UNIVERZAVLJUBLJANIFAKULTETAZAŠPORT

Kineziologija

Preprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze

DIPLOMSKODELO

MENTOR: doc.dr.VedranHadžić RECENZENT: Avtordela:KošakRokprof.dr.DamirKarpljuk

Ljubljana,2016

Zahvala

Zahvaljujemsemojimstaršeminbratu,kisomitekomštudijastaliobstrani.

Ključnebesede:prsnakifoza,telesnadrža,funkcionalnipristop,ramenskiobroč.

Preprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze

RokKošak

Izvleček:

Povečana prsna kifoza je zaradi telesne drže in sedečega načina življenja vedno boljpogost problem. V nalogi so opisane posledice le-te, ki se odražajo kot povečanotveganjezanastanekpatologijevskapulo-torakalnemingleno-humeralnemskleputervledvenemdeluhrbtenice.

Vzrokizanastanekpovečaneprsnekifozesošedokajneraziskani.Hipotetičnihvzrokovjevečinsomedsebojmočnopovezani.Najpomembnejšivzrokzanastanekjeverjetnorazlična togost struktur, ki omogočajo fleksijo in struktur, ki omogočajo ekstenzijoprsnegadelahrbtenice.Tojenavadnoposledicadolgotrajnihinnizkointenzivnihsil,kijihpovzročatelesnadrža.Drugivzrokiinnjihovaprepletenostsoopisanivnalogi.

Kliničen standard za diagnosticiranje povečane prsne kifoze predstavlja merjenjeCobbovega kota s pomočjo rentgenske slike. V praksi, se za diagnozo najpogostejeuporabljataocenatelesnedržein lateralnarentgenskaslika.Pomagamosi lahkotudizvajamigibalnihvzorcevinmoči,kisoopisanevnalogi.

Glavni cilji programa za odpravo povečane prsne kifoze so povečanje moči invzdržljivosti prsnega dela iztegovalk trupa, izboljšanje mobilnosti prsnega delahrbtenicevsmeriekstenzijeinizboljšanjezavedanjaopravilnitelesnidrži.Drugiciljisolahko še povečati moč in vzdržljivost mišic sprednjega dela trupa in učinkovitejšedihanjezdiafragmo.

Keywords:thoracickyphosis,posture,functionalapproach,shouldergirdle.

Preventionandtreatmentofincreasedthoracickyphosis

RokKošak

Abstract:

Increased thoracic kyphosis has become increasingly common problem due to dailyposture and sedentary lifestyle. This paper describes the consequences of increasedthoracickyphosis,whichare reflectedas an increased riskofdevelopingpathology inscapulo-thoracicjoint,gleno-humeraljointandinthelumbarspine.

Thecausesofincreasedthoracickyphosisarestillrelativelyunexplored.Therearemanyhypothetical causes and they are strongly interconnected. The primary cause of theformation is likely tobeavariationof stiffnessof the structureswhichallows flexion,and stiffness of the structures which allows extension of the thoracic spine. This isusuallytheresultoflong-termandlow-intensityforcescausedbyposture.Othercausesandtheirinterconnectionaredescribedinthispaper.

Clinical standard for diagnosis of increased thoracic kyphosis is measuring the CobbanglewithX-ray images. Inpractice, themost commonlyused score fordiagnosis areposture assessment and lateral X-ray image. We can also help ourselves with somemovementpatternsexercisesandstrengthexerciseswhicharedescribedinthispaper.

Themaingoalsoftheprogramtoeliminateincreasedthoracickyphosisareincreasingstrengthandenduranceofthoracictorsoextensors,improvingmobilityofthoracicspinein thedirectionof extensionand improvingawarenessof correctbodyposture.Othergoalscanbetoincreasestrengthandenduranceofanteriorcoremusclesandtobreathemoreeffectivelywiththediaphragm.

Kazalovsebine

1. Uvod.................................................................................................................................................................8

1.1. Hrbtenica..............................................................................................................................................8

1.1.2. Mobilnostposameznihdelovhrbtenice.........................................................................9

1.2. Skapulo-torakalnisklep..............................................................................................................11

1.3. Gleno-humeralnisklep................................................................................................................11

1.4. Strukturniinfunkcionalnipristopkpreprečevanjuinodpravljanjupoškodb...12

2. Vzrokizanastanekpovečaneprsnekifoze..................................................................................13

2.1. Mišičnisistem..................................................................................................................................13

2.1.1. Spremembevmišičnimoči:.............................................................................................13

2.1.2. Spremembevdolžinimišice:...........................................................................................13

2.1.3. Spremembevdolžinisinergistov:.................................................................................14

2.1.4. Spremembevtogostimehkihtkiv................................................................................14

2.1.5. Spremembevmišičnemtonusu....................................................................................14

2.2. Motoričnakontrola.......................................................................................................................15

2.2.1. Mišično(ne)sorazmerje.....................................................................................................15

2.2.2. Spremembavdominantnostisinergistov..................................................................15

2.3. Biomehanikagibanja....................................................................................................................16

2.3.1. Statičnesile..............................................................................................................................16

2.3.2. Dinamičnesile........................................................................................................................16

2.4. Filozofijerazumevanjanastankamišičnihnesorazmerij.............................................17

2.4.1. Biomehanskipristop..........................................................................................................17

2.4.2. Nevrološkipristop...............................................................................................................17

2.4.3. FilozofijaPRI..........................................................................................................................18

3. Teorijanastankapovečaneprsnekifoze......................................................................................21

3.1. Vplivdihanjananastanekpovečaneprsnekifoze...........................................................21

3.2. Vplivtelesnedrženanastanekpovečaneprsnekifoze.................................................23

3.3. Vplivtogostimišicnanastanekpovečaneprsnekifoze................................................24

3.4. Vplivponavljajočihseobremenitevnanastanekpovečaneprsnekifoze.............25

3.5. Vplivmišicsprednjegadelatrupananastanekpovečaneprsnekifoze.................25

3.6. Povezavapovečaneledvenelordozeinpovečaneprsnekifoze................................26

3.7. Vplivvidananastanekpovečaneprsnekifoze.................................................................27

3.8. Drugivzrokizanastanekpovečaneprsnekifoze............................................................27

4. Obnovaglavnihvzrokovzanastanekpovečaneprsnekifoze.............................................28

5. Posledicepovečaneprsnekifoze.....................................................................................................29

5.1. Povezavamedgleno-humeralniminskapulo-torakalnimsklepom........................29

5.2. Povezavamedprsnokifozoingleno-humeralnimterskapulo-torakalnimsklepom...........................................................................................................................................................30

5.3. Posledicepovečaneprsnekifozenaskapulo-torakalnisklep....................................31

5.4. Posledicepovečaneprsnekifozenagleno-humeralnisklep......................................32

5.5. Posledicepovečaneprsnekifozenaledvenidelhrbtenice.........................................33

5.5.1 Ledvenidelhrbteniceinpotrebapostabilnosti.....................................................33

5.5.2. Prsnidelhrbteniceinpotrebapomobilnost............................................................34

5.5.3. Povezavamedmobilnostjoprsnegadelahrbteniceinstabilnostjoledvenegadelahrbtenice...........................................................................................................................................34

5.6. Drugeposledicepovečaneprsnekifoze...............................................................................36

6. Testiugotavljanjapovečaneprsnekifoze....................................................................................37

6.1. Ocenatelesnedrže........................................................................................................................37

6.1.1. Pogledizstrani,rokevpriročenju................................................................................38

6.1.2. Pogledizstrani,rokevvzročenju..................................................................................39

6.2. Testagibalnihvzorcev.................................................................................................................41

6.2.1. Amplitudagibanjaprsnegadelahrbtenicevsmerirotacije..............................41

6.2.2. Amplitudafleksijezgornjihokončin.............................................................................42

6.3. Testmočimišicsprednjegadelatrupa.................................................................................43

6.4. Zaključek............................................................................................................................................45

7. Vajezapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze...........................................46

7.1. Pregledliterature...........................................................................................................................46

7.2. Programavtorjanalogezapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze 48

8. Sklep.............................................................................................................................................................49

9. Viri.................................................................................................................................................................51

Kazaloslik

Slika1:Hrbtenicaizstrani...................................................................................................................................................................8Slika2:Prikazmobilnostivrazličnihsmerehmedposameznimipovezavamimedvretenci............................10Slika3:Gibivskapulo-torakalnemsklepu................................................................................................................................11Slika4:ZOA.............................................................................................................................................................................................19Slika5:VzorecmišičneganesorazmerjapriUCS....................................................................................................................22Slika6:PoložajtelesaprisprednjemVMSS..............................................................................................................................27Slika7:Normalnaprsnakifoza.......................................................................................................................................................38Slika8:Povečanaprsnakifoza........................................................................................................................................................38Slika9:Povečanaprsnakifozainboljvidenspodnjidellopatice...................................................................................38Slika10:Povečanaprsnakifozainpovečanaledvenalordoza.........................................................................................39Slika11:Povečanaprsnakifozainodsotnostledvenelordoze........................................................................................39Slika12:Normalnaprsnakifoza,rokevvzročenju..............................................................................................................39Slika13:Povečanaprsnakifoza,rokevvzročenju...............................................................................................................39Slika14:Hipertrofijaprsnegadelamišičneskupineerectorspinae.............................................................................40Slika15:Začetnipoložajtesta........................................................................................................................................................41Slika16:Končnipoložajtesta........................................................................................................................................................41Slika17:Začetnipoložajtesta.........................................................................................................................................................42Slika18:Končnipoložajtesta..........................................................................................................................................................42Slika19:Pravilenzačetnipoložaj.................................................................................................................................................43Slika20:Pravilenkončnipoložaj..................................................................................................................................................43Slika21:Napačenzačetnipoložaj.................................................................................................................................................43Slika22:Napačenkončnipoložaj..................................................................................................................................................44Slika23:Napačenkončnipoložaj.................................................................................................................................................44

Kazalotabel

Tabela1:VzorecmišičneganesorazmerjapriUCS................................................................................................................21Tabela2:Obnovaglavnihvzrokovzanastanekpovečaneprsnekifoze.......................................................................28Tabela3:Opistestagibalnihvzorcev-amplitudagibanjaprsnegadelahrbtenicevsmerirotacije...............41Tabela4:Opistestagibalnihvzorcev-amplitudafleksijezgornjihokončin.............................................................42

1. Uvod

1.1. Hrbtenica

Položajhrbtenice jepričlovekuzelopomemben.Kotdelaksialnegaskeletavplivatudinapoložajskeletazgornjihinspodnjihokončin.Hrbtenicosestavlja33-34vretenc,medkaterimisenahajajomedvretenčneploščice.Vretencavprimernempoložajuohranjajoveziinmišice(Behnke,2005).

Hrbtenico lahko razdelimo na pet regij: vratni, prsni, ledveni, križnični in trtični del.Vretenca so si med seboj podobna, vseeno pa ima vsaka regija posebne lastnosti, kiposameznemu delu hrbtenice določajo malce drugačno funkcijo. Vratni del hrbtenicesestavlja7vretenc,prsnidel12, ledvenidel5,križničnidel5 in trtičnidel4vretenca.Razdeljenost hrbtenice na posamezne regije vidimo tudi na sliki 1. Posebnost zadnjihdvehregijje,dasovretencaspojenaskupajvenostrukturo.Le-tiseimenujetakrižnicaintrtica.Obadelastagibljivalekotcelota.Vostalihregijahjedoločenagibljivostmožnatudimedposameznimivretenci(Behnke,2005).

Osnovna gibanja, ki jih hrbtenica omogoča, so: fleksija, ekstenzija, lateralna fleksija inrotacija(Behnke,2005).

Slika1:Hrbtenicaizstrani(Behnke,2005).

Hrbtenicaimaštirikrivine.Vvratneminledvenemdelujekonveksnoukrivljenanaprej– to imenujemo lordoza, v prsnem in križničnem delu pa je ukrivljena nazaj – toimenujemokifoza.Krivinehrbtenicevidimo tudinasliki1.Ukrivljenaoblikahrbteniciomogoča, da deluje kot vzmet in tako lažje sprejme zunanje sile, ki delujejo na telo.Krivine ravno tako omogočajo ohranjanje možganov direktno nad težiščem telesa(Behnke, 2005) in večjo gibljivost ob hkratni stabilnosti (White, 1969). Krivine imajotakosvojozelopomembnofunkcijo.

Problem pa nastane, če so krivine hrbtenice prevelike ali premajhne. Najbolj znanetežavesoodsotnostprsnealiledvenekrivine,povečanaprsnakifoza,povečanaledvenalordoza in skolioza. Zadnjapomeniukrivljenosthrbtenicevstran.Avtor sebovnalogiosredotočilnaproblempovečaneprsnekifoze.

Različni avtorji so preučevali povprečen naklon prsne kifoze. Öhlen, Wredmark inSpangfort (1989) poročajo o povprečnem naklonu 32°, medtem, ko Loebl (1967)ugotavljavrednostiod32°do37°zamlajšeod40letinod40°do41°zastarejšeod40let.VaughninBrown(2007)kotpovečanoprsnonavajatanaklon,večjiod45°,Academyof Orthopaedic Surgeons (AAOS, 2016) pa naklon, večji od 50°. Tudi večina ostaleliteraturekotzačetekpovečaneprsnekifozenavajaintervalmed45°in50°.

AAOS(2016)navajatritipepovečaneprsnekifoze.MednjihspadataScheuermannovabolezen in prirojena kifoza (ang. congenital kyphosis), ki ju spremljajo strukturnespremembevretenc.Tretji tip jepovečanaprsnakifoza,povezanas telesnodržo (ang.postural kyphosis). Za le-to je značilen povečan naklon prsne kifoze, ki pa ohranjadoločenogibljivost.PriScheuermannoviboleznijeprsnakifozarigidnainseneizravnaniti, če posameznik leže na tla. Avtor se bo v nalogi osredotočil na povečano prsnokifozo, povezano s telesno držo. Izraz povečana prsna kifoza, se bo v nadaljevanjunaloge,nanašalsamonatatip.Ravnotakosepodatkevnaloginesmeposploševatitudinaostaletipepovečaneprsnekifoze.

1.1.2. MobilnostposameznihdelovhrbtenicePrsnidelhrbtenice imazaradisklepovz rebrinajmanjšomobilnostmedposameznimidelihrbtenicevsmerifleksijeinekstenzije(Calais-Germain,2006;Sahrmann,2002).Kmanjši mobilnosti prispevata tudi bistvena funkcija prsnega dela in sicer varovanjenotranjihorganovtertanjšemedvretenčneploščicevtemdeluhrbtenice(McKenzieinMay,2006).

Loebl (1967) ocenjuje vlogo prsnega dela hrbtenice na nekje 25% celotne amplitudegibanja v smeri fleksije in ekstenzije, oz. povedano drugače, na 35°.White in Panjabi(1978, v Sahrmann, 2002) ocenjujetamobilnostmed zgornjimi vretenci prsnega delahrbtenicevsmerifleksijeinekstenzijena4°,medvretencisrednjegadelana6°inmedspodnjimivretenciprsnegadelahrbtenicena12°.TudiCrosbie,Kilbreath,HollmanninYork(2008)poročajoovečjiamplitudigibanjaspodnjihvretencprsnegadelahrbtenicepri bi-lateralni elevaciji zgornjih okončin v primerjavi z zgornjimi vretenci. Zaprimerjavo,mobilnost v smeri fleksije in ekstenzijemed zgornjimi vretenci ledvenegadela hrbtenice znaša 12° in se nato povečuje po 1° na vretence ter doseže največjovrednost 20° v sklepumed ledvenim delom hrbtenice ter križnico (White in Panjabi,1978,vSahrmann,2002).

Mobilnost v smeri fleksije, ekstenzije, lateralne fleksije in rotacije med različnimisegmenti vretenc vidimo na sliki 2. Lateralna fleksija je, z izjemo vratnih vretenc,največja v spodnjih vretencih prsnega dela hrbtenice, saj le-te ne omejujejo rebra.Celotnaprsnahrbtenicaimapotencialzalateralnofleksijovečjikot75°.Zaprimerjavo,potencialledvenegadelahrbteniceznaša27°.

Tudi rotacija je bistveno večja v prsnem kot v ledvenem delu hrbtenice (Sahrmann,2002).Večjaamplitudarotacijejesicervzgornjemdeluprsnehrbtenicekotvspodnjem(McKenzieinMay,2006).Prirotacijahtrupa,najbiravnozaraditega,največjidelgibapotekalvprsneminneledvenemdeluhrbtenice.Celotnaamplitudarotacijevledvenemdelujeocenjenanale13°(Sahrmann,2002).

Giba rotacije in lateralne fleksije sta močno povezana. Ob lateralni fleksiji v desno,prihajadorotacijeledvenegadelahrbtenicevlevo(nasprotnostran)inrotacijeprsnegadelahrbtenicevdesno(istostran).Posledično,spremenjenakinematikagibanjavsmerilateralnefleksijealirotacijevplivadruganadrugo(Sahrmann,2002).

Obpodajanjupovprečneamplitudegibanjavposameznihsegmentih,moramovedeti,daobstajavelikavariabilnosttakomedljudmi,kottudimedsegmentiposameznika(McGill,2007).PravtakoMcKenzieinMay(2006)opisujetatežavnomerjenjeamplitudegibanjav prsni hrbtenici. Ista avtorja opisujeta tudimanjše število študij, ki so se ukvarjale zamplitudo v prsnem delu hrbtenice, v primerjavi z vratnim in ledvenim delom. Prejpodanipodatkiposledičnopredstavljajookvirneinnenatančnevrednosti.

Slika2:Prikazmobilnostivrazličnihsmerehmedposameznimipovezavamimedvretenci(WhiteinPanjabi,1978,vSahrmann,2002).

1.2. Skapulo-torakalnisklep

Grezanepravisklepmedlopaticoinprsnimkošem,sajseobadelaskeletamedsebojnestikata.Lopaticovpravilnilegigledenaprsnikošohranjajomišice.Najpomembnejšesom.trapezius,m.serratusanterior,m.levatorscapulae,m.rhomboideusinm.pectoralisminor (Reinold, Escamilla in Wilk, 2009). Gibanje v tem sklepu predstavlja drsenjelopaticepoprsnemkošu.

Osnovni gibi so: elevacija, depresija, abdukcija, addukcija lopatice in rotacija lopaticenavzgor ali navzdol. Mogoča gibanja vidimo tudi na sliki 3. Abdukcijo lahkopoimenujemotudiretrakcijalopatice,addukcijopaprotrakcijalopatice(Behnke,2005).

Slika3:Gibivskapulo-torakalnemsklepu(Sahrmann,2002).

1.3. Gleno-humeralnisklep

V sklepuse stikataglavanadlahtnice indel lopatice, imenovanglenoidna jama.Gleno-humeralni sklep jedefinirankotkroglast sklep.Glavanadlahtnice jebistvenovečjaodglenoidnejame,tako,dajeobnormalnemgibanjule25-30%glavenadlahtnicevstikuzglenoidom. Stabilnost sklepa je prav zaradi nesimetričnih sklepnih površinmanjša inmočno odvisna od dinamičnih stabilizatorjev. Nasprotno, pa je zaradi tega večjamobilnost sklepa. Primarni stabilizatorji sklepa so mišice rotatorne manšete, m.deltoideus indolgaglavam.bicepsbrachii,medtem,kososekundarnistabilizatorjim.teres major, m. latissimus dorsi in m. pectoralis major. Poleg mišičnega sistema nadinamičnostabilizacijosklepavplivatudiživčnisistem(Wilk,ArrigoinAndrews,1997).

Stabilnostsklepapovečujevlaknastotkivo,kisenahajanaglenoidnijamiinseimenujeglenoid labrum.Funkcija le-tega jepoglobitisklepnopovršinoglenoidne jamezastikznadlahtnicoinomogočitipritrditevgleno-humeralnihvezinaglenoid.Funkcijilabrumastaravnotakotudipovečanjekompresijskihsilmednadlahtnicoinglenoidnojamoterzmanjšanje translacije glave nadlahtnice. Vse funkcije glenoid labruma so z namenompovečanjastabilnostigleno-humeralnegasklepa(Wilkidr.,1997).

