PRESKUŠANJE LASTNOSTI IZDELKOV IZzajema analizo kakovosti izdelkov iz naravne volne na osnovi testiranj različnih parametrov. Glede na specifične potrebe podjetja Soven d.o.o.,

PRESKUŠANJE LASTNOSTI IZDELKOV IZ

NARAVNE VOLNE

Diplomsko delo

Študentka: Sabina SOVIČ

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program

Smer: Tekstilna tehnologija

Mentor: Izr. prof. dr. Olivera Šauperl

Somentor: Izr. prof. dr. Tatjana Kreže

Maribor, marec 2011

- II -

- III -

I Z J A V A

Podpisani __Sovič Sabina izjavljam, da:

je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr. prof.

dr. Olivere Šauperl in somentorstvom izr. prof. .dr.Tatjane Kreţe;

predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, _______________ Podpis: ___________________________

- IV -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Oliveri Šauperl

in somentorici izr. prof. dr. Tatjani Kreţe, ki sta mi s

strokovnimi nasveti in vodenjem pomagali pri pripravi

diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi podjetju Soven,

iz Selnice ob Dravi, za volnene izdelke, na podlagi

katerih sem lahko opravila preizkuse. Zahvala velja

tudi vsem prijateljem za podporo in pomoč pri izvedbi

diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij in ves ta čas verjeli vame.

- V -

PRESKUŠANJE LASTNOSTI IZDELKOV IZ NARAVNE VOLNE

Ključne besede: naravna volna, testiranje, barvne obstojnosti, mehanske lastnosti

UDK: 677.31.017:687(043.2)

POVZETEK

V diplomski nalogi je poudarek usmerjen v obravnavo in preskušanje izdelkov iz volne za

podjetje Soven d.o.o., ki se ukvarja s predelavo volne in izdelavo izdelkov iz nje. Volna je

naravno organsko beljakovinsko vlakno, ki spada v skupino keratinskih vlaken in je ţe od

nekdaj cenjeno vlakno. Odlikuje jo mnoţica dobrih lastnosti, saj so izdelki iz volne udobni, se

ne mečkajo, zaradi dobrih izolacijskih lastnosti pozimi grejejo, poleti pa hladijo. Kvalitetni

volneni izdelki in mešanice z drugimi vlakni so označeni z mednarodnimi znaki kvalitete

Woolmark ( 100 % volna ) in Woolmark Blend ( lahko je prisotno še katero izmed drugih vrst

vlaken, kjer pa mora biti deleţ volne najmanj 50 % ).

Vse tekstilne materiale, tudi volnene, je pred komercialno rabo potrebno kvalitativno

ovrednotiti skladno z ustreznimi standardi. Šele na podlagi testiranj določenih parametrov, kot

so npr. pretrţna sila in pretrţni raztezek, skrčenje, reakcija vodnega ekstrakta, odpornost na

umazanijo, itd. je moţno sklepati na lastnosti nekega tekstilnega materiala, kar je tudi vodilo

za številna podjetja, ki si prizadevajo za vse boljšo kvaliteto lastnih izdelkov. Diplomsko delo

zajema analizo kakovosti izdelkov iz naravne volne na osnovi testiranj različnih parametrov.

Glede na specifične potrebe podjetja Soven d.o.o., so bili prav na podlagi analiz kakovosti

definirani različni tehnični parametri in izdelane pripadajoče tehnične specifikacije z

namenom zagotavljanja optimalne in konstantne kakovosti izdelkov prej omenjenega

podjetja.

- VI -

TESTING PROPERTIES OF PRODUCTS FROM NATURAL WOOL

Key words: pure wool, testing, colour resistance, mechanical properties

UDK: 677.31.017:687(043.2)

ABSTRACT

The research presented within this diploma thesis deals with testing products made of wool.

Wool is natural organic protein fiber which is one of the keratin fiber and has always been

appreciated since the ancient times. Characterized by numerous good qualities as the products

made of wool are very comfortable, they do not crush, because of the good insulation

properties they are very warm, in the summer they cool down. If we stir natural wool with

chemical fibres like polyester and poliamid we improve care properties, reduce the tendency

of felting and increase the durability of the product. Quality wool products and mixed with

other fibres are marked with international signs quality Woolmark ( 100% wool ) and

Woolmark Blend ( it can be present only one type of fibre where the wool is at least 50 % ).

All textile products also products made of wool, intended for commercial use, must be tested,

take the appropriate measurements and in accordance with the standards product objectively

evaluate.

Only on the basis of appropriate measurements of the certain parameters example: breaking

force and breaking elongation, shrinking, reaction of aqueous extract, resistance to dirt atc., it

is possible to conclude on properties of an textile material, which is also a lead for numerous

companies which effort for the best quality of their own products. The research covers

analysis quality of the products from natural wool on the basis tests different parameters.

According to specific needs of Soven d.o.o. company, were made on an quality analysis,

defined different technical parameters and were made related technical specifications with a

purpose to provide optimal and constant quality of the products before mentioned company.

- VII -

KAZALO

1 UVOD IN NAMEN……………………………………………...1

2 TEORETIČNI DEL……………………………………………..4

2.1 NARAVNA BELJAKOVINSKA VLAKNA……………………………...4

2.1.1 KEMIJSKA ZGRADBA VOLNE………………..….…………………………….6

2.1.2 NADMOLEKULSKA STRUKTURA VOLNE…………………………………..7

2.1.3 MORFOLOGIJA IN HISTOLOGIJA VOLNE……………………………….......8

2.1.4 FIZIKALNE IN KEMIČNE LASTNOSTI VOLNE……………………………..10

2.2 NAJPOMEMBNEJŠI POSTOPKI PREDOBDELAVE BELJAKOVINSKIH

VLAKEN…………………………………………………………………...11

3 EKSPERIMENTALNO DELO……………………………….26

3.1 MATERIALI……………………………………………………………...27

3.2 METODE PREISKAV………………….………………………………...29

3.2.1 DOLOČANJE PH VODNEGA EKSTRAKTA………………………………...29

3.2.2 DOLOČANJE VODOODBOJNOSTI…………………………………………..30

3.2.3 DOLOČANJE OLJEODBOJNOSTI……………………………………………32

3.2.4 OBSTOJNOST NA PILING………………………………………………….....33

3.2.5 ODPORNOST NA ZNOJ………………………………………………………..35

3.2.6 ODPORNOST NA VODO………………………………………………………37

3.2.7 BARVNA OBSTOJNOST PRI PRANJU 40°C IN 60°C………………………39

3.2.8 BARVNA OBSTOJNOST NA DRGNJENJE…………………………………..41

3.2.9 BARVNA OBSTOJNOST PRI VROČEM LIKANJU…………………………..43

3.2.10 DOLOČANJE ODPORNOSTI NA MADEŢE…………………………………45

3.2.11 DOLOČANJE ZRAČNE PREPUSTNOSTI……………………………………47

4 REZULTAT……………………………………………………49

5 DISKUSIJA……………………………………………………60

6 ZAKLJUČEK………………………………………………….78

- VIII -

LITERATURA…………………………………………………79

ŢIVLJENJEPIS………………………………………………..80

- IX -

UPORABLJENE KRATICE

A – sprememba barvnega tona preskušanca

*aΔ barvna razlika v osi a

B – prehod barve na belo bombaţno tkanino

*bΔ barvna razlika v osi b

C – prehod barve na belo volneno tkanino

*CΔ razlika nasičenosti

*EΔ celotna barvna razlika

F .......- faktor za preračunavanje pri določeni vpenjalni površini preskušanca (2; 1; 0,4; 0,2)

*HΔ razlika pestrosti

*LΔ razlika svetlosti

PN - referenčni zračni tlak: 1013/mbar

PU - odčitan zračni tlak v prostoru/mbar (minus ustrezni podtlak/mbar)

T temperatura [°C]

TN - referenčna temperatura: (20°C) 293 K

TU - odčitana temperatura v prostoru/K

VG - odčitana prepustnost zraka/(l m-2

s-1

)

VN - referenčna prepustnost zraka/(l m-2

s-1

)

- X -

PREGLEDNICA SLIK

Slika 2.1.1: Naboj volne v odvisnosti od pH medija…………………………………………..5

Slika 2.1.2: Prečne vezi med odseki polipeptidnih verig v volnenem vlaknu…………………6

Slika 2.1.3:Nagubana polipeptidna mreţa (α-keratin)…………………………………………7

Slika 2.1.4: Ravna polipeptidna mreţa (β-keratin)…………………………………………….7

Slika 2.1.5: Shematski prikaz morfologije volnenega vlakna…………………………………8

Slika 2.1.6: Vzdolţni videz……………………………….……………………………………9

Slika 2.2.1: Keratinske makromolekule (a,b,c) pred (I) in po (II) fiksiranju…………………14

Slika 2.2.2: Zaporedje moţnih postopkov, primernih za obdelavo tkanin iz volne…………..22

Slika 3.2.1: Aparat za ugotavljanje odpornosti izdelkov proti površinskem škropljenju…….30

Slika 3.2.4.1: Martindale- aparat za vrednotenje površinskega razvlaknjanja in pilinga…….33

Slika 3.2.5.1: Aparatura za določanje obstojnosti barve na kisli in alkalni znoj (levo) in siva

skala (desno)………………………………………………………………………………….36

Slika 3.2.6.1: Siva skala in aparatura za določanje obstojnosti barve na

vodo ………………………………………………………………………………………….38

Slika 3.2.7.1: Labomat- aparat za določanje barvnih obstojnosti na pranje in siva

skala…………………………………………………………………………………………..40

Slika 3.2.8.1: Crockmeter- aparat za določanje barvnih obstojnosti na suho in mokro

drgnjenje……………………………………………………………………………………....41

Slika 3.2.9.1: Roaches contact heat- aparat za določanje barvnih obstojnosti na vroče likanje

(levo) in siva skala (desno)…………………………………………………………………...43

Slika 5.1: Orientacija perfluoro verig na površini materiala………………………………….63

Slika 5.2: Videz pilinga……………………………………………………………………….65

Slika 5.3: Krivulja pilinga za pletenino in tkanino…………………………………………...65

Slika 5.4: Rezultati pilinga za vzorce Pletenina rjava karo, Pletenina bež in Pletenina bež-

progasta…………………………………………………………………………….66

Slika 5.5: Rezultati barvnih obstojnosti na alkalni znoj………………………………………67

- XI -

Slika 5.6: Rezultati barvnih obstojnosti na kisli znoj…………………………………………68

Slika 5.7: Rezultati barvnih obstojnosti na vodo……………………………………………..69

Slika 5.8: Rezultati barvnih obstojnosti na pranje pri 40 ºC………………………………... 70

Slika 5.9: Rezultati barvnih obstojnosti na pranje pri 60 ºC…………… …………………...71

Slika 5.10: Rezultati barvnih obstojnosti na suho drgnjenje – lična stran……………………72

Slika 5.11: Rezultati barvnih obstojnosti na suho drgnjenje – hrbtna stran…………………..72

Slika 5.12: Rezultati barvnih obstojnosti na mokro drgnjenje – lična stran………………….73

Slika 5.13: Rezultati barvnih obstojnosti na mokro drgnjenje – hrbtna stran………………...74

Slika 5.14: Rezultati barvnih razlik pred in po pranju madeţev……………………………...75

- XII -

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Podatki o volni……………………………………………………………….27

Preglednica 2: Seznam uporabljenih vzorcev s pripadajočimi trgovskimi nazivi in opis

vzorcev………………………………………………………………………………………..28

Preglednica 3: Spremne tkanine glede na surovinsko sestavo preskušanca…………………35



Preglednica 6: Kakovostni parametri za pletenino rjava-karo……………………………….50

Preglednica 7: Kakovostni parametri za pletenino beţ……………………………………...52

Preglednica 8: Kakovostni parametri pletenina beţ progasta………………………………..54

Preglednica 9: Kakovostni parametri za tekač…..………………..…………………………56

Preglednica 10: Kakovostni parametri za kapo……………………………………………..57

Preglednica 11: Kakovostni parametri za tkanino – posteljnino…………………………….58

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD IN NAMEN

S tekstilnimi materiali se srečujemo na mnogih področjih in jih uporabljamo v različne

namene, najpogosteje kot oblačila in dekorativne izdelke, vse pogosteje pa tudi v panogah,

kot so gradbeništvo, zdravstvo, kmetijstvo, avtomobilska industrija, itd.

Zelo pomembna surovina za izdelavo različnih tekstilnih izdelkov je volna. To je

naravno organsko beljakovinsko vlakno, ki spada v skupino keratinskih vlaken in je ţe od

nekdaj zelo cenjena surovina. Odlikuje jo mnoţica dobrih lastnosti, saj so izdelki iz volne

udobni, se ne mečkajo, zaradi dobrih izolacijskih lastnosti nas pozimi grejejo, poleti pa

hladijo. V kolikor volno mešamo s kemičnimi vlakni, kot sta npr. poliester in poliamid, se

takemu izdelku izboljšajo negovalne lastnosti, zmanjša še nagnjenost k polstenju in se poveča

trpeţnost izdelka. Kvalitetni volneni izdelki in mešanice z drugimi vlakni so označeni z

mednarodnimi znaki kvalitete Woolmark (100 % volna ) in Woolmark Blend (volna v

mešanici z drugo vrsto vlaken, kjer je deleţ volne najmanj 50 % ).

Vse izdelke iz volne, namenjene komercialni rabi je priporočljivo testirati, kar v praksi

pomeni, izvesti ustrezne meritve in skladno s standardi nek izdelek v smislu kvalitete tudi

primerno ovrednotiti. Lastnosti vlaken so odvisne od: molekulske strukture vlaken,

nadmolekulske strukture vlaken, morfologije in histologije vlaken.

Najpomembnejše lastnosti s pomočjo katerih lahko ovrednotimo kvaliteto volnenega

vlakna so:

- Fizikalne lastnosti:

- gostota

- debelina in finost

- dolţina volnenega vlakna

- kodravost volne

- trdnost in razteznost

- obstojnost proti obrabi

- polstenje volne

- plastičnost volne

- odpornost proti pritisku

- toplotna prevodnost

- električne lastnosti


- 2 -

- barva, lesk, higroskopičnost volne

- Kemične lastnosti :

- vpliv svetlobe

- delovanje suhe toplote

- delovanje vode in vodne pare, vpliv kislin, alkalij,

oksidacijskih sredstev, redukcijskih sredstev

- vpliv mikroorganizmov encimov

- delovanje barvil

- Uporabne in negovalne lastnosti:

- pranje

- kemično čiščenje

- beljenje

- likanje

- barvne obstojnosti itd.

Za preskušanja tekstilnih materialov uporabljamo ustrezne standarde. V Sloveniji so to

standardi z oznako SIST, ki jih izdaja Slovenski nacionalni organ za standarde. Nalogi

slovenske standardizacije sta med drugim skrb za pripravo slovenskih nacionalnih standardov

z oznako SIST in koordinacija sodelovanja pri pripravi evropskih in mednarodnih standardov

na tistih področjih, za katere v Sloveniji obstaja interes. Razen standardov SIST, na področju

tekstila uporabljamo tudi druge, kot so npr. ISO (Mednarodni standardi), EN (regionalni-

evropski standardi), DIN (nemški nacionalni standardi), itd. Skladnost s standardi je namreč

izrednega pomena pri ugotavljanju sprejemljivosti določenega izdelka ali storitve, saj imajo

proizvajalci ali dobavitelji lahko prednost pred drugimi ponudniki, če svoje izdelke ali storitve

deklarirajo skladno s standardi in se nanje tudi sklicujejo.

