HRUSTANČEVINA

NE vsebuje: krvnih in limfnih žil ter

živcev

prehrana: DIFUZIJA

– iz perihondrija

– iz sinovialne tekočine

medceličnina:

vlakna

osnovna snov: proteoglikani (keratan-sulfat, hondroidin sulfat)+hialuronska kislina

glikoproteini (hondronektin)

celice: hondroblasti, hondrociti

HIALINA HRUSTANČEVINA

• makro: modrikasta

skelet prenatalno, sklepne površine,

dihalna pot, deli reber, rastni hrustanec

• perihondrij (ovojnica iz čvrstega

veziva)

• teritorijska zgradba

• kolagenska vlakna II

ELASTIČNA HRUSTANČEVINA

• makro: rumenkast

uhelj, ušesna troblja, poklopec, mali hrustanci grla

• ni teritorijske zgradbe

medceličnina:

vlakna: kolagenska vlakna tipa II

elastična vlakna

osnovna snov:

voda

celice: hondroblasti,

hondrociti

perihondrij

VEZIVNA HRUSTANČEVINA• = čvrsto vezivo + hrustančevina

medvretenčna ploščica, meniskus, simfiza, nasadišče kit na kosti

NI perihondrija

• medceličnina– osnovna snov: – voda– vlakna: kolagenska vlakna tipa II,

kolagenska vlakna tipa I

• celice: – hondrociti – fibrociti

KOSTNINA

• = specializirano vezivo

• opora

• nanj se pripenjajo mišice

• ščiti organe

• skladišči kalcijeve in fosforjeve ione

• krvotvorni kostni mozeg

KOSTNINA

medceličnina: –organska snov OSTEOID

•kolagenska vlakna tipa I (90%),

•osnovna snov-glikozaminoglikani-hondroitin sulfat, keratan sulfat, glikoproteini, sialoproteini, osteokalcin)

–anorganska snov•(ioni Ca in fosforja,Ca-hidroksiapatit)

celice: –osteoprogenitorne celice,

–osteociti,

–osteoblasti,

–osteoklasti

V kosteh je kostni mozeg, kjer se formirajo krvne celice.

Makroskopsko ločimo:

•gosta, kompaktna kostnina

•gobasta, spongiozna kostnina

Mikroskopsko ločimo:

•prepletena kostnina (nezrela, primarna)

•lamelarna kostnina (zrela, sekundarna)

Lamelarna (kompaktna) kostnina• koncentrično razporejene lamele

• Haversov kanal

• Volkmannov kanal

• osteon

• površina diafiz dolgih kostiosteon

Spongiozna kostninani osteonov

kostne trabekule

lamele vzporedne z kostnimi trabekulami

notranjost ploščatih kosti

epifize dolgih kosti

Nastanek kosti

• primarna, direktna (dezmalna,

intramembranska) osifikacija iz

mezenhima,

• sekundarna, indirektna (endohondralna)

osifikacija preko hrustanca, ki služi kot

model.

Periost, endost• žile, živci

• fibrozna plast

• kambijska plast (osteoprogenitorne celice)

• zaščita, prehrana, rast v širino (apozicijska rast)

Kosti obdaja:

na zunanji površini vezivo

periost-pokostnica

na notranji pa endost

ŽIVČEVJE

Živčevje sestavljajo:

• NEVRON - prava živčna celica– funkcionalna in strukturna enota

živčevja

• NEVROGLIJA - živčno oporno tkivo

– 10-50-krat več kot nevronov

– CNS

– PNS

NEVRON- prava živčna celica Funkcija živčnih celic:

sprejemanje dražljajev

predelava

prevajanje vzburjenja

Nevroni glede na obliko:

Nevroni glede na funkcijo, smer prevajanja:

• Motorični (eferentni) nevroni: mišice,

endokrine in eksokrinežleze

• Senzorični (aferentni) nevroni sprejemajodražljaje iz okolja

• Internevroni v CNS.