Gibi, ki jih sklep omogoča, so: fleksija, ekstenzija, abdukcija, addukcija, notranja inzunanjarotacijaterkroženje(Behnke,2005).

1.4. Strukturni in funkcionalni pristop k preprečevanju in odpravljanjupoškodb

V zadnjem času večji poudarek dobiva funkcionalni pristop k odpravljanju telesnihnepravilnosti.Tapristopseosredotočanavzrokzanastanekpatologije innenasamopatologijo.Ugotavlja se, da so sklepi v našem telesumed sebojmočnopovezani in danepravilnostivenemsklepuvplivajotudinadruge.Strukturnipristopsezarazlikoodfunkcionalnegapristopaosredotočanapatologijoinzdravljenjele-te.Pritakempristopunavadnovzrokzanastanekpatologijenipomemben,zdraviseleposledica(Page,FrankinLardner,2010).PrednostifunkcionalnegapristopavsvojemdeluopisujejotudiBoyle(2010),Cook(2010),Sahrmann(2002)inWainner,Whitman,ClelandinFlynn(2007).

Medsebojni vpliv različnih struktur poteka preko treh vrst verig, ki so prav takomedsebojsoodvisne(Pageidr.,2010).Le-tesosklepne,mišičneinnevrološkeverige.Prvesoposledica biomehanike delovanja sklepov pri gibanju. Opisujejo, kako sklepi zaradisvojegastatičnegapoložajavplivajonadrugesklepeinmišice,terkakole-tevplivajonasosednje strukture. Ključno razumevanje sklepnih verig je v tem, da pride obspremenjenibiomehanikidelovanjanekegasklepa,dokompenzacijevostalihsklepih,znamenom,dosečiželenogibanje.Mišičneverigesoposledicamišičnihskupin,kidelujejoskupaj ali vplivajo druga na drugo pri gibanju. Page idr. (2010) kot ključne elementemišičnihverignavajajomišičnesinergiste,mišičneverigeinfascije.Nevrološkeverigesoposledicanevrološkihpovezavmedcentralniminperifernimživčnimsistemom.

Vseprevečpogostosedoločenepoškodbeševednoodpravljasstrukturnimpristopom.Posledicategajenavadnoponovitevpoškodbeinnastanekkroničnepatologije.Avtorbovnalogipredstaviltudiglavneposledicepovečaneprsnekifoze.Le-tajelahkovzrokzapoškodbevdrugihsklepih,karsepristrukturnempristopunavadnospregleda.

2. Vzrokizanastanekpovečaneprsnekifoze

Teoretični živčno-mišični vzroki za nastanek povečane prsne kifoze so: nepravilnostimišičnega sistema, spremenjena motorična kontrola in spremenjena biomehanikagibanja.Spremembenastanejozaradiponavljajočihseobremenitev(Sahrmann,2002).Najpogostejšiobremenitvinašegatelesastadihanjeintelesnadrža.

2.1. Mišičnisistem

Podnepravilnostimišičnegasistemaspadajo:spremembevdolžinimišice,spremembevmočimišice inspremembevtogostimišice(Sahrmann,2002).Drugiavtorji(Page idr.,2010)opisujejotudispremembevtonusumišice.

2.1.1. Spremembevmišičnimoči:Dozmanjšanjamišičnemočilahkopridezaradi:

- Atrofije(Sahrmann,2002).- Dolgotrajnegaraztega(ang.over-stretchweakness)(Sahrmann,2002).- Natega/pretega(ang.strain)(Sahrmann,2002).- Hipertoničnosti(ang.tightnessweakness)(Pageidr.,2010).- Recipročneinhibicije(Pageidr.,2010).- Zmanjšanjaaferentnihsignalov(ang.deafferentiation)(Pageidr.,2010).- Utrujenosti(Pageidr.,2010).

Dopovečanjamišičnemočilahkopridezaradi:

- Hipertrofije(Sahrmann,2002).

2.1.2. Spremembevdolžinimišice:

- Povečanadolžinamišice zaradi natega/pretega (ang. strain)mišice (Sahrmann,2002).

- Povečana dolžinamišice zaradi pogostega in dolgotrajnega raztega (Sahrmann,2002).

- Zmanjšanadolžinamišicezaradiimobilizacije(Sahrmann,2002).- Zmanjšana dolžina mišice zaradi dolgotrajnih obremenitev mišice (Sahrmann,

2002).

2.1.3. Spremembevdolžinisinergistov:

Dolžinasinergistovsenespremenipoenakemvzorcu.Navadnopridedotega,daseenaizmedsinergističnihmišicskrajša,drugapaohraninormalnodolžinoalisecelopodaljša.Razlika v dolžini med sinergisti je lahko eden izmed vzrokov za nastanekkompenzacijskihgibov(Sahrmann,2002).

2.1.4. Spremembevtogostimehkihtkiv(ang.stiffness):Togostjedefiniranakotspremembanapetostigledenaspremembodolžine.Sahrmann(2002)togostdefinirakotuporvsehtkiv,kiobdajajoneksklep.

Razlikemedtogostjomišicinsklepovlahkoprispevajokrazvojutelesnihnepravilnosti.Sahrmann (2002) verjame, da se več-sklepno gibanje prej prične v sklepu z manjšotogostjo, kot v sklepu z večjo togostjo. Hkrati, je tudi amplituda gibanja v sklepu zmanjšo togostjo večja, kot bi bilo to optimalno. Tako, je sklep z manjšo togostjo boljdovzeten za gibanje. Posledično, lahko sčasoma postane vedno bolj gibljiv, čeprav, bimoralbitiprioptimalnemgibanjustabilen(Sahrmann,2002).

Podobneposlediceimatudirazličnatogosteno-sklepnihmišic.Manjtogamišicajeboljgibljivainposledičnoboljdovzetnazagibanjeterlahkopripomorekpretiranemgibanjuvtemsklepu(ComerfordinMottram,2012).

Ob testiranjupasivnedolžineposameznihmišic, se različna togost le-tehkaževoblikikompenzacijskih gibov v sosednjem sklepu. V primeru, da se kompenzacijski gibi obtestiranjupasivnedolžinemišicenepojavijo,pojavijopaseobtestiranjuaktivnedolžinemišice,kompenzacijskigibikažejonatežavezmotoričnokontrolo.Kompenzacijskigibise pri testiranju pojavijo še preden je testirana mišica na koncu svoje amplitude.Različnotogostmišicnesmemozamenjatizrazličnodolžinomišic(Sahrmann,2002).

2.1.5. Spremembevmišičnemtonusu(ang.tension/tone):Page idr. (2010) tonus definirajo kot silo, s katero se mišica upira raztegu. Tonus jeodvisen od sposobnosti raztezanja mišice in od živčnega sistema. Značilnostihipertoničnihmišic sta zmanjšana dolžinamišice in nižji prag vzdraženosti. Posledicaslednjegajepogostejšaaktivacijamišice,karlahkovodivspremenjenvzorecaktivacijesinergistov. Zaradi hipertoničnosti mišice lahko njen antagonist preko mehanizmarecipročneinhibicijepostanešibak(Pageidr.,2010).Mišicalahkopostanehipertoničnatakrat, ko je dalj časa v skrajšanem položaju. Do tega pride zaradi ponavljajočih seobremenitevmišice,navadnozaradidihanjain/alitelesnedrže.

Koncepta tonusa in togosti sta si zelo podobna.Manj togamišica inmišica zmanjšimtonusomseprilagoditagibanjuboljtogemišiceinmišicezvečjimtonusom.Popregleduliterature,avtornalogemeni,dasepogostejeuporabljaizrazinkoncepttogostiavtoriceSahrmann(2002).

2.2. Motoričnakontrola

2.2.1. Mišično(ne)sorazmerjeMišično sorazmerje lahko definiramo kot relativno enakost v dolžini in moči medagonistom in antagonistom. Sorazmerje je pomembno zaradi potrebe po koordinacijinasprotnihmišičnih skupinmed gibanjem. Mišično nesorazmerje se pojavi takrat, kodolžinain/alimočagonista/antagonistadrugemupreprečujenormalnodelovanje(Pageidr.,2010).

2.2.2. SpremembavdominantnostisinergistovObspremenjenimoči,dolžiniin/alitogostiposameznihmišic,senavadnospremenitudivzorec aktivacije sinergistov. Določena mišica postane dominantna in zaradi pogosteaktivacije vedno močnejša. Posledica tega je lahko kompenzacijski gib v priddominantnemišice. Zaradipogostejšeaktivacije inprevzemavlogeostalih sinergistov,postanemišicaboljdovzetnazapoškodbe.Ostalisinergistizaradizmanjšaneaktivacijepostajajovednoboljšibkiin/alidaljšiodoptimalnedolžine(Sahrmann,2002).

2.3. Biomehanikagibanja

Biomehanika gibanja je povezava motorične kontrole in mišično-skeletnega sistema.Vpliva na vzorec aktivacije mišic, obliko kosti in gibanje v sklepih. Biomehanika jedefiniranakotznanost,kiseukvarjazzunanjimiinnotranjimisilami,kidelujejonatelo.Sile se lahko definirajo kot statične in dinamične. Slednje se delijo na kinematiko inkinetiko(Sahrmann,2002).

2.3.1. Statičnesile

Gravitacijskesiledelujejotudinanašetelo innašemišice.Zaraditelesnedrže je lahkodelovanje teh sil spremenjeno. Pri posamezniku s povečano prsno kifozo se npr.težiščnicapremaknenazajrelativnonakolčnisklep.Topomeni,dasezmanjšapotrebapoaktivacijiglutealnihmišic(Sahrmann,2002).Pravtakolahkogravitacijskesilezaraditelesnedržepovečajopotrebopoaktivacijidoločenihmišicinspremenijorazmerjemedagonistominantagonistom.

Delovanjestatičnihsil lahkovplivatudinaoblikokostiinsklepnihpovršin(Sahrmann,2002). Enneking in Harrington (1969) sta tako ugotovila spremenjeno oblikoposameznihvretencpriskoliozi.

2.3.2. Dinamičnesile

Kinematika opisuje gibanje telesa, brez upoštevanja sil, ki gibanje povzročajo.Osteokinematikaopisujegibanje sklepavodnosunadruge sklepe, artrokinematikapagibanje sklepne površine v odnosu na drugo sklepno površino (Sahrmann, 2002).Spremenjeno kinematiko lahko opišemo kot odklon od optimalnega gibanja. Do teganavadnopridezaradinepravilnostimišičnegasistemainmotoričnekontrole(Sahrmann,2002).Zaradispremenjenekinematike,lahkoskleprazvijevečjodovzetnostzagibanjevdoločeni smeri. Posledica tega je kompenzacijsko gibanje in/ali večja obremenitevsklepavtejsmeri.

Kinetikaopisujesile,kiproizvedejogibanjealiohranjajoravnotežje(Sahrmann,2002).

2.4. Filozofijerazumevanjanastankamišičnihnesorazmerij

Avtor naloge je pri pregledovanju literature naletel na tri filozofije razumevanjanastanka mišičnih nepravilnosti in nesorazmerij. V določenih stvareh se filozofijestrinjajo. Razumevanje nastanka povečane prsne kifoze bo lažje ob razumevanju vsehtrehfilozofij.2.4.1. Biomehanskipristop(Sahrmann,2002):

Mišično nesorazmerje in mišične nepravilnosti so posledica konstantnega stresa, kidelujenamišicezaradiponavljajočihseobremenitev.Omenjeneobremenitvepovzročijoadaptacijo v dolžini, moči in togosti mišic, te adaptacije pa vodijo v spremenjenokinematikogibanja.Posledicategasodoločenefunkcionalnemotnje.

2.4.2. Nevrološkipristop(Pageidr.,2010):

Mišično nesorazmerje in mišične nepravilnosti lahko nastanejo zaradi povezanostimišičnega in živčnega sistema v senzorično-motorični sistem. Senzorični receptorjisprejmejo inpošljejo informacijepoaferentnihvlaknihvcentralniživčnisistem(CŽS),tampasele-tepredelajoinpošljejopoeferentnihvlaknihdomišičnegasistema.

CŽS lahko zaradi določene mišične/sklepne disfunkcije (npr. poškodba, patologija,bolečina) spremeni vzorec aktivacije mišic, to pa lahko vodi v mišično nesorazmerje,mišičnenepravilnostiinspremenjenokinematikogibanja.Vzorecsenavadnospremenitako,daseprimarniagonistalistabilizatorvključujezzamudo,namestonjegapavečjovlogoprevzamesinergist.

Osnovna ideja nevrološkega pristopa je, da so določene mišice nagnjene khipertoničnostiindoločenekšibkosti.

2.4.3. FilozofijaPRI(Boyle,2013;Tenney,BoyleinDeBord,2013):

Nagnjenostknesimetričnosti

Naše telo že v osnovi ni sestavljeno simetrično. Nevrološki, respiratorni, krvno-žilni,mišični invidni sistemnistaenakana levi indesni strani (Tenney idr.,2013).Primerinesimetričnosti so npr. postavitev srca na levi in jeter na desni strani telesa,nesimetričnipljučnikrili,postavitevzgornjevotlevene(v.cavasuperior)nadesnistranisrca(Dahmane,2005)inboljukrivljentervišjepostavljendesnideldiafragme(Calais-Germain,2006).

Privečini ljudisepojavljavzorecrahlegarotiranjahrbtenicevstran,karsiceropazimopripatologiji, imenovani skolioza (Kouwenhoven,Vincken,Bartels inCastelein, 2006).Nekateriavtorji(Kouwenhovenidr.,2006;Tenneyidr.,2013)domnevajo,dabitolahkobilaposledicaasimetričnepostavitvetelesnihorganov.

Toposrednodokazuje tudi študija (Kouwenhoven idr., 2007), kjer so avtorji ugotoviliravnoobratenvzorecrotiranjahrbtenicevstranpritistihljudeh,kiserodijozobrnjenopostavitvijoorganov(situsinversustotalis).Kouwenhovenidr.(2007)sicernisoodkrilirotiranja hrbtenice vstran pri čisto vseh posameznikih, tako, da so asimetričnopostavitevorganovoznačilikotverjetnoglavnivzrok,vendarneedini.

Mišičnaverigamedprsnimdelomhrbteniceinmedenico

Tenneyidr.(2013)pravtakodomnevajo,danavzorcenesorazmerijpomembnovplivamišičnaveriga,kisenahajana levi indesnistranitelesa,natančnejevdelumedprsnohrbtenicoinmedenico.Toverigozangleškimizrazomimenujemoanteriorinteriorchain(AIC). Sestavljajo jo diafragma,m. psoas,m. iliacus,m. tensor fasciae latae,m. bicepsfemorisinm.vastuslateralis.Mišičnaverigapostaneboljalimanjaktivnavodvisnostiod dominantnosti telesa, natančneje od tega, na katero stran telesa posameznikpogosteje prenaša večji del teže. Na aktivnost AIC vplivajo tudi že prej omenjeneanatomskenesimetrije(Tenneyidr.,2013).

Najpogostejepridedotega,daposameznik težiščeprenašanadesnostran ins temnadesnonogo.Takvzorecnesimetrijzangleškimizrazomimenujemoleftanteriorinteriorchain (LAIC). Zaradi prenosa teže na desno stran pride navadnodo rotacije in nagibalevegadelamedenicenaprej.Posledično,jedesnidelmedenicenagnjennazajrelativnona levi del. Lahko pride tudi do nagiba celotnemedenice naprej. Posledica obojega jepovečanaledvenalordozainrotacijaledvenihvretencterspodnjihvretencprsnegadelahrbtenicevdesno.Zgornjavretencaprsnegadelasenatozaradikompenzacijerotirajovlevo(Tenneyidr.,2013).Grezaenakvzorecrotacije,kotsogaprivečiniljudiugotovilitudiKouwenhovenidr.(2006).

VplivLAICnaprsnikošindelovanjediafragme

Pri LAICprav takopridedo elevacije in zunanje rotacije spodnjih reberna levi straniprsnegakoša (Tenney idr.,2013).Zarazumevanjeposledic le-tega,moramovedeti,dastadihanjeintelesnadržazelopovezani.Karnekajmišicimapomembnofunkcijotakopri dihanju, kot pri ohranjanju telesne drže. Le-te so npr. diafragma, m. transverzusabdominisinmišicemedeničnegadna(Hodgesidr.,1997;Boyle,OlinickinLewis,2010).

Vlogadiafragmepri dihanju jemočnoodvisnaodnjene lege gledenapoložaj prsnegakoša(Mead,1979).Zangleškiizrazomzoneofapposition(ZOA)imenujemoprostor,kjersenahajadiafragmavprsnemkošu.Spredajprostorsegaodspodnjihreber,zadajpadovaljastegadeladiafragmeinrebrnegaroba.ZOAvidimotudinasliki4.Sredinskaslikapredstavljaoptimalen,desnaslikapaneoptimalenZOA.

Slika4:ZOA(Pridobljenoiz:https://www.posturalrestoration.com/resources/dyn/files/1051512z69443dbe/_fn/ZOA.pdf)

Zaradi elevacije reber (Coughlin,Hruska inMasek,2005) in zunanje rotacije reber terzgornjih vretenc prsnega dela hrbtenice, se zmanjša potencial trebušnih mišic zaohranjanjeprimernegaZOAlevegadeladiafragme(Tenneyidr.,2013).Nanastanekneoptimalnega ZOA imajo vpliv tudi šibke glutealne mišice (Hruska, 1999), saj le-tenagibajomedeniconazaj.ZaradineoptimalnegaZOA,jelevideldiafragmepostavljenvboljravenpoložaj,karzmanjšanjenpotencialzadihanjeinpovečavlogopristabilizacijihrbtenice(Tenneyidr.,2013).

PosledicaneoptimalnegaZOAjemanjučinkovitodihanjezdiafragmo,karvodivvečjoobremenitevpomožnihdihalnihmišic(Boyleidr.,2010).Le-tesom.pectoralisminorinm. pectoralismajor, m. sternocleidomastoid, mišična skupina scalenus ter zgornji delmišice trapezius (Boyle idr., 2010). Drugi avtorji kot pomembni dodajajo tudi m.latissimusdorsi(Hruska,1999) inm.serratusanterior(Calais-Germain,2006;Hruska,1999).

ZOAlahkopopravimopredvsemskrepitvijomišicsprednjegadelatrupa(Hruska,2002),sajle-tevlečejorebravnotranjorotacijo(Tenneyidr.,2013)innagibajomedeniconazaj(Sahrmann,2002).

DrugeposlediceLAIC

Zaradi rotiranega in nagnjenega levega dela medenice naprej je stegnenica rotiranarahlonavznoter.Posledično,pridedozunanjerotacije inabdukcije levegakolka,saj tostegnenicopostavivboljnevtralenpoložaj (Boyle,2011).Prav takopridedonotranjerotacijeinaddukcijedesnegakolka.PosledicaLAICjetudinižjepostavljenadesnaramavprimerjavizlevoramo(Boyle,2013).

PrimerjavapogostostiLAICinRAIC

Boyle(2013)navaja,dajedesniAIC(RAIC)zaradipostavitveorganovzeloredek.Tosoposredno dokazali tudi Tenney idr. (2013), saj je imelo vseh 13 sodelujočihposameznikovpozitivenOberjevtestnalevinogiinsamo1.hkratitudinadesni.Oberjevtestsesicerpogostouporabljakottestdolžineiliotibialnegatraktainm.tensorfasciaelatae,vendarjemordapozitivenrezultatprimernejevrednotiti kotodmikmedeniceiznevtralnegapoložaja(Tenneyidr.,2013).Istiavtorjisozaključili,dajelevidelmedeniceverjetnobistvenopogostejenagnjennaprejvprimerjavizdesnimdelom.Tojevskladustem, da je nesorazmerje, značilno za LAIC, bistveno pogostejše od nesorazmerja,značilnegazaRAIC.

Tenney idr. (2013) sicer ne navajajo podatka o dominantni roki udeležencev, vendarBoyle(2013)trdi,daAICnivezannadominantnorokoinsegatakonesmezamenjatizvzorcemnesimetrije,kisogaKendall idr. (2005)opisalikotvzorecdominantnedesneroke. Ravno tako Kouwenhoven idr. (2007) zavračajo povezavo med dominantnostjorokeinvzorcemrotiranjahrbtenice,kijeenakkotpriLAIC.