Diplomsko delo prvenstveno zajema testiranje volnenih in v manjši meri testiranje

drugih, tako imenovanih spremnih, materialov podjetja Soven d.o.o. Podjetje je znano kot

proizvodno podjetje za predelavo slovenske naravne ovčje volne. Njihova dejavnost zajema

surovine za predelavo, mikanje, predenje volne, izdelavo posteljnega programa, izdelavo

unikatnih pletenin iz naravne slovenske volne, veleprodajo in maloprodajo lastnih

proizvodov. Gre za celovito predelavo volne od prevzema surovine pri rejcih, do izdelave

končnih proizvodov za trg. Letno predelajo od 60-70% vse pridelane slovenske volne.


- 3 -

Sodelujejo s 70 % slovenskih rejcev, stalnih dobaviteljev surove volne. Proizvodi, ki nastajajo

v proizvodnji podjetja Soven d.o.o., so:

- preja za ročno in strojno pletenje,

- odeje, nadvloţki, vzglavniki in posteljna pregrinjala - polnjeni s 100% ovčjo volno ali

100% bombaţem, ter sešiti v zunanjo tkanino iz 100% bombaţa,

- tkane volnene tkanine, volneni tekači in tepihi

- unikatne pletenine in tkanine - nogavice, dokolenke, nadkolenke, rokavice, kape, šali,

puloverji, pončoti, jopice, posteljna pregrinjala itd.

- mikanka kot polnilo za posteljni program in oblazinjeno pohištvo,

- podsedelnice (angleške in western)

- bio-volnena izolacija za hiše.

Za podjetje Soven obstaja interes trţenja svojih izdelkov skladno z evropskimi standardi, zato

smo na osnovi veljavnih standardov SIST, ENISO in DIN izvedli testiranje izdelkov

omenjenega podjetja in določili najpomembnejše tehnične parametre, ki najbolje odraţajo

kvaliteto volnenega izdelka. V ta namen smo ovrednotili naslednje karakteristike volnenih

izdelkov: pH vodnega ekstrakta, vodo-odbojnost, olje-odbojnost obstojnost, pilling, barvno

obstojnost na alkalni in kisli znoj, barvno obstojnost na pranje pri 40° C in 60° C, barvno

obstojnost na drgnjenje, obstojnost na likanje ter obstojnost na madeţe.

Na osnovi eksperimentalnega dela in dobljenih rezultatov smo na ţeljo podjetja Soven d.o.o.

izdelali tehnično dokumentacijo za posamezen izdelek in ga opremili s pripadajočim

tehničnim listom z namenom zagotavljanja optimalne in konstantne kakovosti izdelkov tega

podjetja.


- 4 -

2 TEORETIČNI DEL

2.1 NARAVNA BELJAKOVINSKA VLAKNA

Med naravnimi vlakni beljakovinskega izvora je najpomembnejša ovčja volna, zelo pogosto

pa se uporabljajo tudi druge vrste vlaken, kot so npr.: kamelja dlaka, dlaka koz, kašmir in

lama. Med naravna beljakovinska vlakna prištevamo tudi naravno svilo.

Volna je keratinsko vlakno, sestavljeno iz različnih aminokislin. Te vsebujejo eno ali več

aminskih in karboksilnih skupin. Splošno obliko aminokislin lahko predstavimo s sledečo

kemijsko formulo (1):

(1)

kjer je R je radikal. Volna ima zaradi prisotnosti aminskih (–NH2) in karboksilnih (–COOH)

skupin amfoterni značaj. To pomeni, da so v odvisnosti od pH medija različno ionsko nabita.

V izoionskem stanju je število kationskih in anionskih skupin enako, zato je vlakno nevtralno.

Ob dodatku kisline karboksilni anioni –COOˉ protonirajo, kar pomeni, da je vlakno pozitivno

nabito. V alkalnem mediju se H+ ioni odcepijo iz –NH3

+ skupine, karboksilni anioni pa dajejo

vlaknu negativen značaj (slika 2.1.1): [1]

Glede na lego aminske (NH2) skupine ločimo , in … aminokisline. Te se z reakcijo

polikondenzacije povezujejo v dolge makromolekule, kjer so posamezne aminokisline med

seboj povezane s peptidno vezjo (−CO−NH−). Sestava keratina je sledeča:

- 50% ogljika (C),

- 7% vodika (H),

- 22–25% kisika (O),

- 15–17% dušika (N),

- 2–4% ţvepla (S).

CH COOH

R

H2N


- 5 -

Keratin je prisoten v eksokutikuli in makrofibrilih korteksa ter daje volni trdnost, proţnost in

odpornost proti kemikalijam. [2]

Slika 2.1.1: Naboj volne v odvisnosti od pH medija

CH COOH

R

CH COO

R

CH COO

R

H3N+

kisli medij

H3N+ -

izoelektrična točka

H2N-

alkalni medij


- 6 -

N

H

N

H

C

O

C

O

CH

CH2

S

S

CH2

CH

CH

CH2

C

OO

(CH2)4

CH

NH3

CH

CH

CH3

CH3

CH

CH

CH3

CH2

CH31

+2 3 4

2.1.1 KEMIJSKA ZGRADBA VOLNE

Pri hidrolizi keratina dobimo okoli 20 -aminokislin, ki se po dolţini veţejo v dolge

polipeptidne verige. Posamezne polipeptidne molekule so med seboj povezane s prečnimi

cistinskimi vezmi, ionskimi in vodikovimi vezmi, razen tega pa so na polipeptidno verigo

vezane še stranske verige, ki lahko imajo hidrofoben ali hidrofilen značaj. Stranske verige so

ostanki diamino in dikarboksilnih aminokislin, ki imajo proste aminske (bazične) oz.

karboksilne (kisle) skupine. Slika 2.1.2 prikazuje prečne vezi med različnimi odseki peptidne

verige. [1]

1 − vodikove vezi med peptidnimi skupinami sosednjih makromolekul

2 − disulfidne vezi med dvema cistinskima ostankoma

3 − ionska vez med ostankom asparginove kisline in lizina

4 − hidrofobna vez med valinskim in izolevcinskim ostankom; črtkana

krivulja označuje območje izrinjenja vode

Slika 2.1.2: Prečne vezi med odseki polipeptidnih verig v volnenem vlaknu [1,2]


- 7 -

2.1.2 NADMOLEKULSKA STRUKTURA VOLNE

Z rentgensko analizo je ugotovljeno, da je zgradba volne tridimenzionalna in da se pojavlja v

dveh oblikah:

− keratin

β – keratin

V primeru − keratina je polipeptidna veriga spiralno zavita (helična struktura). Stranske

verige so usmerjene navzven, vsaka amino kislina pa s tretjo sosednjo skupino tvori vodikovo

vez v smeri heliksa. Takšna helična struktura −keratina je značilna za volno v

neraztegnjenem stanju. Nagubano in ravno verigo α-keratina prikazujeta sliki 2.1.3 in 2.1.4:

Slika 2.1.3:Nagubana polipeptidna mreţa (α-keratin)

Slika 2.1.4: Ravna polipeptidna mreţa (α -keratin) [1]

vodikova vez

= stranska veriga amino

kisline


- 8 -

2.1.3 MORFOLOGIJA IN HISTOLOGIJA VOLNENEGA VLAKNA

V prerezu razlikujemo tri plasti: povrhnjico, skorjo in strţen (2.1.5).

Povrhnjico na površini vlaken sestavljajo posebne celice v obliki lusk, ki se prekrivajo in

so obrnjene proti vrhu vlakna. Oblika, velikost in prekrivanje lusk je pri različnih tipih

volnenih vlaken različno. Oblike lusk sluţijo za razpoznavanje različnih vrst volne in dlak

in bistveno vplivajo na polstivost volne in lesk.

Skorja je znotraj povrhnjice in predstavlja glavnino vlakna, 70 do 90% vlakna. Zgrajena

je iz manjših elementov nitaste oblike – makrofibrilov, te sestavljajo še finejši nitasti

elementi – mikrofibrili, in te še finejši osnovni gradbeni elementi beljakovinskih vlaken –

vijačne molekule keratina.

Strţen poteka v sredini vlakna. Najdemo ga le v bolj grobih vlaknih in vseh dlakah. Je

različnih oblik, poteka po vsej dolţini vlakna ali pa je prekinjen s skorjo. Je mreţast in v

prazninah je zrak.

Slika 2.1.5: Shematski prikaz morfologije volnenega vlakna [3]

-vijačnica

molekule keratina

makrofibril mikrofibril

skorja

povrhnjica ostanek jedra


- 9 -

Za vzdolţni videz volnenega vlakna je značilna luskasta površina, ki se razlikuje glede na

finost in pasemski izvor (slika 2.1.6). Prečni prerez volnenega vlakna je okrogel do ovalen

Slika 2.1.6: Vzdolţni videz grobega in finega volnenega vlakna [3]


- 10 -

2.1.4 FIZIKALNE IN KEMIČNE LASTNOSTI VOLNE

Tekom obdelav volne, je le-ta izpostavljena delovanju različnih spojin, kot so: kisline, baze,

soli, oksidacijska in redukcijska sredstva.

Volna je manj občutljiva na kisline kot na alkalije, zato potekajo procesi obdelave praviloma

v kislem pH mediju. Kljub temu, da je površina volne hidrofobna, je volna tipično

higroskopno vlakno in je zato sposobna absorbirati vlago iz okolja, saj vsebuje večje število

hidrofilnih skupin, kot so karboksilne, aminske in hidroksilne. Posledica sorpcije je

nabrekanje volne, ki je najmanjše v njeni izoelektrično točki in se, odvisno od pH medija,

povečuje ali zmanjšuje.

Volna je odporna na mineralne kisline, kljub vsemu pa je potrebna previdnost pri obdelavah v

zelo koncentriranih kislinah. V tem primeru se namreč lahko pojavi hidroliza peptidnih vezi

in s tem znatne poškodbe volne.

Koncentrirane alkalije raztapljajo volno, saj cepijo peptidne vezi v molekuli volne. V primeru

močno razredčenih alkalij ostane volna nepoškodovana.

Popolna oksidacija volne ob uporabi oksidacijskih sredstev cepi kovalentne vezi cistinskih

skupin ob hkratni cepitvi tako imenovanih solnih vezi. Zato je potrebno proces beljenja volne

voditi pri relativno blagih pogojih.

Redukcijska sredstva v primernih koncentracijah ne poškodujejo volne, zvišane koncentracije

pa povzročajo močno skrčenje volne in razkroj cistinskih vezi. Redukcijsko beljenje povzroča

trši otip volne kot oksidacijsko. [1,2]


- 11 -

2.2 NAJPOMEMBNEJŠI POSTOPKI PREDOBDELAVE

BELJAKOVINSKIH VLAKEN

Surova volna je volna po striţenju ovc in vsebuje mnogo nečistoč. Te onemogočajo nadaljnjo

predelavo. Vsebnost nečistoč je odvisna od rase, starosti, kodravosti ovc, pogojev bivanja,

sestave zemlje, kvalitete, stanja pašnikov itd. Glavne dele nečistoč tvorijo: volnena maščoba

in znoj, volneni vosek, razne rastlinske primesi, pesek, zemlja, prah, ostanki hrane, itd.

Količina volne, ki ostane po odstranitvi vseh primesi, se imenuje rendement. Čim finejša je

volna, tem niţji je rendement in obratno. Le-ta se giblje v mejah 30% - 70%. Povprečna

sestava runa Merino ovc je sledeča: volna 49 %, maščoba 16 %, znoj 6 %, nečistoče 19 % in

voda 10 %.

Volneni vosek je pomemben del neoprane volne in je mešanica maščobnih kislin ter voskov.

Je nevtralen ali šibko alkalen in vsebuje naslednje katione: natrij (Na+), kalcij (Ca

+), magnezij

(Mg+) ter anione: sulfate (SO4

-), fosfate (PO4

-), v manjši meri pa tudi kloride (Cl

-).

Postopki pred-obdelave so v procesu plemenitenja volne zelo pomembni, saj omogočajo

kakovostno izvedbo postopkov barvanja in apretiranja in s tem doseganje ustrezne kakovosti

volnenih izdelkov. Med postopke pred-obdelave uvrščamo pranje, karboniziranje, fiksiranje

in različne postopke apretiranja, ki se izvajajo pred barvanjem volne. [1]

Pranje

Glavni del volnenih nečistoč odstranjujemo z raznimi načini pranja:

z emulzijskim pranjem (pralna sredstva):

- v alkalnem mediju

- v izoelektrični točki

- v nevtralnem mediju

z organskimi topili (benzol, ogljikov tetraklorid, bencin)

z zmrzovanjem ( hlajenje do –30°C)

Industrijsko pomemben je emulzijski način pranja. Pranje poteka v vodni raztopini pralnega

sredstva. Alkalni pH uredimo z natrijevim karbonatom (Na2CO3). Pranje v nevtralnem mediju

poteka z dodatkom elektrolita, ki je navadno kuhinjska sol (NaCl) ali glauberjeva sol

(Na2SO4x 10 H2O). Temperatura pranja znaša od 50 – 55°C.


- 12 -

Volno peremo v različnih fazah tehnološkega procesa plemenitenja, zato ločimo:

- pranje surove volne,

- pranje volnenega česanca in preje ter

- pranje volnenih tkanin in njenih mešanic.

Na proces pranja vplivajo mnogi dejavniki:

- vrsta surovine in konstrukcija tekstilij,

- vrsta nečistoč (organskega, anorganskega izvora, v vodi topne ali v vodi netopne),

- pralni medij,

- tekstilna pomoţna sredstva – tenzidi (vrsta in količina) in

- čas mehanske in toplotne obdelave.

Odstranjevanje nečistoč je odvisno od morfološke zgradbe volnenih vlaken, njihove kemične

sestave ter medmolekularnih in kapilarnih sil, ki veţejo različne vrste nečistoč. [1]

Pomembna dejavnika pri pranju volne sta temperatura in pH. Pranje poteka pri temperaturi 35

− 45 C in pri različnih pH vrednostih. Pri postopku pranja je zelo pomembno, da volne ne

razmastimo popolnoma, kajti volna je pri vsebnosti maščobe pod 0,2% neelastična in se lomi

ter praši pri nadaljnjem postopku predelave. Iz odpadne pralne kopeli lahko pridobivamo

volneno maščobo – lanolin, ki se uporablja kot osnovna surovina v kozmetični industriji.

Za pranje uporabljamo glede na vrsto in zahtevnost materiala širinske in pramenske pralne

stroje.

Karbonizacija

Odstranjevanje rastlinskih nečistoč ali primesi poteka s kemijskim načinom obdelave

volnenega materiala z močnimi mineralnimi kislinami. Proces imenujemo karbonizacija.

Volnena vlakna so odporna proti močnim mineralnim kislinam, nasprotno pa rastlinske

primesi pooglenijo in jih z lahkoto odstranimo iz volne. Proces karbonizacije najpogosteje

izvajamo z ţveplovo VI kislino (H2SO4), ali pa s parami klorovodikove kisline (HCl) (24).

Z ţveplovo VI kislino (H2SO4) karboniziramo vlakna in tkanine slabše kakovosti. Postopek

poteka tako, da vlakna ali tkanine impregniramo s hladno razredčeno ţveplovo VI kislino z

masnim deleţem pribl. 5%. Priporočljiv je dodatek omakalnega sredstva. Impregnacija traja

10 minut.


