GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Preprečevanje

tveganja za

pojav kožnega

raka

(interno gradivo)

Avtor: Klavdija Rolih

Novo mesto, oktober 2015

2

Pričujoče delo je nastalo v okviru diplomske naloge z naslo-

vom Preprečevanje tveganja za pojav kožnega raka pri štu-

dentih Višje strokovne šole na Grmu Novo mesto – centru

biotehnike in turizma.

3

KAZALO

KOŽA _______________________________________________4

Povrhnjica__ ______________________________________4

Usnjica___________________________________________5

Podkožje _________________________________________5

Kožna znamenja ___________________________________6

KOŽNI RAK ___________________________________________9

Vrste kožnega raka _______________________________10

Bazalnocelični karcinom ___________________________10

Ploščatocelični karcinom ___________________________11

Melanom _______________________________________12

ZDRAVLJENJE KOŽNEGA RAKA _______________________________13

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POJAV KOŽNEGA RAKA ____________14

Dednost _______________________________________14

Izpostavljenost UV sevanju ________________________15

Pigmentna znamenja ____________________________16

Rasa in kožni tip ________________________________16

Starost in spol ______________________________17

4

KOŽA

Vsako živo bitje je odprt energijski sistem, ki brez izmenjave z

okoljem sploh ne bi mogel delovati. Zato mora obstajati telesni

ovoj, ki vsako bitje ločuje od okolja, hkrati pa omogoča izmenja-

vo snovi z okoljem.

Koža je živi organ, v katerem se odvijajo številni fiziološki

procesi. Zaradi dvojne naloge je koža sestavljena iz dveh osnov-

nih plasti: tanjše zunanje in debelejše notranje. Naloga zunanje

plasti je, da čim bolj ščiti telo pred zunanjimi vplivi, naloga notra-

nje pa, da skuša kljub vsemu ohranjati stik z zunanjostjo. Zato sta

obe zgrajeni na svojstven način.

Povrhnjica

Je zunanja plast kože iz krovnega tkiva brez medceličnine. Telo

varuje pred mikroorganizmi ter preprečuje prekomerno izhlape-

vanje vode iz telesa. Zunanji del povrhnjice je iz mrtvih porožene-

lih celic, te pa odpadajo v obliki lusk. V notranjem zarodnem delu

povrhnjice nastajajo vedno nove celice, nadomestilo za odmrle

poroženele celice. Na ta način se celice povrhnjice obnavljajo.

Vir: Internet Explorer a.

5

Usnjica

Leži pod povrhnjico, gradi pa jo prožno in elastično vezivno tkivo.

Ta plast kože je prepletena s krvnimi limfnimi kapilarami. V usnji-

ci so čutilne celice ter živčni končiči, gladka mišična vlakna, dlake

ter žleze znojnice.

Poleg zaščitne ima še veliko drugih funkcij, ki so pomembne za

delovanje telesa. Te funkcije so uravnavanje telesne toplote, izlo-

čanje snovi in čutenje zunanjega sveta.

Podkožje

V tej plasti je veliko vodo in maščobnih celic, zato deluje kot

toplotna izolacija. Debelina podkožja je odvisna od prehrane.

Če nimate prenizke ali prekomerne teže, predstavlja podkožje 10

% vaše telesne mase. Maščevje je tudi endokrini organ, saj se v

njem sintetizirajo in skladiščijo različni hormoni, uravnava pa tudi

apetit in občutljivost na inzulin.

Vir: Internet Explorer b.

6

KOŽNA ZNAMENJA

Z izrazom ''znamenja'' v vsakdanjem govoru poimenujemo

številne različne pigmentirane (obarvane), pa tudi nepigmentira-

ne kožne spremembe. Vsak odrasel človek bele rase ima na koži

vsaj nekaj tovrstnih znamenj. Velika večina je povsem nenevar-

nih, benignih, zgolj estetskih sprememb. Vendar pa lahko na koži

vzniknejo tudi maligni tumorji oziroma kožni rak.

Obstaja veliko različnih vrst znamenj, ki se razlikujejo po videzu in

nastanku. Opisani so le najpogostejši oziroma potencialno

nevarni tipi za razvoj malignega melanoma.

Če so pravilnih oblik, enakomerno obarvana in so velika 5-6

milimetrov, jih označujemo kot navadna. Običajno imajo bolj

pigmentirani ljudje temnejša znamenja. Taka znamenja

odstranjujemo le zaradi kozmetičnih razlogov ali stalnega

draženja.