3. Teorijanastankapovečaneprsnekifoze

Ljudje smo zaradi anatomske zgradbe in povezanosti mišičnega ter živčnega sistemanagnjeni k nastanku nesorazmerij (Page, idr., 2010; Kouwenhoven idr., 2006;Kouwenhovenidr.,2007;Tenneyidr.,2013).VzorecmišičneganesorazmerjajegledenarazmišljanjeVladimirjaJande(Pageidr.,2010,str.8)vednoenak,spremeniselestopnjanesorazmerja.

Povečana prsna kifoza zmanjša mobilnost prsnega dela hrbtenice v smeri ekstenzije(Lundberg inGerdle,2000;Mellin,1987).Zaradipovprečneganaklonaprsnekifoze,kiznašamed32°in41°(Öhlenidr.,1989;Loebl,1967),jetadelhrbtenicekljubgibanjuvsmeriekstenziješevednovfleksiji.Ključniciljpriodpravljanjupovečaneprsnekifozejetakospravitiposameznikavsprejemljivokoličinofleksije.

3.1. Vplivdihanjananastanekpovečaneprsnekifoze

Zaradi dominantne verige LAIC lahko pride do elevacije in zunanje rotacije reber. Tolahko vodi do izgube optimalnega ZOA, kar je vzrok za nastanek šibke diafragme(Tenney idr., 2013). Drugi avtorji (Page, idr. 2010) elevacijo reber med dihanjemoznačujejokotposledicošibkediafragme.Zapotrebetenalogenibistveno,ali ješibkadiafragmavzrokaliposledica.

Zaradišibkediafragmepridedopovečaneobremenitvepomožnihdihalnihmišic.Zaradivečjeobremenitvelahkole-tepostanejohipertoničneoz.pretiranotoge.

Vladimir Janda (Page idr., 2010) je kot enega izmednajpogostejših vzorcevmišičneganesorazmerjapodalsindrom,imenovansindromzgornjegakrižanja(ang.upper-crossedsyndrome;UCS).EnaizmedvečjihposledicsindromaUCSjetudipovečanaprsnakifoza.Janda(Pageidr.,2010)jenaštelmišice,kisovključeneprinastankusindromaUCSinjihrazdelil na šibke ter hipertonične. Zanimivo je, da so vse hipertonične mišice tudipomožnedihalnemišice(Boyleidr.,2010;Hruska,1999).Razdelitevmišiclahkovidimovtabeli1innasliki5.Avtortenalogejevtabelo1vključilsamomišice,kisolahkovsajposrednopovezaneznastankompovečaneprsnekifoze.Janda(Pageidr.,2010)jesicerpodalvečještevilomišic.

Tabela1VzorecmišičneganesorazmerjapriUCS(Pageidr.,2010).Šibkemišice Hipertoničnemišicefleksorji vratnega dela hrbtenice - longuscolli,longuscapitis(Dahmane,2005)

m. pectoralis majorinminor

m.rhomboideus m.levatorscapulaesrednjiinspodnjidelmišicetrapezius zgornji del mišice

trapeziusm.serratusanterior m.

sternocleidomastoid m.latissimusdorsi

Slika5:VzorecmišičneganesorazmerjapriUCS(Pageidr.,2010).

Edina hipertoničnamišica, ki ni tudi pomožna dihalnamišica, je m. levator scapulae.Hipertoničnost le-te je lahkoposledicahipertoničnosti zgornjegadelamišice trapezius(Hruska,2002).

Mišica serratusanterior je ravno takopomožnadihalnamišica (Calais-Germain,2006;Hruska, 1999), vendar jo je Janda (Page idr., 2010), za razliko od ostalih, označil kotšibko. To si lahko morda razlagamo s tem, da je ena izmed funkcij mišice serratusanteriorohranjanjelopaticevpravilnempoložajugledenaprsnikoš(Sahrmann,2002).To jepripovečaniprsnikifoziporušeno,saj je lopaticazaradipostavitveprsnegakošanagnjena v smeri naprej (Sahrmann, 2002). Poleg Jande je tudi Sahrmann (2002)mnenja,dajemišicaserratusanteriorpogostošibka.

Page idr.(2010)soponudili tuditeorijonastankapovečaneprsnekifoze,ki jeavtortenaloge pri preučevanju filozofije PRI ni zaznal. Zaradi ponavljajočega se dvigovanjarebermeddihanjem,lahkopridedolokalnehiperekstenzije,naprehodumedprsniminledvenimdelomhrbtenice(Page, idr.2010).To jesicerševednovskladuzenoizmedposledicLAIC insicernagibommedenicenaprej.Page idr.(2010)parazlagajotudi,daponavljajoče se dvigovanja reber glede na sklep s prsnim delom hrbtenice vodi dorotacije reber nazaj, relativno na vretence in do rotacije vretenc naprej, relativno narebra. Navadno naj bi po domnevah avtorjev tej situaciji sledila izguba mobilnostiprsnegadelahrbtenicevsmeriekstenzijeinposledičnonastanekpovečaneprsnekifoze.

3.2. Vplivtelesnedrženanastanekpovečaneprsnekifoze

Dolgotrajneobremenitve,kisoposledicatelesnedrže,sepojavljajopristoji,sedenjuinspanju. Ker so posamezne regije hrbtenicemed sebojmočno povezane, spremembe venemdeluvplivajo tudinadrugedele (Roussouly inPinheiro-Franco,2011).Napačnatelesnadržajetakoverižnareakcija,kipotekaodmedenicedoglave(Pageidr.,2010).CresseyinReinold(2010)govoritao»zakonuponavljajočihsegibanj«(ang.thelawodrepetitivemotion).Enačbazakonaseglasi𝐼 = !∗!

!∗!,pri čemer je I-obremenitev tkiv,N-

število ponovitev, F- % največje mišične moči, ki je potreben za premagovanje eneponovitve,A- amplitudaposamezneponovitve inR-odmormedponovitvami.Telesnadrža zaradi konstantne aktivacije mišic predstavlja veliko število ponovitev (N) inmajhnoamplitudoponovitve (A), saj somišice in sklepi večinomav enakempoložaju.Prav tako takrat, ko dalj časa ohranjamo enako telesno držo, med ponovitvami niodmora(R).Spomočjoenačbe(CresseyinReinold,2010)lahkorazumemo,zakajtelesnadržatakomočno vpliva na nastanek povečane prsne kifoze. Obremenitev tkiv (I), je zaradi daljčasa trajajoče drže (N in R), s povečano fleksijo prsnega dela hrbtenice, ki se nespreminja(A),velika.

Zaradi velike obremenitve tkiv, se poveča togost vseh struktur, ki omogočajo fleksijoprsnegadelahrbtenice.Zaradivečjetogostisostrukturemanjdovzetnezagibanjeinseboljupirajoraztegu,kotpastrukture,kiomogočajoekstenzijoprsnegadelahrbtenice.Le-teso takomanj toge,boljdovzetnezagibanje insemanjupirajoraztegu.Posledicatega je prilagoditev gibanja prsnega dela hrbtenice v prid strukturam, ki omogočajofleksijo.Tojevskladustem,darelativnoboljgibljivestrukturekompenzirajoomejenogibanjeboljtogihstruktur(ComerfordinMottram,2012).Gibanjevpridstrukturam,kiomogočajo fleksijo prsnega dela hrbtenice, pomeni nagnjenost tega dela hrbtenice kfleksiji(McKenzieinMay,2006).Tovodidopovečaneprsnekifozeinizgubemobilnostivprsnemdeluhrbtenice.

Vpliv togosti na nastanek povečane prsne kifoze je posredno pokazal tudi Hinman(2004), kateri ugotavlja povečano togost prsnega dela hrbtenice starejših žensk, vprimerjavi z mlajšimi. Slednje so v stoječem položaju lažje maksimalno vzravnalehrbtenico in tako zmanjšale prsno kifozo v primerjavi s starejšimi ženskami. Iz tegalahkosklepamo,dapovečanatogoststrukturrespripomoreknastankupovečaneprsnekifoze.

3.3. Vplivtogostimišicnanastanekpovečaneprsnekifoze

Različnatogoststruktur,kiomogočajo fleksijoaliekstenzijoprsnegadelahrbtenice, jeeden izmed vzrokov za nastanek povečane prsne kifoze. Ob razumevanju konceptatogosti (Comerford inMottram,2012; Sahrmann,2002) invpliva le-tenamedsebojnodelovanjesklepov, lahko izpeljemopoenostavljenoenačbo,kakotogostmišicvplivananastanekpovečaneprsnekifoze.

Enačbatogosti:

Povečanaprsnakifoza= fleksorji prsnegadelahrbtenice> (bolj togi od) ekstenzorjevprsnegadelahrbtenice

Glavni fleksor trupa je mišica rectus abdominis. Glavni ekstenzorji prsnega delahrbtenicesomišičneskupineiliocostalis,longissimusinmultifidus(McGill,2007).

Mišici iliocostalis in longissimus se navadno obravnava kot ločeni mišični skupini,verjetno,pabibiloprimernejerazumetiprsnidelobehmišickotenomišičnoskupinoter ledvenidel obehmišic kotdrugo.Prsni in ledvenidel obehmišic sta simed sebojrazličnapozgradbi in funkciji (McGill,2007).Mišičnaskupinamultifidus seodostalihdveh razlikuje v tem, da sile delujejo le na posamezne segmente hrbtenice. To jeposledicaanatomskelegemišice.Multifidustakopopotrebiomogočamanjšekorekcijeprigibanjuvekstenzijoinpodporodoločenihsklepovhrbtenice(McGill,2007).

Na nastanek povečane prsne kifoze tako vpliva manjša togost prsnega dela mišiciliocostalisinlongissimus,vprimerjavizmišicorectusabdominis.O’Sullivanidr.(2002)so ugotovili zmanjšano aktivacijo prsnega dela mišične skupine erector spinae prisedenjuinstojispovečanoprsnokifozoterpovečanoaktivacijomišicerectusabdominispristojispovečanoprsnokifozo.TudiKendallidr.(2005)šibkostprsnegadelamišičneskupineerectorspinaepovezujejospovečanoprsnokifozo.Vmišičnoskupinoerectorspinaepolegmišiciliocostalisinlongissimussicerspadatudimišicaspinalis(Sahrmann,2002). Le-to McGill (2007) ni navedel kot pomembno pri gibanju hrbtenice v smeriekstenzije.

Prav zaradi različne togostimoramo pri odpravljanju povečane prsne kifoze povečatituditogostekstenzorjevprsnegadelahrbteniceinnesamopovečatimobilnostprsnegadela hrbtenice. Povečana togost je verjetno posledica hipertrofije (Sahrmann, 2002).Chlebouninsodelavci(1997)sotakonašlikorelacijomedprečnimpresekommišiceintogostjo.

3.4. Vplivponavljajočihseobremenitevnanastanekpovečaneprsnekifoze

Na nastanek povečane prsne kifoze, vplivajo tudi ponavljajoče se obremenitve, ki solahko posledica treniranja različnih športov. Wojtys, Ashton-Miller, Huston in Moga(2000)sotakonašlikorelacijomedštevilomurtreningaotrokinpovečanoprsnokifozo.Največjivplivimajopredvsemšporti,kizahtevajoponavljajočosefleksijoprsnegadelahrbtenice, npr. kolesarjenje in veslanje (Muyor, López-Miñarro in Alacid, 2011). Nanastanek povečane prsne kifoze vpliva tudi kakršnakoli vadba, ki dodatno povečujetogost struktur, ki omogočajo fleksijo prsnega dela hrbtenice in/ali zmanjšuje togoststruktur,kiomogočajoekstenzijoprsnegadelahrbtenice.

3.5. Vplivmišicsprednjegadelatrupananastanekpovečaneprsnekifoze

Med mišicami sprednjega dela trupa je zaradi napačne vadbe moči največkratdominantnamišicarectusabdominis.Le-ta izvira izsramnice inpubičnesimfizetersepripenjanaprsnicoinspodnjarebra.Skrajšanaaliprevečtogamišicalahkozaradisvojelege pripomore k povečani prsni kifozi (Sahrmann, 2002).Mišica rectus abdominis jeprimarni fleksor trupa (McGill, 2007). Druga osnovna funkcija te mišice je nagibmedenicenazaj(Sahrmann,2002).Problemzdominantnostjomišicerectusabdominisjevtem,daneizvaja,inšepomembneje,nepreprečujerotacijskihgibov,karjefunkcijamišicexternalininternalobliques(Sahrmann,2002).

Zelopomembni funkcijimišiceexternalobliques stanagibmedenicenazaj,posledičnopreprečevanje ekstenzije ledvenega dela hrbtenice in kompresija reber ter posledičnopreprečevanjeelevacije reber (Sahrmann,2002).Hruska(2002) inTenney idr. (2013)navajajošibkostmišicsprednjegadelatrupakotvzrokzanastanekneoptimalnegaZOA.Avtorjisicernenavajajo, točnokateremišicesopri temnajboljpomembne, iz funkcijeposameznih mišic pa bi bilo morda smiselno sklepati, da ima največji vpliv šibkostmišice external obliques.McGill (2007) sicer razlaga o potrebi po skupnemdelovanjuvseh mišic za dosego stabilnosti, tako, da je razmišljanje o ključni vlogi samo enetrebušnemišice,nesmiselno.

Boyle (2010) in Cook (2010) razlagata filozofijo izmenjujoče se potrebe sklepov pomobilnostiinstabilnosti,spomočjokatere,lahkorazložimododatenmehanizemvplivašibkihmišicsprednjegadelatrupananastanekpovečaneprsnekifoze.

Ledveni del glede na filozofijo za optimalno delovanje potrebuje stabilnost, prsni delhrbtenice pa mobilnost. Osnova funkcionalnega pristopa je razmišljanje, da so sklepimed seboj povezani in da se disfunkcije v enem sklepu lahkokažejo kot disfunkcije vsosednjihsklepih.Obšibkihmišicahsprednjegadelatrupa,ledvenidelhrbteniceizgubistabilnost. Posledica tega je izguba mobilnosti prsnega dela hrbtenice. Le-ta postanestabilen.Namesto,dabibilstabilenledvenidelhrbtenice,jestabilenprsnidelhrbtenice.

Izguba mobilnosti prsnega dela hrbtenice je ključen dejavnik za nastanek povečaneprsne kifoze. Seveda, lahkoproces poteka tudi v obratni smeri. Prsni del lahko izgubimobilnost,karvplivanaizgubostabilnostiledvenegadelahrbtenice.Večosmiselnostitefilozofijeboavtornalogepredstavilvpoglavjuoposledicahpovečaneprsnekifoze.

3.6. Povezavapovečaneledvenelordozeinpovečaneprsnekifoze

Zaradi medsebojnega vpliva oblike prsne kifoze na ledveno lordozo ter obratno(Lundberg in Gerdle, 2000; Roussouly in Pinheiro-Franco, 2011), Page idr. (2010)nastanekpovečaneprsnekifozerazlagajotudikotposledicopovečaneledvenelordoze.Le-tajeposledicanagibamedenicenaprej(Sahrmann,2002).Povečanaprsnakifozakotposledicapovečaniledvenilodroziimasmisel,sajomogočaohranjanjetežiščainpozicijeglavenadmedenico(Levine,WalkerinTillman,1997).

Različniavtorjikotrazlogzanastanekpovečaneledvenelordozenavajajošibkostmišicsprednjegadelatrupa(Kendallidr.,2005;Pageidr.,2010)inglutealnihmišic(Pageidr.,2010)terhipertoničnostupogibalkkolka(Kendallidr.,2005;Pageidr.,2010).Tako Kendall idr. (2005) kot Page idr. (2010) kot hipertonične pri povečani ledvenilordoziopisujejotudiledvenidelmišičneskupineerectorspinae.Pageidr.(2010)mišicebicepsfemoris,m.semimembranosusinm.semitendinosusoznačujejokothipertonične,medtem, ko Kendall idr. (2005), kot daljše od optimalne dolžine. Kendall idr. (2005)sicer namesto izraza hipertoničen uporabljajo izraza kratek in močan. Na povečanoledveno lordozo lahko verjetno vpliva tudi mišica latissimus dorsi. Le-ta prekotorakolumbalne fascije vpliva na položaj medenice. Kontrakcija mišice lahko nagnemedeniconaprej.Hipertoničnamišicalatissimusdorsilahkotakoverjetnopripomoreknagnjenimedenicinaprej,karpovečaledvenolordozo(Sahrmann,2002).Vloga omenjenegamišičnega nesorazmerja pri nastanku povečane ledvene lordoze jezelo vprašljiva, saj so npr. Levine idr. (1997) inWalker, Rothstein, Finucane in Lamb(1987)poročalioslabikorelacijimedmočjomišicsprednjegadela trupa inpoložajemmedeniceterledvenelordoze.McGill(2007)razlaga,damišicapsoasmajordelujelekotfleksorkolka.Delovanjetemišicepravtakoniodvisnoodpoložajaledvenelordozeternajpomembneje, mišica verjetno ne more kontrolirati položaja ledvene lordoze(SantaguidainMcGill,1995).Natančnarazlaga,zakajpridedonagibamedenicenaprejinpovečaneledvenelordoze,jeočitnoboljzapletenainizvenobsegatenaloge.PomembenvzrokjedominantnaverigaLAIC, katera ima za posledico nagibmedenice naprej in posledično povečano ledvenolordozo. Zapotrebe te naloge je dovolj, da se bralec zaveda, da lahkopovečanaprsnakifozanastanekotposledicapovečaneledvenelordoze.

3.7. Vplivvidananastanekpovečaneprsnekifoze

Edenizmedredkoopisanihrazlogovzaproblemeznapačnotelesnodržojetuditežavazvidom,zangleškimizrazomimenovanavisualmidlineshiftsyndrome(VMSS).PriVMSSgreza spremenjenoorientacijo sredinskeosi.PosameznikzVMSShodi tako,kotdabibila tla nagnjena (Padula in Argyris, 1996). Poznamo sprednji in zadajšnji VMSS. Prisprednjem VMSS posameznik zaradi občutka nagnjenosti tal navadno nagne glavonaprej.Posameznikmoranagnjenostglavenaprejkompenziratisprenosomtežetelesanazaj,sajbilahkodrugačepadelnaprej.Posledicaomenjenekompenzacijestapovečanaledvena lordoza in prsna kifoza (Robey in Boyle, 2013). Telesno držo pri sprednjemVMSSvidimotudinasliki6.Istaavtorjanavajatapodobnetežavestelesnodržotudipritežavah z vidom, ki so imenovane popoškodbeni vidni sindrom (ang. post-traumaticvisionsyndrome-PTVS).

Robey in Boyle (2013) sta težave s telesno držo zaradi VMSS v študiji primeraodpravljala s pomočjo nevro-okulista. Avtor te naloge vpliv VMSS-ja na nastanekpovečaneprsnekifozedodajasamozaradicelovitosti.

Slika6:PoložajtelesaprisprednjemVMSS(RobeyinBoyle2013).

3.8. Drugivzrokizanastanekpovečaneprsnekifoze

Ženskenajbibileboljnagnjeneknastankupovečaneprsnekifoze(Sedrez,DaRosa,Noll,da Silva Medeiros in Candotti, 2015). Na nastanek lahko vplivajo tudi degenerativnespremembe,povezanesstaranjemalidoločenopatologijo(Bruno,Anderson,D'Agostinoin Bouxsein, 2012; McKenzie inMay, 2006). Najpogosteje je prsna kifoza povezana zosteoporozo. Podrobnejši opis povezave med degenerativnimi spremembami innastankom povečane prsne kifoze je izven obsega naloge, saj se je avtor v nalogiosredotočilnapovečanoprsnokifozo,povezanostelesnodržo.

4. Obnovaglavnihvzrokovzanastanekpovečaneprsnekifoze

Tabela2Obnovaglavnihvzrokovzanastanekpovečaneprsnekifoze.