- 13 -

Nato je potrebno material čim bolje oţeti (oţemalni učinek= 50 – 60%) in ga posušiti pri

temperaturi med 60 in 80°C. Na koncu sledi še obdelava pri pribl. 105°C. Pri tej temperaturi

pod vplivom močne kisline rastlinske primesi pooglenijo. Proces pooglenitve lahko

prikaţemo na primeru celuloze (2):

C6H10O5 H

6C + 5 H2O (2)

celuloza dehidratacija

Karbonizirano volno nato operemo in nevtraliziramo z razredčeno raztopino natrijevega

karbonata (Na2CO3). Delovanje kislin na celulozne primesi volne povzroča cepitev

glukozidnih vezi celuloze, pri povišani temperaturi pa nastopi dehidracija glukozidnih vezi −

pooglenitev. Od tod izhaja ime postopka karbonizacije (C−carbonium). [1]

Fiksiranje ali krabanje

Fiksiranje oz. krabanje pomeni mokro obdelavo volnenih tkanin v širinskem stanju pri

povišani temperaturi in pod relativno blagim tlakom. S fiksiranjem odstranimo gube in lome,

ki so posledica predhodnih postopkov obdelave in preprečimo njihov nastanek pri nadaljnjih

postopkih valjanja in barvanja.

Volna se zaradi svoje elastičnosti in raztegljivosti pri mehanskih obremenitvah v postopkih

predenja in tkanja deformira. Ima pa sposobnost, da se po prenehanju obremenitve povrne v

prvotno lego – se relaksira, posebej še, če vsebuje dovolj vlage oz. če jo omočimo. Pri

omočenju se neobdelana tkanina skrči v toliki meri, da dobimo neenakomerno površino. To

pomanjkljivost lahko odstranimo s fiksiranjem.

Pri mokrem fiksiranju se ţe pri 100 C močno rahljajo medmolekularne vezi in nastopa

povečana hidroliza ionskih in cistinskih vezi v prečni verigi keratinske molekule. Po

določenem času pa pride tudi do cepljenja peptidnih vezi.

Za fiksiranje so potrebne proste aminske skupine, predvsem stranske skupine lizina, saj se

volnena vlakna brez aminskih skupin tudi ob prisotnosti alkalij ne fiksirajo.


- 14 -

Slika 2.2.1: Keratinske makromolekule (a,b,c) pred (I) in po (II) fiksiranju

Med postopkom fiksiranja se izkrivljene prečne ionske, cistinske in amidne vezi zaradi

notranjih napetosti pod vplivom vode in temperature cepijo, tvorijo pa se nove prečne vezi na

krajših razdaljah. Na ta način dobimo stabilno obliko tkanin. Ločimo:

- Kohezivno fiksiranje doseţemo, kadar mokro tkanino sušimo. Tukaj se tvorijo

vodikovi mostovi in urejajo Van der Waalsove medmolekularne sile, vendar se

fiksirni učinek izniči ţe z vlago iz ozračja in omočenjem.

- Temporarno fiksiranje doseţemo takrat, kadar se fiksirni učinek ohrani v hladni

vodi in izniči z rastočo temperaturo.

- Permanentno fiksiranje doseţemo takrat, ko se tvorijo stabilne vezi, ki so obstojne

tudi pri nadaljnjih obdelavah v vroči vodi.

Trajnost fiksirnega učinka je odvisna tudi od stopnje raztegljivosti vlakna in od količine

ţvepla v vlaknu. Vse spremembe, ki nastanejo med fiksiranjem volne, imajo vpliv na

fizikalne in kemijske lastnosti vlaken. [1]

Beljenje volne

Barva volne je odvisna od pigmentov, ki se nahajajo med vretenastimi celicami skorjastega

sloja in je vaţen pokazatelj pri ocenjevanju kvalitete volne. Volno običajno plemenitimo v

njeni naravni barvi, belimo jo le takrat, kadar ţelimo visoko belino ali pa jo ţelimo obarvati v

svetlih niansah. Ločimo:

- oksidacijsko beljenje,

I II


- 15 -

- redukcijsko beljenje,

- kombinirano beljenje in

- optično beljenje (osvetljevanje). [1]

Oksidacijsko beljenje

Najpomembnejše oksidacijsko sredstvo za beljenje volne je vodikov peroksid (H2O2). Za

belilne namene uporabljamo raztopino vodikovega peroksida (w (H2O2) = 35%). Beljenje

poteka pri pH 8,5 – 9 v času dveh ur pri temperaturi okrog 60 C. Oksidacijska sredstva

učinkujejo na disulfidne vezi volne zlasti pri višjih temperaturah in alkalni pH. Pod vplivom

oksidacijskih sredstev lahko pride do nepovratnega razcepa cistinskih vezi. Postopna

oksidacija disulfidnih vezi vodi do nastanka cisteinske kisline (3):

R–S–S–R R–S–S–R R–S–S–R RSO3¯

(3)

disulfidna vez sulfonska skupina

Oksidacijsko poškodovana volna vsebuje manj ţvepla in izgubi na masi.

Redukcijsko beljenje volne

Najpomembnejše redukcijsko sredstvo za beljenje volne je natrijev disulfat (III) (Na2S2O4).

Redukcijska sredstva v primernih koncentracijah volne ne poškodujejo. Pri prevelikih

koncentracijah redukcijskih sredstev pride do močnega krčenja volne, ki ga imenujemo

superkontrakcija, pri čemer se prekinejo cistinske vezi. Stranski učinek redukcijskega beljenja

je sprememba otipa tkanine, ki postane zaradi delovanja redukcijskih sredstev bolj grob in

tog. [1]

Kombinirano oksidacijsko – redukcijsko beljenje

Oksidacijsko beljenje običajno daje rdeče tone, medtem ko redukcijsko zelene. S kombinacijo

obeh načinov beljenja dobimo dokaj nevtralne tone, še posebej, če uporabimo za redukcijsko

beljenje industrijsko pripravljene preparate, ki vsebujejo tudi optično belilo.

O2 O2 O O

O

[O]


- 16 -

Optično beljenje (osvetljevanje) volne

Optično beljenje (osvetljevanje) se kot ločena faza obdelave na volni izvaja le ob zahtevah po

zelo visoki belini, sicer pa najpogosteje v kombinaciji z redukcijskim beljenjem z uporabo

industrijsko pripravljenih mešanic obeh belilnih sredstev.

Optična belilna sredstva (optični osvetljevalci) so organske spojine, ki absorbirajo

ultravioletni del elektromagnetnega valovanja in ga nato emitirajo v področju vidnega dela

spektra. V odvisnosti od valovne dolţine sevanja v vidnem področju imajo običajno določen

barvni odtenek (vijoličast, moder, zelen). Optična belilna sredstva za volno so brezbarvna

barvila in imajo zaradi prisotnih v vodi topnih skupin (−SO3Na) anionski značaj. [1]

Barvanje volne

Za volno kot naravno keratinsko vlakno in po kemijski zgradbi njej podobna vlakna lahko

uporabimo naslednje skupine barvil:

1. kisla

2. 1:1 kovinsko kompleksna,

3. 1:2 kovinsko kompleksna,

4. reaktivna in

5. kromirna barvila (zaradi ekologije se opuščajo).

6.

1. Barvanje volne s kislimi barvili

Kisla ali anionska barvila so po kemijski zgradbi v glavnem azo barvila in v manjši meri

antrakinonska in trifenilmetinska. Izvor imena kislih barvil izhaja iz kisle kopeli, ki je

potrebna za uspešno barvanje s temi barvili, značilno zanje pa je tudi to, da so ta barvila

natrijeve soli organskih kislin, zato pri disociaciji v vodnem mediju nastajajo anioni barvila.

Kisla barvila imajo do volnenega vlakna zelo različno afiniteto:

- barvila z visoko afiniteto slabo egalizirajo in jih uporabljamo za barvanje v slabo

kislih kopelih (manj kationov volne),

- barvila z nizko afiniteto dobro egalizirajo in jih uporabljamo za barvanje v močno

kislih kopelih.

Pri barvanju nastajajo med volno in kislimi barvili ionske vezi, dodatno pa še vodikove in

Van der Waalsove sile.


- 17 -

Ker se ionske vezi cepijo pri povišani temperaturi, so kisla barvila znana po dobri migraciji in

nekoliko slabših barvnih obstojnostih v primerjavi z ostalimi barvili za volno. Na splošno

velja pravilo, da za barvanje izdelkov z zahtevanimi visokimi barvnimi obstojnostmi, pa naj

gre za mokre, svetlobne ali obstojnosti na drgnjenje, ne smemo izbrati kislih barvil.

Proces barvanja s kislimi barvili obsega

- raztapljanje barvila,

- barvanje in

- pranje.

Raztapljanje barvila

Kisla barvila so znana kot dobro vodotopna barvila zaradi prisotnih −SO3Na skupin.

Raztapljanje poteka enostavno, barvilo najprej zatestimo z vročo vodo in ga nato še

razredčimo s toplo vodo ob intenzivnem mešanju v mešalcu.

Barvanje

Kisla barvila delimo glede na zgradbo, velikost molekul, števila in lege –SO3H skupin ter

tehnoloških značilnosti v tri skupine:

- barvila, ki se veţejo na vlakno iz močno kisle kopeli (pH 2,5 – 3,5 z dodatkom H2SO4

ali HCOOH) in dobro egalizirajo, imajo pa slabše mokre obstojnosti; sem spadajo

predvsem monoazo barvila (majhna molekula),

- barvila, ki se veţejo na vlakno iz slabo kisle kopeli (CH3COOH ali amonijeve soli) in

slabo egalizirajo, imajo pa boljše mokre obstojnosti,

- barvila, obstojna pri valjanju; imajo višjo molsko maso (600 – 900), barvanje poteka

pri višjih pH vrednostih (5 – 7,5), imajo slabšo migracijsko sposobnost in dobre

obstojnosti v mokrem.

Potek barvanja s kislimi barvili je za vse naštete skupine kislih barvil podoben, razlika je le v

sestavi barvalne kopeli zaradi specifičnih dodatkov za posamezno skupino barvil.

Pri postopku barvanja ima vsak dodatek posameznega sredstva določeno vlogo. Dodatek soli

ima predvsem vlogo egalizirnega sredstva. Na – kationi soli zavirajo disociacijo barvila, zato

ostaja barvilo dalj časa v kopeli in barvanje poteka počasneje. Na volno se veţejo le anioni

barvila, ne pa nedisociirane molekule barvila. S kislinami uredimo pH vrednost barvalne

kopeli. Kopelno razmerje nima posebnega vpliva na sam proces barvanja. Posledica velikih

kopelnih razmerij je nepopolno izčrpanje barvila iz kopeli.


- 18 -

Temperatura je pomemben dejavnik v procesu barvanja in vpliva na hitrost vezave barvila na

vlakno. Pri visoki temperaturi poteka proces vezave barvila na vlakno hitreje. Običajno

barvamo tako, da od začetne temperature ca. 40 C segrevamo kopel do temperature vrenja s

hitrostjo 1 C/min, nato barvamo pri ustrezni temperaturi še eno uro.

Pranje

Barvanju sledi pranje, ki se lahko izvaja samo z vodo (izpiranje) ali pa dodamo pralno

sredstvo, ki poveča učinek odstranjevanja nevezanega barvila iz vlaken. Pri barvanju se

pojavljajo tudi posamezne napake, kot so neegalnost, neenaka obarvanost korena in konice

volnenega vlakna, slabe mokre in svetlobne obstojnosti, trši otip volne in poškodbe volne.

2. Barvanje volne z 1:1 kovinsko kompleksnimi barvili

1:1 kovinsko kompleksna barvila so anionska barvila, ki imajo v svoji strukturi vgrajeno

kovino (Cr, Co) v razmerju 1 atom kovine:1 molekula barvila. Tako nastala kompleksna

spojina je topna v vodi zaradi prisotnih sulfonskih skupin, kar omogoča enostaven postopek

barvanja.

Pri barvanju volne z 1:1 kovinsko kompleksnim barvilom nastane ionska vez med

protonirano −NH3+ skupino volne in anionom barvila, in dodatno še koordinativna vez med

−NH2 skupino volne in kovino barvila. Zaradi zelo močnih koordinativnih vezi so ta barvila

obstojnejša kot kisla barvila.

Proces barvanja poteka v naslednjih stopnjah:

- raztapljanje barvil,

- barvanje in

- pranje.

Raztapljanje barvil

Barvila so dobro topna v vodi, topnosti posameznih barvil različnih proizvajalcev so podane v

barvnih kartah.


- 19 -

Barvanje

Barvanje poteka v močno kislem mediju (pH 2 – 2,5).

Za ureditev kisle pH vrednosti barvalne kopeli je potreben dodatek večje količine ţveplove

(VI) kisline, ki protonira amino skupine volne, na katere se ionsko veţejo anioni barvila.

Zaradi večje količine kisline je prisotnih zelo malo −NH2 skupin volne, zato pri tem pH ne

nastajajo koordinativne vezi in barvilo zelo dobro migrira in egalizira. Šele ko je barvilo

enakomerno razporejeno v vlaknih, poteka koordinativno vezanje barvila na vlakno pri višjih

pH vrednostih (pH 3) v postopku spiranja. Tudi dodatek soli ima predvsem egalizirno

vlogo.

Z višanjem temperature se topnost barvil veča in s tem tudi hitrost vezanja barvil na vlakno. V

zelo kisli kopeli lahko visoka temperatura povzroča poškodbe vlaken.

Pranje

Pranje in/ali izpiranje sledi vsakemu barvanju. Pri določenih skupinah barvil se izvaja zelo

intenzivno pranje s poobdelavami, pri drugih pa je ţe dovolj samo izpiranje.

3. Barvanje volne z 1:2 kovinsko kompleksnimi barvili

1:2 kovinsko kompleksna barvila so organske spojine, sestavljene iz enega atoma kovine (Cr,

Ni, Co) in dveh molekul barvila. Na osnovi kemijske konstitucije jih delimo v več podskupin:

- barvila brez v vodi topnih skupin,

- barvila s sulfoamidnimi (−SO2NH2) oz. sulfometilnimi (−SO2CH3),

- barvila z eno ali dvema sulfonskima skupinama (−SO3Na).

Barvila, ki imajo v molekulo vgrajeni eno ali dve −SO3H skupini, so v vodi dobro topna.

Barvila brez v vodi topnih skupin uporabljamo v obliki vodnih disperzij. 1:2 kovinsko

kompleksna barvila se na volno veţejo adsorbtivno in ionsko, koordinativna vez pa je

omejena le na povezavo kovine z dvema molekulama barvila. Primerna so za barvanje

volnenih vlaken predvsem v obliki česanca. Barvila tipa 1:2 imajo odlične barvalne lastnosti,

kar se odraţa v dobrih obstojnostih, primerni ceni, enostavnem postopku barvanja, dobri

ponovljivosti proizvodnje in dobri prenosljivosti receptur iz laboratorija v proizvodnjo.

Barvila, ki imajo v svoji strukturi dve sulfonski skupini, so primerna tudi za barvanje volne,

apretiranje proti polstenju (super wash). [1,2]


- 20 -

Proces barvanja poteka po naslednjih stopnjah:

- raztapljanje barvil,

- barvanje in

- pranje.

Raztapljanje barvil

V odvisnosti od kemijske sestave barvila raztopimo ali dispergiramo.

Barvanje

Barvanje poteka v slabo kislem mediju pri pH 4,5 – 6 in s pomočjo pomoţnih sredstev, ki

omogočajo egalna obarvanja. Barvanje s to skupino barvil poteka običajno z dodatkom

amonijevih soli in ocetne kisline v bliţini izoelektrične točke. Za egalno obarvanje je nujen

dodatek egalizirnega sredstva. Zanesljivost postopka barvanja je večja, če namesto kisline

uporabljamo pufrne sisteme.