SINAPSA

• KEMIČNA• PRESINAPTIČNI NEVRON• SINAPTIČNA ŠPRANJA• POSTSINAPTIČI NEVRON

• ELEKTRIČNA• presledkovni stiki,• -nexus v gladkih miš. celicah• -stičnice (disci intercalares) v

srcu

Nevroglia

Vrsta:

• PŽS– Schwannove celice ali nevrolemske celice - živci

– satelitske celice - gangliji

• CŽS:– astrociti

– oligodendrociti

– mikroglia

– ependimske celice

Funkcije:

• oporna

• prehrambena

• obrambna

• izolacijska

• regeneracija živcev

Mieliniziran živec Schwannove celice

Nemieliniziran živec

Schwannove celice

• ENDONEVRIJ

– vezivo (fibroblasti, kolagenska vlakna, retikulinska vlakna) kapilare

• PERINEVRIJ

– perinevrijske celice

• EPINEVRIJ

– vezivo (fibroblasti, kolagenska vlakna), kapilare, adipociti

CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM

• hrbtenjača

• možgani

Astrocitikrvno-možganska bariera

Oligodendrociti

– obdajajo aksone, tvorijo mielin.

– en oligodendrocit lahko ovija več aksonov.

Mikroglia

aktivacija značilnosti makrofagov, (fagocitoza, APC)

Ependimske celice• horoidni pletež - izločanje cerebrospinalnega

likvorja.

• tesni stiki, krvno-likvorska bariera.

Hrbtenjača

Velike piramidne celice

Ovojnice centralnega živčevja

PACHYMENINX (ČVRSTA MOŽG. OVOJNICA) dura

LEPTOMENINX(NEŽNA MOŽGANSKA OVOJNICA)

arachnoidea + pia

Možganske ovojnice – dura mater, MOŽGANI

– zunanja (periostalna dura)

– notranja (meningealna dura)

Možganske ovojnice - arahnoidea

• prosojna kožica – membrana

• pajčevina vezivnih trabekul =

subarahnoidalni prostor

• arahnoidne granulacije

Možganske ovojnice - pia mater

• na površini CŽS

• v vijugah možganov

Horoidni pletež

• resice

– pia mater

– ependimske celice- tesni stiki

– fenestrirane kapilare

• cerebrospinalni likvor

Cerebrospinalni likvor

• bistra brezbarvna tekočina

• napolnjuje:– možganski ventrikli– centralni kanal– subarahnoidni prostor

• vloga:– predstavlja mehansko zaščito

pred udarci– vpliva na presnovo možganov

KOŽA

Naloge

• varuje pred fizikalnimi, kemičnimi, biološkimi dejavniki,

• vzdržuje telesno celovitost-zadržuje tuje snovi in mikroorganizme zunaj ter telesne tekočine znotraj telesa.

• prehaja ob telesnih odprtinah v sluznico.

• žleze lojnice, znojnice, dišavnice, mlečni žlezi, lasje, dlake, nohti

Mikroskopsko

• tri plasti:

• pokožnica (epidermis),

• usnjica (dermis)

• podkožje (hypodermis)

Pokožnica - epidermis

• je večskladni ploščati poroženevajoči epitelij - keratinociti

• klična plast (stratum germinativum): temeljna in trnasta plast

1. temeljna plast (stratum basale) iz visokoprizmatskih celic (keratinski filamenti, melanosomi)

2. trnasta plast (stratum spinosum) iz 2 do 20 skladov poligonalnih celic (keratinski filamenti-tonofibrile ali tonofilamenti, melanosomi) .

3. zrnata plast (stratum granulosum) iz 3-5 skladov ploščatih celic (zrnca keratohialina-brez membrane,lamelarna-Odlandova telesa-membrana).

4. svetleča plast (stratum lucidum) iz sploščenih celic, nimajo jeder, organelov; imajo dezmosome, keratinski filamenti, eleidin.

5. rožena plast (stratum corneum) sploščene celice brez jeder-korneoiciti, citoplazma je izpolnjena z zrnci keratina, lipaza, redki dezmosomi, cement.

6. odluščena plast (stratum disjunctum) keratin (malo disulfidnih skupin)

45-75dni, 5-30 dni

Celice epidermisa

• keratinociti – keratin → roževinaste luske

• melanociti - melanin. Ležijo v temeljni plasti pokožnice. UV žarki

• Langerhansove celice - APC

• Merklove celice - nevroendokrina zrnca. Imajo mehanoreceptorsko vlogo.

Usnjica – dermis

• vezivo • dve plasti:

• papilarna plast (stratum papillare) – dobro prekrvljeno vezivo – v obliki papil ugreza v epitelij – živčni receptorji - Meissnerjevo tipalno telesce

• retikularna plast (stratum reticulare) – čvrsto vezivo – kolagenska in elastična vlakna

Podkožje - hipodermis

• rahlo vezivo

• maščobno tkivo

• Na meji med usnjico in podkožjem

– žleze znojnice

– receptorji za dotik in vibracije (Vater-Pacinijeva telesca)

Kožne žleze

• znojnice, dišavnice, lojnice

• Znojnice• enostavne cevaste žleze, • na meji med usnjico in podkožjem

– mioepitelijske celice - s krčenjem pomagajo izločati sekret.