Vtabeli2vidimoglavnevzrokezanastanekpovečaneprsnekifoze,kisomedsebojmočnoprepleteniinsoodvisni.Glavnivzrokzanastanekpovečaneprsnekifozejeverjetnorazličnatogoststruktur,kiomogočajofleksijoinstruktur,kiomogočajoekstenzijoprsnegadelahrbtenice.

Vzrok Posledica Posledicisledi

dominantnaverigaLAICizgubaoptimalnegaZOA

neučinkovitadiafragmainvečjaobremenitevpomožnihdihalnih

mišicnagibmedenicenaprej povečanaledvenalordoza

telesnadržaspovečanoprsno

kifozopovečanatogoststruktur,ki

omogočajofleksijonagnjenostprsnegadelahrbtenicekfleksiji

šibak/premalotog/dolgprsnidelmišiciliocostalisinlongissimus

nagnjenostprsnegadelahrbtenicekfleksiji

prevečtoga/kratkamišicarectus

abdominis povečanaprsnakifoza

šibkemišicesprednjegadelatrupa

izgubaoptimalnegaZOAneučinkovitadiafragmainvečjaobremenitevpomožnihdihalnih

mišicizgubastabilnostiv

ledvenemdeluhrbteniceizgubamobilnostivprsnemdelu

hrbtenice

povečanaledvenalordoza lahkopovečanaprsnakifoza

5. Posledicepovečaneprsnekifoze

5.1. Povezavamedgleno-humeralniminskapulo-torakalnimsklepom

Skupnogibanjeskapulo-torakalnega ingleno-humeralnegasklepa imenujemoskapulo-humeralni ritem. Ob elevaciji nadlahtnice prihaja do rotacije lopatice navzgor (ang.upwardrotation),nagiba lopaticenazaj(ang.posteriortilt) inrotacije lopaticenavzven(ang. external rotation).Toomogočanemotenogibanjeglavenadlahtnice invezimišicrotatorne manšete, saj se na tak način poveča subakromialni prostor (McClure,Michener,Sennett inKarduna,2001).Brezgibanja lopaticepoprsnemkošuglenoidnajamanebimoglasleditigibanjuglavenadlahtnice(Wilk inArrigo,1993).McClure idr.(2001) domnevajo, da rotacija lopatice navzven zmanjša potrebo po zunanji rotacijigleno-humeralnega sklepa, ko je nadlahtnica v popolni elevaciji. Gibanje lopatice poprsnemkošupravtakoomogočaoptimalnorazmerjemeddolžinoinnapetostjomišic,kivplivajonastabilnostgleno-humeralnegasklepa(WilkinArrigo,1993).

Razmerje med gibanjem lopatice in glavo nadlahtnice se med posamezniki razlikuje.Vseeno, so študije ugotovile nek splošen vzorec. Položaj lopatice se do 30° elevacijenadlahtnicebistvenone spreminja (Wilk inArrigo, 1993).Od30°do120° elevacije jerazmerjemedrotacijolopaticenavzgorinelevacijoglavenadlahtnicepribližno1°:2°.Od120°do180°elevacijesetorazmerjespremenina1°:1°.Prinajvečjielevacijinadlahtnicenajbiimelposameznikvsaj45°-55°rotacijelopaticenavzgor(Reinoldidr.,2009).

Mišice skapulo-torakalne regije so izjemno pomembne za optimalno delovanje gleno-humeralnegasklepa,sajomogočajostabilnobazozadelovanjemišicvtemsklepu(Wilkidr.,1997).

Utrujenost stabilizatorjev lopatice zmanjša silo, ki jo proizvedejo mišice rotatornemanšetevnotranjiinzunanjirotaciji(Cuoco,TylerinMcHugh,2004).Kljubtemu,dajeprimarna funkcija mišic rotatorne manšete stabilizacija nadlahtnice v glenoidu in nerotacija (Page idr., 2010), lahko sklepamo, da utrujenost mišic skapulo-torakalnegapredelazmanjšastabilnostgleno-humeralnegasklepa.

Slabodelovanjeskapulo-torakalnegasklepatakopovečazahtevnostgibanjatertveganjeza nastanek patologije v gleno-humeralnem sklepu. Ravno zato, je bil eden izmedsklepovkonferenceolopatici(Kibleridr.,2013)ta,dajeprivečiniramenskihpoškodbprisotnadoločenapatologijavpoložajuin/aligibanjulopatice(ang.scapulardyskinesis).Sharmann(2002,str.194instr.207)jepravtakomnenja,dajevečinabolečinvramenuposledicanepravilnegapoložajain/aligibanjalopatice.

Delovanje skapulo-torakalnega in gleno-humeralnega sklepa je tako zelo povezano. Iztega lahko sklepamo, da spremembe v enem vplivajo tudi na spremembe v drugemsklepu.

5.2. Povezava med prsno kifozo in gleno-humeralnim ter skapulo-torakalnimsklepom

Položaj hrbtenice vpliva na postavitev lopatice, kar posledično vpliva tudi na gleno-humeralni sklep. Teoretična vzroka za to sta vsaj dva. Prvi vzrok je že predstavljenavelikapovezanostskapulo-torakalnegaingleno-humeralnegasklepa.Drugivzrok,lahkoboljerazumemospomočjosklepnihinmišičnihverig,predstavljenihvuvodutenaloge.

Preko statičnega položaja sklepi vplivajo drug na drugega. Prav tako statični položajsklepavplivanadolžinomišic,karlahkovplivatakonasampoložajsklepa,kottudinasposobnostproizvajanjasile.Kernahrbtenico,lopatico,ključnicoinnadlahtnicovplivazelo veliko število istih mišic, so te skeletne strukture med seboj močno povezane(Kebaetse,McClureinPratt,1999).

Karnekajavtorjevjetakougotovilopovezanodelovanjegleno-humeralnegainskapulo-torakalnega sklepa ter prsnega dela hrbtenice. Med temi avtorji so npr. Crosbie idr.,(2008), ki so ugotovili povezano delovanje vseh treh sklepov ob bi- in uni-lateralnielevaciji zgornjih okončin. Crawford in Jull (1993) prav tako ugotavljata močnopovezavo med ekstenzijo prsnega dela hrbtenice in bi-lateralno elevacijo zgornjihokončin.Ekstenzijo,rotacijoinlateralnofleksijoprsnegadelahrbteniceobuni-lateralnielevacijizgornjihokončinstaugotovilatudiTheodoridisinRuston(2002).

Pripregleduliteraturesoavtorji(Peek,MillerinHeneghan,2015)ugotovilizmanjšanjebolečineinhitrejšorehabilitacijoposameznikovssplošnimiramenskimitežavami(ang.nonspecificshoulderpain)obprisotnostimanualneterapijeprsnegadelahrbtenice.

Delovanjeprsnegadelahrbtenice,skapulo-torakalnega ingleno-humeralnegasklepa jetakozelopovezano.Iztegalahkosklepamo,dapovečanaprsnakifozanegativnovplivanaostaladvasklepa.

5.3. Posledicepovečaneprsnekifozenaskapulo-torakalnisklep

Kebaetseidr.(1999)sougotovilispremenjenokinematikogibanjalopaticepripovečaniprsni kifozi. Avtorji so primerjali kinematiko skapulo-torakalnega sklepa ob gibanjunadlahtnice v maksimalno abdukcijo pri vzravnanem sedenju in sedenju s povečanoprsnokifozo.

Glavneugotovitveavtorjevprisedenjuspovečanoprsnokifozososledeče:

- Manjšarotacijalopaticenavzgorinmanjšinagiblopaticenazajvintervaluod90°abdukcijedomaksimalneabdukcijeroke.

- Večjinagiblopaticenaprej.

Avtorji kot posledico le-tega navajajo krajšo dolžino gleno-humeralnih mišic, karzmanjšanjihovosposobnostzaproizvajanjesile.

- Manjšaizometričnasilapri90°abdukcijevravninilopatice(ang.scapularplane)inbrezspremenjeneizometričnesilepri0°abdukcije.

Avtorji so manjšo silo pripisali krajši dolžini gleno-humeralnih mišic. Tezo avtorjevpojasnjuje tudi enaka sila pri 0° abdukcije, kjer naj položaj prsne kifoze ne bi takoizrazito vplival na dolžino gleno-humeralnih mišic in posledično njihovo sposobnostproizvajanjasile.

- Večjaelevacijalopaticemedzačetnimpoložajemin90°abdukcije.

Avtorjikotposledicole-teganavajajokrajšodolžinozgornjegadelamišicetrapezius,karzmanjšasposobnostmišicezaproizvajanjesile.

- Povečananotranjarotacijalopaticeskozicelotenintervalabdukcije.

Kljubstatističnoznačilnirazlikisoavtorjidodali,dasobileabsolutnerazlikemajhne.

- Manjšaamplitudagibanjaprimaksimalniabdukcijizgornjeokončine

Razlika v amplitudi gibanja je znašala 23,6°. Avtorji razlagajo, da se roka prilagodipoložajutrupainjetakomaksimalnaabdukcijazaradinaklonatrupanaprejprisedenjuspovečanoprsnokifozoavtomatskomanjša.Kerpajebilaspremembavnaklonutrupamed normalnim položajem prsnega dela hrbtenice in povečano prsno kifozo 12,1°, ta»prilagoditev«rokenemorepojasniticelotnerazlike.Avtorjisoostalorazlikopripisalimanjšemunagibulopaticenazajinmanjšemurotiranjulopaticenavzgor.

PodobnaopažanjakotKebaetseidr.(1999)sopodalitudidrugiavtorji.CulhaminPeat(1993)razlagataopovečanemnagibulopaticenaprejpripovečaniprsnikifozi.

Spremenjeno kinematiko gibanja zgornje okončine in povečano aktivacijo določenihmišic pri povečani prsni kifozi ugotavljajo tudi Malmström, Olsson, Baldetorp inFransson(2015).

Finley in Lee (2003) ravno tako ugotavljata spremenjeno kinematiko skapulo-torakalnegasklepapripovečaniprsnikifozi.

Podobna opažanja so v svojem delu predstavili tudi Kendall idr. (2005) in Sahrmann(2002).Sahrmann(2002,str.196)tudipravi,dalahkopovečanaprsnakifozaprispevakpostavitvilopaticvrotacijonavzdolprisproščenitelesnidrži.Avtornalogesklepa,dajetudi to eden izmed razlogov za manjše rotiranje lopatice navzgor pri abdukciji inelevacijigleno-humeralnegasklepa,sajlopaticapritelesnidržispovečanoprsnokifozopričnezgibanjemizdeficita.

Pripregleduliterature(Struyf,Nijs,Baeyens,MottraminMeeusen,2011)stadveizmedšestih študij pokazali manjšo rotacijo lopatice navzgor ob elevaciji nadlahtnice priposameznikih z utesnitvenim sindromom. Tri izmed šestih študij so ravno takougotovile manjši nagib lopatice nazaj. Avtorji kot dva izmed vzrokov za raznolikeugotovitve študij v pregledu literature opisujejo zapleteno primerjanje kinematičnihštudij inveč-faktorskivzrokzanastanekutesnitvenegasindroma. Istiavtorjiporočajotudi o manjši rotaciji lopatice navzgor in večji rotaciji lopatice navznoter pri tistihposameznikih, ki imajo težave z nestabilnostjo v gleno-humeralnem sklepu. Tudi nanastanek nestabilnosti sicer vpliva več dejavnikov (Cordasco, 2000). Ker povečanaprsnakifozavplivanamanjšorotacijo lopaticenavzgor inmanjšinagib lopaticenazaj,lahko sklepamo, da poveča tveganje za nastanek utesnitvenega sindroma in/alinestabilnostivgleno-humeralnemsklepu.

5.4. Posledicepovečaneprsnekifozenagleno-humeralnisklep

Patologija v položaju in/ali gibanju lopatice poveča tveganje za nastanek patologije vgleno-humeralnemsklepu(Kibleridr.,2013;Sahrmann,2002).

Polegženaštetihposledicpovečaneprsnekifozenaskapulo-torakalnisklep,imakifozaposledice tudi neposredno na gleno-humeralni sklep. Povečana prsna kifoza zmanjšasubakromialni prostor in tako poveča tveganje za nastanek utesnitvenega sindroma(Gumina,DiGiorgio,PostacchiniinPostacchini,2008).

5.5. Posledicepovečaneprsnekifozenaledvenidelhrbtenice

Povečanaprsnakifoza ima lahkozaposledicopovečano ledveno lordozoaliodsotnostledvenelordoze.Obekompenzacijistaznamenomohranitioptimalenpoložajtežiščnice,kijepripovečaniprsnikifozipremaknjenanaprej(Kasukawaidr.,2010).

Glede na filozofijo avtorjev Boyle (2010) in Cook (2010) lahko sklepamo, da imapovečana prsna kifoza negativne posledice tudi na ledveni del hrbtenice. Podobnorazmišljanje razlaga tudi McConnell (2002). Prsni del hrbtenice naj bi za optimalnodelovanje glede na filozofijo potreboval mobilnost, ledveni del pa stabilnost. Obpovečani prsni kifozi, ta del hrbtenice izgubi določenomeromobilnosti, kar vpliva naizgubostabilnostiv ledvenemdelu.Le-ta takopostanemobilen.Gledenarazumevanjafunkcionalnegapristopajeteorijazeloverjetna.

Podrugistrani,pajeteorijalahkotudivprašljiva,sajimaledvenidelvečjipotencialzagibanje v smeri fleksije in ekstenzije kot prsni del hrbtenice. Le-ta ima sicer večjipotencial za lateralno fleksijo in rotacijo (White in Panjabi, 1978, v Sahrmann, 2002).Avtornalogejeposkušalugotoviti,aliimateorijakakšnoznanstvenopodlago.

5.5.1 Ledvenidelhrbteniceinpotrebapostabilnosti

McGill(2007)vsvojemdelurazlaga,danajbibilledvenidelhrbteniceresstabilenindavečjamobilnostvtemdelupredstavljatveganjezanastanekpatologije.Tojeposrednoinneposrednopokazalovečješteviloštudij.

Parks, Crichton, Goldford in McGill (2003) so tako pokazali, da amplituda gibanja vledvenemdeluhrbtenicenimakorelacijezizvedbofunkcionalnihtestov.

Biering-Sorensen (1984) je ugotovil, da večja amplituda gibanja hrbtenice predstavljavečjetveganjezanastanekpatologijehrbtaprimoških.

CallaghaninMcGill(2001)stalahkodoseglaherniacijodiskainvitro(namodelu)žeobmajhnihkompresijskihsilah(800-1000N),kisodelovalenahrbtenico,čejebilasočasnoprisotnaponavljajočasefleksijahrbtenice.

Marras idr. (1993)ugotavljajoobsegponavljajoče se fleksijehrbtenicemeddelomkotenega izmed petih ključnih parametrov, ki imajo največjo korelacijo z nastankompatologije v ledvenem delu hrbtenice. Isti avtorji med te parametre vključujejo tudihitrostrotacijeinlateralnefleksijetrupa.

McGill(1997)razlagapomennevtralnegapoložajahrbtenicezazmanjšanjestrižnihsil,ki delujejo na hrbtenico ob fleksiji. Ob nevtralnem položaju mišici iliocostalis inlongissimus proizvedeta strižne sile v smeri nazaj, kar je obratna smer delovanjastrižnih sil, kot jih proizvedejo ligamenti. Posledica tega je zmanjšanje skupneobremenitvehrbtenice.

Sullivan,Shoaf inRiddle (2000)zavračajonegativnokorelacijomedamplitudogibanjaledvenegadelavfleksijiinpatologijoledvenegadelahrbtenice.

Snook,Webster,McGorry,FoglemaninMcCann(1998)sougotovilizmanjšanjebolečinvhrbtupri izogibanju fleksije ledvenegadelahrbtenicev jutranjihurah. Jepa res,da jetveganjezapoškodbohrbtenicezjutrajbistvenovečjekotvostalemdeludneva(Adams,DolaninHutton,1987).

Eno izmed najpomembnejših študij pri ugotavljanju potrebe ledvenega dela postabilnosti so naredili Solomonow idr. (2008). Avtorji so ugotovili manjšo stabilnosthrbtenice zaradi ohlapnosti ligamentov in počasnejšega miotatičnega refleksa poraztezanjuledvenegadelahrbtenice.

McGill(2007,str.136-137)meddrugimpravitudi,daimahrbtenicavpoložajufleksijemanjšosposobnostzaprenašanjekompresijskihsilvprimerjaviznevtralnimpoložajem.Istiavtorravnotakorazlaga,dalahkopridezaradifleksijehrbtenicedopoškodbkratkihvezihrbtenice.

Izrazličnihvirovlahkosklepamo,daledvenidelhrbtenicerespotrebujestabilnost.

5.5.2. Prsnidelhrbteniceinpotrebapomobilnost

Mobilnostjevprsnemdeluhrbteniceobpovečanikifozizmanjšana.Posledicele-teganaskapulo-torakalniingleno-humeralnisklepjeavtornalogežeopisal.Sklepamolahko,daprsnidelhrbtenicetakorespotrebujemobilnost.

5.5.3. Povezavamedmobilnostjoprsnegadelahrbteniceinstabilnostjoledvenegadelahrbtenice

McGill(2007;2009)vobehdelihpoudarja,damoragibanjeprihajatiizkolčnegasklepain ne iz ledvenega dela hrbtenice. Prsnega dela hrbtenice, z izjemoMcGill (2007, str.201), ne omenja. Tukaj razlagamožnost prevelike amplitude gibanja v ledvenemdeluzaradinemobilnegaprsnegadelahrbtenice.

Dvarazlogazapoudarjanjekolčnegasklepa inneprsnegadelahrbtenicestazagotovovelikovečjipotencialzagibanjeinproizvajanjemočiprvega.Ravnotakooprsnemdeluhrbteniceobstajamanjšešteviloliterature(McKenzieinMay,2006).

Keller, Colloca, Harrison, Harrison in Janik (2005) ugotavljajo večjo obremenitevmedvretenčnih ploščic pri telesni drži s povečano prsno kifozo. Avtorji sklepajo, dalahkotopovečatveganjezanastanekbolečinvledvenemdeluhrbtenice.

Brunoidr.(2012)sonamodeluhrbteniceugotovilipovečanokompresijskoobremenitevle-te pri povečani prsni kifozi. Zanimivo je, da je bil ledveni del bolj obremenjen kotprsni del hrbtenice. Kompresijska obremenitev hrbtenice je bila manjša ob hkratnihkompenzacijah povečane prsne kifoze, natančneje ob odsotnosti ali povečani ledvenilordozi. Omenjeni kompenzaciji imata sicer druge negativne posledice, ki pa so izvenobseganaloge.

Briggsidr.(2007)sougotovilipovečanoaktivacijomišictrupazaohranjanjepokončnedrže in povečano obremenitev hrbtenice pri posameznikih s povečano prsno kifozo.Hrbtenica slednjih je bila pod večjo obremenitvijo kompresijskih in strižnih sil tervečjim upogibnim momentom posameznih segmentov hrbtenice. Vzrok večjemuupogibnemumomentu je premik telesne teže naprej, do česar pride zaradi povečaneprsne kifoze. Večjemu upogibnemumomentu semorajomišice upirati z večjo silo intakolahkorazložimovečjoaktivacijomišictrupazaohranjanjepokončnetelesnedrže.Aktivacija mišic je ob odsotnosti zunanje obremenitve ključni dejavnik, ki vpliva naobremenjenost medvretenčnih ploščic (Harrison idr., 2005). Večja aktivacija mišicposledičnovodidovečjeobremenitvevretenc,karsougotovilitudiBriggsidr.(2007).

Alricssonidr.(2016)pritekačihnasmučehnisonašlikorelacijemedmobilnostjoprsnehrbtenice in bolečinami v ledvenem delu hrbtenice. Ravno tako avtorji niso našlipovezavomedvelikostjoprsnekifoze inbolečinamiv ledvenemdeluhrbtenice.Edinokorelacijo z bolečinami v ledvenem delu hrbtenice so avtorji našli z razmerjem medprsnokifozoinledvenolordozo.

Mellin (1987;1990)poročaokorelacijimedmobilnostjoprsnegadela inbolečinamivledvenemdeluhrbtenice.