Atipična ali displastična znamenja so pogosto nekoliko večja

(5-12 milimetrov), nepravilnih oblik in neenakomerne barve. V

življenju se lahko pojavljajo nova in spontano ne izginjajo. Ljudje

s številnimi atipičnimi znamenji imajo nadpovprečno verjetnost

za razvoj malignega melanoma, zato priporočamo pogostejše

zdravniške kontrole in samopregledovanje znamenj.

Prirojena ali kongenitalna pigmentna znamenja se pojavijo

že ob rojstvu ali čez nekaj tednov. Pogosto so dlakava. Na

osnovi teh, zlasti, če v premeru merijo več kot 20 milimetrov,

se dokaj pogosto razvije maligni melanom, zato je priporočljiva

kirurška odstranitev, ki je večkrat precej težavna.

7

NAVADNA ZNAMENJA

ATIPIČNA ZNAMENJA

PRIROJENA ZNAMENJA

Vir: Internet Explorer c.

Vir: Internet Explorer d.

Vir: Internet Explorer e.

8

MERILA ZA SAMOPREGLEDOVANJE

Vir: Internet Explorer f.

9

KOŽNI RAK

Kožni rak je ena najpogostejših oblik raka pri človeku. Pogo-

stost obolevanja je v različnih deželah sveta različna. Najbolj

pogosto se rakava obolenja kože pojavljajo v Avstraliji, kjer

dosegajo kar 50 % vseh rakavih obolenj. Najbolj redko najde-

mo kožnega raka v nekaterih predelih Indije, kjer oboli za njim

samo 3 % prebivalcev. V Sloveniji zboli za kožnim rakom nekaj

več kot 400 ljudi na leto, kar predstavlja približno 10 % vseh

rakavih obolenj.

Moški obolevajo pogosteje kot ženske, verjetno zato, ker so

zaradi dela na prostem bolj izpostavljeni sončnim žarkom. Rak

kože je v glavnem bolezen starejših ljudi in ga redko opazimo

pri ljudeh pod 40. letom starosti. Dolgoletna izpostavljenost

sončnim žarkom je pogosto vzrok za nastanek kožnega raka.

Pri temnopoltih prebivalcih je pojav kožnega raka redkejši.

Vir: Internet Explorer g.

10

VRSTE KOŽNEGA RAKA

Kožni rak je po obliki različen. Prvi znaki so lahko neznatni.

Morda je to krasta ali ranica, ki se nikakor noče zaceliti, ali pa se

pojavi kot bulica ali zatrdlina v koži ali kot temnejša površina, ki

se veča in boči nad kožno raven.

Bazalnocelični karcinom

Bazalnocelični karcinom (bazaliom) se kaže kot ranica, ki se ne

zaceli ali kot izrastek barve kože, ki se počasi veča, kasneje na

površini lahko nastane krasta.

Bazalnocelični rak je najpogostejši med vsemi oblikami kožnega

raka. Pojavi se na zunanjem sloju kože, epidermisu, na površinah

z lasmi. Oblike raka so različne.

Najbolj pogost je nodularni bazalnocelični rak svetleče barve

(rumen do rožnat), ki je ovalen ali okrogel. Je prosojen z drobni-

mi malimi žilicami na površini in z robom biserne barve.

Počasi raste na vse

strani. V njem se lah-

ko pojavi ranica, ki v

sredini tvori krasto.

Vir: Internet Explorer h.

11

Ploščatocelični karcinom

Ploščatocelični karcinom kože je drugi najpogostejši maligni

kožni tumor. Lahko nastane kjerkoli na koži, tudi na, na soncu

ne - izpostavljenih delih, pogosto tudi na ustnicah in uhljih.

Najpogostejši znaki znamenja:

- luskast videz,

- ima trdo skorjo,

- koža je nekoliko privzdignjena,

- mehka na dotik,

- včasih krvavi.

Vir: Internet Explorer i.

12

Melanom

Večinoma kožnega raka nimamo za zelo nevarnega, ker ga lah-

ko pozdravimo kirurško ali z obsevanjem. Maligni melanom

(črni tumor) pa je izjema.

Ni samo najbolj zločest kožni tumor, temveč je tudi najbolj ma-

ligen med vsemi oblikami raka. Melanom se lahko širi na vsak

organ in v vsako tkivo; ko se ponovi na oddaljenih mestih, lah-

ko v enem letu povzroči smrt. Čeprav se materin tumor redko

širi na njen plod (fetus), melanom prednjači med tumorji, ki se

širijo po tej poti. Je tudi tumor, ki se najpogosteje širi v central-

ni živčni sistem in hrbtni mozeg.

