Predstavitev in njihovomesto v slovenskem

visokošolskem okolju

mag. Mirjam KOTAR, mag. Karmen STOPAR

Informacijska pismenost v visokem šolstvu: strokovno srečanje ZBDS, Ljubljana, 16. junij 2011

INFORMACIJSKA PISMENOST

Učimo se jo obvladovati, da bi se lahko učili, raziskovali

“Razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje ter ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo (rač. in komun. viri)…” (Filo in Novljan)

“Nikoli končan proces učenja, ki omogoča učenje in orientacijo v informacijskem prostoru, kjer bo posameznik znal oceniti zanesljivost informacije in vira, le te učinkovito in uspešno uporabil, z obvladovanjem storitev, ki mu jih ponuja informacijska družba in tehnologija.“(Novljan)

INFORMACIJSKA DRUŽBAin na znanju temelječe gospodarstvo

Razvita tehnologija: spreminja načine oblikovanja, hranjenja, dostopa in uporabe informacij.

Pravica do informiranosti: fizična in intelektualna dostopnost informacij.

Raziskovanje in učenje:izbira informacij za neodvisno reševanje problemov in sprejemanje odločitev s kritičnim mišljenjem.

PROBLEMI SODOBNE INFORMACIJSKE DRUŽBE

Informacije so prednost, če jih znamo izkoristiti

Obilica podatkovše ne naredi informiranih posameznikov!

Informacijska onesnaženost – zastareli, neustrezni, dvomljive kakovosti …“Internet ni knjižnica, marveč smetišče (Mazzini).”

Informacijska prenasičenost –izogibanje informacijskemu procesu.

POMEN INFORMACIJSKE PISMENOSTI

Sposobnost, da se znajdemo na „smetišču informacij“

Dostop in učinkovita uporaba informacij je ključ do napredka in kvalitetnega načina življenja na vseh stopnjah in ravneh bivanja.

Prava informacija na pravem mestu je lahko odločilnega pomena!

Vedeti pravočasno = konkurenčna prednost

IZOBRAŽEVANJE ZA UČINKOVITO UPORABO INFORMACIJ

Informacijska pismenost se ne pridobiva intuitivno

Fizična dosegljivost podatkov ni dovoljšele ko jih znamo prebrati, razumeti in vgraditi v svojo kognitivno strukturo (koncept), si ustvarimo koristne informacije, na podlagi katerih se lahko odločamo.

Tehnike in znanja za učinkovito uporabo informacijza učinkovito odzivanje na spreminjajoče okolje.

Ključni akterji izobraževalne inštitucije – učitelji, knjižnice, upravljalci, …

INFORMACIJSKA PISMENOST in PEDAGOŠKI PROCES

Učno okolje zahteva informacijsko pismenega študenta

Bolonjska prenova uvaja sodobne metode pedagoškega dela, ki naj spodbudijo aktivnost študentov pri pridobivanju znanja in samostojnem reševanju strokovnih problemov.

Možnosti za razvoj drugačnih učnih metod: problemsko, izkustveno učenje, raziskovalno učenje.

Študent lahko svoje učenje usmerja in vodi sam: povečujejo odgovornost za lastno učenje, sposoben je upravljati z množico virov.

VLOGA KNJIŽNIC – bibliopedagoška dejavnost

„Pospeševanje učinkovite rabe informacij je pravzaprav nikogaršnja stvar“(Roe).

Interes se prej prebudi pri knjižničarjih.Zakon o knjižničarstvu (2001) – naloge

izobraževanja in inf. opismenjevanja. „Krovna ustanova učeče se družbe“(Bundy):

viri, ki jih ponujajo, zavest, znanje, motivacija.

INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENTODGOVOR NA ZAHTEVE INF. DRUŽBE IN NA ZNANJU TEMELJEČEGA GOSPOD.