Miyakoshi,Kasukawa, Ishikawa,Nozaka inShimada (2010)ugotavljajokorelacijomedpovečanoprsnokifozoinskupinoljudizbolečinamivhrbtuterhkratnimitežavamiprihoji. Isti avtorji sicer niso našli korelacije med povečano prsno kifozo in samimibolečinamivhrbtu.

McConnell(2002)razlagaizboljšanjemobilnostiprsnegadelahrbtenicekotenegaizmedpomembnihdejavnikovzaodpravobolečinvledvenemdeluhrbtenice.

Po pregledu nekaterih študij avtor naloge sklepa, da nemobilen prsni del hrbteniceverjetno predstavlja določeno mero tveganja za nastanek patologije v ledvenem deluhrbtenice.

5.6. Drugeposledicepovečaneprsnekifoze

Drugepogostoopisaneposledicepovečaneprsnekifozesošebolečina,oteženodihanje,poškodbe notranjih organov, estetske težave (Kamali, Shirazi, Ebrahimi,Mirshamsi inGhanbari,2016),oteženafizičnaaktivnost(RyaninFried,1997),povečanotveganjezapadce (Kado, Huang, Nguyen, Barrett-Connor in Greendale, 2007) in večja stopnjaumrljivosti (Kado, Huang, Karlamangla, Barrett-Connor in Greendale, 2004). Večinaopisanih stvari velja za starejše osebe, pri katerih je povečana prsna kifoza navadnoposledicaosteoporoze.Podrobnejšiopisnaštetihposledic je izvenkontekstatenaloge,sajposledicenisovneposrednipovezavistipompovečaneprsnekifoze,predstavljenimvtejnalogi.

6. Testiugotavljanjapovečaneprsnekifoze

Ključni elementpregleda za ugotavljanje povečaneprsne kifoze je ocena telesnedrže.Pri diagnozi si lahko pomagamo tudi z oceno gibalnih vzorcev in specifičnimi testidolžinetermočimišic.

Perriman idr. (2012) so v pregledu načinov ugotavljanja povečane prsne kifoze medavstralskimi fizioterapevti ugotovili, da se najpogosteje uporablja klinično opazovanjetelesne drže. Le-to po mnenju avtorjev sicer ni najbolj natančno, saj ima test velikovariabilnostprivečkratnioceni istegaposameznika–slabonotranjozanesljivost(ang.intra-observer variability). Klinično opazovanje telesne drže se najpogosteje uporabljazato, ker gre za enostavno, neinvazivno ter hitrometodo (Tratnik in Šarabon, 2011).Perrimanidr.(2012)poročajo,dase lahkovariabilnostopazovanjazmanjšaspomočjofotografijinhkratnihoznaknakoži,kipamorajobitiobvsakemocenjevanjuenake.Pomnenjuavtorjevjetaknačinobkontroliranihpogojihnatančen.

Drugienostavnipripomočkizapomočpriopazovanjutelesnedržesošegibljivoravnilo,centimetrski trak, inklinometer in goniometer. Poleg omenjenih pripomočkov seuporabljajo tudi radiološke slikovnemetode.Med le-te spadajo rentgenska preiskava,stereoradiografija,računalniškatomografija(CT)inmagnetnaresonanca(MR)(TratnikinŠarabon,2011).

Lateralna rentgenska slika je drugi najpogostejši način ugotavljanje povečane prsnekifozemedavstralskimifizioterapevti(Perrimanidr.,2012).IzslikeselahkoizmeritudiCobbov kot. Le-tega izmerimo tako, da določimo zgornje in spodnje vretence, ki šepripadata primarni krivini. Pravokotnici na zgornjo ploskev zgornjega in spodnjoploskevspodnjegavretencanasečiščutvoritaCobbovkot(Herman,Antolič,PavlovčičinSrakar, 2006, v Tratnik in Šarabon, 2011). Ugotavljanje Cobbovega kota predstavljaklinični standard za ugotavljanje povečane prsne kifoze (Keynan idr., 2006; Perrimanidr.,2012).

Poznamo tudi novejše slikovne metode, npr. fotogrametrijo in stereofotogrametrijo,laserskeskenerjeinvideosisteme.ZavečinformacijberiTratnikinŠarabon(2011).

6.1. Ocenatelesnedrže

Telesna drža se neprestano spreminja z rastjo in starostjo. Spreminja se tudi tekomdneva, saj je hrbtenica po spanju daljša kot zvečer, kar je posledica delovanjahidrostatičnega tlaka in izgube vode izmedvretenčnih ploščic (McGill, 2007). Telesnadrža se razlikuje tudi med posamezniki. Nanjo vplivajo anatomski, fiziološki inpsihofizičnidejavniki.Zanormalnotelesnodržosmatramopostavitevtelesaznajmanjšoaktivacijo mišic in največjo zaščito nosilnih struktur pred degenerativnimispremembami in poškodbami (Tratnik in Šarabon, 2011; Šarabon, Košak, Fajon inDrakslar,2005)

O nepravilni drži govorimo, kadar so prisotne nenormalnosti v položaju in oblikihrbtenice, ramen in spodnjih okončin, ki niso posledica okvar na kostnem in živčno-mišičnem sistemu, temveč izhajajo iz nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic.Takšne okvare imenujemo funkcionalne motnje (Srakar, 1994, v Šarabon idr., 2005).Pomembno je, da motnjo v telesni drži dovolj zgodaj prepoznamo, saj lahko vnasprotnemprimerufunkcionalnamotnjapreidevdeformacijo,zakarpasožeznačilnestrukturnespremembeskeletnegainživčno-mišičnegasistema(Šarabonidr.,2005).

Avtorsebovnalogiosredotočillenaocenopovečaneprsnekifozeinnecelotnetelesnedrže. Povečano prsno kifozo je najlažje oceniti iz strani. Iz strani naj bi imela prsnakifozaoblikoblagekrivine.Pretiranakrivinanamigujenapovečanoprsnokifozo.Avtornalogepredlagadvatesta.

6.1.1. Pogledizstrani,rokevpriročenju

Slika7:Normalnaprsnakifoza(Cressey,HartmaninRobertson,2009).

Slika8:Povečanaprsnakifoza(Cresseyidr.,2009).

Navadnojepritelesnidržispovečanoprsnokifozoboljvidentudispodnjidellopatice(ang.inferiorangle)(Cresseyidr.,2009),karvidimonasliki9.

Slika9:Povečanaprsnakifozainboljvidenspodnjidellopatice.

Slika10:Povečanaprsnakifozainpovečanaledvenalordoza(Kendallidr.,2005).

Slika11:Povečanaprsnakifozainodsotnostledvenelordoze(Kendallidr.,2005).

Na slikah 10 in 11 vidimo povečano prsno kifozo skupaj z dvema najpogostejšimakompenzacijama v ledvenem delu hrbtenice. Na sliki 10 tako povečano prsno kifozospremljapovečanaledvenalordoza,nasliki11paodsotnostledvenelordoze.

6.1.2. Pogledizstrani,rokevvzročenju

Slika12:Normalnaprsnakifoza,rokevvzročenju(Cresseyidr.,2009).

Slika13:Povečanaprsnakifoza,rokevvzročenju(Osebniarhiv).

Spomočjopogleda iz strani, z rokamivvzročenju, lahkoocenimo tudinekateredrugestvari. Glede na kontekst naloge avtor predlaga tudi to postavitev telesa za ocenopovečaneprsnekifoze.

Spomočjodvehtestov,zrazličnimpoložajemrok,jeobjektivnostocenepovečaneprsnekifoze verjetno večja. Problem pri ocenjevanju le-te lahko sicer nastane zaradihipertrofije prsnega dela mišične skupine erector spinae, kar na prvi pogled izgledapodobnopovečaniprsnikifozi.Le-toseopazitudinasliki14.

Slika14:Hipertrofijaprsnegadelamišičneskupineerectorspinae(McGill,2007).

6.2. Testagibalnihvzorcev

6.2.1. Amplitudagibanjaprsnegadelahrbtenicevsmerirotacije

Slika15:Začetnipoložajtesta(Cresseyidr.,2009).Slika16:Končnipoložajtesta(Cresseyidr.,2009).

Tabela3Opistestagibalnihvzorcev-amplitudagibanjaprsnegadelahrbtenicevsmerirotacije.Namen Ugotovitiamplitudogibanjaprsnegadelahrbtenice

vsmerirotacije.Izvedba Začetnipoložaj:Sednastolu,rokeprekrižanein

položenenanasprotnoramo,vrokahdržimopalico.Gibanje:Maksimalnorotiranjevdesno/levospokončnimhrbtom.Obrotiranjuostajataobakolkavstikussedalom.Rotacijavstranpotekalevprsneminnevledvenemdeluhrbtenice.

Ocena Osebazdobromobilnostjonajbiserotiralavstranvsajza60°.Rotacijolažjeocenimozocenopoložajapalice.

Obslabemrezultatutesta, lahkosklepamonaslabomobilnostvsmerirotacije.Ključenproblem povečane prsne kifoze je sicer izguba mobilnosti v smeri ekstenzije. Avtornaloge ne more trditi, v kakšni korelaciji sta amplitudi gibanja v smeri rotacije inekstenzije,vseenopasklepa,daje izgubamobilnostivsmerirotacije lahkopovezanaspovečanoprsnokifozo.

6.2.2. Amplitudafleksijezgornjihokončin

Slika17:Začetnipoložajtesta(Cresseyidr.,2009).

Slika18:Končnipoložajtesta(Cresseyidr.,2009).

Tabela4Opistestagibalnihvzorcev-amplitudafleksijezgornjihokončin.Namen Ugotovitiamplitudofleksijezgornjihokončin.

Ključnestvari,kiamplitudoomejujejo,somobilnostprsnegadelahrbteniceindolžinatertogostmišiclatissimusdorsiinpectoralismajor(Cresseyidr.,2009).

Izvedba Začetnipoložaj:Ležahrbtno.Gibanje:Fleksijazgornjihokončindomaksimalneamplitude.

Ocena Osebazdobromobilnostjonajbidoseglaamplitudo180°breznotranjerotacijeramen,karsekažekotobračanjadlaninavzgor.

Povečana prsna kifoza zmanjša maksimalno amplitudo gibanja zgornjih okončin(Kebaetse idr., 1999). Ob slabem rezultatu testa, lahko tako sklepamo na zmanjšanomobilnost prsnega dela hrbtenice in/ali skrajšani/preveč togi mišici latissimus dorsiin/alipectoralismajor(Cresseyidr.,2009).Omenjenimišičninepravilnostistanavadnovneposrednipovezavispovečanoprsnokifozo.Vseenoninujno,dabiimelposamezniks povečano prsno kifozo tudi slabšo mobilnost zgornjih okončin v smeri fleksije. Obprisotnosti slabe mobilnosti pa avtor naloge sklepa, da so lahko negativni učinkipovečaneprsnekifozenaskapulo-torakalniingleno-humeralnisklepšeboljizraziti.

6.3. Testmočimišicsprednjegadelatrupa

Avtor naloge je oceno izvedbe sklece, vključil z namenom, ocene sposobnosti mišicsprednjegadelatrupazazagotavljanjestabilnostivledvenemdeluhrbtenice.Testsklecesesicerlahkouporabljatudizaugotavljanjedrugihstvari.

Slika19:Pravilenzačetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika20:Pravilenkončnipoložaj(Osebniarhiv).

Na sliki 19 in 20 vidimo pravilen začetni in končni položaj testa sklece. Obemapoložajemaincelotniizvedbijeskupnamočnaaktivacijamišicsprednjegadelatrupainglutealnihmišic.Pomembnostomenjenihmišicjeavtornalogežepredstavilvpoglavjuovzrokihzanastanekpovečaneprsnekifoze.

Slika21:Napačenzačetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika22:Napačenkončnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika23:Napačenkončnipoložaj(Osebniarhiv).

Naslikah21,22in23vidimonapačenzačetniinkončnipoložajtesta.Naslikah21in22jeprisotennagibmedenicenaprej,karseopazikotusločenledvenidelhrbtenice.Pravtakoni prisotna aktivacija glutealnihmišic.Na sliki 23 je prikazan zelopogost končnipoložaj, koposameznik zaradi šibkihmišic sprednjegadela trupaalineznanja tehnikeizvedbenisposobendržatitrupavistiliniji.Posledicategajenižjespuščeniledvenidelhrbtenice v primerjavi s prsnim delom hrbtenice. Prav tako ni prisotna aktivacijaglutealnihmišic.

Izprikazanihnačinovizvedbelahkosklepamo,daposamezniknezna/zmoreprimernostabilizirati ledveni del hrbtenice. Vzrok temu je lahko tudi težava skoordinacijo/neznanjem pravilne izvedbe. Če želimo ugotoviti posameznikovdominanten način izvedbe testa, potem pred izvedbo ne dajemo nobenih posebnihnapotkov.Vprimeru,daželimougotoviti,alijeposamezniksplohsposobenizvestitestspravilnotehniko,papodamoustreznenapotkeintestpopotrebitudivečkratponovimo.Obnegativnemrezultatutesta,avtornalogesklepa,dasonegativneposledicepovečaneprsnekifozenaledvenidelhrbtenicešeboljizrazite.

6.4. Zaključek

Ključen element pregleda za diagnosticiranje povečane prsne kifoze je ocena telesnedrže. Avtor naloge za oceno drže predlaga dva različna položaja zgornjih okončin.Preiskovalec si lahkopri izoblikovanjumnenjapomaga tudi zdvema testomagibalnihvzorcev in enim testom moči mišic. Preiskovalec lahko za diagnosticiranje povečaneprsnekifozeuporabi tudikatero izmeddrugihmetod,opisanihvuvodu tegapoglavja.Natančnejšiprikaz tehmetod je izvenkontekstanaloge.Cilj le-te jepomnenjuavtorjapredstavitičimenostavnejšeinhkratičimboljzanesljivetestezaugotavljanjepovečaneprsne kifoze. Podani testi tako predstavljajo nekakšno osnovo za sum na le-to.Preiskovaleclahkonatoosebonapotikustreznimspecialistom,kibodogledenadruge,dražjeinmanjpogostejšemetode,povečanoprsnokifozotudiustreznodiagnosticirali.

7. Vajezapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze

Prevladujoča telesna drža ima večjo vlogo na preprečevanje in odpravljanje povečaneprsnekifoze,kotpa sklopdoločenihvaj, ki ga izvajamorelativnokratekdeldneva.Čevečino časavdnevupreživimoznapačno telesnodržo, kiprispevakpovečanjuprsnekifoze, sklop vaj tega ne more izničiti. Enako mišljenje so v svojem delu predstaviliLevine idr. (1997). McKenzie in May (2006) razlagata, da problem odpravefunkcionalnih motenj predstavlja izguba zavedanja pravilne telesne drže in nenezmožnost dosega le-te. Ohranjanje pravilne telesne drže je po mnenju avtorjevnajboljšinačinzakrepitevmišic,kisozapravilnotelesnodržopotrebne.

7.1. Pregledliterature

Bansal, Katzman in Giangregorio (2014) so v pregledu literature ugotovili, da obstajamaloštevilokvalitetnihštudij,ki sopreučevalevplivvadbenapovečanoprsnokifozo.Nekatereslabostištudijsoneopisovanjeintenzivnostiizvajanjavaj,različnepopulacijeosebvštudijah,različninačinimerjenjapovečaneprsnekifoze,izvajanjevadbevadečihbreznadzora itd. Avtorji zaradi omenjenih slabosti in različnih rezultatov študij, nisomogli podati dokončnega zaključka glede smiselnosti vadbe za odpravljanje povečaneprsnekifoze.Doenakegazaključka stavpregledu literatureprišla tudiHrysomallis inGoodman (2001). Avtorja sta zaključila, da jemočno vprašljivo, ali lahko vadbamočiin/ali raztezne vaje pripomorejo k spremembi funkcionalnih motenj. Vseeno sodoločene študije pokazale pozitivne posledice vadbe na zmanjšanje povečane prsnekifoze.

Bautmans, Van Arken, Van Mackelenberg in Mets (2010) so tako ugotovili pozitivneučinkemanualnemanipulacijeprsnegadelahrbtenice,uporabetraku(ang. tapinga) invajmočizaprsnideliztegovalktrupanazmanjšanjeprsnekifoze.Povprečnozmanjšanjeprsne kifoze v intervencijski skupini,med tistimi, ki so redno vadili, je bilo 7.1°±1.9°.Populacijavštudijisobileženske,spovprečnostarostjo76±7let.

Ball, Cagle, Johnson, Lucasey in Lukert (2009) so ugotovili zmanjšanje prsnega delahrbteniceza−12.0±1.7cm2,med tistimi,ki so rednovadili.Populacijav študiji sobileženske,staremed50in59let.Vadbajeobsegalavajemočizaprsnideliztegovalktrupa.Avtorjidodajajo,dabimoralobitipovečevanjeprsnekifozenajvečjepravvpreiskovanipopulaciji. Prsni del hrbtenice se je v kontrolni skupini v času študije res povečal za7.3±2.7 cm2. Avtorji so velikost prsnega dela hrbtenice merili na drugačen način kotvečinadrugihštudij.ZavečinformacijglejBallidr.(2009).

Kamali, Shirazi, Ebrahimi, Mirshamsi in Ghanbari (2016) so primerjali učinkovitostmanualneterapijezvadbomočiinvajamirazteganazmanjšanjeprsnekifoze.Avtorjisougotovilienakoučinkovitostobeh.Populacijavštudijisobileženske,staremed18in30let. Skupina, ki je izvajala vadbo moči in raztezne vaje, je pri sproščenem sedenjuzmanjšalaprsnokifozozapovprečno5,2°,skupina,kijebiladeležnamanualneterapijepaza5,1°.

Vaughn in Brown (2007) sta ugotovila pozitivne učinke vadbe na zmanjšanje prsnekifoze. Populacija so bile ženske inmoški, starimed21 in 63 let. Prsna kifoza se je vintervencijskiskupinizmanjšalaza3.0°±6.1°.Avtorjadvomita,daimamajhnarazlikavvelikostiprsnekifozekakršnokolipraktičnovrednost.

Seidi, Rajabi, Ebrahimi, Alizadeh in Minoonejad (2014) so ugotovili pozitivne učinkevadbe na zmanjšanje prsne kifoze. Populacija v študiji so bile ženske in moški, spovprečnostarostjo20.84±1.69let.Vadbaprveskupinejebilasestavljenaizpetihvaj.Dvevajistabilirazteznivajizam.pectoralismajor,enavajajebilanamenjenakvalitetimehkega tkivaprsnegadela iztegovalk trupa, dve vaji pa sta bili z namenomkrepitveprsnega dela iztegovalk trupa. Vadba druge skupine je bila ravno tako sestavljena izpetih vaj. Posebenpoudarekpri vsehvajah je bil napotiskubradenazaj, vzravnanemprsnemdeluhrbtenice inmočni addukciji lopatic. Ena vaja je bila raztezna vaja zam.pectoralis major, ena vaja je bila namenjena kvaliteti mehkega tkiva prsnega delaiztegovalktrupa,trivajepasobileznamenomkrepitveprsnegadelaiztegovalktrupa.Prsna kifoza v prvi skupini se je zmanjšala za povprečno 5,04°, v drugi skupini pa zapovprečno 12,15°. Avtorji razliko v zmanjšanju kifoze pripisujejo bolj celovitemupristopukvadbidrugeskupine.Celovitpristopavtorjiopisujejokot skupnodelovanjemišicinsklepovglave,vratu,zgornjihokončinintrupa.Vadbodrugeskupinesosestaviliavtorjištudije,medtem,kosovadboprveskupineavtorjikopiraliizrazličneliterature.Avtor tenaloge se spripisomrazlikevečji celovitosti vadbene strinja, saj sobilevajezelo podobne in razliko pripisuje večjemu številu vaj zamoč prsnega dela iztegovalktrupa v drugi skupini ter najpomembneje, večjemu poudarku na potisku brade nazaj,vzravnanemprsnemdeluhrbteniceinmočniaddukcijilopaticmedizvajanjemvaj.