Pri pravilno vodenem procesu barvanja se barvilo popolnoma izčrpa iz kopeli, (več kot 92%),

le pri barvanju zelo nasičenih oz. temnih tonov je moţen manjši ostanek barvila v kopeli.

Pranje

Pranje poteka v barvalnem aparatu, predvsem s ciljem, da odstranimo nevezano barvilo.

Pranju sledi izpiranje s toplo in nato še s hladno vodo.

4. Barvanje volne z reaktivnimi barvili

Pomembno vlogo pri barvanju volne imajo tudi reaktivna barvila, ki se odlikujejo zlasti po

svojih dobrih barvalnih lastnostih in visokih barvnih obstojnostih.

Reaktivna barvila za barvanje volnenih vlaken so sestavljena iz:

osnovnega barvila (B), ki je anionsko barvilo po kemijski sestavi mono − oz. disazo,

antrakinonsko ali ftalocianinsko, vsebuje pa tudi vodotopne −SO3Na skupine,

reaktivnega sistema, ki je lahko različne kemijske konstitucije:

- bromoakrilamid,

- monoklorodifluoropirimidin,

- metiltaurinetilsulfon,

- sulfatoetilsulfon oz. vinilsulfon z reaktivno dvojno vezjo.


- 21 -

Reaktivna barvila se na volno veţejo ionsko in kovalentno.

Tehnološka izvedba barvanja z reaktivnimi barvili:

Barvanje volne z reaktivnimi barvili po postopku izčrpavanja poteka po naslednjem

zaporedju:

- raztapljanje barvila,

- barvanje,

- alkalna poobdelava in

- pranje.

Raztapljanje barvila

Reaktivna barvila za volno so v vodi dobro topna, raztapljanje poteka v topli vodi s pomočjo

mešalca za barvila.

Barvanje

Posamezni dodatki so odvisni od količine barvila v kopeli. Natančna navodila so podana v

barvnih kartah proizvajalcev barvil. Dodatek kislin pri barvanju z reaktivnimi barvili je

pogojen s količino dodanega barvila, saj je od tega odvisna tudi pH vrednost barvalne kopeli,

ki je pri svetlih tonih od 6,5 −7 in pri temnih tonih okrog pH 5. Pri barvanju z reaktivnimi

barvili uporabljamo v glavnem amonijev sulfat in natrijev sulfat. Pri procesu barvanja imata

funkcijo zaviranja procesa barvanja.

Egalizirna sredstva, ki jih dodajamo pri barvanju z reaktivnimi barvili, imajo v glavnem

afiniteto do volnenih vlaken in na ta način niso posebej vezana na količino dodanih barvil v

barvalni kopeli. Vsak proizvajalec barvil priporoča pri barvanju z reaktivnimi barvili dodatek

svojega namenskega egalizirnega sredstva.

Vpliv kopelnega razmerja na proces barvanja z reaktivnimi barvili je podoben kot pri ostalih

barvilih za volno. V vsakem primeru pa je pomembno, da imamo konstantna kopelna

razmerja zaradi ponovljivosti posameznih izbarvanj.

Alkalna poobdelava

Po barvanju kopel ohladimo na 80 C in izvedemo alkalno poobdelavo, običajno z

amonijakom ali heksametilentetraaminom, v času 15 − 20 minut.


- 22 -

Reaktivna barvila uporabljamo predvsem za barvanje izdelkov, za katere so zahtevane visoke

barvne obstojnosti, in pri materialih, kjer je faza barvanja zadnja mokra faza obdelave.

Pranje

Po barvanju temeljito izpiramo s toplo in hladno vodo in po potrebi tudi milimo. Pri dodatku

barvila nad 1,5% je potrebna še nevtralizacija.

Apretiranje beljakovinskih vlaken in mešanic

Končno apretiranje beljakovinskih vlaken in mešanic v glavnem poteka v obliki tkanin in

vključuje različne postopke, ki omogočajo izdelavo kakovostnega končnega izdelka.

Zaporedje faz obdelave se določa v postopku razvoja posamezne tkanine in je odvisno od

tehnološke poti predelave volnenega vlakna do tkanine, ţelenega učinka apreture in namena

uporabe tkanine. Slika 2.2.2 prikazuje nekaj moţnosti zaporedja postopkov primernih za

volnene tkanine iz 100% česane volnene preje in tkanine, izdelane iz mešanic s sintetičnimi

vlakni:

Slika 2.2.2: Zaporedje moţnih postopkov, primernih za obdelavo tkanin iz volne [1,2]

Surova tkanina

Pranje

Fiksiranje

Sušenje

Mehčanje

Sušenje

Striţenje

Likanje

Visokotlačno

dekatiranje

Dekatiranje

Termofiksiranje

Striţenje

Visokotlačno

dekatiranje

Dekatiranje

Striţenje

Likanje

Visokotlačno

dekatiranje

Dekatiranje

Parenje


- 23 -

Striţenje

S striţenjem oblikujemo površino in videz tkanine. Surove, predvsem pa ţe delno

plemenitene tkanine (prane, valjane, kosmatene, barvane) imajo na svoji površini neurejena

štrleča vlakna, ki kvarijo izgled tkanine. Konci vlaken na površini tkanine so navadno

zmršeni, neenakomerno dolgi in gosti in takšna tkanina ima neenakomeren, nemiren, skratka

nelep videz.

Las reţemo na enakomerno dolţino ali do golega, kar je zlasti pomembno pri gladkih

tkaninah, saj s to vrsto stiţenja zmanjšamo tudi nastanek pilinga pri uporabi. Postopek pa je

tudi zelo pomemben pri striţenju kosmatenih tkanin, pri čemer štrleča vlakna iz koprene

pristriţemo na enako dolţino, kar omogoča egalen izgled kosmatenih tkanin. Podoben pomen

ima tudi striţenje ţameta, velveta, kordov in drugih tkanin, ki šele s striţenjem dobijo

ustrezen, zanje značilen izgled. Striţenje lahko nadomesti tudi postopek smojenja, ki ga zaradi

moţnosti spremembe barv ne moremo uporabljati pri pestro tkanih tkaninah.

Postopek striţenja se zelo pogosto uporablja prav v volnarskem sektorju zaradi nevarnosti

poškodb keratinske substance pri smojenju.

Pri nepravilni izvedbi postopka striţenja se pogosto pojavljajo napake, kot so:

- proge po dolţini,

- mestoma močnejši in mestoma pomanjkljiv strig,

- neenakomerna višina lasu,

- luknje,

- porezani krajniki tkanin,

- razrez tkanine.

Likanje

Likanje je postopek plemenitenja volnenih tkanin in njihovih mešanic. Z njim pod vplivom

toplote, vlage in tlaka zgladimo gube in vplivamo na obliko tkanine. Med likanjem se tkanina

zgosti, zato se spremeni otip in debelina tkanine, pojavi pa se tudi lesk, ki povečuje estetski

videz tkanine. Učinek likanja je odvisen od temperature, tlaka, vlage in hlajenja po likanju.

Likanje izvajamo na ţlebasti stiskalnici ali likalnem stroju. Tkanina zaporedno potuje skozi

strojne elemente: napenjalno napravo, detektor kovin, parilnik, likalno polje, hladilni sistem

in se s pomočjo zlagalne naprave odlaga na transportni voziček. Lesk je lahko včasih zaţelen

in je odvisen od:


- 24 -

- temperature valja in ţleba (mulde),

- pritiska ţleba na valj,

- vlage, ki jo vsebuje tkanina,

- surovinske sestave tkanine,

- hitrosti pretoka tkanine skozi likalno polje.

Tkanino pred likanjem običajno še parimo s pomočjo parilnika.

- Napake, ki se pojavijo pri likanju, so lahko bolj ali manj vidne in nekatere je moţno z

naknadnimi obdelavami tudi odstraniti. Najpogosteje se pojavijo:

- zalikane gube (zaradi nepravilne napeljave ali sešivanja tkanin),

- močno svetleči ali zaţgani krajniki tkanin (zaradi prevelike debeline krajnikov),

- dolţinski pasovi svetlečih delov tkanin (neenakomeren pritisk ţleba po celotno širini),

- tanki svetlejši ali temnejši pasovi po dolţini tkanine (poškodovana obloga ţleba ali

likalnega valja),

- sprememba barve tkanine (temperaturno neobstojna barvila) in

- svetleči vozli in odebelitve.

Dekatiranje

Dekatiranje je plemenitilna faza volnenih tkanin in njihovih mešanic in ima isti namen kot

fiksiranje oz. krabanje. Namenjeno je povečanju dimenzijske stabilnosti, izboljšanju otipa in

leska volnenih in polvolnenih tkanin. Volna je termoplastično vlakno in zaradi tega ji lahko

pri segrevanju in vplivu pare spreminjamo obliko. Pri dekatiranju doseţemo naslednje učinke:

- fiksiramo in utrdimo niti v tkanini,

- iz površine tkanine štrleča vlakna pritisnemo na površino tkanine in jih fiksiramo v tej

legi,

- fiksiramo doseţene učinke v predhodnih procesih (npr. pri kosmatenju, striţenju,

začesavanju…),

- doseţemo trajen in obstojen lesk,

- doseţemo prijeten otip in eleganten sveţ videz,

- doseţemo, da se tkanina ne krči,

- zmanjšamo mečkanje.

Ločimo več vrst dekatiranja:

mokro dekatiranje (se praktično več ne uporablja),

suho visokotlačno dekatiranje (K − D),


- 25 -

končno – finish dekatiranje.

Pri končnih plemenitilnih postopkih je obvezno vključiti tudi parenje, ki dodatno relaksira

tkanino in ji daje bolj poln in mehek otip.


- 26 -

3 EKSPERIMENTALNO DELO

V diplomski nalogi z naslovom »Preskušanje izdelkov iz naravne volne« smo za izvedbo

preiskav uporabili različne volnene materiale podjetja Soven. Podjetje ţeli namreč v prihodnje

trţiti svoje izdelke iz 100 % ovčje volne tudi v deţelah EU, zato se je pojavila potreba po

zagotavljanju optimalne in konstantne kakovosti tega podjetja. Na osnovi veljavnih

standardov SIST, ISO in DIN smo izvedli preskušanje volnenih izdelkov, ki jih podjetje

Soven obravnava kot najbolj primerne za trţenje znotraj slovenskega prostora in izbrali tiste

preskuševalne metode, ki so ključnega pomena za doseganje konstantne kvalitete volnenih

izdelkov podjetja Soven.

V ta namen smo ovrednotili:

- pH vodnega ekstrakta,

- vodo-odbojnost,

- olje-odbojnost,

- piling,

- barvno obstojnost na alkalni in kisli znoj,

- barvno obstojnost na pranje pri 40° C in 60° C,

- barvno obstojnost na drgnjenje,

- obstojnost na likanje ter

- obstojnost na madeţe.

Na osnovi eksperimentalnega dela in dobljenih rezultatov smo na ţeljo podjetja Soven

d.o.o. izdelali tehnično dokumentacijo za posamezen izdelek in ga opremili s pripadajočim

tehničnim listom, ki za podjetje Soven predstavlja izhodišče za zagotavljanje optimalne in

konstantne kakovosti izdelkov tega podjetja.


- 27 -

3.1 MATERIALI

Raziskave smo izvedli na različnih vzorcih iz 100 % volne in na posteljnini iz 100 %

bombaţa. Za vse testirane izdelke je bila uporabljena volna enakih karakteristik. Podatki o

volni, uporabljeni za izdelavo testiranih izdelkov so zbrani v preglednici 1:

Preglednica 1: Podatki o volni

Lastnost Vrednost

Barva Bela , siva,melirana

Klasifikacija Klasa I.

Izvor: Slovenska jezersko-solčavska pasma ovc

Debelina vlakna 24-32 μ

Dolţina vlakna 108,7-117,69 mm

Kodravost 1,65-1,72 kodrov/cm

Primesi trave in drugih tujih primesi 0,5-1 %

Vsebnost vlage 7-8 %

Pretrţna napetost 1,63-1,91 cN/dtex

Pretrţni raztezek 54,48-54,64 %

Vsebnost maščob 1,5 do 3,5 %

stanje V štrenah ali na kopsih-tulcih

Način predelave Eko proizvodnja


- 28 -

Seznam uporabljenih vzorcev s pripadajočimi trgovskimi nazivi in opis vzorcev se nahaja v

preglednici 2:

Preglednica 2: Seznam uporabljenih vzorcev s pripadajočimi trgovskimi nazivi in opis

vzorcev

Trgovski naziv vzorca Opis vzorca

1. PLETENINA – KARO RJAVA 100 % volna, pletenina pletena na strojnem pletilniku vezava: levo-

desno

2. PLETENINA – BEŢ 100 % volna, pletenina pletena na strojnem pletilniku vezava: levo-

desno,

3. PLETENINA – BEŢ PROGASTA 100 % volna, pletenina pletena na strojnem pletilniku vezava: levo-

desno

4. TEKAČ 100 % volna, ročno tkanje, vezava platno, število niti v osnovi 18- 2x-

vitje, število niti v votku 18- 2x-vitje

5. KAPA 100 % volna, pletenina ročno pletena

6. TKANINA – POSTELJNINA 100 % bombaţ, strojno tkanje, vezava platno


- 29 -

3.2 METODE PREISKAV

3.2.1 DOLOČANJE pH VODNEGA EKSTRATA (SIST EN 1413)

Metoda določa koncentracijo hidroksilnih ionov v raztopini, in s tem posledično njeno kislost

ali alkalnost. Metodo smo izvedli skladno s standardom SIST EN 1413.

Priprava vzorca:

Za dobro omočenje smo predhodno klimatiziran vzorec (T=20 ±2 °C, relat. vlaţnost=65 ± 2

%) narezali na pribliţno 5 mm velike koščke in ga zatem prelili s predpisanim volumnom

destilirane vode.

Uporabljene naprave in pripomočki :

Za pH meritve smo uporabljali laboratorijski stresalnik in pH meter, Mettler Toledo.

Izvedba metode:

Priprava vodnega ekstrakta: metodo smo izvajali v laboratorijskih pogojih tako, da smo za

določanje ekstrakta pripravili po tri paralelke za vsakega izmed 5 vzorcev PP tkanin. Vzorec

tkanine smo stehtali na 2 ± 0.05g natančno, ga prenesli v erlenmajer bučko in ga zatem prelili

s 100 ml destilirane (lahko tudi deionizirane) vode. Erlenmajer bučko smo nato, z namenom

temeljitega omočenja vzorca, dobro pretresli in vzorec zatem na stresalniku stresali še 1 uro.