Izhodna kompetenca visokošolskega izobraževanja

Strateški cilj izobraževanja na univerzah po celem svetu. Njihove izkušnje kažejo, da morajo do boljše IP študentov

voditi zahteve študijskega procesa skozi vsa leta visokošolskega izobraževanja.

Pomembno je, da študenti v času študija razvijejo kritičen in etičen odnos do izbire in uporabe informacij in spretnosti in znanja za upravljanje z njimi.

V Sloveniji se koncept IP na nivoju VŠ uveljavlja počasi.

AKTIVNOSTI ZA DVIG RAVNI IP

Delovne skupine za IP:• ZBDS – posvetovanje (2006), priprava izhodišč, merila.

• KRKS UL – akcijski načrt za pripravo smernic.

• KISUM – vprašalnik o IO na članicah UM.

• Mnenjska anketa med vodji VK (2004) – izobr. in oblike IO

UNESCO • Delavnica Information Literacy Initiatives for Central and South East

European Countries ICPE, Ljubljana, Slovenia, 27-28 March, 2006.

• Training the Trainers in Information Literacy, Ankara, 3-5 Sept. 2008.

• Training the Trainers in Information Literacy, Tallin, 20-21 Aug. 2008.

POSVETOVANJE ZBDS (2006)Sekciji za visokošolske in specialne knjižnice

Inf. pismenost med teorijo in prakso: vloga knjižnic

Zavest, da prava informacija ob pravem času omogoča konkurenčno prednost, še ni dovolj razvita.

Od knjižnic se danes pričakuje, da poleg informacij nudijo tudi pomoč pri njihovem obvladovanju.

Knjižničar je pod nenehnim pritiskom tehnoloških, družb. in gospod. sprememb v okolju – potrebno se je odzivati, nove naloge.

IZHODIŠČA ZA UVELJAVLJANJE IP NA UNIVERZAH V SLOVENIJI (2006)

Pripraviti načela in standarde IP ter kazalce znanja IP študenta

IP ni le “problem uporabe knjižnic, pač pa strateški cilj visok. izobraževanja” – izvajati ga je treba celovito.IP ni nepomembna postavka v učnem načrtu, ampak vpleten v njegovo vsebino, strukturo in sam proces.Za pridobivanje IP je nujen stalen razvoj na vseh stopnjah formalnega izobraževanja.Ne more biti rezultat enega predmeta, ampak kumulativna izkušnja iz vrste predmetov in učnih rezultatov.

VPRAŠALNIK O INF. OPISMENJEVANJUNA ČLANICAH UNIVERZE V MARIBORU (2007)

Študijsko leto: 2005/2006 Namen: posnetek stanja - 15 članic UM Cilj: predlagati aktivnosti za dvig ravni IP Vprašanja:

1. V kakšni obliki izvajate IO?2. Na kateri stopnji poteka IO?3. Kdo izvaja IO?4. Sodelovanje knjižnice in v kakšni obliki?5. Kako vrednotite znanje?6. Koliko ur IO je v prvem letniku?7. S koliko ECTS je ovrednoteno znanje iz IP?

POVZETEK UGOTOVITEVUNIVERZA V MARIBORU (Petermanec)

Oblika IO:3 fakultete bibliografske inštrukcije,5 fakultet predmet, ki naj bi po nazivu vseboval elemente IP,38 fakultet elementi IP v posameznih predmetih (obstaja verjetnost, da niso razumeli opredelitve IP)

Vsebina, obseg in vrednotenje IO niso opredeljeni, V izvajanje niso vključeni bibliotekarji - informacijski viri,

tehnologija, kadri in njihovo znanje je premalo izkoriščeno! Pridobljena znanja in učinke bi morali meriti. IO ne poteka načrtovano in formalizirano

(uvodne inštrukcije, sistematično vključevanje v predmete)

DVIGANJE RAVNI IPNA ČLANICAH UNIVERZE V LJUBLJANI

Strategija UL 2006-2009 je v oviru strateškega cilja „Uvajanje študijskih programov v skladu z načeli Bolonjskega procesa pri podcilju „Vključevanja sodobnih oblik poučevanja“ kot operativni cilj navedla „Dviganje ravni IP“, ki ga meri s kazalnikom „Število ponujenih oblik IO“.

