroma • 100 krat manj kot ga bi prejel na enem

povratnem poletu iz Evrope v Ameriko.

ljeno oziroma




• 1000 krat manj kot je to zakonsko dovo-

• 100 krat manj kot ga bi prejel na enem

hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je


• 100 krat manj kot ga bi prejel na enem




• 1000 krat manj kot je to zakonsko dovo-

hranjevanjem nabrale radioaktivne snovi. Sevanje naravnega okolja je prisotno vedno in povsod. V Sloveniji in v okolici NEK je


Uporaba jedrske energije povzroča zelo majhne vplive na okolje.

Ena njenih glavnih prednosti so izredno majhni izpusti ogljikovega dioksida v celo-tnem življenjskem krogu jedrske elektrarne (10 g/kWh), ki izvirajo iz postopkov pri-dobivanja in obogatitve goriva ter izdelave gradbenih materialov elektrarne. V tem pogledu je jedrska energija enakovredna ve-trni energiji, biomasi, hidroenergiji in foto-voltaičnim sončnim celicam (ki imajo izpu-ste manj kot 50g/kWh). Za primerjavo: ter-moelektrarna na premog sprosti približno 1000 g/kWh. Med obratovanjem jedrske elektrarne ni izpustov ogljikovega dioksida ali drugih toplogrednih plinov.

Edini večji merljivi vpliv NEK na okolje je povišanje temperature reke Save za nekaj stopinj, ker je savska voda uporabljena za hlajenje sekundarnega sistema (enak vpliv bi imela termoelektrarna enake moči). Odvzem savske vode in povišanje temperature sta omejena s predpisi in strogo nadzorovana.

Spremljanje stanja okolja in zelo majhni izpusti radioaktivnih snoviOsnovno naravno stanje okolja NEK je

bilo z opazovanji in meritvami ugotovljeno že pred začetkom obratovanja, tako da so bile ob začetku obratovanja na razpolago primerjalne vrednosti opazovanih parame-trov. Sistem spremljanja in nadzora okolja (monitoring) je bil v skladu z zakonskimi določili vzpostavljen ob začetku obratova-nja elektrarne ter vključuje: • Meritve radioaktivnosti v zraku, vodi,

zemlji in prehrambeni verigi, ki obse-gajo reden nadzor inventarja tekočih in plinastih izpustov ob izvoru (emisije) in

majhne vplive na okolje.

majhni izpusti ogljikovega dioksida v celo-tnem življenjskem krogu jedrske elektrarne (10 g/kWh), ki izvirajo iz postopkov pri-dobivanja in obogatitve goriva ter izdelave gradbenih materialov elektrarne. V tem pogledu je jedrska energija enakovredna ve-trni energiji, biomasi, hidroenergiji in foto-voltaičnim sončnim celicam (ki imajo izpu-ste manj kot 50g/kWh). Za primerjavo: ter-moelektrarna na premog sprosti približno 1000 g/kWh. Med obratovanjem jedrske elektrarne ni izpustov ogljikovega dioksida ali drugih toplogrednih plinov.

je povišanje temperature reke Save za nekaj

o d l a g a n j e r a d i o a k t i v n i h o d p a d k o v20

o d l a g a n j e r a d i o a k t i v n i h o d p a d k o v 21

Kemični elementi bodo nadaljevali svojo pot po Sončnem sistemu in galaksiji. Sončni sistem je nastal pred 5 milijardami let in se bo čez milijarde let spet raztreščil v vesolje. Atomi se bodo vrnili v cikel kemičnih elementov, ki bodo ponovno uporabljeni za nastanek zvezd, planetov in morda tudi življenja.

»odlaganje radioaktivnih odpadkov«

Pri proizvodnji električne energije v NEK nastane večina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in vsi visoko radioaktivni odpadki (VRAO - izrabljeno jedrsko gorivo) v Sloveniji.

»odlaganje radioaktivnih odpadkov«

Pri proizvodnji električne energije v NEK nastane večina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in vsi visoko radioaktivni odpadki (VRAO - izrabljeno jedrsko gorivo) v Sloveniji.

21

Razgradnja NEKProgram razgradnje NEK, odlaganja niz-

ko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva je opredeljen z osnovnimi cilji Sklada NEK: zbiranje po-trebnih sredstev, nalaganje v donosne na-ložbe ter izvedba vseh faz razgradnje NEK, odlaganja radioaktivnih odpadkov ter izra-bljenega goriva iz NEK.

NSRAO (približno 2.200 m3 v sodih) so uskladiščeni v skladišču na lokaciji elek-trarne. Prostornino odpadkov so že večkrat zmanjšali s postopki stiskanja in sežiganja.

Izrabljeno jedrsko gorivo (približno 900 izrabljenih gorivnih elementov) je uskladi-ščeno v posebnem bazenu. Zmogljivost ba-zena je 1694 pozicij, kar zadostuje do konca projektne obratovalne dobe NEK (do leta 2023) oziroma ob predvideni modifi kaciji bazena do leta 2043.

Centralno skladišče RAO v Brinju je na-menjeno samo skladiščenju radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v medicini, industriji in znanosti (vsebuje približno 85 m3 odpad-kov). V tem skladišču ni nobenih odpadkov iz NEK.

Za odlaganje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji je odgovorna Agencija za radioak-tivne odpadke (ARAO).

Odlagališče nizko in srednje radioaktiv-nih odpadkov bo na lokaciji Vrbina v občini Krško. Predlagana je izvedba vkopanih silo-sov, ki je bila odobrena s strani neodvisne strokovne komisije in Vlade Republike Slo-venije.