Poznamo dve fazi rasti melanoma:

radialno (zunanjo, na površini kože),

vertikalno (globoko v plasti kože).

Melanomi se širijo po mezgovničnem sistemu in po krvni poti

in lahko dospejo do vsakega organa, vendar so najpogosteje

zajeta pljuča in jetra.

Vir: Internet Explorer j.

13

ZDRAVLJENJE KOŽNEGA RAKA

Pri zdravljenju kožnega raka izbiramo med obsevalnim in

kirurškim zdravljenjem. Izbira zdravljenja je odvisna predvsem od

mesta, na katerem se je rak pojavil, od razsežnosti tumorja in od

načina morebitnega poprejšnjega zdravljenja.

Pri kirurškem zdravljenju v celoti izrežemo bolno mesto na koži.

Ta način zdravljenja je najhitrejši.

Obsevalnega zdravljenja se poslužujemo tam, kjer bi bile okvare

na koži po kirurškem zdravljenju preveč vidne in lahko z

obsevanjem dosežemo boljši kozmetični videz. Obsevamo tudi v

primerih, ko kirurško zdravljenje zaradi razsežnosti obolenja ni

več mogoče.

Vir: Internet Explorer k.

Vir: Internet Explorer l.

14

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POJAV KOŽNEGA RAKA

Dednost

Ljudje s podedovano svetlo poltjo, ki na soncu slabo porjavi

in je hitro opečena, so v posebno veliki nevarnosti, da bodo

zboleli. Številne karcinome imajo ljudje z avtosomno domi-

nantno dednim Goltz-Gorlinovim sindromom.

Če zasledujemo primere raka in preučujemo njihovo epide-

miološko sliko in geografsko razširjenost, lahko ugotovimo,

da se kopičijo v določenih družinah in tudi v določeni večji

skupini ljudi. Kopičenje podobnih primerov lahko opazimo

tudi v nekaterih pokrajinah.

Vir: Internet Explorer m.

15

Izpostavljenost UV sevanju

Kožnega raka povzroča tudi prekomerno izpostavljanje UV žar-

kom. Pozorni moramo biti na že obstoječa znamenja, če se spre-

minjajo v barvi, velikosti, obliki, rosijo ali zakrvavijo. V primeru

spreminjanja že obstoječih pigmentnih znamenj oziroma nastaja-

nju novih pigmentnih znamenj na soncu izpostavljenih predelih

kože je potreben takojšen obisk zdravnika. Vsaka asimetrija v

barvi in obliki znamenja je sumljiva. Sumljiva je tudi neostra ome-

jenost pigmentnega znamenja proti ostali koži. Pozorni moramo

biti tudi na vsako ranico na koži, ki se dolgo ne zaceli.

Vir: Internet Explorer n.

16

Pigmentna znamenja

Pigmentna znamenja nastanejo iz melanocitov, kožnih celic, v

katerih nastaja kožni pigment melanin, ki daje koži barvo.

Lahko so prirojena in se pojavijo že ob rojstvu ali kmalu po

rojstvu. Prirojena so lahko majhna in zelo velika. Lahko so po-

krita z dlakami. Večja so, večja je verjetnost spremembe v

maligni melanom. Potrebno je opazovanje in redno pregledo-

vanje znamenj pri dermatologu.

Rasa in kožni tip

Barvo naše kože določata gostota in porazdelitev melanina.

Melanin je pigment, ki se iz melanocitov, kjer nastaja, prenese v

druge celice v bazalni plasti, kar poveča pigmentacijo kože. Vse

rase imajo podobno število melanocitov v koži. Čeprav se mot-

nje pigmentacije lahko pojavijo na koži vseh barv, so najpogo-

stejše, najbolj opazne in

najbolj zaskrbljujoče pri

ljudeh azijskega, hispanske-

ga ali afriškega porekla.

Pogoste vnetne bolezni,

kot sta atopijski dermatitis

in akne, ki se izražajo z eri-

temom na beli koži, lahko

pri temnejši koži povzročijo

spremembo pigmentacije.

Vir: Internet Explorer o.

17

Starost in spol

Najbolj pogosto se kožni rak pojavi pri ženskah med 40-50 letom

starosti. Ugotovljeno je, da se to najbolj zaznava pri hispanskem

poreklu. V skupini odraslih od 40-60 leta starosti se je pojavnost

kožnega raka v zadnjih letih pri ženskah povečala za 24-krat in

pri moških za 4,5-krat. Zlasti ženske pod 50. letom starosti so

pokazale izrazito povečanje melanoma, študije kažejo, da morda

obstaja povezava s hormoni in menopavzo.