V programu dela UL 2007-2008 in 2008 je v segmentu za knjižnični sistem kot letni cilj zapisano „Povečanje stopnje IP na UL“, kar naj bi dosegli s pripravo skupnih standardov za IO študentov na UL.

ANKETA o IO na UL – štud. leto 2007/2008

Akcijski načrt za pripravo smernic IO na UL - potrjen na seji senata 28.4. 08: izhodišča, anketa, smernice.

Anketni vprašalnik poslali na 26 članic. Namen: oblika IO, izvajalci, mnenjska anketa. Vprašanja:

• Program, oblika, letnik, št. ur, št. kreditov, izvajalci• Ali z navedenim predmetom dosegate standarde IP,

kakšni so načini vrednotenja znanja• Mnenje o možnih modelih IO za doseganje strateškega

cilja UL – “Dviganje ravni IP”.

REZULTATI ANKETE NA UL

od 26 članic se jih je odzvalo 20 80% (16 od 20) jih izvaja inf. opismenjevanje 10 članic - samostojen predmet 12 članic vključuje IP v različne predmete BF, EF NTF – tudi na podiplomski stopnji knjižničar sodeluje pri dveh štud. progr. na BF in

dveh na FDV – samostojen predmet in pri 12 predmetih – integrirana oblika

ANALIZA ODGOVOROV

koncept inf. pismenosti je na članicah različno interpretiran in izvajan nepoenoteno.

ne razlikuje se med pojmoma informacijska in računalniška pismenost.

ne izvaja se sistematično po vseh študijskih programih. elementi informacijske pismenosti se pri posameznih

predmetih izvajajo preveč razdrobljeno. pri integrirani obliki informacijsko opismenjevanje ni

jasno definirano v učnih načrtih. kompetence inf. opismenjevanja se pogosto ne

ocenjujejo.

PREDSTAVITEV REZULTATOV

Seji komisij za 1. in 2. bolonjsko stopnjo UL:

• Predstavitev rezultatov ankete

• Razprava članov komisije: IO je običajno integrirano v različne predmete, opozorili so na razlike v razumevanju IO in poudarili pomembnost le-tega.

Z rezultati seznanjeni vsi pedagogi, vodje knjižnic. Priprava smernic- sklep: UL počaka do potrditve

prevedenih smernic na nacionalnem nivoju.

PRIPRAVA SLOVENSKIH MERILZA INFORMACIJSKO PISMENOST V VISOKEM ŠOLSTVU

Enotna merila in kazalci znanja IP študenta - podlaga za načrtovanje in nadaljnji razvoj IP.

Prevod ALA/ACRL standardov: Information Literacy Competency Standards for Higher Education. Chicago, IL: Association of Academic and Research Libraries, 2000

Stališče: primerljivost s standardi in smernicami razvitih informacijskih družb. Opremljeni morajo biti z nivoji zahtevnosti, ki bodo našim študentom zagotavljali primerljivo znanje, sposobnosti in spretnosti za delovanje doma in v globalnem svetu.

MERILA IN KAZALCIINFORMACIJSKE PISMENOSTI V VISOKEM ŠOLSTVU

http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/merila-in-kazalci-informacijske-pismenosti-v-visokem-solstvu.pdf

INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENTje sposoben

prepoznati, kdaj informacijo potrebuje ter določiti naravo in obseg potrebnih informacij,

uspešno in učinkovito pridobiti potrebne informacije, kritično ovrednotiti informacije in njihove vire,

izbrane inform. pa vključiti v svoje obstoječe znanje, uspešno uporabiti inform. za dosego določenega cilja, razumeti ekonomske, pravne in družbene vidike

uporabe informacij ter pridobivati in uporabljati izbrane informacije v skladu z etičnimi pravili in zakonskimi predpisi.