Po tem času smo vodnemu ekstraktu, s pomočjo umerjenega pH metra in dobro očiščene

elektrode, izmerili pH. Predno smo odčitali pH, smo elektrodo pustili v ekstraktu toliko časa

(pribl. 3 minute), da se je vrednost pH ustalila. Zaradi natančnosti meritev, smo pH izmerili

trikrat in iz teh meritev izračunali povprečno vrednost. [4]


- 30 -

3.2.2 DOLOČANJE VODOODBOJNOSTI (SIST EN 24920)

Od tekstilnih materialov se največkrat, kot dobra uporabna lastnost – udobnost nošenja,

zahteva dobra sorpcijska sposobnost materiala: prepustnost vlage, sposobnost sprejemanja in

zadrţevanja vode. Pri tekstilijah, namenjenih za izdelovanje vetrovk, deţnih plaščev, cerad,

šotorov, nahrbtnikov itd. pa se zahteva dobra odpornost na delovanje vode. Metode, ki se

uporabljajo za ugotavljanje vodoodbojnosti in vodonepropustnosti temeljijo na različnih

načinih učinkovanja vode na ploski izdelek. Pri metodi učinkovanja hidrostatičnega tlaka

uporabljamo aparate, ki omogočajo, da z različnimi tlaki delujemo na ploski izdelek in na

hrbtni strani ploskega izdelka ugotavljamo prehod prvih vodnih kapljic. Obenem lahko

določimo količino vode, ki v določenem času, pri določenem tlaku preide skozi ploski izdelek

(SIST EN 20811). Pri metodah učinkovanja škropljenja z vodnimi kapljicami določene

velikosti škropimo z določene višine ploski izdelek, ki je napet pod določenim kotom. Videz

škropljenega izdelka ocenimo s fotografskimi standardi (SIST EN 249520).

Priprava vzorca:

Za ugotavljanje odpornosti materialov proti površinskem škropljenju je potrebno vzorce

predhodno 24 ur klimatizirati pri pogojih T=20 ±2 °C, relat. vlaţnost=65 ± 2 %.


Za meritev določanja površinskega škropljenja sem uporabila aparaturo za določanje

odpornosti izdelkov proti površinskem škropljenju (slika 3.2.1):

Slika 3.2.1: Aparat za ugotavljanje odpornosti izdelkov proti površinskem škropljenju


- 31 -

Izvedba metode:

Preskušanec sem vpela med dva kovinska prstana tako, da je bil dobro napet in ga nato

namestila v napravo za ugotavljanje odpornosti izdelkov proti površinskem škropljenju.

V lijak sem vlila 250 ml destilirane vode in počakala, da je voda pod predpisanim kotom

popolnoma iztekla iz njega. Po končanem pršenju sem vzorec, vpet med kovinska prstana

vzela iz aparata in vpliv delovanja vode na vzorec ocenila s pomočjo fotografskih standardov.

Ocene vodoodbojnosti po fotografskih standardih se gibljejo v mejah od najboljše 5 pa do

najslabše 0. [5]


- 32 -

3.2.3 DOLOČANJE OLJEODBOJNOSTI (SIST EN ISO 14419)

Od nekaterih tekstilnih materialov se kot dobra uporabna lastnost zahteva tudi dobra

odpornost na delovanje olja. Metode, ki se uporabljajo za ugotavljanje olje-odbojnosti

temeljijo na uporabi testnih olj, ki jih nanašamo na izdelek. Omočenje materiala z oljem

vizualno ocenimo in podamo ustrezno oceno.

Priprava vzorca:

Vzorec dimenzije pribliţno 1,5 m x 1,5 m.


Za meritev določanja olje-odbojnosti sem uporabila set standardiziranih olj s kapalko. Ta se

razlikujejo v razmerju olja in ogljikovodika. S tem razmerjem je definirana viskoznost in

polarnost testnih olj, kar pomeni, da je olje z oznako 1 najbolj viskozno in najbolj polarno,

tisto s številko 8 pa najmanj. V praksi to pomeni, da material, ki ga bo omočilo olje s številko

1 nima lastnosti olje-odbojnosti. Z naraščanjem razmerja ogljikovodika v olju v korist

ogljikovodika (višja številka) narašča odpornost materiala na delovanje olja. Pri tem številka 1

pomeni najslabšo, številka 8 pa najboljšo odpornost materiala na olje.

Izvedba metode:

Za izvedbo določanja olje-odbojnosti sem uporabila set osmih standardiziranih testnih olj, ki

sem jih s kapalko nanašala na preskušanec. Testiranje sem izvajala tako, da sem na material

najprej nanesla tri kapljice olja z oznako 1 in 30 sekund opazovala ali se bo kapljica razlezla

po površini vzorca. V kolikor je kapljica na površini vzorca ostala v začetni obliki, to je brez

razlivanja po površini, sem postopek ponovila s testnim oljem z višjo številko. Kot rezultat

sem podala meritev, kjer je kapljica uporabljenega testnega olja ostala na površini, brez da bi

se vpila v material. [6]


- 33 -

3.2.4 OBSTOJNOST NA PILING (SIST EN ISO 12945-2, prilagojena

Martindalova metoda)

Piling nastane s prepletanjem izvlečenih vlaken iz materiala, ki se na površini oblikujejo v

skupke (nopke). Čeprav piling ne povzroča funkcionalnih problemov, ga je kljub vsemu

potrebno zmanjšati oz. preprečiti, saj zelo moti estetski vtis različnih tekstilnih izdelkov.

Prilagojena Martindalova metoda je standardizirana metoda za vrednotenje pilinga in je ena

izmed najpogosteje uporabljanih metod za ocenjevanje površinskega razvlaknjanja in pilinga

različnih tekstilnih materialov.

Priprava vzorcev:

Preskušanci v velikosti 1 dm2.


Za meritev določanja obstojnosti na piling sem uporabila testno aparaturo Martindale.

Slika 3.2.4.1: Martindale- aparat za vrednotenje površinskega razvlaknjanja in pilinga

Izvedba metode:

Preskušance sem namestila na glavo in na podlago aparata. S tem je omogočeno drgnjenje

površin, vpetih na glavi in podlagi aparata, drugo ob drugo. Krivulja drgnjenja je opisana z

Lissajevo figuro. Število obratov in obteţbo sem določila s pomočjo standarda SIST EN ISO

12945-2 in stopnjo tvorbe pilinga določila s pomočjo fotografskih standardov z ocenami od 1-

5, kjer je:1: močna površinska obraba, površina je zelo na gosto posejana z nopki

2: precejšnja površinska obraba, površina je precej na gosto posejana z nopki

3: srednja površinska obraba, površina je deloma pokrita z nopki

4: rahla površinska obraba, površina je rahlo pokrita z nopki


- 34 -

5: na površini ni opaziti sprememb, ni pojava nopkov

Testiranje vzorcev sem opravila v standardiziranih pogojih (T=20°C 2°C, relativna zračna

vlaţnost=65 % 2%). [7]


- 35 -

3.2.5 OBSTOJNOST NA ZNOJ (ISO 105-E06)

Standard ISO 105-E06 predpisuje metodo odpornosti barve tekstilnih izdelkov na alkalni in

kisli znoj. Za testiranje na alkalni, kakor tudi na kisli znoj potrebujemo ustrezno raztopino, ki

ustreza lastnostim človeškega znoja. Tega pripravimo iz predpisanih spojin, kasneje

raztopljenih na določen volumen. Vzorce nato definiran čas obdelujemo v raztopini znoja, jih

kasneje sušimo in s pomočjo barvne skale ocenimo morebitni prehod barve na beli spremni

tkanini, kakor tudi spremembo barvnega tona samega vzorca.

Priprava vzorcev:

Pripravila sem preskušance dimenzij 10 cm x 4 cm. Te sem zatem všila med dve beli spremni

tkanini. V preglednici 3 so zbrane spremne tkanine, potrebne za izvedbo testiranj vseh barvnih

obstojnosti, definiranih s standardi ISO.

Preglednica 3: Spremne tkanine glede na surovinsko sestavo preskušanca

ČE JE PRVI VZOREC: MORA BITI DRUGI VZOREC:

Bombaţ Volna

Volna Bombaţ

Svila Bombaţ

Lan Volna

Viskoza Volna

Acetat ali tri-acetat Viskoza

Poliamid Volna ali bombaţ

Prva bela standardizirana spremna tkanina je bila iz volne, druga pa iz bombaţa. Umetni znoj

sem pripravila iz sledečih spojin:

A) Alkalni znoj

0,5 g/L histidin klorida

5 g/L NaCl

5 g/L Na2HPO4x12 H2O

pH=8

B) Kisli znoj

0,5 g/L histidin klorid

5 g/L NaCl

2,2 g/L NaH2PO4x2 H2O


- 36 -

pH=5,5


Za meritev določanja obstojnosti barve na kisli in alkalni znoj sem uporabila testno aparaturo,

kot jo prikazuje slika spodaj (slika 3.2.5.1 levo), laboratorijski sušilnik in sivo skalo (slika

3.2.5.1 desno).

Slika 3.2.5.1: Aparatura za določanje obstojnosti barve na kisli in alkalni znoj (levo) in siva

skala (desno)

Izvedba metode:

Vzorec sem prelila z ustreznim volumnom umetnega znoja in ga v tej raztopini obdelovala 30

minut. Volumen umetnega znoja sem določila na osnovi predpisanega kopelnega razmerja, ki

je znašalo 1:50. Temeljito omočen vzorec sem zatem vloţila med dve stekleni ploščici in ju

vpela v testno napravo, ki na vzorec deluje s stalnim silo 12,5 kPa. Vzorec sem nato prenesla

v sušilnik in ga za 4 ure izpostavila temperaturi 37°C. Po tem času sem vzorec ohladila na

sobno temperaturo in s pomočjo sive skale ocenila spremembo barve preskušanca in prehod

barve na beli spremni tkanini. Vrednosti sem podala z oceno od 1-5. [8]

uteţ 12,5 kPa

nosilec vzorcev

siva skala


- 37 -

3. 2.6 OBSTOJNOST NA VODO (ISO 105-E01)

Standard ISO 105-E05 predpisuje metodo odpornosti barve tekstilnih izdelkov na delovanje

vode. Za testiranje na vodo potrebujemo destilirano vodo. Vzorec nato definiran čas

obdelujemo v destilirani vodi, ga kasneje sušimo in s pomočjo barvne skale ocenimo

morebitni prehod barve na beli spremni tkanini, kakor tudi spremembo barvnega tona samega

vzorca.

Priprava vzorcev:

Pripravila sem preskušance dimenzij 10 cm x 4 cm. Te sem zatem všila med dve beli spremni

tkanini enakih dimenzij. V preglednici 4 so zbrane spremne tkanine, potrebne za izvedbo

testiranj vseh barvnih obstojnosti, definiranih s standardi ISO.



Bombaţ Volna

Volna Bombaţ

Svila Bombaţ

Lan Volna

Viskoza Volna




Za meritev določanja obstojnosti barve na kisli in alkalni znoj sem uporabila testno aparaturo,

kot jo prikazuje slika spodaj (slika 3.2.6.1 levo), laboratorijski sušilnik in sivo skalo (slika

3.2.6.1 desno)


- 38 -

Slika 3.2.6.1: Siva skala (levo) in aparatura za določanje obstojnosti barve na vodo (desno)

Izvedba metode:

Vzorec (preskušanec všit med beli spremni tkanini) sem dobro omočila z destilirano vodo.

Temeljito omočen vzorec sem zatem vloţila med dve stekleni ploščici in ju vpela v testno

napravo, ki na vzorec deluje s stalno silo 12,5 kPa. Vzorec sem nato za 4 ure izpostavila

temperaturi 37°C. Po tem času sem vzorec ohladila na sobno temperaturo in s pomočjo sive

skale ocenila spremembo barve preskušanca in prehod barve na beli spremni tkanini.

Vrednosti sem podala z oceno od 1-5. [9]

uteţ 12,5 kPa

nosilec vzorca

siva skala


- 39 -

3.2.7 BARVNA OBSTOJNOST PRI PRANJU 40°C IN 60°C (SIST EN

ISO 20105-C01)

Standard SIST EN ISO 20105-C01 predpisuje metodo odpornosti barve tekstilnih izdelkov na

pranje pri 40°C, medtem ko standard SIST EN ISO 20105-C03 pranje pri 60°C. Za testiranje

potrebujemo pralno kopel sestavljeno iz destilirane vode, ki ji je dodano standardizirano

pralno sredstvo. Vzorec predstavlja preskušanec všit med dve beli spremni tkanini. Ti sta

definirani glede na surovinsko sestavo preskušanca. Vzorec definiran čas pri temperaturi

40°C/60°C obdelujemo v pralni kopeli, ga kasneje operemo in posušimo ter s pomočjo barvne

skale ocenimo prehod barve na beli spremni tkanini, kakor tudi spremembo barvnega tona

samega preskušanca.

Priprava vzorcev:

Pripravila sem preskušanec dimenzij 10 cm x 4 cm. Tega sem zatem všila med dve beli

spremni tkanini enakih dimenzij. V preglednici 5 so zbrane spremne tkanine, potrebne za

izvedbo testiranj barvnih obstojnosti, definiranih s standardi ISO.



Bombaţ Volna

Volna Bombaţ

Svila Bombaţ

Lan Volna

Viskoza Volna




Laboratorijski aparat Labomat (slika 3.2.7.1), ki ga je moţno prirediti za izvedbo barvnih

obstojnosti na pranje, definiranih s standardi SIST EN ISO 20105-C01 do SIST EN ISO

20105-C05 in siva skala.


- 40 -

Slika 3.2.7.1: Labomat- aparat za določanje barvnih obstojnosti na pranje (levo) in siva skala

Izvedba metode:

Pralno kopel v koncentraciji 5g/L sem pripravila z raztapljanjem standardiziranega pralnega

sredstva v destilirani vodi. Vzorec (preskušanec všit med beli spremni tkanini) sem prenesla v

kiveto z natančno odmerjenim volumnom raztopine pralne kopeli segrete na 40°C/60°C.

Upoštevala sem predpisano kopelno razmerje 1:50. Pranje sem izvedla s pomočjo aparata

Labomat (W. Mathis, slika 3.2.7.1-levo). Segrevanje kopeli se izvaja s pomočjo IR ţarkov;

kivete aparata se med testiranjem vzorca izmenično vrtijo v levo in desno stran. Sam postopek

pranja poteka 30 minut. Po tem času sem vzorec vzela iz aparata, ga najprej sprala s tekočo

toplo in zatem še hladno tekočo vodo. Po zaključenem postopku pranja sem šive na vzorcu na

treh straneh odstranila ter vzorec posušila pri sobni temperaturi tako, da je prosto visel na

vrvici. Obstojnost barve pri pranju pri 40°C in 60°C sem s pomočjo sive skale podala z oceno

od 1-5 posebej za preskušanec, kakor tudi za obe spremni tkanini. [10]


- 41 -

3.2.8 BARVNA OBSTOJNOST NA DRGNJENJE (SIST EN ISO 105-X12)

Standard SIST EN ISO 105-X12 predpisuje metodo odpornosti barve tekstilnih izdelkov na

drgnjenje. Za testiranje potrebujemo ustrezen aparat, ki ga sestavlja glava z nastavkom za

vzorec in števec obratov. Po zaključenem procesu desetih avtomatsko vodenih ciklov

drgnjenja s stalno silo po površini vzorca, morebitni prehod barve na belo bombaţno tkanino,

kakor tudi spremembo barvnega tona samega vzorca, ocenimo s pomočjo barvne skale in

podamo oceno od 1-5.

Priprava vzorcev:

Preskušanec dimenzije pribliţno 30x20 cm.


Za meritev določanja obstojnosti na drgnjenje sem uporabila testno aparaturo A.A.T.C.C.

Crockmeter (slika 3.2.8.1):

Slika 3.2.8.1: Crockmeter- aparat za določanje barvnih obstojnosti na suho in mokro

drgnjenje

Izvedba metode:

Preskušanec sem vpela v spodnji del aparata namenjen vpenjanju vzorca. Zatem sem v glavo

aparata namestila standardizirano bombaţno tkanino, ki sem jo za preskušanje drgnjenja v

mokrem stanju temeljito omočila z destilirano vodo. Števec aparata sem nastavila na vrednost

10, kot jih predpisuje standard za določanje barvnih obstojnosti na drgnjenje.