Stroški za odlaganje radioaktivnih od-padkov predstavljajo največji delež uprav-ljanja z odpadki. Sredstva za upravljanje se zbirajo iz cene proizvedene električne ener-gije in se nalagajo v Skladu za fi nanciranje razgradnje NEK in za odlaganje radioak-tivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK), ki ga upravlja država.

22 G E N e n e r g i j a - n o s i l e c r a z v o j a j e d r s k e e n e r g i j e v S l o v e n i j i

Naše poslanstvo je zagotavljanje zaneslji-ve proizvodnje in dobave električne energi-je z usmerjenostjo na končnega odjemalca. Vse našteto bo doseženo z investiranjem v čiste, trajnostne in obnovljive vire električ-ne energije, potrebne za oskrbo Slovenije. Pri tem bo največja pozornost namenjena ohranjanju in širjenju jedrskih zmogljivosti kot temelju trajnostnega razvoja, s čimer bomo prispevali h konkurenčnosti, čistemu okolju in zmanjševanju uvozne odvisnosti Slovenije. Trajnostni razvoj na našem po-dročju pomeni čisto, ekonomsko in okolju prijazno proizvodnjo energije, in sicer tako, da bodo energetski viri ostali na razpolago tudi prihodnjim generacijam.

Skupina GEN - odgovorna do okoljaPri proizvodnji elektrike v NEK, v Sa-

vskih elektrarnah Ljubljana ter v Hidroe-lektrarnah na spodnji Savi ne prihaja do izpustov toplogrednih plinov. Skupina GEN več kot 97 % električne energije proizvede brez izpustov CO2.

Družbe v skupini GEN Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je

največji proizvodni objekt v državi (letna proizvodnja med 5200 in 5900 GWh), kjer je skladno z meddržavno pogodbo sloven-ski delež polovičen. Pomembne značilnosti NEK so tudi izjemno visoka zanesljivost in ekonomičnost proizvodnje, zagotavljanje stabilnosti sistema ter zanesljiva oskrba od-jemalcev.

Savske elektrarne Ljubljana (SEL; HE Završnica, HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode in HE Vrhovo) so družba z dol-goletno tradicijo proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah. GEN energija je večinski družbenik SEL.

Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS; obratujeta HE Boštanj in HE Blan-ca, HE Krško v gradnji) so načrtovane kot hidroelektrarne z dnevno akumulacijo v verigi, za proizvodnjo trapezne in pasovne energije.

»GEN energija - nosilec razvoja jedrske energije v Sloveniji«

Vizija GEN energije je postati nosilec razvoja proizvodnje in celovite ponudbe električne energije na osnovi čistih, trajnostnih in obnovljivih virov ter tako prispevati k trajnostnemu razvoju Slovenije.

G E N e n e r g i j a - n o s i l e c r a z v o j a j e d r s k e e n e r g i j e v S l o v e n i j i 23G E N e n e r g i j a - n o s i l e c r a z v o j a j e d r s k e e n e r g i j e v S l o v e n i j i

Termoelektrarna Brestanica (TEB) de-luje na plin ali nafto in predstavlja predvsem zanesljiv rezervni vir napajanja pri preobre-menitvah sistema ali izpadih slovenskih elektrarn oziroma daljnovodov. Je tudi eden od neodvisnih virov napajanja NEK z zasil-no električno energijo.

Družba GEN-I opravlja tri osnovne de-javnosti: odkup električne energije od proi-zvajalcev, trgovanje z električno energijo in prodajo električne energije končnim porab-nikom. Razvejana mednarodna trgovalna mreža družbi omogoča, da vse večjo bilanč-no skupino v Sloveniji dopolnjuje in urav-nava s trgovskimi aktivnostmi na sosednjih likvidnih trgih Avstrije, Nemčije in Italije ter tudi na manj likvidnih trgih Jugovzho-dne Evrope.

Nadzorni center skupine GEN deluje od januarja 2008 na lokaciji TE Brestani-ca. Načrtovalci v nadzornem centru pripra-vljajo dnevne, tedenske in mesečne načrte proizvodnje električne energije v skladu z načrtovano porabo bilančne skupine GEN, medtem ko dispečerji skrbijo za realizacijo predvidenih načrtov, pokrivanje odstopanj in analizo proizvodnje.

Količina proizvedene električne energije za bilančno podskupino GEN v letu 2008 po virih v GWh

Primerjava izpustov C02

na proizvedeno kWh

NEK

Termoelektrarna Brestanica

Hidroelektrarne skupine GEN

2006 GENskupina

2007 SLOpovprečje

2008 TE

2,645

3,053

3,331

2645

0,02

0,46

1,20

26277

2714

3331,2

1,0

0,8

0,6

0,4

0,2

0

12

2986

kgCO

2/kw

h

Povprečje v letih 2006, 2007 in 2008

Izdajatelj: GEN energija, d.o.o.Prirejeno po publikaciji: TVO, Energy for life, well-being for FinlandPrevedla in priredila: Radko Istenič, Igor JenčičOblikovanje: Branka SmodišFotogra� je: Arhiv GEN, NEK, TEB, SŽ, ICJT, ARAONaklada: 3000 izvodov, oktober 2010

Documents

»prednosti jedrske energije za Slovenijo« - gen- · PDF fileelektrika poganja Slovenijo »elektrika poganja Slovenijo« Električna energija je ena od osnovnih dobrin sodobne družbe