PRVO MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT ZNA DOLOČITI NARAVO IN OBSEG POTREBNIH INFORMACIJ

Kazalci uspešnosti:

1. Informacijsko pismen študent opredeli in izrazi informacijsko potrebo.

2. Informacijsko pismen študent prepozna različne vrste in oblike možnih virov informacij.

3. Informacijsko pismen študent oceni stroške in koristi pridobivanja potrebnih informacij.

4. Informacijsko pismen študent ponovno oceni naravo in obseg informacijske potrebe.

DRUGO MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT ZNA PRIDOBITI POTREBNE INFORMACIJE USPEŠNO IN UČINKOVITO

Kazalci uspešnosti:

1. Informacijsko pismen študent izbere najprimernejše preiskovalne metode oziroma informacijske sisteme za dostop do potrebnih informacij.

2. Informacijsko pismen študent oblikuje in izvede uspešno iskalno strategijo.

3. Informacijsko pismen študent uporablja različne metode pri pridobivanju informacij prek spleta ali osebno.

4. Informacijsko pismen študent po potrebi preoblikuje iskalno strategijo.

5. Informacijsko pismen študent pridobi informacije in njihove vire, jih dokumentira in primerno uredi.

Kazalci uspešnosti:

1. Informacijsko pismen študent iz izbranih informacij povzame osnovne ideje.

2. Informacijsko pismen študent oblikuje in uporabi izhodiščne kriterije za vrednotenje informacij in njihovih virov.

3. Informacijsko pismen študent s sintezo glavnih idej oblikuje nove koncepte.

4. Informacijsko pismen študent primerja novo pridobljeno znanje s svojim predznanjem in ugotavlja novo vrednost, protislovja in druge posebne značilnosti informacij.

TRETJE MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT KRITIČNO OVREDNOTI INFORMACIJE IN NJIHOVE VIRE TER IZBRANE INFORMACIJE VKLJUČI V SVOJE OBSTOJEČE ZNANJE IN VREDNOTNI SISTEM

5. Informacijsko pismen študent določi vpliv novo pridobljenega znanja na svoj vrednotni sistem in poskuša odpraviti morebitna neskladja.

6. Informacijsko pismen študent preveri svoje razumevanje in razlago informacij s pogovori z drugimi posamezniki, strokovnjaki z določenega področja in/ali praktiki.

7. Informacijsko pismen študent ugotovi, ali je prvotno poizvedbo potrebno preoblikovati.

TRETJE MERILO - NADALJEVANJEINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT KRITIČNO OVREDNOTI INFORMACIJE IN NJIHOVE VIRE TER IZBRANE INFORMACIJE VKLJUČI V SVOJE OBSTOJEČE ZNANJE IN VREDNOTNI SISTEM

ČETRTO MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT, SAM ALI KOT ČLAN SKUPINE, USPEŠNO UPORABI INFORMACIJE ZA DOSEGO DOLOČENEGA CILJA

Kazalci uspešnosti:

1. Informacijsko pismen študent pri načrtovanju in pripravi določenega izdelka ali dejavnosti uporabi nove in tudi že znane informacije.

2. Informacijsko pismen študent spremlja svoj napredek pri pripravi izdelka ali predstavitve.

3. Informacijsko pismen študent uspešno predstavi svoje delo (npr. pisni izdelek ali praktični prikaz) drugim.

PETO MERILOIP ŠTUDENT RAZUME EKONOMSKE, PRAVNE IN DRUŽBENE VIDIKE UPORABE INFORMACIJ TER PRIDOBIVA IN UPORABLJA INF. V SKLADU Z ETIČNIMI PRAVILI IN ZAKONSKIMI PREDPISI

Kazalci uspešnosti:

1. Informacijsko pismen študent razume številne etične, pravne in družbenoekonomske vidike, povezane z informacijami in informacijsko tehnologijo.