Za izvedbo tako imenovanega mokrega drgnjenja sem belo bombaţno tkanino temeljito

omočila z destilirano vodo. Po avtomatsko vodenem drgnjenju po površini vzorca s stalno silo


- 42 -

sem s pomočjo sive skale ocenila prehod barve na belo bombaţno tkanino in spremembo

barve preskušanca. Vrednosti sem podala z oceno od 1-5, kjer 1 pomeni najslabše, 5 pa

najboljše. [11]


- 43 -

3.2.9 BARVNA OBSTOJNOST PRI VROČEM LIKANJU (SIST EN ISO

105-X11)

Standard SIST EN ISO 105-X11 predpisuje metodo odpornosti barve tekstilnih izdelkov na

vroče likanje. Za testiranje potrebujemo primeren aparat, ki zagotavlja stalen tlak na vzorec

ob hkratnem krmiljenju in zagotavljanju predpisane temperature. Vzorec točno določenih

dimenzij vstavimo v aparat, kjer ga za določen čas izpostavimo delovanju izbrane

temperature. Preskušancu s pomočjo sive skale določimo spremembo barve oz. barvnega

tona. Podamo ustrezno oceno.

Priprava vzorcev:

Pripravila sem preskušanec v izmeri 10 cm x 4 cm in ga zatem prekrila z bombaţno belo

tkanino enakih dimenzij.


Laboratorijski aparat Roaches contact heat in siva skala (slika 3.2.9.1). Aparat sestavljata dve

kovinski plošči, ki ju je moţno segreti na izbrano temperaturo. Zgornja plošča deluje na

spodnjo s stalno silo, elektronsko se regulirata čas in temperatura obdelave, omogočeno pa je

tudi ločeno gretje zgornje ali spodnje plošče.

siva skala

Slika 3.2.9.1: Roaches contact heat- aparat za določanje barvnih obstojnosti na vroče likanje

(levo) in siva skala (desno)


- 44 -

Izvedba metode:

Za izvedbo določanja barvnih obstojnosti pri vročem likanju sem uporabila aparat z nazivom

Roaches contact heat . Pred obdelavo vzorca sem skladno s proceduro, ki jo predpisuje

standard spodnjo ploščo prekrila s standardizirano volneno tkanino preko katere sem

namestila še belo standardizirano tkanino iz bombaţa. Na tako pokrito spodnjo ploščo sem

namestila vzorec (preskušanec in bela bombaţna tkanina dimenzij 10 cm x 4 cm). Za

obdelavo vzorca sem uporabila le gretje zgornje plošče, ki sem jo predhodno segrela na

110°C. Na to temperaturo segreto zgornjo ploščo sem previdno poloţila na vzorec in ga pri

omenjeni temperaturi obdelovala 15 sekund, ločeno za lično in hrbtno stran vzorca. Izbrana

temperatura in čas obdelave sta bili določeni na osnovi standarda ki, poleg ostalega,

predpisuje tudi pogoje za materiale iz 100 % volne. Zatem sem zgornjo ploščo odmaknila od

vzorca, odstranila belo bombaţno tkanino od površine preskušanca in s pomočjo sive skale

ocenila prehod barve na belo bombaţno tkanino, kakor tudi spremembo barve samega

preskušanca. Rezultate sem podala z oceno od 1 (najslabše) do 5 (najboljše). [12]


- 45 -

3.2.10 DOLOČANJE OBSTOJNOSTI NA MADEŢE

Od tekstilnih materialov si ţelimo tudi dobro odpornost na delovanje umazanije/madeţev.

Metode, ki se uporabljajo za ugotavljanje odpornosti na madeţe temeljijo na kontaminaciji

testnega materiala s poljubnimi madeţi, npr. čaj, kava, kečap, itd. in njihovim kasnejšim

pranjem. Z merjenjem barve madeţa s pomočjo spektrofotometra pred in po pranju dobimo na

osnovi izmerjenih barvnih koordinat informacijo o nagnjenosti materiala k umazaniji in

njegovi odpornosti na njo.

Priprava vzorca:

Vzorec dimenzije pribliţno 1,5 m x 1,5 m sem kontaminirala z različnimi madeţi. Za te sem

si izbrala čaj, kakav, kavo, kečap in travo. Madeţe sem na material nanesla v enakem

volumnu (1 mL za tekočine) ali enaki masi (1 g za bolj viskozne spojine) in jih zatem

popivnala s papirjem ter jih pustila nanesene na material čez noč. Madeţe trave sem nanesla z

drgnjenjem šopa trave na material.


Za izvedbo določanja odpornosti na madeţe sem za izvedbo pranja uporabila komercialni

pralni stroj, za izračun barvnih razlik pa spektrofotometer Datacolor. Razliko v barvi ( E*)

smo izračunali s pomočjo enačbe CIEL*a*b*. Barvna razlika CIEL*a*b* med barvo vzorca

pred pranjem in po njem je geometrijska razdalja med poloţajema (L*, a*, b*)vzorca po pranju

in(L*, a*, b*)vzorca pred pranjem. Tako celotno barvno razliko med vzorcem pred pranjem in

vzorcem po pranju določimo po enačbah (2-4):

222* *)bΔ(*)aΔ(*)LΔ(EΔ ++= (2)

222* *)HΔ(*)CΔ(*)LΔ(EΔ ++= (3)

kjer je:

=*EΔ celotna barvna razlika

=*aΔ a*vzorca po pranju– a* vzorca pred pranjem

=*bΔ b*vzorca po pranju - b* vzorca pred pranjem

=*LΔ L*vzorca po pranju– L* vzorca pred pranjem

=*CΔ C*vzorca po pranju– C* vzorca pred pranjem


- 46 -

=*HΔ razlika pestrosti, ki jo izračunamo:

222* *)CΔ(-*)LΔ(-*)EΔ(HΔ = (4)

Izvedba metode:

Za izvedbo določanja odpornosti na madeţe sem po nanosu madeţev na material (glej

priprava vzorca) le-tega oprala v komercialnem pralnem stroju pri temperaturi pranja 40°C.

Barvo madeţev pred in po pranju vzorca smo izmerili s pomočjo spektrofotometra Datacolor.

Večja razlika v barvi pomeni uspešnejše odstranjevanje madeţev iz materiala. Kot rezultat

sem podala barvne koordinate L*, a* in b* ter celotno barvno razliko ( E*), izračunano po

enačbi CIEL*a*b*. [13]


- 47 -

3.2.11 DOLOČANJE ZRAČNE PREPUSTNOSTI (DIN 53 887)

Z aparatom za merjenje prepustnosti zraka Karl Schröder določamo prepustnost zraka ploskih

tekstilij pri malih razlikah v tlakih. Aparat omogoča izbiro vpenjalne površine preskušanca

(10, 20, 50 in 100 cm2) in tristopenjsko merilno območje (5-90, 50-550 in 500-5600 l m

-2 s

-1).

Tristopenjski merilec pretoka zraka je umerjen pri 20°C in 1013 mbar. Če zamenjamo

preskusno površino 20 cm2 moramo upoštevati ustrezni faktor za preračunavanje (f). S

sesalnikom zraka se ustvarja v vpetem preskušancu podpritisk (0-25 mbar), ki mora biti med

meritvijo konstanten. S pomočjo finega merilca podpritiska ga uravnamo na ţeleno vrednost

(konfekcijski izdelki 1,0 mbar; padala 1,6 mbar; tehnične tekstilije 2 mbar).

Priprava vzorca:

Klimatiziran vzorec (T=20°C ± 2°C, rel. zr. vlaţnost= 65 % ±2%)) mora imeti dimenzijo, ki

se prilega dimenziji odprtine vpenjala za vzorec. .


Aparat za merjenje prepustnosti zraka Karl Schröder

Izvedba metode:

Za izvedbo določanja zračne prepustnosti sem klimatiziran vzorec namestila nad odprtino

vpenjala za vzorec. Aktivirala sem merilec pretoka zraka, nastavila podtlak na vrednost 1

mbar in odčitala vrednost izraţeno v (l m-2

s-1

). Opravila sem 5 meritev na različnih delih

vzorca. Za izračun referenčne prepustnosti zraka sem uporabila naslednjo enačbo (5):

UN

NUGN

TP

TPVfV (5)

kjer je:


- 48 -

VN - referenčna prepustnost zraka/(l m-2

s-1

)

PN - referenčni zračni tlak: 1013/mbar

TN - referenčna temperatura: (20°C) 293 K

VG - odčitana prepustnost zraka/(l m-2

s-1

)

PU - odčitan zračni tlak v prostoru/mbar (minus ustrezni podtlak/mbar)

TU - odčitana temperatura v prostoru/K

F- faktor za preračunavanje pri določeni vpenjalni površini preskušanca (2; 1; 0,4; 0,2) [14]


- 49 -

4 REZULTATI

Za podjetje Soven je znano, da se ukvarja s predelavo volne in izdelavo unikatnih izdelkov iz

nje ter maloprodajo lastnih proizvodov. Podjetje ţeli trţiti svoje izdelke skladno z evropskimi

standardi, zato smo v okviru diplomskega dela na osnovi veljavnih standardov SIST, ISO in

DIN, izvedli testiranje nekaterih pomembnejših izdelkov omenjenega podjetja. Na osnovi

izbranih testiranj, kot so:

- pH vodnega ekstrakta,

- vodo-odbojnost,

- olje-odbojnost,

- piling,

- barvno obstojnost na alkalni in kisli znoj,

- barvno obstojnost na pranje pri 40° C in 60° C,

- barvno obstojnost na drgnjenje,

- barvno obstojnost na likanje

- barvno obstojnost na madeţe ter

- prepustnost zraka.

smo določili ustrezne tehnične parametre. Na osnovi eksperimentalno dobljenih rezultatov

smo na ţeljo podjetja Soven d.o.o. izdelali tehnično dokumentacijo za posamezen izdelek in

ga opremili s pripadajočim tehničnim listom z namenom zagotavljanja optimalne in

konstantne kakovosti izdelkov tega podjetja. Tehnični list je izdelan v obliki preglednice, kjer

se nahajajo tri kolone, kamor je moţno navesti tehnični parameter (npr. surovinska sestava,

obstojnost na drgnjenje, itd), navedbo enote (npr. %, ocena 4), in kolono za vpis dejanske

vrednosti nekega vzorca.

Kakovostni parametri za izdelke podjetja Soven d.o.o., kot so pletenina rjavo-karo, pletenina

beţ, pletenina beţ progasta, , tekač, kapa in tkanina-posteljnina so zbrani v preglednicah 6-11.


- 50 -

Preglednica 6: Kakovostni parametri za pletenino rjava-karo

Kakovostni parameter Enota Metoda Dobljena vrednost vzorca

Surovinska sestava % SIST ISO 1833 100% volna

Reakcija vodnega ekstrakta pH SIST EN 1413 9,02-9,42

Vodoodbojnost Ocena (1-5) SIST EN ISO 24920 1-2

Oljeodbojnost Ocena (1-8) SIST EN ISO 14419 1

Obstojnost na piling: Št. obratov

-125

-500

-1000

-2000

-5000

-7000

SIST EN ISO 12945-2

4-5

4

3

2

1

1

Barvne obstojnosti na: Ocena** A/B/C

Znoj alkalni SIST EN ISO 105-E04 5/5/5

Znoj kisli SIST EN ISO 105-E04 5/5/5

Vodo SIST EN ISO 105-E01 5/5/5

Pranje pri 40°C SIST EN ISO 20105-

C01

5/5/5


C03

5/5/5

Drgnjenje suho:mokro Ocena** A/B:

LICE: suho:mokro

HRBET: suho:mokro

SIST EN ISO 105-X12

5/5:5/5

5/5/:5/5

Likanje pri 110 0 C Ocena** A/B SIST EN ISO 105-X11

Suho 5/5

Vlažno 5/5

Madeži po pranju 40°C

Čaj

E* ISO 105-A05 (d65/10°)

E*= 6.427


- 51 -

Kakav

Kava

Ketchup

Trava

E*= 5.332

E*= 9.008

E*= 31.225

E*= 14.376

** Legenda:





- 52 -

Preglednica 7: Kakovostni parametri za pletenino beţ




Vodoodbojnost Ocena (1-5) SIST EN ISO 24920 2



-125

-500

-1000

-2000

-5000

-7000

SIST EN ISO 12945-2

4-5

4-5

3-4

2-3

2

1-2






C01

5/5/5


C03

5/5/5


LICE: suho:mokro

HRBET: suho:mokro

SIST EN ISO 105-X12

5/5:5/5

5/5/:5/5


Suho 5/5

Vlažno 5/5


Čaj

E* ISO 105-A05 (d65/10°)

E*= 7.759


- 53 -

Kakav

Kava

Ketchup

Trava

E*= 18.224

E*= 17.515

E*= 22.552

E*= 12.412

** Legenda:





- 54 -

Preglednica 8: Kakovostni parametri za pletenino beţ progasta







-125

-500

-1000

-2000

-5000

-7000

SIST EN ISO 12945-2

4-5

4

3-4

2

1-2

1-2






C01

5/5/5


C03

5/5/5


LICE: suho:mokro

HRBET: suho:mokro

SIST EN ISO 105-X12

5/5:5/5

5/5/:5/5


Suho 5/5

Vlažno 5/5


Čaj

E* ISO 105-A05 (d65/10°)

E*= 8.982


- 55 -

Kakav

Kava

Ketchup

Trava

E*= 16.476

E*= 18.681

E*= 24.552

E*= 15.718

** Legenda:





- 56 -

Preglednica 9: Kakovostni parametri za tekač










Pranje pri 40°C SIST EN ISO 105-C03 5/5/5



LICE: suho:mokro

HRBET: suho:mokro

SIST EN ISO 105-X12

3/5:3/5

3/5/:4/5


Suho 5/5

Vlažno 5/5


Čaj

Kakav

Kava

Ketchup

Trava

E* ISO 105-A05 (d65/10°)

E*= 8.131

E*= 14.619

E*= 9.440

E*= 37.531

E*= 8.315

** Legenda:





- 57 -

Preglednica 10: Kakovostni parametri za kapo




Vodoodbojnost Ocena (1-5) SIST EN ISO 24920 1-2








Drgnjenje suho:mokro

Drgnjenje suho:mokro rdeči

rob kape

Ocena** A/B:

LICE: suho:mokro

HRBET: suho:mokro

LICE: suho: mokro

HRBET: suho: mokro

SIST EN ISO 105-X12

5/5:5/5

5/5/:5/5

4/5:5/5

4/5:5/5


Suho 5/5

Vlažno 5/5

OPOMBA: Pri pranju kape na 60°, se je pletenina obarvala, zaradi rdečega roba kape.