• izločajo merokrino (celični produkt se izloči brez izgube citoplazme ali citoplazmatske membrane).

• Dišavnice• enostavne, klobčičasto – cevaste žleze. • mioepitelijske celice - s krčenjem pomagajo

izločati sekret. • svetlina širša • izlivajo v lasni mešiček• v pazduhah, perianalno in v osramju.

• Lojnice

• enostavne razvejane mešičkaste žleze

• Loj - masti kožo in dlake.

• razen na dlaneh in podplatih.

• izločajo holokrino(celica se izloči skupaj s svojim produktom).

Noht

• je poroženela tvorba kože - poroženela plast epidermisa.

• Ležišče nohta je podnohtje.

• Ob robovih leži noht v kožni gubi.

• Dnevno zraste noht 0,1 mm. Obnovi se v 6 do 7 mesecih.

obnohtna guba

rožena kožica

podnohtje

noht

koren nohta

noht

rožena

kožicaobnohtna

guba

podnohtje

Dojki

• 15 enostavnih cevasto-mešičkastih žlez

• merokrina (proteine) in apokrina (lipide) sekrecija

• izločanje hormonov iz hipofize in jajčnikov → pet funkcionalnih faz.

• juvenilna (do pubertete),

• inaktivna (mirujoča),

• aktivna (v nosečnosti in med dojenjem),

• regresivna (po končanem dojenju)

• senilna (v starosti).

Aktivna faza, med dojenjem

LIMFNI (imunski)

SISTEM IN

LIMFNI ORGANI

• kostni mozeg

• limfatični organi obdani z vezivno ovojnico (bezgavka, priželjc, vranica, mandlji),

– primarne - limfociti dozorijo(priželjc in kostni mozeg)

– sekundarne - kjer se naselijo zreli limfociti (bezgavke in vranica), se srečajo z antigenom, se aktivirajo ter opravljajo različne naloge.

• difuzno limfatično tkivo (v vseh organskih sistemih)

• celice

CELICE limfatičnega sistema

• LIMFOCITI T

• LIMFOCITI B

• NARAVNE CELICE UBIJALKE (NK)

• ANTIGEN PREDSTAVITVENE CELICE (APC)

Limfociti B

• 10%-30%

• v kostnem mozgu imunsko zmožni

• R za Ag = Ig

• po aktivaciji z antigenom

– plazmatke

– spominski limfociti B

• nosilci humoralne imunosti.

Limfociti T• 65 – 75%

• kostni mozeg, timus,

• receptorji za antigen T celični receptor (TCR)-za prepoznavo antigena

• nosilci celične imunosti

efektorski ali aktivirani limfociti

1. celice T pomagalke TH1 in TH2 CD4

2. citotoksični limfociti T CD8

3. supresorske T celice

4. spominske T celice

Antigen predstavitvene celice (APC)

• sposobne predstavljati antigene

- makrofagi

- dendritične celice (Langerhansove celice)

- limfociti B

- epitelijske retikulumske celice timusa

.

Sredica priželjca

• zreli limfociti T;

• epitelijske retikulumske celice

• Hassalova telesca (epitelijske retikulumske celice z zrnci keratohialina in citokeratinskimi filamenti) izločajo številne citokine, ki kontrolirajo aktivnost dendritičnih celic in pomagajo pri razvoju in regulaciji celic T

•po puberteti, starostna involucija

-diferenciacija, selekcija limfocitov T

-apoptoza

-parakorteks bezgavk

-Peyerjeve plošče

-PALS

- epitel. retik. celice timusa→4 parakrine hormone za zorenje limfocitov T: timozin, timopoetin, timulin, timusni humoralni faktor

-adrenokortikosteroidi - ↓ št. lim.T v skorji

-tiroksin - ↑ epit. retik. c. skorje → timulin

-somatotropin – ↑ aktivnost celic T skorje

Histofiziologija priželjca

Skorja bezgavke

• KORTEKS (B limfociti)

• Primarni folikli (okrogle oblike z B limfociti)

• Sekundarni folikli(germinativni center)

• (makrofagi, aktivirani limfociti B)

PARAKORTEKS (limfociti T)

Skorja bezgavke - PARAKORTEKS BEZGAVKE

• limfociti T

• APC

• venule z visokim endotelijem

Vranica• BELA PULPA;