2. Informacijsko pismen študent upošteva zakone, predpise, pravila posameznih ustanov in kodekse obnašanja, ki se nanašajo na dostop do informacijskih virov in njihovo uporabo.

3. Informacijsko pismen študent pri predstavljanju svojega dela vedno navede informacijske vire, ki jih je uporabil pri njegovi pripravi.

Strateški okvir IP

QF/EHEA EQF NPVŠ SOK

Akreditacije, evalvacije VZ

Akreditacije, evalvacije študijskih programov

Učni načrti, cilji, pripomočki.

Izobraževalci

Informacijsko pismen študent

Učni načrti, učni cilji, učni pripomočkiIzobraževalci

Akreditacije, evalvacije študijskih programov

Akreditacije, evalvacije VZ

QF/EHEA, EQF, SOK, NPVŠ

Strateški okvir IP

Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011-2020 (1)

„Vsi študijski programi morajo zagotavljati pridobivanje znanja, veščin in spretnosti skladno z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij ter ključnih kompetenc: inovativnosti, kritičnega razmišljanja, sporazumevanja v materinem jeziku, kulturne zavesti in izražanja, sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru in informacijske pismenosti.“

http://www.mvzt.gov.si/si/teme_in_projekti/drzna_slovenija_druzba_znanja/

Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011-2020 (2)

„Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo opredelilo posamezne kvalifikacije v (visoko)šolskem sistemu, razlike med njimi in pridobljene kompetence. Visokošolske institucije ga bodo uporabile pri kreiranju študijskih programov, NAKVIS pri odločanju o primernosti študijskih programov in doseganju akademskih standardov, posameznik pri kariernem odločanju, izbiri študija, zaposlovanju, delodajalcem in širši družbi pa bo nudilo informacije o posameznih kvalifikacijah in pridobljenih kompetencah.“

http://www.mvzt.gov.si/si/teme_in_projekti/drzna_slovenija_druzba_znanja/

Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (1)

Raven 5: Spretnosti

„…Ovrednotenje in uporaba informacij za oblikovanje odločitev in rešitev različnih problemov oziroma netipičnih situacij. Oblikovanje rešitev v povezavi z dobro opredeljenimi abstraktnimi problemi. …“

http://www.nok.si/

Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (2)

Raven 6: Kompetence

„Ob tem je pomembno osnovno povezovanje in umeščanje problematike v splošni družbeni kontekst. Prepoznavanje lastnih učnih potreb in skrb za prenos znanja v delovnem okolju. …“

http://www.nok.si/

Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (3)

Raven 7: Kompetence

„Prepoznavanje lastnih potreb po učenju, prevzemanje pobude za lastno učenje, usposobljenost za prenos znanja v skupini.…“

http://www.nok.si/

Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (4)

Raven 8 in 9: Kompetence

„Usposobljenost za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja in učenja drugih v različnih kontekstih.…“

http://www.nok.si/

Implementacija IP v visokošolskih zavodih

Poslanstvo, strategija razvoja, letni načrti UL, UM,

UP, UNG

Poslanstvo, strategije razvoja, letni načrti fakultet?

Poslanstvo, strategije razvoja, letni načrti

visokošolskih knjižnic?

IP kot akreditacijski in evalvacijski kriterij?

Akreditacija in evalvacija visokošolskih zavodov:

• IP v merilih za zagotavljanje kakovosti visokošolskega zavoda

• IP v merilih ustreznosti knjižnično informacijskih storitev

Akreditacija in evalvacija študijskih programov

• IP kot akreditacijski kriterij študijskega programa 1. in 2. stopnje

Profesionalni okviri Sodelovanje izobraževalcev pri razvoju in izvajanju

učnih načrtov (knjižničarjev in pedagogov):

• Obseg IO? Krediti? Stopnja obveznosti?

• Sodelovalno razvijanje oblik, vsebin, gradiv za poučevanje

• Izmenjava dobrih praks IO

Strateški razvoj pedagoške vloge visokošolskih knjižnic?

Izobraževanje izobraževalcev za poučevanje IP!