** Legenda:





- 58 -

Preglednica 11: Kakovostni parametri za tkanino – posteljnino


Surovinska sestava % SIST ISO 1833 100% bombaţ





-125

-500

-1000

-2000

-5000

-7000

SIST EN ISO 12945-2

5

5

5

5

4-5

3-4








LICE: suho:mokro

HRBET: suho:mokro

SIST EN ISO 105-X12

5/5:5/5

5/5/:5/5


Suho 5/5

Vlažno 5/5


Čaj

E* ISO 105-A05 (d65/10°)

E*= 2.884


- 59 -

Kakav

Kava

Ketchup

Trava

Kri

Urin

E*= 38.071

E*= 8.213

E*= 15.047

E*= 8.338

E*= 23.885

E*= 3.379

Zračna propustnost:

Blazine posteljnine

Tkanine posteljnine

mbar

mbar

SIST EN ISO 9237

13,8 mbar

10,2 mbar

** Legenda:





- 60 -

5 DISKUSIJA

Značilnosti materialov z nazivom: Pletenina rjava-karo, Pletenina bež, Pletenina bež-

progasta, Tekač, Kapa, ter Tkanina za posteljnino testiranih po kakovostnih parametrih:

Surovinska sestava

Reakcija vodnega ekstrakta

Vodo-odbojnost

Olje-odbojnost

Obstojnost na piling

Obstojnost barve na znoj alkalni

Obstojnost barve na znoj kisli

Obstojnost barve na vodo

Obstojnost barve na pranje pri 40ºC

Obstojnost barve na pranje pri 60ºC

Obstojnost barve na suho in mokro drgnjenje

Obstojnost barve na likanje pri 110ºC

Odstranjevanje madeţev po pranju pri 40ºC ter

Propustnost zraka za tkanino za posteljnino

so sledeče:

SUROVINSKA SESTAVA

Preizkus surovinske sestave, ki je zajemal izključno mikroskopsko preiskavo vlaken je

pokazal, da gre v vseh obravnavanih primerih za izdelke iz 100 % volne, v enem primeru

(tkanina za posteljnino) pa za izdelek iz 100% bombaţa. V nobenem primeru nismo opazili

prisotnosti vlaken druge surovinske sestave, kar potrjuje, da gre dejansko za izdelke iz 100%

volne, v primeru tkanine za posteljnino pa za material iz 100 % bombaţa. Ta je v

nadaljevanju obravnavan ločeno od ostalih artiklov, saj gre za material za izdelavo

posteljnine, katere polnilo predstavljajo volnena vlakna in zato rezultatov analiz ni moţno

primerjati med seboj.

Z mikroskopsko preiskavo vlaken smo potrdili predvideno surovinsko sestavo, zato ostale

metode, kot je npr. določanje surovinske sestave v topilih in reagentih ni bilo potrebno

vključiti v preiskavo.


- 61 -

Mikroskopija spada namreč med natančne metode, kjer je na osnovi značilnosti posameznih

vlaken, zlasti naravnih, moţno zanesljivo sklepati na vrsto vlakna. Vzdolţni videz volne je

takšen, da jo zlahka ločimo od ostalih vlaken, saj ima značilne epidermalne luskaste celice, ki

so pri nepoškodovani volni dobro vidne pod mikroskopom. Podobno je z bombaţem, ki ga

zaradi tipičnih zavojev relativno enostavno prepoznamo.

REAKCIJA VODNEGA EKSTRAKTA

Z merjenjem pH vodnega ekstrakta obravnavanih vlaken ugotavljamo, da se ta vrednost giblje

med pH= 9,02 in pH=9,42. Za tekstilne izdelke se priporoča pH vodnega ekstrakta med 6 in 7,

kar pomeni čim bliţje nevtralni pH vrednosti. V tem pogledu bi bilo za obravnavane izdelke

smiselno v tehnološki postopek vključiti fazo izpiranja ali pa nevtralizacije z razredčeno

kislino vlaken/izdelkov, s katerim bi bilo nevtralno vrednost moţno relativno enostavno

doseči.

VODO-ODBOJNOST

Vodo-odbojnost pomeni odpornost materiala na delovanje vode. Volna ima v primerjavi z

naravnimi vlakni iz celuloze bolj hidrofobno površino, kljub temu pa je dobro higroskopno

vlakno, zaradi številnih hidrofilnih funkcionalnih skupin (karboksilne, hidroksilne) v sami

strukturi vlakna, ki so sposobne absorbirati vlago iz okolja.

Testiranje vodo-odbojnosti je bilo opravljeno skladno s standardom ISO 24920, rezultati pa

kaţejo dokaj slabo sposobnost odbijanja vode proučevanih tekstilnih izdelkov iz 100 % volne,

kakor tudi izdelka iz 100 % bombaţa. Ocena se namreč giblje v območju med 1 in 2, kar

pomeni slabo vodo-odbojno. Pri oceni odpornosti materiala na delovanje vode, tako

imenovane vodo-odbojnosti si pomagamo s fotografskimi standardi. Kadar imamo material,

ki je odlično odporen na vodo se površina takega materiala po izpostavljenosti vodi ne omoči.

Slabši rezultat od »odlično vodo-odbojno« pomeni postopno omočenje površine, sprva na

lični, zatem pa tudi na hrbtni strani v primeru popolnoma neoviranega prehod vode skozi

tekstilni material.

Ustrezno temu poteka vrednotenje rezultatov, kjer podajamo ocene od ISO 5 (odlično) in

postopoma navzdol do ocene ISO 1 (zelo slabo). Slednja pomeni popolno omočenje tako

lične, kakor tudi hrbtne strani določenega izdelka.


- 62 -

Podobno slabo odpornost materiala na delovanje vode odraţa ocena ISO 2, le da je v tem

primeru obseg mokrih površin nekoliko manjši.

Rezultati vodo-odbojnosti testiranih materialov so pričakovani, saj je dobro obstojnost

tekstilnih materialov na delovanje vode moţno doseči le s specifično obdelavo tekstilnega

materiala, to je s postopkom imenovanim apretiranje. Postopek apretiranja vključuje obdelavo

tekstilnih materialov s spojinami, kjer se pri predpisanih pogojih vzpostavi reakcija med

spojino in substratom. Rezultat take reakcije je izboljšana vodo-odbojnost (hidrofobnost)

materiala. Odvisno od učinka, ki ga na nekem tekstilnem materialu ţelimo doseči, hidrofobno

apreturo delimo na:

vodoneprepustno apreturo: učinek, ki ga ţelimo doseči je odpornost na

delovanje vode pod pritiskom. To dosegamo s premazovanjem. Zaradi

premaza so pore zapolnjene s sredstvom, kar pomeni, da je material

neprepusten za zrak. Vodoneprepustna apretura je primerna za cerade,

tehnične tekstilije, itd.

vodoodbojno apreturo: učinek, ki ga ţelimo doseči je odletavanje vodnih

kapljic v obliki perl, ob hkratni prepustnosti zraka in pare. To je mogoče

doseči s sredstvi, ki so neprepustna za vodo in hkrati prepustna za paro.

Vodoodbojno apreturo dosegamo na tri načine:

z nalaganjem vodoodbojnih materialov v vlakna s pomočjo mehanskih sil

(različne pralne obstojnosti),

s kemijsko reakcijo med hidrofobnim sredstvom in vlaknom (permanentne

in dobre pralne obstojnosti),

s tvorbo vodoodbojnega filma na površini vlaken (permanentne in dobre

pralne obstojnosti).

Odboj kapljevin na površinah tekstilnih materialov dosegamo z zmanjšanjem proste

površinske energije tekstilne površine. Za doseganje npr. odbojnosti vode mora biti kritična

površinska energija materiala niţja od površinske napetosti vode, torej manj kot 73 mN/m.

Zelo pogosto se tekstilni materiali obdelujejo s fluoro-ogljiki, saj z njimi dosegamo tako

vodo-, kot tudi olje- odbojnost. Paralelno razporejene fluoroalkilne verige tvorijo na površini

vlakna film, ki daje materialu dobro odbojnost vode in olja (slika 5.1).


- 63 -

Kot je videti iz slike 5.1 je orientacija spojine takšna, da je polarna glava obrnjena proti

materialu, nepolarni rep pa od njega. Prav zaradi take specifične orientacije se poleg odlične

vodo-odbojnosti dosega tudi odlična olje-odbojnost.

Slika 5.1: Orientacija perfluoro verig na površini materiala

Vsekakor pa je potrebno, preden se postopek za dosego vodo-odbojnosti uvede v nek

tehnološki postopek, presoditi v kakšne namene se bo določen tekstilni material uporabljal.

Z izjemo bombaţne tkanine, so vsi testiranih materiali, ki so predmet diplomskega dela

pletenine iz 100 % volne. V primeru pletenin se visok nivo vodo-odbojnosti ne pričakuje, niti

ga ni moţno doseči, saj sama konstrukcija izdelka tega ne omogoča. Apreture za dosego

vodo-odbojnosti je smiselno izvajati na tkaninah iz tesno razporejenih vlaken, to je torej na

tkaninah s konstrukcijo, ki je ţe sama po sebi takšna, da je prehod vode oviran. Izdelke iz

100% volne ali njene mešanice s katero izmed druge vrste vlaken bi bilo smiselno vodo-

odbojno obdelati v primeru, če bi bila taka tkanina namenjena npr. izdelavi hlač ali suknjičev,

še posebej za izdelavo uniform (vojska, policija), zato bi bilo tak parameter nujno vključiti v

tehnično specifikacijo kot eden izmed pomembnejših kriterijev za presojo kvalitete materiala.

OLJE-ODBOJNOST

Olje-odbojnost pomeni odpornost materiala na delovanje olja. Za doseganje olje-odbojnosti

mora biti površinska napetost materiala manj kot 20-30 mN/m, kolikor znaša površinska

napetost olj.

POVRŠINA TEKSTILIJE

OLJE

F F F

F F

F F

F F

F F

F F F

F F

F F

F F

F F

F F F

F F

F F

F F

F F

F F F

F F

F F

F F

F F

F F F

F F

F F

F F

F F

F F F

F F

F F

F F

F F

VODA


- 64 -

Podobno, kot to velja za vodo-odbojnost, dobro lastnost olje-odbojnosti dosegamo s kemijsko

reakcijo med sredstvom in vlaknom ali pa s tvorbo olje-odbojnega filma na površini vlaken,

kjer gre za specifično orientacijo sredstva za apretiranje na površini obdelanega materiala.

Ocena olje-odbojnosti za vse proučevane vzorce je bila podana na osnovi testiranja skladno s

standardom SIST EN ISO 14 419, s katerim je predpisano podajanje ocen od 1-8, kjer pomeni

1 zelo slabo, 8 pa odlično odpornost na delovanje olja.

V primeru testiranih izdelkov podjetja Soven d.o.o smo ugotovili zelo slabo obstojnost na

delovanje olja, kar je ekvivalentno oceni 1. Taka ocena je za ne-apretirane materiale

popolnoma običajna, saj tekstilna vlakna, ki bi samodejno odbijala olje, ne da bi bila

apretirana, oz. obdelana s ciljem izboljšanja olje-odbojnosti, ne obstajajo. Podobno, kot je to

razloţeno ţe v primeru vodo-odbojnosti bi bilo za dosego olje-odbojnosti obdelavo smiselno

izvajati na tkaninah iz tesno razporejenih vlaken, to je torej na tkaninah s konstrukcijo, ki je

ţe sama po sebi takšna, da je prehod olja oviran. Izdelke iz 100% volne ali njene mešanice s

katero izmed druge vrste vlaken bi bilo smiselno olje-odbojno obdelati v primeru, če bi bila to

tkanina namenjena npr. izdelavi hlač ali suknjičev, še posebej za izdelavo uniform (vojska,

policija), zato bi bilo tak parameter nujno vključiti v tehnično specifikacijo prej omenjenih

materialov kot eden izmed pomembnejših kriterijev za presojo kvalitete materiala.

V obravnavanih primerih gre za pletenine za izdelavo puloverjev, pletenih oblek nogavic in

podobnega, zato obdelava proti delovanju olja ni smiselna. V primeru, da bi bilo oceno

potrebno navajati v tehnični specifikaciji, naj bo deklarirana vrednost podana z oceno 1.

OBTOJNOST NA PILING

Piling nastane s prepletanjem izvlečenih vlaken iz materiala, ki se na površini oblikujejo v

skupke (nopke). Videz pilinga prikazuje slika 5.2 (Šauperl, Stana, Kemični postopki

Apretiranja).


- 65 -

Slika 5.2: Videz pilinga

Število skupkov/nopkov na površini tekstilije je rezultat dinamičnega ravnoteţja med dvema

nasprotujočima si učinkoma: tvorbe nopkov in njihovega odpadanja s površine.

Na pojav pilinga razen nadmolekulske strukture vpliva tudi konstrukcija materiala. Pletenina

kaţe, v primerjavi s tkanino, večjo nagnjenost k pilingu (slika 5.3).

Slika 5.3: Krivulja pilinga za pletenino in tkanino

Oceno pilinga smo podali za tri izdelke iz 100 % volne, to je za Pletenino rjavo-karo,

Pletenino bež, Pletenino bež-progasto in izdelek iz 100 % bombaţa - Tkanino za posteljnino.

Vsi obravnavani izdelki iz 100 % volne kaţejo podobno slabo obstojnost na piling, ki po 7000

obratih, to je po končnem številu predpisanih obratov/drgnjenj ene površine vzorca ob drugo

površino istega vzorca, znaša 1, kar pomeni zelo slabo obstojnost na piling.

Ocenjevanje pilinga je potrebno izvajati po točno določenem številu obratov (125, 500, 1000,

2000, 5000, 7000) predpisanih v standardu SIST EN ISO 12945-2 ob pomoči fotografskih

standardov, kjer ocena 5 pomeni odlično, ocena 1 pa zelo slabo.

Čas/min

Šte

vil

o n

op

ko

v

60 0 120 180 240 300

pletenina

tkanina


- 66 -

Piling volnenih izdelkov je po 125 obratih še zelo dober, saj znaša ocena med 4 in 5, po 500

obratih pade na 4; v primeru pletenine beţ se ocena po 500 obratih ne spremeni (4-5) (slika

5.4). Po 1000 obratih kaţe največjo nagnjenost k pojavu pilinga pletenina rjava-karo, ostali

dve pletenini (pletenina beţ in pletenina beţ progasta) izkazujeta nekoliko boljšo oceno na

piling, ki po 1000 obratih znaša 3-4. Po 2000 obratih se piling še povečuje, kar rezultira v

ocenah 2 za pletenino rjavo karo in 2-3 za ostali dve (pletenina beţ in pletenina beţ progasta).

Od tod naprej se pojav pilinga še povečuje in je po 5000, kakor tudi 7000 obratih najslabši za

pletenino rjavo karo (najniţja moţna ocena 1) za pletenini beţ in beţ progasta pa po teh istih

obratih malenkostno boljši in znaša 1-2 (slika 5.4).

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

125 500 1000 2000 5000 7000

Število obratov

Pilin

g/o

ce

na

rjava karo bež bež progasta

Slika 5.4: Rezultati pilinga za vzorce Pletenina rjava karo, Pletenina bež in Pletenina bež-

progasta

Piling za material Tkanina za posteljnino, izdelan iz 100 % bombaţa jev primerjavi z izdelki

iz 100 % volne mnogo boljši in po predpisanih obratih (125, 500, 1000, 2000, 5000, 70000)

pada v zaporedju (5, 5, 5, 5, 4-5, 3-4).

Neposredna primerjava pilinga izdelkov iz 100 % volne in izdelkov iz 100 % bombaţa ni

moţna, saj gre v primeru izdelkov iz volne, razen drugačne surovinske sestave, tudi za drug

material, to je za pletenino, ki ima popolnoma drugačne karakteristike v primerjavi s tkanino.

Rezultati pilinga kaţejo, da bo dolgotrajnejša uporaba/nošnja testiranih pletenih izdelkov iz

volne najverjetneje privedla do občutnega pojava pilinga, ki pa razen zelo motečega

estetskega videza nima drugih neugodnih lastnosti na kvaliteto materiala.


- 67 -

BARVNE OBSTOJNOSTI NA ALKALNI IN KISLI ZNOJ

Rezultati obstojnosti barve na alkalni (slika 5.5) in kisli znoj (slika 5.6) kaţejo, da so materiali

odlično barvno obstojni na delovanje alkalnega, kakor tudi kislega znoja.