Katzman, Sellmeyer, Stewart, Wanek in Hamel (2007) so ugotovili pozitivne učinkevadbenazmanjšanjepovečaneprsnekifoze.Vadbajebilasestavljenaizvadbemočizaprsni del iztegovalk trupa, razteznih vaj in vaj za pravilno telesno držo. Populacija vštudijisobileženske,starejšeod65let.Avtorjisougotovilizmanjšanjekifozeza6°prinormalnitelesnidrži.

Katzman idr. (2015) so imeli po mnenju avtorja naloge najboljši program vadbe zazmanjšanje prsne kifoze. Program je vseboval vaje za moč sprednjega dela trupa inprsnega dela iztegovalk trupa, vaje mobilnosti prsnega dela hrbtenice, raztezne vaje,vaje za zavedanjepravilne telesnedrže inučenjeučinkovitejšegadihanja zdiafragmo.Žalrezultatištudiješenisobilipredstavljenioz.jihavtortenalogeniuspelnajti.

Glede na pregledano literaturo je vprašljivo, v kakšni meri lahko sploh odpravimopovečanoprsnokifozo.Carman,Browne inBirch (1990) takopredlagajo,damorabitispremembaprsnekifozevsaj11°,dalahkoz95%gotovostjotrdimo,daspremembaniposledica napake vmeritvi. Avtorji so do tega podatkaprišli po preučevanjunotranjezanesljivosti računanja Cobbovega kota iz rentgenskih slik. Cobbov kot predstavljastandard merjenja povečane prsne kifoze in avtor naloge sklepa, da bi morala bitispremembaprsnekifozezdrugačniminačinimerjenjamordaševečja.

Avtornalogejemnenja,dajevadbazaodpravopovečaneprsnekifozekljubvprašljivimrezultatomštudijsmiselna.Brezvadbezaodpravoseposameznikvdastanjuinsrečiterniti ne poskusi preprečiti negativnih posledice povečane prsne kifoze. Vseeno pa jenajboljučinkovitnačinodpravljanjapreventivainpreprečitevnastankapovečaneprsnekifoze.

7.2. Programavtorjanalogezapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze

GlavniciljiprogramazaodpravopovečaneprsnekifozegledenaBansal idr. (2014)sopovečanje moči in vzdržljivosti prsnega dela iztegovalk trupa, izboljšanje mobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeriektenzijeinizboljšanjezavedanjaopravilnitelesnidrži.

Pravilna telesna drža združi delovanje prsnega dela iztegovalk trupa in mobilnostprsnegadelahrbtenicevprakso.Pomembnoje,daizvajamovajezamobilnostprsnegadela hrbtenice z rokami v priročenju in v vzročenju. V drugem primeru povežemomobilnost prsnega dela hrbtenice z mobilnostjo zgornjih okončin. Avtor naloge bo vprogramvključil tudivajezaučinkovitejšedihanjezdiafragmotermoč invzdržljivostmišic sprednjega dela trupa. Najbližje predstavljenem programu v literaturi je bilprogramavtorjevKatzman idr. (2015).Velikpomenpripreprečevanju inodpravljanjupovečane prsne kifoze ima tehnika izvajanja vaj, zato, se bo avtor naloge v svojemprogramuposvetiltuditemu.

Programavtorjanalogejepredstavljenvprilogidiplomskegadela.

8. Sklep

Vnalogijepredstavljenapovečanaprsnakifoza,povezanastelesnodržo.Le-tajezaradinapačnetelesnedrže insedečeganačinaživljenjavednoboljpogostproblem.Zata tippovečane prsne kifoze je značilen povečan naklon, ki pa ohranja določeno gibljivost.Večina literature kot začetek povečane prsne kifoze navaja interval med 45° in 50°(AAOS,2016;VaughninBrown,2007).

Teoretični živčno-mišični vzroki za nastanek povečane prsne kifoze so nepravilnostimišičnega sistema, spremenjena motorična kontrola in spremenjena biomehanikagibanja.Natančnivzrokizanastanekpovečaneprsnekifozepasošedokajneraziskani.

Najpomembnejši vzrok za nastanek povečane prsne kifoze je verjetno različna togoststruktur, ki omogočajo fleksijo in struktur, ki omogočajo ekstenzijo prsnega delahrbtenice.Tojenavadnoposledicadolgotrajnihinnizkointenzivnihsil,kijihpovzročatelesna drža. Zaradi večje togosti, so strukture, ki omogočajo fleksijo prsnega delahrbtenice, manj dovzetne za gibanje in se bolj upirajo raztegu, kot pa strukture, kiomogočajoekstenzijoprsnegadelahrbtenice.Le-tesotakomanjtoge,boljdovzetnezagibanje in semanjupirajo raztegu.Posledica tega jeprilagoditevgibanjaprsnegadelahrbtenice v prid strukturam, ki omogočajo fleksijo. To lahko vodi do povečane prsnekifozeinizgubemobilnostivprsnemdeluhrbtenice.Nanastanekpovečaneprsnekifozelahko sicer vplivajo tudi drugi dejavniki. Le-ti so šibke mišice sprednjega dela trupa,povečana ledvena lordoza inneučinkovitadiafragmaterposledičnovečjaobremenitevpomožnihdihalnihmišic.

Gibanje prsnega dela hrbtenice je zelo povezano z gibanjem gleno-humeralnega inskapulo-torakalnega sklepa (Crosbie idr., 2008). Povečana prsna kifoza spremenikinematiko gibanja v skapulo-torakalnem sklepu (Kebaetse idr., 1999) in zmanjšasubakromialni prostor (Gumina idr., 2008), kar poveča tveganje za nastanekutesnitvenegasindroma.Povečanaprsnakifozaravnotakopovečatveganjezanastanekpatologijevledvenemdeluhrbtenice.

Kliničen standard za diagnosticiranje povečane prsne kifoze predstavlja merjenjeCobbovega kota s pomočjo rentgenske slike. V praksi, se za diagnozo najpogostejeuporabljata ocena telesne drže in lateralna rentgenska slika (Perriman idr., 2012).Povečanoprsnokifozojenajlažjeocenitiizstrani,kjernajbiimelaoblikoblagekrivine.Pretirana krivina namiguje na povečano prsno kifozo. Pri diagnosticiranju si lahkopomagamotudizvajamigibalnihvzorcevinmoči.Avtornalogepredlagatestmobilnostiprsnegadelahrbtenicevsmerirotacije,testamplitudegibanjazgornjihokončinvsmerifleksijeintestmočimišicsprednjegadelatrupa.

Bansalidr.(2014)inHrysomallisinGoodman(2001)sovpregleduliteratureugotovili,da obstaja malo število kvalitetnih študij, ki so preučevale vpliv vadbe na povečanoprsnokifozo.Avtorjiobehpregledovliteraturesozaključili,,dajemočnovprašljivo,alilahkovadbamoči in/alirazteznevajepripomorejokspremembifunkcionalnihmotenj.

Določeneštudijesovseenopokazalepozitivneposledicevadbenazmanjšanjepovečaneprsne kifoze. Avtor naloge jemnenja, da je vadba za odpravo povečane prsne kifoze,kljubvprašljivimrezultatomdoločenihštudij,smiselna.Brezvadbeseposameznikvdastanjuinsrečiternitineposkusipreprečitinegativnihposledicepovečaneprsnekifoze.

GlavniciljiprogramazaodpravopovečaneprsnekifozegledenaBansal idr. (2014)sopovečanje moči in vzdržljivosti prsnega dela iztegovalk trupa, izboljšanje mobilnostiprsnegadelahrbtenicevsmeriekstenzijeinizboljšanjezavedanjaopravilnitelesnidrži.Avtornalogejevsvojprogramvključiltudivajozaučinkovitejšedihanjezdiafragmotervajezamočinvzdržljivostmišicsprednjegadelatrupa.

Avtorse jetekompisanjanalogesrečalskarnekaj težavami.Oprsnemdeluhrbteniceobstajamajhnošteviloliterature,nakaropozarjatatudiMcKenzieinMay(2006).Velikopodatkov je avtor tako pridobil v literaturi, katera opisuje ledveni del hrbtenice aliskapulo-torakalni in gleno-humeralni sklep. Največji problem je imel avtor naloge priugotavljanju natančnih vzrokov za nastanek povečane prsne kifoze. Le-ti niso nikjeropisani, saj se večina literature zadovolji zgolj z navedbo telesne drže in sodobneganačina življenja, kot glavnima vzrokoma, za nastanek povečane prsne kifoze. Avtornalogeježelelvzrokenatančnejeraziskatiinopisati.Večinavnalogiopisanihvzrokovjezaenkrat še hipotetičnih oz. zelo slabo raziskanih. Ravno pri ugotavljanju natančnihvzrokov za nastanek, avtor naloge vidi še veliko možnosti za boljše razumevanjepovečane prsne kifoze v prihodnosti. Avtor naloge je mnenja, da kljub omenjenimpomanjkljivostim,nalogapredstavljapomembnoliteraturoprirazumevanjunastankainšepomembneje,razumevanjuposledicpovečaneprsnekifozeternačinovpreprečevanjuinodpravljanjale-te.

9. Viri

Adams,M.A.,Dolan,P.inHutton,W.C.(1987).Diurnalvariationsinthestressesonthelumbarspine.Spine,12(2),130-137.

Alricsson,M.,Björklund,G.,Cronholm,M.,Olsson,O.,Viklund,P.inSvantesson,U.(2016).Spinalalignment,mobilityofthehipandthoracicspineandprevalenceoflowbackpaininyoungelitecross-countryskiers.Journalofexerciserehabilitation,12(1),21.

Ball,J.M.,Cagle,P.,Johnson,B.E.,Lucasey,C.inLukert,B.P.(2009).Spinalextensionexercisespreventnaturalprogressionofkyphosis.OsteoporosisInternational,20(3),481-489.

Bansal,S.,Katzman,W.B.inGiangregorio,L.M.(2014).Exerciseforimprovingage-relatedhyperkyphoticposture:asystematicreview.Archivesofphysicalmedicineandrehabilitation,95(1),129-140.

Bautmans, I., Van Arken, J., Van Mackelenberg, M. in Mets, T. (2010). Rehabilitation using manualmobilization for thoracic kyphosis in elderly postmenopausal patients with osteoporosis.Journal ofrehabilitationmedicine,42(2),129-135.

Biering-Sørensen,F.I.N.(1984).Physicalmeasurementsasriskindicatorsforlow-backtroubleoveraone-yearperiod.Spine,9(2),106-119.

Boyle,K.L.,Olinick,J.inLewis,C.(2010).Thevalueofblowingupaballoon.NorthAmericanJournalofSportsPhysicalTherapy,5(3),179-88.

Boyle,K.L.(2011).Managingafemalepatientwithleftlowbackpainandsacroiliacjointpainwiththerapeuticexercise:acasereport.PhysiotherapyCanada,63(2),154-163.

Boyle,K.L.(2013).Clinicalapplicationoftherightsidelyingrespiratoryleftadductorpullbackexercise.Internationaljournalofsportsphysicaltherapy,8(3),349.

Boyle,M.(2010).Advancesinfunctionaltraining:trainingtechniquesforcoaches,personaltrainersandathletes.OnTargetPublications.

Briggs,A.M.,VanDieën,J.H.,Wrigley,T.V.,Greig,A.M.,Phillips,B.,Lo,S.K.inBennell,K.L.(2007).Thoracickyphosisaffectsspinalloadsandtrunkmuscleforce.PhysicalTherapy,87(5),595-607.

Bruno,A.G.,Anderson,D.E.,D'Agostino,J.inBouxsein,M.L.(2012).Theeffectofthoracickyphosisandsagittalplanealignmentonvertebralcompressiveloading.JournalofBoneandMineralResearch,27(10),2144-2151.Callaghan,J.P.inMcGill,S.M.(2001).Intervertebraldischerniation:studiesonaporcinemodelexposedtohighlyrepetitiveflexion/extensionmotionwithcompressiveforce.ClinicalBiomechanics,16(1),28-37.

Carman,D. L., Browne, R.H. in Birch, J. G. (1990).Measurement of scoliosis and kyphosis radiographs.Intraobserverandinterobservervariation.JBoneJointSurgAm,72(3),328-333.

Chleboun,G.S.,Howell,J.N.,Conatser,R.R.inGiesey,J.J.(1997).Therelationshipbetweenelbowflexorvolumeandangularstiffnessattheelbow.ClinicalBiomechanics,12(6),383-392.Comerford,M.inMottram,S.(2012).Kineticcontrol:themanagementofuncontrolledmovement.ElsevierAustralia.

Cook,G.(2010).Movement:Functionalmovementsystems:Screening,assessment,correctivestrategies.OnTargetPublications.

Cordasco,F.A.(2000).Understandingmultidirectionalinstabilityoftheshoulder.Journalofathletictraining,35(3),278.

Coughlin,K.J.,Hruska,R.inMasek,J.(2005).Cough-variantasthma:ResponsivetointegrativemanagementandPosturalRestoration.Explore:TheJournalofScienceandHealing,1(5),377-379.

Crawford,H.J.inJull,G.A.(1993).Theinfluenceofthoracicpostureandmovementonrangeofarmelevation.Physiotherapytheoryandpractice,9(3),143-148.

Cressey,E.,Hartman,B.inRobertson,M.(2009).AssessandCorrect:BreakingBarrierstounlockperformance[DVD].Pridobljenoizhttp://www.assessandcorrect.com

Cressey,E.inReinold,M.(2010).OptimalShoulderPerformance:FromRehabilitationtoHighPerformance[DVD].Pridobljenoizhttp://shoulderperformance.com

Crosbie,J.,Kilbreath,S.L.,Hollmann,L.inYork,S.(2008).Scapulohumeralrhythmandassociatedspinalmotion.ClinicalBiomechanics,23(2),184-192.

Culham,E.inPeat,M.(1993).Functionalanatomyoftheshouldercomplex.JournalofOrthopaedic&SportsPhysicalTherapy,18(1),342-350.

Cuoco,A.,Tyler,T.F.inMcHugh,M.P.(2004).Effectoffatiguedscapularstabilizersonshoulderexternalandinternalrotationstrength.Abstract.JournalofOrthopaedic&SportsPhysicalTherapy34(1):A58

Dahmane,R.(2005).Ilustriranaanatomija.TehniškazaložbaSlovenije.

Ebaugh,D.D.,McClure,P.W.inKarduna,A.R.(2005).Three-dimensionalscapulothoracicmotionduringactiveandpassivearmelevation.ClinicalBiomechanics,20(7),700-709.

Enneking,W.F.inHarrington,P.(1969).Pathologicalchangesinscoliosis.TheJournalofBone&JointSurgery,51(1),165-184.

Finley,M.A.inLee,R.Y.(2003).Effectofsittingpostureon3-dimensionalscapularkinematicsmeasuredbyskin-mountedelectromagnetictrackingsensors.Archivesofphysicalmedicineandrehabilitation,84(4),563-568.

Gumina,S.,DiGiorgio,G.,Postacchini,F.inPostacchini,R.(2008).Subacromialspaceinadultpatientswiththoracichyperkyphosisandinhealthyvolunteers.LaChirurgiadegliorganidimovimento,91(2),93-96.

Gunning,J.L.,Callaghan,J.P.inMcGill,S.M.(2001).Spinalpostureandpriorloadinghistorymodulatecompressivestrengthandtypeoffailureinthespine:abiomechanicalstudyusingaporcinecervicalspinemodel.ClinicalBiomechanics,16(6),471-480.

Harrison,D.E.,Colloca,C.J.,Harrison,D.D.,Janik,T.J.,Haas,J.W.inKeller,T.S.(2005).Anteriorthoracicpostureincreasesthoracolumbardiscloading.EuropeanSpineJournal,14(3),234-242.

Herman,S.,Antolič,V.,Pavlovčič,V.inSrakarF.(2006).Ortopedija.Ljubljana:samozaložba

Hinman,M.R.(2004).Comparisonofthoracickyphosisandposturalstiffnessinyoungerandolderwomen.Thespinejournal,4(4),413-417.

Hodges,P.W.,Butler,J.E.,McKenzie,D.K.inGandevia,S.C.(1997).Contractionofthehumandiaphragmduringrapidposturaladjustments.TheJournalofphysiology,505(2),539-548.

Hruska,Jr.,R.J.(1999).Influencesofdysfunctionalrespiratorymechanicsonorofacialpain.DentalClinicsofNorthAmerica,41(2):211-27

Hruska,R.J.(2002).Managementofpelvic-thoracicinfluencesontemporomandibulardysfunction.OrthopaedicPhysicalTherapyClinicsofNorthAmerica,11(2),263-284.

Hrysomallis, C. in Goodman, C. (2001). A review of resistance exercise and posture realignment.TheJournalofStrength&ConditioningResearch,15(3),385-390.

Kado, D. M. (2009). The rehabilitation of hyperkyphotic posture in the elderly.Eur J Phys RehabilMed,45(4),583-593.

Kado,D.M.,Huang,M.H.,Karlamangla,A.S.,Barrett-Connor,E.inGreendale,G.A.(2004).Hyperkyphoticposturepredictsmortalityinoldercommunity-dwellingmenandwomen:aprospectivestudy.JournaloftheAmericanGeriatricsSociety,52(10),1662-1667.

Kado,D.M.,Huang,M.H.,Nguyen,C.B.,Barrett-Connor,E.inGreendale,G.A.(2007).Hyperkyphoticpostureandriskofinjuriousfallsinolderpersons:theRanchoBernardoStudy.TheJournalsofGerontologySeriesA:BiologicalSciencesandMedicalSciences,62(6),652-657.

Kamali,F.,Shirazi,S.A.,Ebrahimi,S.,Mirshamsi,M.inGhanbari,A.(2016).Comparisonofmanualtherapyand exercise therapy for postural hyperkyphosis: A randomized clinical trial.Physiotherapy theory andpractice,32(2),92-97.

Kasukawa,Y.,Miyakoshi,N.,Hongo,M.,Ishikawa,Y.,Noguchi,H.,Kamo,K.,...inShimada,Y.(2010).Relationshipsbetweenfalls,spinalcurvature,spinalmobilityandbackextensorstrengthinelderlypeople.Journalofboneandmineralmetabolism,28(1),82-87.

Katzman,W.B.,Sellmeyer,D.E.,Stewart,A.L.,Wanek,L.inHamel,K.A.(2007).Changesinflexedposture,musculoskeletal impairments, and physical performance after group exercise in community-dwellingolderwomen.Archivesofphysicalmedicineandrehabilitation,88(2),192-199.

Katzman,W.B.,Vittinghoff,E.,Kado,D.M.,Schafer,A.L.,Wong,S.S.,Gladin,A.inLane,N.E.(2015).Studyof Hyperkyphosis, Exercise and Function (SHEAF) Protocol of a Randomized Controlled Trial ofMultimodalSpineStrengtheningExerciseinOlderAdultsWithHyperkyphosis.PhysicalTherapy.

Keller,T.S.,Colloca,C.J.,Harrison,D.E.,Harrison,D.D.inJanik,T.J.(2005).Influenceofspinemorphologyonintervertebraldiscloadsandstressesinasymptomaticadults:implicationsfortheidealspine.TheSpineJournal,5(3),297-309.

Kendall,F.P.,McCreary,E.K.,Provance,P.G.,Rodgers,M.M.inRomani,W.A.(2005).Muscles:testingandfunctionwithpostureandpain.LippincottWilliams&Wilkins.

Keynan,O.,Fisher,C.G.,Vaccaro,A.,Fehlings,M.G.,Oner,F.C.,Dietz,J.,...&Dvorak,M.(2006).Radiographicmeasurementparametersinthoracolumbarfractures:asystematicreviewandconsensusstatementofthespinetraumastudygroup.Spine,31(5),E156-E165.

Kibler,W.B.,Ludewig,P.M.,McClure,P.W.,Michener,L.A.,Bak,K.,Sciascia,A.D.,...inMazzocca,A.(2013).Clinicalimplicationsofscapulardyskinesisinshoulderinjury:the2013consensusstatementfromthe‘scapularsummit’.Britishjournalofsportsmedicine,bjsports-2013.