• PALS (limfociti T, centralna arterija)

• limfatični folikli z germinativnim centrom (limfociti B)

MARGINALNA CONA marginalni sinusi

(loči rdečo pulpo od bele) Ag

plazmatke

limfociti T in B

makrofagi

dendritične celice

TONZILE

• 2 jezični tonzili (tonsila lingualis)

• 2 nebnici (tonsila palatina, mandelj)

• 1 žrelnica (tonsila pharyngea)

NEBNICI (mandelj - tonsilla palatina)

- večskladni ploščati neporoženevajoči

- kripte

- limfatični folikli z reakcijskimi središči z limfociti B

- vezivna ovojnica iz kolagena

- ni žlez

ŽRELNICA (tonsilla pharyngea)

- respiratorni epitelij, večskladni ploščati neporoženevajoči,

- ni kript, temveč gube.

- limfatični folikli z reakcijskimi središči

- mešane žleze

ENDOKRINE ŽLEZE

(žleze z notranjim izločanjem)

Funkcija in značilnosti endokrinih žlez

• tvorijo in izločajo hormone

• z izločanjem hormonov endokrine žleze uravnavajo rast, razvoj in

metabolne aktivnosti organizma

• nimajo izvodil

• svoje produkte izločajo v medcelični prostor in nato v kri

ENDOKRINE ŽLEZE

• živčne celice hipotalamusa s hipofizo (možganski privesek )

• češerika (epifiza)

• ščitnica (thyroidea)

• obščitnica (parathyroidea)

• nadledvični žlezi (glandulae suprarenalis)

• insularni aparat trebušne slinavke (pancreas)

• endokrine celice jajčnika (ovarij)

• Leydigove celice moda (testisa)

• posteljica (placenta)

• ledvica

• prebavna cev

• možgani

HIPOFIZA (možganski privesek)

• 1 cm

• pod možgani, na selli

turcici sfenoidne kosti

• Adenohipofiza

(žlezni del)

• Nevrohipofiza

(živčni del)

Hormoni ADENOHIPOFIZE

• regulirajo sekrecijo drugih endokrinih žlez.

• 1. KROMOFILNE

a. acidofilne : rastni hormon (STH)

prolaktin (LTH)

b. bazofilne:

folikle spodbujajoči hormon (FSH)

luteinizirajoči hormon (LH)

tirotropni hormon (TSH)

adrenokortikotropni hormon (ACTH)

melanocite stimulirajoči hormon ( MHC)

• 2. KROMOFOBNE iz njih nastanejo ostale celice adenohipofize

NEVROHIPOFIZA

• vezivne celice (pituiciti)

• nemineralizirana živčna • Skladiščenje nevrohormonov, ki nastanejo

v hipotalamusu

-VAZOPRESIN (antidiuretični hormon ADH)

- OKSITOCIN

ČEŠERIKA ali EPIFIZA

• pinealociti,

• živčno oporno tkivo (nevroglija)

• možganski pesek-acervulus cerebri

• Hormoni :

• MELATONIN ki je derivat SEROTONINA (tvorijo pinealociti)

SKORJA NADLEDVIČNE ŽLEZE – steroidni

hormoni

- klobčičasta cona;

mineralokortikoidi ; aldosteron (zvišuje

krvni tlak, reabsorbcija Na v distalnih

cevkah)

-snopičasta cona;

glukokortikoidi ; kortizol in kortikosteron

(metabolizem beljakovin, maščob, OH)

- mrežasta plast;

spolni hormoni (gonadokortikoidi,

androgeni)

LANGERHANSOV OTOČEK

• A - glukagon

• B - insulin

• D - somatostatin

• F - pankreatični polipeptid

Imunohistokemično barvanje

A – alfa, 20% celic, na obrobju otočka, glukagon: zveča

sladkor v krvi, povečuje glikogenolizo in glukoneogenezo

B - beta 70% celic, na sredini otočka; nevrosekrecijska

zrnca, insulin: anabolni hormon, glu iz krvi v celice,

pospešuje tvorbo glikogena in tvorbo maščob

D – delta ali tip III, 5-10%, nimajo značilne razporeditve v

otočku, somatostatin: zavira izločanje insulina, glukagona

in gastrointestinalnih hormonov

F ali PP – 1-2%, v otočku in steni izvodil treb.slinavke.

pankreatični polipeptidi: stimulirajo izločanje glavnih celic

želodca, zavirajo sekrecijo žolča in črevesno peristaltiko