Pri mladih se posledica sončenja oziroma izpostavljanja UV

žarkom še ne opazi, saj se bolezen pokaže po navadi šele čez

nekaj let.

Je pa posledično res, da če se kot mladi preveč izpostavljamo

soncu, nas bo to stalo kasneje v življenju. Ugotovljeno je tudi

da se celotna možnost za preživetje melanoma vsako leto po-

veča za 7 krat, kar je posledica ozaveščanja javnosti, bolj po-

gosti obiski dermatologa in posledično hitrejše odkrivanje ra-

ka v zgodnjih fazah.

Vir: Internet Explorer p.

18

VIRI IN LITERATURA

1. Dollinger Malin, H. Rosenbaum Ernest, Cable Greg: Življenje z rakom. Lju-

bljana: Tehniška založba Slovenije, 1995. 592 str.

2. Kristl Julijana: Koža – sonce – zdravje - lepota. Ljubljana: CIP, 2004. 122 str.

3. Lisjak Mateja: Uporabna dermatologija. Ljubljana: CIP, 2013. 226 str.

4. Lukić Franc: Rak in smrt. Trst: Založništvo tržaškega tiska d. d., 1980. 206

str.

5. Stušek Peter: Biologija človeka. Ljubljana: DZS, 2001. 323 str.

6. Svečko Marina: Spoznavam svoje telo. Ljubljana: DZS, 2012. 112 str.

7. Svetina Bernarda, Novak Tatjana: Biologija človeka. Ljubljana: DZS, 2001.

80 str.

8. Internet Explorer a. (URL: http://www.celulit.adoz.si/), Microsoft, 28. 12.

2015. (vir z interneta, avtor ni znan).

9. Internet Explorer b. (URL: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/

agronomija/du2_svetlin_romana.pdf), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z inter-

neta, avtor ni znan).

10. Internet Explorer c. (URL: http://vizita.si/clanek/leksikon/pigmentni-

nevusi.html), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avtor ni znan).

11. Internet Explorer d. (URL: https://dk.um.si/Dokument.php?id=62005),

Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avtor ni znan).

12. Internet Explorer e. (URL: https://dnevnik.cloudapp.net/1042657877),

Microsoft, 08.01. 2016. (vir z interneta, avtor ni znan).

13. Internet Explorer f. ( URL: http://www.dcderm.si/storitve/kozni-rak), Mic-

rosoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avtor ni znan).

14. Internet Explorer g. (URL: http://www.zurnal24.si/zaseva-v-notranje-

organe-kozni-rak-melanomizgled-nevarnost-slika-clanek-250002), Micro-

soft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avto ni znan).

19

15. Internet Explorer h. (URL: http://www.preberi.si/content/view/9334312

-Boleca-in-srbeca-rana-je-lahko-znak-koznega-raka.html), Microsoft, 28.

12. 2015. (vir z interneta, avto ni znan).

16. Internet Explorer i. (URL: http://vizita.si/clanek/bolezni/kako-lociti-

znamenje-od-koznega-raka.html), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interne-

ta, avto ni znan).

17. Internet Explorer j. (URL: http://www.delo.si/druzba/znanost/kozna-

znamenja-lahko-skrivajo-hudo-bolezen.html/?search=%20B.%20R.),

Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avto ni znan).

18. Internet Explorer k. (URL: http://www.zurnal24.si/nevarni-melanom-

opazujte-znamenja-clanek-122519), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z inter-

neta, avto ni znan).

19. Internet Explorer l . (URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/

Teleradioterapija), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avto ni znan).

20. Internet Explorer m. (URL: http://www.delo.si/novice/slovenija/peter-s-

dosegel-tudi-diskretno-testiranje-dnk.html), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir

z interneta, avto ni znan).

21. Internet Explorer n. (URL: http://www.zdravstvena.info/preventiva/

maligni-melanom-kozni-rak-preventiva-melanom-maligni-kozni-rak-

znamenja.html), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avto ni znan).

22. Internet Explorer o. (URL: https://destee.com/threads/black-birds-in-

white-cages.55279/), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta, avto ni

znan).

23. Internet Explorer p. (URL: http://www.igre123.com/forum/tema/3-

dekleta-1-prijateljstvo!/70678/), Microsoft, 28. 12. 2015. (vir z interneta,

avto ni znan).