Kouwenhoven,J.W.M.,Vincken,K.L.,Bartels,L.W.inCastelein,R.M.(2006).Analysisofpreexistentvertebralrotationinthenormalspine.Spine,31(13),1467-1472.

Kouwenhoven,J.W.M.,Bartels,L.W.,Vincken,K.L.,Viergever,M.A.,Verbout,A.J.,Delhaas,T.inCastelein,R.M.(2007).Therelationbetweenorgananatomyandpre-existentvertebralrotationinthenormalspine:magneticresonanceimagingstudyinhumanswithsitusinversustotalis.Spine,32(10),1123-1128.

Kyphosis(Roundback)oftheSpine.(25.3.2016).AmericanAcademyofOrthopaedicSurgeons.Pridobljenoizhttp://orthoinfo.aaos.org/topic.cfm?topic=A00423

Levine,D.,Walker,J.R.inTillman,L.J.(1997).Theeffectofabdominalmusclestrengtheningonpelvictiltandlumbarlordosis.PhysiotherapyTheoryandPractice,13(3),217-226..

Loebl,W.Y.(1967).Measurementofspinalpostureandrangeofspinalmovement.Rheumatology,9(3),103-110.

Lundberg,G.inGerdle,B.(2000).Correlationsbetweenjointandspinalmobility,spinalsagittalconfiguration,segmentalmobility,segmentalpain,symptomsanddisabilitiesinfemalehomecarepersonnel.Scandinavianjournalofrehabilitationmedicine,32(3),124-133.

Malmström,E.M.,Olsson,J.,Baldetorp,J.inFransson,P.A.(2015).Aslouchedbodyposturedecreasesarmmobilityandchangesmusclerecruitmentintheneckandshoulderregion.Europeanjournalofappliedphysiology,115(12),2491-2503.

Marras,W.S.,Lavender,S.A.,Leurgans,S.E.,Rajulu,S.L.,Allread,W.G.,Fathallah,F.A.inFerguson,S.A.(1993).TheRoleofDynamicThree-DimensionalTrunkMotioninOccupationally-RelatedLowBackDisorders:TheEffectsofWorkplaceFactors,TrunkPosition,andTrunkMotionCharacteristicsonRiskofInjury.Spine,18(5),617-628.

McClure,P.W.,Michener,L.A.,Sennett,B.J.inKarduna,A.R.(2001).Direct3-dimensionalmeasurementofscapularkinematicsduringdynamicmovementsinvivo.JournalofShoulderandElbowSurgery,10(3),269-277.

McConnell,J.(2002).Recalcitrantchroniclowbackandlegpain—anewtheoryanddifferentapproachtomanagement.Manualtherapy,7(4),183-192.

McGill,S.M.(1997).Thebiomechanicsoflowbackinjury:implicationsoncurrentpracticeinindustryandtheclinic.Journalofbiomechanics,30(5),465-475.

McGill,S.M.(2007).LowBackDisorders,2nd.HumanKinetics.

McGill,S.(2009).Ultimatebackfitnessandperformance.BackfitproIncorporated.

McKenzie,R.inMay,S.(2006).Thecervicalandthoracicspine:mechanicaldiagnosisandtherapy(Volumetwo).OrthopedicPhysicalTherapy.

Mead,J.(1979).FunctionalSignificanceoftheAreaofAppositionofDiaphragmtoRibCage1,2.AmericanReviewofRespiratoryDisease,119(2P2),31-32.

Mellin,G.(1987).Correlationsofspinalmobilitywithdegreeofchroniclowbackpainaftercorrectionforageandanthropometricfactors.Spine,12(5),464-468.

Mellin,G.(1990).Decreasedjointandspinalmobilityassociatedwithlowbackpaininyoungadults.JournalofSpinalDisorders&Techniques,3(3),238-243.

Miyakoshi,N.,Kasukawa,Y.,Ishikawa,Y.,Nozaka,K.inShimada,Y.(2010).Spinalalignmentandmobilityinsubjectswithchroniclowbackpainwithwalkingdisturbance:acommunity-dwellingstudy.TheTohokujournalofexperimentalmedicine,221(1),53-59.

Muyor,J.M.,López-Miñarro,P.A.inAlacid,F.(2011).Acomparisonofthethoracicspineinthesagittalplanebetweenelitecyclistsandnon-athletesubjects.Journalofbackandmusculoskeletalrehabilitation,24(3),129-135.

O’Sullivan,P.B.,Grahamslaw,K.M.,Kendell,M.,Lapenskie,S.C.,Möller,N.E.inRichards,K.V.(2002).Theeffectofdifferentstandingandsittingposturesontrunkmuscleactivityinapain-freepopulation.Spine,27(11),1238-1244.

Öhlen,G.,Wredmark,T.inSpangfort,E.(1989).Spinalsagittalconfigurationandmobilityrelatedtolow-backpaininthefemalegymnast.Spine,14(8),847-850.

Padula,W.V.inArgyris,S.(1996).Posttraumavisionsyndromeandvisualmidlineshiftsyndrome.NeuroRehabilitation,6(3),165-171.

Page,P.,Frank,C.inLardner,R.(2010).Assessmentandtreatmentofmuscleimbalance:theJandaapproach.HumanKinetics.

Parks,K.A.,Crichton,K.S.,Goldford,R.J.inMcGill,S.M.(2003).Acomparisonoflumbarrangeofmotionandfunctionalabilityscoresinpatientswithlowbackpain:assessmentforrangeofmotionvalidity.Spine,28(4),380-384.

Peek,A.L.,Miller,C.inHeneghan,N.R.(2015).Thoracicmanualtherapyinthemanagementofnon-specificshoulderpain:asystematicreview.JournalofManual&ManipulativeTherapy,23(4),176-187.

Perriman,D.M.,Scarvell,J.M.,Hughes,A.R.,Lueck,C.J.,Dear,K.B.,&Smith,P.N.(2012).Thoracichyperkyphosis:asurveyofAustralianphysiotherapists.PhysiotherapyResearchInternational,17(3),167-178.

Quek,J.,Pua,Y.H.,Clark,R.A.inBryant,A.L.(2013).Effectsofthoracickyphosisandforwardheadpostureoncervicalrangeofmotioninolderadults.Manualtherapy,18(1),65-71.

Reinold,M.M.,Escamilla,R.inWilk,K.E.(2009).Currentconceptsinthescientificandclinicalrationalebehindexercisesforglenohumeralandscapulothoracicmusculature.journaloforthopaedic&sportsphysicaltherapy,39(2),105-117.

Robey,J.H.inBoyle,K.(2013).Theroleofprismglassandposturalrestorationinmanagingacollegiatebaseballplayerwithbilateralsacroiliacjointdysfunction:acasereport.Internationaljournalofsportsphysicaltherapy,8(5),716.

Roussouly,P.inPinheiro-Franco,J.L.(2011).Sagittalparametersofthespine:biomechanicalapproach.EuropeanSpineJournal,20(5),578-585.

Ryan,S.D.inFried,L.P.(1997).Theimpactofkyphosisondailyfunctioning.JournaloftheAmericanGeriatricsSociety,45(12),1479-1486.

Sahrmann,S.(2002).Diagnosisandtreatmentofmovementimpairmentsyndromes.ElsevierHealthSciences.

Santaguida,P.L.inMcGill,S.M.(1995).Thepsoasmajormuscle:athree-dimensionalgeometricstudy.Journalofbiomechanics,28(3),339-345.

Sedrez,J.A.,DaRosa,M.I.Z.,Noll,M.,daSilvaMedeiros,F.inCandotti,C.T.(2015).Riskfactorsassociatedwithstructuralposturalchangesinthespinalcolumnofchildrenandadolescents.RevistaPaulistadePediatria(EnglishEdition),33(1),72-81.

Seidi, F., Rajabi, R., Ebrahimi, I., Alizadeh, M. H. in Minoonejad, H. (2014). The efficiency of correctiveexercise interventions on thoracic hyper-kyphosis angle.Journal of back and musculoskeletalrehabilitation,27(1),7-16.

Singer,K.P.,Fitzgerald,D.inMilne,N.(1993).Neckretractionexercisesandcervicaldiskdisease.InProceedingoftheBiennialmanipulativephysiotherapistconference.Australia:Perth(pp.88-93).

Snook,S.H.,Webster,B.S.,McGorry,R.W.,Fogleman,M.T.inMcCann,K.B.(1998).Thereductionofchronicnonspecificlowbackpainthroughthecontrolofearlymorninglumbarflexion:arandomizedcontrolledtrial.Spine,23(23),2601-2607.

Solomonow,D.,Davidson,B.,Zhou,B.H.,Lu,Y.,Patel,V.inSolomonow,M.(2008).Neuromuscularneutralzonesresponsetocycliclumbarflexion.Journalofbiomechanics,41(13),2821-2828.

Srakar,F.(1994).Ortopedija.Ljubljana:Sledi.

Struyf,F.,Nijs,J.,Baeyens,J.P.,Mottram,S.inMeeusen,R.(2011).Scapularpositioningandmovementinunimpairedshoulders,shoulderimpingementsyndrome,andglenohumeralinstability.Scandinavianjournalofmedicine&scienceinsports,21(3),352-358.

Sullivan,M.S.,Shoaf,L.D.inRiddle,D.L.(2000).Therelationshipoflumbarflexiontodisabilityinpatientswithlowbackpain.PhysicalTherapy,80(3),240-250.

Šarabon,N.,Košak,R.,Fajon,M.inDrakslar,J.(2005).Nepravilnostitelesnedrže–mehanizminastankainpredlogizakorektivnovadbo(Vol.53,No.1,pp.35-41).Šport.

Tenney,H.R.,Boyle,K.L.inDeBord,A.(2013).InfluenceofhamstringandabdominalmuscleactivationonapositiveOber'stestinpeoplewithlumbopelvicpain.PhysiotherapyCanada,65(1),4-11.

Theodoridis,D.inRuston,S.(2002).Theeffectofshouldermovementsonthoracicspine3Dmotion.ClinicalBiomechanics,17(5),418-421.

Tratnik,A.inŠarabon,N.(2011).Pregledmetodzavrednotenjetelesnedrže.(Vol.59,N.1/2,pp.49-54).Šport.

Vaughn,D.W.inBrown,E.W.(2007).Theinfluenceofanin-homebasedtherapeuticexerciseprogramonthoracickyphosisangles.JournalofBackandMusculoskeletalRehabilitation,20(4),155-165.

Walker,M.L.,Rothstein,J.M.,Finucane,S.D.inLamb,R.L.(1987).Relationshipsbetweenlumbarlordosis,pelvictilt,andabdominalmuscleperformance.Physicaltherapy,67(4),512-516.

Wainner,R.S.,Whitman,J.M.,Cleland,J.A.inFlynn,T.W.(2007).Regionalinterdependence:amusculoskeletalexaminationmodelwhosetimehascome.JournalofOrthopaedic&SportsPhysicalTherapy,37(11),658-660.

White,A.A.inPanjabi,M.M.(1978).Clinicalbiomechanicsofthespine.JBLippincott.

Wilk,K.E.,inArrigo,C.(1993).Currentconceptsintherehabilitationoftheathleticshoulder.JournalofOrthopaedic&SportsPhysicalTherapy,18(1),365-378.

Wilk,K.E.,Arrigo,C.A.inAndrews,J.R.(1997).Currentconcepts:thestabilizingstructuresoftheglenohumeraljoint.JournalofOrthopaedic&SportsPhysicalTherapy,25(6),364-379.

Wojtys,E.M.,Ashton-Miller,J.A.,Huston,L.J.inMoga,P.J.(2000).Theassociationbetweenathletictrainingtimeandthesagittalcurvatureoftheimmaturespine.TheAmericanjournalofsportsmedicine,28(4),490-498.

PRILOGA1

Programzapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze

MENTOR: doc.dr.VedranHadžić RECENZENT: Avtordela:KošakRokprof.dr.DamirKarpljuk

Ljubljana,2016

Kazalovsebine

1.Programzapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze..............................................................................5

1.1 Vajezamobilnostprsnegadelahrbtenice..............................................................................................................5

1.1.1. Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicezvaljem.................................................................................................5

1.1.2. Rotacijaprsnegadelahrbtenicevoporiklečnospredaj........................................................................6

1.1.3. Sklecazdodatnoekstenzijoprsnegadelahrbtenice...............................................................................7

1.1.4. Počep.............................................................................................................................................................................8

1.1.5. Fleksijazgornjihokončinobsteni.................................................................................................................13

1.2. Vajezakrepitevprsnegadelaiztegovalktrupa.................................................................................................15

1.2.1. Esktenzijaprsnegadelahrbtenicevleži....................................................................................................15

1.2.2. Enoročnafleksijazgornjeokončinevoporiležnospredajnakolenih..........................................17

1.2.3. Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevklečečempoložaju.....................................................................18

1.2.4. Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevsedu..................................................................................................19

1.3. Vajezakrepitevmišicsprednjegadelatrupa.....................................................................................................20

1.3.1. Fleksijarokeinekstenzijakolkaterkolena..............................................................................................20

1.3.2. Oporaležnospredajnapodlakteh................................................................................................................21

1.3.3. Oporabočnonapodlakti...................................................................................................................................23

1.4. Vajazaučinkovitejšedihanjezdiafragmo...........................................................................................................24

1.5. Vajazaboljšezavedanjetelesnedrže....................................................................................................................25

2. Napotkizaizvajanjevaj...........................................................................................................................................................26

3. Viri....................................................................................................................................................................................................27

Kazaloslik

Slika1:Začetnipoložaj.........................................................................................................................................................................5Slika2:Končnipoložaj.........................................................................................................................................................................5Slika3:Začetnipoložaj.........................................................................................................................................................................6Slika4:Končnipoložaj.........................................................................................................................................................................6Slika5:Začetnipoložaj.........................................................................................................................................................................7Slika6:Končnipoložaj.........................................................................................................................................................................7Slika7:Začetnipoložaj.........................................................................................................................................................................8Slika8:Končnipoložaj.........................................................................................................................................................................8Slika9:Začetnipoložaj.........................................................................................................................................................................9Slika10:Končnipoložaj.......................................................................................................................................................................9Slika11:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................10Slika12:Končnipoložaj....................................................................................................................................................................10Slika13:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................11Slika14:Končnipoložaj....................................................................................................................................................................11Slika15:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................12Slika16:Končnipoložaj....................................................................................................................................................................12Slika17:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................13Slika18:Končnipoložaj....................................................................................................................................................................13Slika19:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................14Slika20:Končnipoložaj.....................................................................................................................................................................14Slika21:Pravilenpoložaj.................................................................................................................................................................15Slika22:Napačenpoložaj................................................................................................................................................................15Slika23:Pravilenpoložaj.................................................................................................................................................................16Slika24:Napačenpoložaj................................................................................................................................................................16Slika25:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................17Slika26:Končnipoložajlažjevaje...............................................................................................................................................17Slika27:Končnipoložajtežjevaje...............................................................................................................................................17Slika28:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................18Slika29:Končnipoložaj....................................................................................................................................................................18Slika30:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................19Slika31:Končnipoložaj1................................................................................................................................................................19Slika32:Končnipoložaj2................................................................................................................................................................19Slika33:Začetnipoložaj...................................................................................................................................................................20Slika34:Končnipoložaj....................................................................................................................................................................20Slika35:Pravilenpoložaj.................................................................................................................................................................21Slika36:Napačenpoložaj................................................................................................................................................................21Slika37:Napačenpoložaj................................................................................................................................................................21Slika38:Pravilenpoložaj.................................................................................................................................................................23Slika39:Napačenpoložaj.................................................................................................................................................................23Slika40:Položajtelesamedvajo..................................................................................................................................................24Slika41:Običajnatelesnadrža......................................................................................................................................................25Slika42:Napačnatelesnadrža......................................................................................................................................................25Slika43:Poudarjenopravilnatelesnadrža..............................................................................................................................25

Kazalotabel

Tabela1:Opisvaje-ekstenzijaprsnegadelahrbtenicezvaljem………………………………………………………5Tabela2:Opisvaje-rotacijaprsnegadelahrbtenicevoporiklečnospredaj…………………………………….6Tabela3:Opisvaje-sklecazdodatnoekstenzijoprsnegadelahrbtenice………………………………………..7Tabela4:Opisvaje–globokpočep…………………………………………………………………………………………………8Tabela5:Opisvaje-globokpočepsfleksijozgornjihokončin………………………………………………………….9Tabela6Opisvaje–globokipočepzrotacijo.………………………………………………………………………………….10Tabela7:Opisvaje–zaporniškipočep……………………………………………………………………………………………11Tabela8:Opisvaje-počepzrokamivvzročenju……………………………………………………………………………..12Tabela9:Opisvaje–soročnafleksijazgornjihokončin……………………………………………………………………13Tabela10:Opisvaje-enoročnafleksijazgornjihokončin……………………………………………………………...14Tabela11:Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevležizzgornjimiokončinamivzunanjirotaciji…………15Tabela12:Opisvaje-ekstenzijaprsnegadelahrbtenicezrokamizaglavo…………………………………….16Tabela13:Opisvaje-enoročnafleksijazgornjeokončinevoporiležnospredajnakolenih…………….17Tabela14:Opisvaje-Iztegprsnegadelahrbtenicevklečečempoložaju…………………………………………18Tabela15:Opisvaje-ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevsedu……………………………………………………..19Tabela16:Opisvaje-fleksijarokeinekstenzijakolkaterkolena…………………………………………………...20Tabela17:Opisvaje-oporaležnospredajnapodlakteh…………………………………………………………………21Tabela18:Opisvaje–oporabočnonapodlakti……………………………………………………………………………...23Tabela19:Opisvaje–napihovanjebalona…………………………………………………………………………………......24Tabela20:Opisvaje–vajazaboljšezavedanjetelesnedrže…………………………………………………………….25

1.Programzapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze

1.1 Vajezamobilnostprsnegadelahrbtenice

1.1.1. Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicezvaljem

Slika1:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika2:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela1.Opisvaje-ekstenzijaprsnegadelahrbtenicezvaljem.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzije.Začetnipoložaj Polsed,valjjepodprsnimdelomhrbtenice,kolena

pokrčena,rokivpredročenju,bradapotisnjenanazaj.

Izvedba Ekstenzijaprsnegadelahrbtenice,mišicesprednjegadelatrupasonapete.Ktemupripomoretudipritiskdlaniobdlanzrokamivpredročenju.Ekstenzijoponovimo5-10x.

Najpomembneje Zadnjicajevesčasvstikuspodlago;ekstenzijaprsnegainneledvenegadelahrbtenice;bradajevesčaspotisnjenanazaj,daneprihajadoekstenzijevratnegadelahrbtenice.

1.1.2. Rotacijaprsnegadelahrbtenicevoporiklečnospredaj

Slika3:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika4:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela2Opisvaje-rotacijaprsnegadelahrbtenicevoporiklečnospredaj.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzijeinrotacije.Začetnipoložaj Oporaklečnospredaj,rokazaglavo.Izvedba Komolec,kijevzraku,senajprejpremaknedolin

protinasprotnemukolenu.Prihajadofleksijeprsnegadelahrbtenice.Natopridedoobratnegagibanja.Komolecnadaljujepotnavzgorinvstran,očisledijogibanjukomolca.Prihajadorotacijeinekstenzijeprsnegadelahrbtenice.Gibanjeponovimo5-10xnavsakistrani.

Najpomembneje Gibanjeprihajaizprsnegadelainneizledvenegadelahrbtenice.

1.1.3. Sklecazdodatnoekstenzijoprsnegadelahrbtenice

Slika5:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika6:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela3Opisvaje-sklecazdodatnoekstenzijoprsnegadelahrbtenice.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzije,izboljšatimočmišicsprednjegadelatrupa.

Začetnipoložaj Oporaležnospredaj,komolcipokrčeni,kotmedkomolciintrupomcca.45°.

Izvedba Ekstenzijakomolcev,obprehoduvoporoležnospredajgredokolkivzrak,sočasnoprihajadofleksijerameninpotiskapetprotitlom.Gibanjeponovimo5-8x.

Najpomembneje Bradavesčaspotisnjenanazaj,obizvedbisklecebrezgibanjavledvenemdeluhrbtenice,glutealnemišiceinmišicesprednjegadelatrupavesčasnapete,vkončnempoložajupoudarimoekstenzijoprsnegadelahrbtenice.

1.1.4. Počep

- Globokpočep

Slika7:Začetnipoložaj(Osebniarhiv). Slika8:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela4Opisvaje–globokpočep.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzije.Začetnipoložaj Stojarazkoračno,prijemrokzastopala.Izvedba Izzačetnegapoložajasezrokamipovlečemovčep

inpoudarimoekstenzijoprsnegadelahrbtenice.Bradajevesčaspotisnjenanazaj,daneprihajadoekstenzijevratnegadelahrbtenice.Komolcastavkončnempoložajumedkoleni.Gibanjeponovimo5-8x.

Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbtenicevkončnempoložaju.

- Globokpočepsfleksijozgornjihokončin

Slika9:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika10:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela5Opisvaje-globokpočepsfleksijozgornjihokončin.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzijeinzgornjihokončinvsmerifleksije.Začetnipoložaj Čep,komolcastamedkoleni,zrokamisedržimoza

stopala.Izvedba Fleksijazgornjihokončinobsočasnipoudarjeni

ekstenzijiprsnegadelahrbtenice.Gibanjeponovimo5-8x.

Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbtenice.

- Globokipočepzrotacijo

Slika11:Začetnipoložaj(Osebniarhiv). Slika12:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela6Opisvaje–globokipočepzrotacijo.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzijeinrotacije.Začetnipoložaj Čep,komolcastamedkoleni,zrokamisedržimoza

stopala.Izvedba Zdesnorokosedržimozastopalo,levarokagrev

vzročenje,sočasnoprihajadorotacijeprsnegadelahrbtenicevsmerivzročeneroke,natoponovimošezdrugoroko.Gibanjeponovimo3-6xzvsakoroko.

Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbtenice.

- Zaporniškipočep

Slika13:Začetnipoložaj(Osebniarhiv). Slika14:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela7Opisvaje–zaporniškipočep.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzije.Začetnipoložaj Stojarazkoračno,rokizaglavo.Izvedba Sfleksijokoleninkolkovpreidemovčep,rokista

vesčaszaglavo.Gibanjeponovimo8-12x.Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbteniceob

gibanjuvčep,brezgibanjavledvenemdeluhrbtenice.

- Počepzrokamivvzročenju

Slika15:Začetnipoložaj(osebniarhiv). Slika16:Končnipoložaj(osebniarhiv).

Tabela8Opisvaje-počepzrokamivvzročenju.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzijeinzgornjihokončinvsmerifleksije.Začetnipoložaj Stojarazkoračno,rokivvzročenju.Izvedba Sfleksijokoleninkolkovpreidemovčep,rokista

vesčasvvzročenju.Gibanjeponovimo8-12x.Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbteniceob

gibanjuvčep,brezgibanjavledvenemdeluhrbtenice.

1.1.5. Fleksijazgornjihokončinobsteni

- Soročnafleksijazgornjihokončin

Slika17:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika18:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela9Opisvaje–soročnafleksijazgornjihokončin.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzijeinzgornjihokončinvsmerifleksije.Začetnipoložaj Stojarazkoračno,rokivpriročenju.Glavainprsni

delhrbtenicestapopolnomavstikussteno.Ledvenidelhrbtenicejelerahlovstikussteno,tako,daohranjamorahlolordozo.

Izvedba Obohranjanjupoložajatrupapreidemovvzročenjezrokami,končnipoložajzadržimoinvnjempoudarjenoizdihnemo.Obizdihupazimo,daserebrapretiranonedvigujejo.Gibanjeponovimo5-8x.

Najpomembneje Ohranjanjepoložajatrupa,globokizdih.

- Enoročnafleksijazgornjihokončin

Slika19:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika20:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela10Opisvaje-enoročnafleksijazgornjihokončin.Namen Izboljšatimobilnostprsnegadelahrbtenicevsmeri

ekstenzijeinrotacijeterzgornjihokončinvsmerifleksije.

Začetnipoložaj Stojarazkoračno,rokivpriročenju.Glavainprsnidelhrbtenicestapopolnomavstikussteno.Ledvenidelhrbtenicejelerahlovstikussteno,tako,daohranjamorahlolordozo.

Izvedba Obohranjanjupoložajatrupapreidemovvzročenjezroko,končnipoložajzadržimoinvnjempoudarjenoizdihnemo.Obizdihupazimo,daserebrapretiranonedvigujejo.Drugarokajevpriročenjuobstikussteno.Gibanjeponovimo5-8xzvsakoroko.

Najpomembneje Ohranjanjepoložajatrupa,globokizdih.

1.2. Vajezakrepitevprsnegadelaiztegovalktrupa

1.2.1. Esktenzijaprsnegadelahrbtenicevleži

- Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevležizzgornjimiokončinamivzunanjirotaciji

Slika21:Pravilenpoložaj(Osebniarhiv).

Slika22:Napačenpoložaj(Osebniarhiv).

Tabela11Opisvaje-ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevležizzgornjimiokončinamivzunanjirotaciji.Namen Krepitiprsnideliztegovalktrupa.Začetnipoložaj Ležanatrebuhu.Rokistavodročenjupodkotom

cca.45°.Izvedba Aktiviramomišicesprednjegadelatrupain

glutealnemišice.Medenicorahloobrnemonazaj.Nataknačinpreprečimopretiranoekstenzijoledvenegadelahrbtenice,karvodidovelikihkompresijskihsil(McGill,2007).Napačenpoložajvidimotudinasliki22.Obpravilniizvedbiprideledoekstenzijeprsnegadelahrbtenice,karvidimonasliki21.Končnipoložajzadržimo5-20s.Vajoponovimo3-8x.

Najpomembneje Aktiviramomišicesprednjegadelatrupainglutealnemišice.Ekstenzijatrupapotekalevprsnemdeluhrbtenice.

- Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicezrokamizaglavo

Slika23:Pravilenpoložaj(Osebniarhiv).

Slika24:Napačenpoložaj(Osebniarhiv).

Tabela12Opisvaje-ekstenzijaprsnegadelahrbtenicezrokamizaglavo.Namen Krepitiprsnideliztegovalktrupa.Začetnipoložaj Ležanatrebuhu.Zgornjiokončinistavodročenju

pokrčeno,dlanistazaglavo.Izvedba Aktiviramomišicesprednjegadelatrupain

glutealnemišice.Medenicorahloobrnemonazaj.Nataknačinpreprečimopretiranoekstenzijoledvenegadelahrbtenice,karvodidovelikihkompresijskihsil(McGill,2007).Napačenpoložajvidimotudinasliki24.Obpravilniizvedbiprideledoiztegaprsnegadelahrbtenice,karvidimonasliki23.Končnipoložajzadržimo5-20s.Vajoponovimo3-8x.

Najpomembneje Aktiviramomišicesprednjegadelatrupainglutealnemišice.Ekstenzijatrupapotekalevprsnemdeluhrbtenice.

1.2.2. Enoročnafleksijazgornjeokončinevoporiležnospredajnakolenih

Slika25:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika26:Končnipoložajlažjevaje(Osebniarhiv).

Slika27:Končnipoložajtežjevaje(Osebniarhiv).

Tabela13Opisvaje-enoročnafleksijazgornjeokončinevoporiležnospredajnakolenih.Namen Krepitiprsnideliztegovalktrupa.Začetnipoložaj Polklečečipoložaj.Zapestjistapodrameni,kolena

podkolki.Prsnidelhrbtenicejevpoudarjeniekstenziji.

Izvedba Gibanjeprilažjivajipredstavljafleksijaroke.Obtemmorahrbteniceohranjatienakpoložaj.Prsnidelhrbteniceješevednovpoudarjeniekstenziji.Pritežjivajifleksijorokespremljaekstenzijanasprotnenogevkolčnemsklepu.Končnipoložajzadržimo2-3s.Veniserijivajeizvedemo3-5xfleksijzvsakorokoinekstenzijzvsakonogo.Naredimo2-4serije.

Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbtenice,brezspremembevpoložajuhrbteniceobgibanjurokinnog.

1.2.3. Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevklečečempoložaju

Slika28:Začetnipoložaj(Osebniarhiv)

.

Slika29:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela14Opisvaje-Iztegprsnegadelahrbtenicevklečečempoložaju.Namen Krepitiprsnideliztegovalktrupa.Začetnipoložaj Klečečipoložaj.Hrbtenicajevvratnem,prsnemin

ledvenemdeluvfleksiji.Rokistavodročenjupokrčenozaglavo.

Izvedba Gibanjepredstavljasočasnaekstenzijaprsnegainvratnegadelahrbtenice.Nakoncugibanjaslediretrakcijalopatic.Končnipoložajzadržimood5-20s.Vajoponovimo3-8x.

Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbteniceinretrakcijalopatic.

Valj pod trebuhom omogoča ohranjanje ledvenega dela v fleksiji glede prsni delhrbtenice, ki je v ekstenziji. Na tak način vaja omogoča poudarjeno gibanje v prsnemdeluinneledvenemdeluhrbtenice.Namestovaljaselahkouporabitudiblazinaalikakdrugpripomoček.

1.2.4. Ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevsedu

Slika30:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika31:Končnipoložaj1(Osebniarhiv).

Slika32:Končnipoložaj2(Osebniarhiv).

Tabela15Opisvaje-ekstenzijaprsnegadelahrbtenicevsedu.Namen Krepitiprsnideliztegovalktrupa.Začetnipoložaj Sproščensed.Nogistavkolenskeminkolčnem

sklepurahlovfleksiji.Vnasprotnemprimerujelahkogibljivostzadnjihstegenskihmišicomejitvendejavnikpriizvajanjuvaje.

Izvedba Gibanjepriprviizvedbipredstavljaekstenzijaprsnegadelahrbtenice.Temusledizaročenjezrokami,ramistavzunanjirotaciji,palcastaobrnjenanavzven.Nakoncugibaslediretrakcijalopatic.Pridrugiizvedbiekstenzijiprsnegadelahrbtenicesledivzročenjezrokami.Nataknačinsepovežemobilnostrokzmobilnostjoprsnegadelahrbtenice.Pritejizvedbinakoncugibanjasledirahladepresijainretrakcijalopatic.Končnipoložajzadržimood5-20s.Vajoponovimo3-8x.

Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbteniceinretrakcijalopatic.

1.3. Vajezakrepitevmišicsprednjegadelatrupa

1.3.1. Fleksijarokeinekstenzijakolkaterkolena

Slika33:Začetnipoložaj(Osebniarhiv).

Slika34:Končnipoložaj(Osebniarhiv).

Tabela16Opisvaje-fleksijarokeinekstenzijakolkaterkolena.Namen Krepitimišicesprednjegadelatrupa.Začetnipoložaj Ležanahrbtu.Rokistavpredročenju,nogiv

prednoženjuinpokrčenivkolkihinkolenih.Glavainprsnidelhrbtenicestapopolnomavstikuspodlago.Ledvenidelhrbtenicejelerahlovstikuspodlago,tako,daohranjamorahlolordozo.

Izvedba Gibanjepredstavljasočasnafleksijarokeinekstenzijanasprotnenoge.Ohranjamoenakpoložajtrupainnedopustimo,dapridedopovečaneekstenzijevledvenemdeluhrbtenice.Končnipoložajzadržimoza2-3singlobokoizdihnemo.Obizdihupazimo,danepridedodvigovanjaspodnjihreber.Veniserijivajeizvedemo3-5xfleksijzvsakorokoinekstenzijzvsakonogo.Naredimo2-4serije.

Najpomembneje Ohranjamoenakpoložajtrupa,zadržimokončnipoložaj.

1.3.2. Oporaležnospredajnapodlakteh

Slika35:Pravilenpoložaj(Osebniarhiv).

Slika36:Napačenpoložaj(Osebniarhiv).

Slika37:Napačenpoložaj(Osebniarhiv).

Tabela17Opisvaje-oporaležnospredajnapodlakteh.Namen Krepitimišicesprednjegadelatrupa.Začetnipoložaj Oporaležnospredajnapodlakteh.Medenicaje

rahloobrnjenanazaj.Prsnakifozajerahlozmanjšana,tako,dajehrbtenicapribližnovistiliniji.Tovidimotudinasliki35.

Izvedba Močnoizometričnonapnemomišicesprednjegadelatrupainglutealnemišice.Položajtrupasemedtemnespremeni.Težavnostlahkopovečamozglobokimiizdihi.Položajzadržimo10-30s.Vajoponovimo3-10x.

Najpomembneje Ohranjamoenakpoložajtrupa.

Dve najpogostejši napaki sta prikazani na sliki 36 in 37. Oba položaja pomenita, daposamezniknima,oziroma,jetekomizvajanjavajeizgubilkontrolonadledvenimdelomhrbtenice.

Položaj na sliki 37 je značilen za osebe s povečano ledveno lordozo in/ali šibkimimišicami sprednjega dela trupa in/ali šibkimi glutealnimi mišicami in/ali kratkimi inmočnimi upogibalkami kolka. Posameznik ohranja tak položaj z ledvenim delomiztegovalktrupainupogibalkamikolka,karniciljtevaje.

Položaj na sliki 36 je navadno posledica šibkih mišic sprednjega dela trupa in/alineznanjapravilneizvedbevaje.

1.3.3. Oporabočnonapodlakti

Slika38:Pravilenpoložaj(Osebniarhiv).

Slika39:Napačenpoložaj(Osebniarhiv).

Tabela18Opisvaje–oporabočnonapodlaktiNamen Krepitimišicesprednjegadelatrupa.Začetnipoložaj Oporabočnonapodlakti.Trupjevravniliniji,kar

vidimonasliki38.Izvedba Močnoizometričnonapnemomišicesprednjega

delatrupainglutealnemišice.Položajtrupasemedtemnespremeni.Težavnostlahkopovečamozglobokimiizdihi.Položajzadržimo10-30s.Vajoponovimo3-10x.

Najpomembneje Ohranjamoenakpoložajtrupa.

NajpogostejšanapakajepoložajtrupavoblikičrkeV,karzmalcepretiravanjavidimonasliki 39. V tem položaju so skrajšane upogibalke kolka. Prav tako niso aktiviraneglutealnemišice.Obojezmanjšaučinkovitostvaje.

1.4. Vajazaučinkovitejšedihanjezdiafragmo

Slika40:Položajtelesamedvajo(Osebniarhiv).

Tabela19Opisvaje–napihovanjebalona.Namen Učinkovitejedihatizdiafragmo.Začetnipoložaj Ležahrbtno.Stopalasonasteni,kolenainkolka

pokrčenazacca90°.Valjjemedkoleni.Vlevirokidržimobalon.Desnarokajevvzročenju,pokrčenavkomolcu.

Izvedba Petipovlečemonavzdolintakoizometričnonapnemoglutealneinzadnjestegenskemišice.Medenicoobrnemorahlonazaj–vseenoohranjamorahloledvenolordozo.Slediglobokvdihskozinos,tačasjezikpočivananebu.Temuslediglobokizdihvbalon.Močvdihajecca.75%maksimalnega.Vdihtraja3-4s,izdihpa5-8s.Poizdihujekratkapavza,kitraja2-3s.Veniserijivajenaredimo3-4vdiheinizdihe.Vajoponovimo3-4x.

Najpomembneje Globokindolgizdih.

Položajstopalnasteniinpokrčenakolenaterkolkapostavijorebravnotranjorotacijoindepresijoterrotirajomedeniconazajinposledičnopostavijoledvenidelhrbtenicevfleksijo.Vsetopripomorekučinkovitejšemudelovanjudiafragme.Stiskvaljamedkolenipripomore k aktivaciji adduktorjev in mišic medeničnega dna, potisk pet navzdol paizometričnoaktiviraglutealneinzadnjestegenskemišice,kardodatnorotiramedeniconazaj(Boyleidr.,2010).

Počasnodihanjepripomorekaktivacijiparasimpatika,karnavadnosprostiposameznikain zmanjša mišični tonus v mirovanju (Boyle idr., 2010). Zrak v balonu naj biposameznik pred naslednjim vdihom zadržal brez uporabe zob ali rok, le z uporabomišicsprednjegadelatrupa.Zrakizbalonapoizdihunesmeitinazajvusta.Boyleidr.(2010)domnevajo,dauporababalonaotežiizdihinpovečaaktivacijomišicsprednjegadelatrupa.Podobnokotpoložajnognastenitudivečjaaktivacijamišicsprednjegadelatrupavodidodepresijereber in inhibicije iztegovalktrupav ledvenemdelu,kar lahkozmanjša bolečine v tem delu. Roka nad glavo pripomore k učinkovitejšemu polnjenjupljuč(Boyleidr.,2010).

1.5. Vajazaboljšezavedanjetelesnedrže

Slika41:Običajnatelesnadrža(Osebniarhiv).Slika42:Napačnatelesnadrža(Osebniarhiv).

Slika43:Poudarjenopravilnatelesnadrža(Osebniarhiv).

Tabela20Opisvaje–vajazaboljšezavedanjetelesnedrže.Namen Izboljšatizavedanjeopravilnitelesnidrži.Začetnipoložaj Sproščenastoja.Izvedba Prvidelvajepredstavljazavestnoposlabšanje

telesnedrže.Semspadafleksijaprsnegadelahrbtenice,povešenaramenainglavanagnjenanaprej.Napačenpoložajzadržimo2-3s.Temusledipoudarjenopravilnatelesnadrža,kamorspadamočnaekstenzijaprsnegadelahrbtenice,retrakcijalopaticinnevtralenpoložajvratnegadelahrbtenice.Tapoložajzadržimo5-10s.Pridrugempoložajumoramopaziti,daneprihajadosočasneekstenzijevledvenemdeluhrbtenice.Tadelmoraostativrahlilordozi.Vajoponavljamočimvečkratnadan.

Najpomembneje Poudarjenaekstenzijaprsnegadelahrbtenice,retrakcijalopatic.

2. Napotkizaizvajanjevaj

- Volumen,intenzivnostinpogostost

Avtor tenaloge jeosnovnenapotkegledevolumna izvajanjaposameznihvajpodalpriopisule-teh.

Katzman idr. (2015) so kot primerno intenzivnost vrednotili opravljeni 2 seriji po 8ponovitevspravilnotehniko,nekjevconi70-80%največjesposobnostiposameznika.Avtortenalogesepridružujemnenjuavtorjevglede intenzivnosti, todameni,da jepridoločenih vajah smiselno izvesti tudi večje število ponovitev. Le-to lahko posameznikizvedepriistiintenzivnosti,posledičnosepovečanaporposameznika.Drugamožnostjemanjša intenzivnost in večji volumenpri izvajanju posamezne vaje. V temprimeru senaporposameznikaspremenivmanjšimeri.

Avtornalogepredlagadnevnoizvajanjeenedodvehvajizvsakegasklopa.Čimpogostejeavtor naloge priporoča izvajanje vaj za mobilnost prsnega dela hrbtenice, moč invzdržljivostiztegovalkprsnegadelatrupainvajozazavedanjetelesnedrže.

Nadaljnjarazlagagledevolumna,intenzivnostiinpogostostivadbejepomnenjuavtorjanalogeizvenobsegatenaloge.Ciljle-tejepodatiosnovnesmernicezapreprečevanjeinodpravljanjepovečaneprsnekifoze.Pomnenjuavtorjanalogejezelopomembnoizvajativajespravilnotehniko.Le-tajedovoljnatančnoopisanapriposameznihvajah.

3. Viri

Boyle, K. L., Olinick, J. in Lewis, C. (2010). The value of blowing up a balloon.NorthAmericanJournalofSportsPhysicalTherapy,5(3),179-88.

Katzman,W.B.,Vittinghoff,E.,Kado,D.M.,Schafer,A.L.,Wong,S.S.,Gladin,A.inLane,N.E. (2015). Study of Hyperkyphosis, Exercise and Function (SHEAF) Protocol of aRandomized Controlled Trial of Multimodal Spine Strengthening Exercise in OlderAdultsWithHyperkyphosis.PhysicalTherapy.

McGill,S.M.(2007).LowBackDisorders,2nd.HumanKinetics.