0

1

2

3

4

5

6

rjava karo bež bež progasta tekač kapa tkanina za

posteljnino

Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka

li

preskušanec bela spremna tkanina 1-bombaž bela spremna tkanina 2-volna

Slika 5.5: Rezultati barvnih obstojnosti na alkalni znoj


- 68 -

0

1

2

3

4

5

6


posteljnino

Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka

lipreskušanec bela spremna tkanina 1-bombaž bela spremna tkanina 2-volna

Slika 5.6: Rezultati barvnih obstojnosti na kisli znoj

Ocena preskušancev (vzorcev), kakor tudi pripadajočih belih spremnih tkanin v vseh primerih

izdelkov iz 100% volne, kakor tudi izdelka iz 100 % bombaţa znaša 5, kar je tudi najvišja

moţna ocena, določena s pomočjo tako imenovane sive skale. Siva skala je pripomoček za

ocenjevanje prehoda barvila iz materiala, kakor tudi spremembe barve preskušanca v vseh

primerih ocenjevanja barvnih obstojnosti, tudi v primerih vrednotenja obstojnosti barve na

pranje, vodo, drgnjenje, in podobno. Sivi skali sta dve, prva s katero ocenjujemo prehod

barvila iz materiala na beli spremni tkanini je sestavljena iz lestvice določenega števila parov

tkanin. Za vsako oceno, teh je 5 (1-zelo slabo, 5-odlično), je na tako imenovani barvni skali

po pet parov belih tkanin. Enemu izmed para se postopoma spreminja belina oz. svetlost od

popolnoma bele barve (ocena 5) do izrazito sive (ocena 1). Obratno velja za oceno

spremembe barve preskušanca, ki je sestavljena iz petih parov sivo obarvanih tkanin. Eni

izmed tkanine pripadajočega para se barvni ton postopoma spreminja od temno sive barve pa

vse do znatno svetlo sive. Na ta način je simulirana sprememba barve preskušanca/vzorca, ki

je lahko glede na pripadajoči par popolnoma nespremenjena (ocena 5-odlično obstojno) do

izrazito spremenjena - svetlo siva (ocena 1-zelo slabo obstojno).


- 69 -

BARVNE OBSTOJNOSTI NA VODO

Rezultati obstojnosti barve na vodo (slika 5.7) kaţejo, da so materiali odlično barvno obstojni

na delovanje vode. Ocena preskušancev (vzorcev), kakor tudi pripadajočih belih spremnih

tkanin znaša 5 v vseh primerih izdelkov iz 100% volne, kakor tudi izdelka iz 100 % bombaţa.

Ocena 5 pomeni odlično obstojno.

0

1

2

3

4

5

6


posteljnino

Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka

li

preskušanec bela spremna tkanina 1-bombaž bela spremna tkanina 2-volna

Slika 5.7: Rezultati barvnih obstojnosti na vodo

BARVNE OBSTOJNOSTI NA PRANJE PRI 40 ºC

Rezultati obstojnosti barve na pranje pri 40 ºC (slika 5.8) kaţejo, da so materiali odlično

barvno obstojni na pranje pri 40 ºC . Ocena preskušancev (vzorcev), kakor tudi pripadajočih

belih spremnih tkanin znaša v vseh primerih izdelkov iz 100% volne, kakor tudi izdelka iz

100 % bombaţa 5.


- 70 -

0

1

2

3

4

5

6


posteljnino

Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka


Slika 5.8: Rezultati barvnih obstojnosti na pranje pri 40 ºC

BARVNE OBSTOJNOSTI NA PRANJE PRI 60 ºC

Glede na odlično obstojnost testiranih vzorcev na pranje pri 40 ºC smo barvno obstojnost na

pranje preizkusili tudi pri temperaturi pranja pri 60 ºC. Taka relativno visoka temperatura se

za pranje izdelkov iz 100 % volne ne uporablja, smo pa na ţeljo podjetja Soven d.o.o. opravili

testiranje tudi pri tej temperaturi. Rezultati kaţejo, da je v glavnem obstojnost barve pri

temperaturi pranja pri 60 ºC odlična. Izjema je izdelek z nazivom Pletenina za kapo, kjer je

bilo po obdelavi opaziti znatno spremembo barvnega tona preskušanca, kakor tudi prehoda

barvila na belo spremno tkanino 1, to je prehoda barvila na bombaţ (slika 5.9). Na beli

spremni tkanini 2-volna prehoda barvila iz materiala Pletenina za kapo ni bilo opaziti, zato

znaša ta ocena 5.


- 71 -

0

1

2

3

4

5

6


posteljnino

Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka


Slika 5.9: Rezultati barvnih obstojnosti na pranje pri 60 ºC

Na osnovi testiranj barvnih obstojnosti na pranje pri 40 in 60 ºC priporočamo, da se za

testirane izdelke v tehnični list poda navedba/zahteva za določanje barvnih obstojnosti na

pranje pri 40 ºC. V tem primeru so namreč vsi obravnavani materiali, kakor tudi pripadajoče

spremne tkanine ocenjene z najvišjo moţno oceno, to je oceno 5, kar se vidi iz diagramov na

slikah 5.8 in 5.9.

BARVNE OBSTOJNOSTI NA SUHO IN MOKRO DRGNJENJE

Ocenjevanje barvne obstojnosti na suho in mokro drgnjenje je bilo izvedeno skladno s

standardom SIST EN ISO 105-X12. Pri tej metodi uporabljamo napravo v katero vpnemo

standardizirano belo bombaţno tkanino določene dimenzije, ki s stalnim tlakom pritiska na

površino vzorca in se hkrati pri predpisanem številu gibanj naprej in nazaj drgne ob površino

vzorca. V primeru mokrega drgnjenja belo bombaţno tkanino temeljito omočimo z destilirano

vodo. Pri ocenjevanju si pomagamo s sivo skalo. Oceno podajamo v razponu od 1 (zelo slabo

obstojno) do 5 (odlično obstojno). V primeru proučevanih vzorcev smo metodo suhega in

mokrega drgnjenja izvajali ločeno za lično in hrbtno strani posameznega vzorca. Rezultati

suhega drgnjenja za lično in hrbtno stran prikazujeta diagrama na slikah 5.10 in 5.11.


- 72 -

0

1

2

3

4

5

6

rjava karo beţ beţ progasta tekač kapa

Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka

li

preskušanec bela tkanina - bombaţ

Slika 5.10: Rezultati barvnih obstojnosti na suho drgnjenje – lična stran

0

1

2

3

4

5

6


Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka

li


Slika 5.11: Rezultati barvnih obstojnosti na suho drgnjenje – hrbtna stran

Rezultati barvnih obstojnosti na suho drgnjenje-lična stran (slika 5.10) kaţejo, da ima

najslabšo obstojnost na suho drgnjenje (3) vzorec z nazivom »Tekač«.


- 73 -

V tem primeru se je barva vzorca po opravljenem predpisanem številom desetih drgnjenj

občutno spremenila. Prehoda barve na belo bombaţno tkanino ni bilo opaziti, kar pomeni, da

pojava tako imenovanega krvavenje materiala v tem primeru ni bilo. V primeru vzorca z

nazivom »Kapa« je obstojnost na drgnjenje samega vzorca 4, spremne bele bombaţne tkanine

pa 5. V vseh ostalih primerih gre za odlično obstojnost na drgnjenje, kar pomeni da so vzorci

ocenjeni z oceno 5.

Rezultati barvnih obstojnosti na suho drgnjenje-hrbtna stran (slika 5.11) so popolnoma

identični rezultatom suhega drgnjenja. V vseh primerih beleţimo namreč iste vrednosti, kakor

v primeru suhega drgnjenja na lični strani.

Rezultate mokrega drgnjenja prikazujeta diagrama na slikah 5.12 in 5.13.

0

1

2

3

4

5

6


Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka

li


Slika 5.12: Rezultati barvnih obstojnosti na mokro drgnjenje – lična stran


- 74 -

0

1

2

3

4

5

6


Material

Oc

en

a p

o s

ivi s

ka

li


Slika 5.13: Rezultati barvnih obstojnosti na mokro drgnjenje – hrbtna stran

Rezultati mokrega drgnjenja so podobno dobri rezultatom suhega. Enako, kot je to opaziti pri

suhem drgnjenju ima tudi v primeru mokrega drgnjenja najslabšo obstojnost vzorec z

nazivom »Tekač«, ki znaša na lični strani 3, na hrbtni pa 4. Rezultati kaţejo, da je vzorec

»Kapa« bolj odporen na mokro, kakor pa na suho drgnjenje, saj je njegova obstojnost v

mokrem odlična in je zato ocenjen z najvišjo moţno vrednostjo, oceno 5. Očitno je v bilo v

primeru »Kapa« uporabljeno barvilo, ki je bolje obstojno na mokro, kakor pa na suho

drgnjenje.

Vzorca iz 100 % bombaţa »Tkanina za posteljnino« na barvno obstojnost na drgnjenje nismo

obravnavali, saj gre za material bele barve in je zato ta vrsta testiranja v tem primeru

brezpredmetna. V vseh ostalih obravnavanih primerih smo vzorec iz 100 % bombaţa kljub

vsemu ocenjevali ne glede na to, da gre za vzorec bele barve. S testiranjem barvnih

obstojnosti smo namreč ţeleli preveriti ali bi kateri izmed obdelovalnih medijev, ki se sicer

uporabljajo za določevanje barvnih obstojnosti, morebiti povzročil poslabšanje beline oz.

pospešil rumenenje materiala.


- 75 -

BARVNE OBSTOJNOSTI NA LIKANJE PRI 110 ºC

Barvne obstojnosti na likanje pri 110 ºC so v primeru vseh obravnavanih vzorcev odlične.

Ocena za vse primere je tako za vzorec, kakor tudi za spremno bombaţno tkanino 5.

BARVNOMETRIČNO VREDNOTENJE USPEŠNOTI ODSTRANJEVANJA

MADEŢEV PO PRANJU PRI 40 ºC

Barvnometrično vrednotenje uspešnosti odstranjevanja madeţev je bilo opravljeno po

kontaminaciji vzorcev z izbranimi madeţi in naknadnim pranjem pri temperaturi 40 ºC. Za

pranje je bil uporabljen standardni postopek gospodinjskega pranja v pralnem stroju. Vzorcem

so bile s pomočjo spektrofotometra Datacolor neposredno po kontaminaciji z madeţi (čaj,

kakav, kava, kečap in trava) določene barvne koordinate L*, a* in b*, ki smo jih ponovno

izmerili po zaključenem postopku pranja in sušenju vzorcev na zraku. Zatem so bile z

namenom ocenitve uspešnosti odstranjevanja madeţev z uporabo enačbe CIEL*a*b*

izračunane barvne razlike vzorcev pred in po pranju. Rezultat izračunanih barvnih razlik

prikazuje diagram na sliki 5.14. Velja, da večja kot je izračunana barvna razlika, bolj uspešno

je bil odstranjevanje madeţev.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

rjava karo bež bež progasta tekač posteljnina

Material

Ba

rvn

a r

azlik

a

čaj kakav kava kečap trava

Slika 5.14: Rezultati barvnih razlik pred in po pranju madeţev

Na podlagi rezultatov izmerjenih barvnih koordinat in izračunanih barvnih razlik je razvidno,

da so bili v skupini vzorcev iz 100 % volne najbolj uspešno odstranjeni madeţi kečapa.


- 76 -

Z izjemo vzorca »rjava karo« z najslabše odstranjenim madeţem kakava in tekača z najslabše

odstranjenega madeţa trave z njegove površine, kaţejo volneni vzorci v splošnem najslabšo

moţnost odstranitve čaja. Dokaj dobro so bili iz vzorcev odstranjeni tudi madeţi kakava, kjer

je v vseh primerih beleţiti barvno razliko večjo od ∆E*=5. V praksi velja, da oko ne zazna

razlike v barvi, kjer je barvna razlika manjša od ∆E*=1,5. Izmed vseh obravnavanih

materialov iz 100 % volne je razvidno, da je odstranjevanje madeţev zelo različno in je v

glavnem odvisno od posameznega izdelka. Na splošno materiali izdelani iz 100 % volne

izkazujejo dokaj dobro sposobnost odstranjevanja izbranih madeţev iz njihove površine.

Pri izdelku iz 100 % bombaţa »Tkanina za posteljnino« vidimo, da je bilo z njegove površine

najlaţe odstraniti madeţ kakava (∆E*>35), zatem kečapa (∆E*=15); najslabše pa je bil iz

njegove površine odstranjen madeţ čaja (slika 5.14).

Odstranjevanje nečistoč iz materiala je povezano s številnimi mehanizmi:

1. Adsorpcijo detergenta in sorpcijo vode, ki vplivata na:

Oddrsavanje delcev

Penetracijo pralne kopeli v vmesno površino nečistoča-vlakno

Solubilizacijo in emulgiranje nečistoč

2. Mehansko obdelavo, ki vpliva na:

Hidrodinamični tok - odstranjevanje delcev umazanije iz vlaken

Fleksibilnost vlaken - odstranjevanje delcev umazanije iz vlaken

Površinsko drgnjenje - odstranjevanje delcev umazanije s pomočjo mehanske sile

Vse prej omenjeno je v tesni povezavi s konstrukcijo materiala, tako da je praviloma

odstranjevanje nečistoč laţje in uspešnejše v primeru bolj odprte konstrukcije materiala (npr.

pletivo bolj od tkanine). Seveda pa pri tem ne gre zanemariti kemijske strukture materiala in

kemijske strukture madeţa, ki lahko s substratom tvori različne, bolj ali manj stabilne

kemijske ali pa fizikalne vezi.

V primeru močnih, kovalentnih vezi bo odstranjevanje madeţev veliko teţje izvedljivo, kakor

pa v primeru, kadar je med substratom in madeţem vzpostavljena katera izmed fizikalnih

vezi.


- 77 -

V našem primeru ne poznamo kemijske strukture uporabljenih spojin s katerimi smo tvorili

madeţe tako, da o obliki vezi ne moremo diskutirati in s tem tip vezi povezati z uspešnostjo

odstranjevanja madeţev s površine.

ZRAČNA PREPUSTNOST

Na ţeljo podjetja Soven d.o.o. smo za izdelek »Tkanina za posteljnino« opravili tudi test

zračne prepustnosti, ki za vzorec »blazina posteljnine« znaša 13, 8 mbar.


- 78 -

6 ZAKLJUČEK

pH vodnega ekstrakta proučenih volnenih izdelkov se giblje v mejah med pH 9,02

in pH 9,42. To je za tekstilne izdelke previsoka vrednost, saj se za njih pričakuje

vrednost čim bliţje pH 7. V tem pogledu bi bilo v tehnološki proces smiselno

vključiti fazo izpiranja ali pa nevtralizacije z razredčeno kislino s katero bi bilo

nevtralno vrednost pH moţno tudi doseči.

Testirani volneni materiali so slabo vodo- in olje-obstojni, kar pa ne predstavlja

večje teţave. V obravnavanih primerih gre za pletenine za izdelavo puloverjev,

pletenih oblačil in podobnega, zato se obdelava proti olju in proti delovanju vode

ne pričakuje, ker v primeru pletenin ne daje zadovoljivega učinka

Rezultati pilinga kaţejo, da bo dolgotrajnejša uporaba/nošnja testiranih izdelkov

najverjetneje privedla do občutnega pojava pilinga. Ta pojav razen motečega

estetskega videza nima drugih neugodnih vplivov na kvaliteto izdelka.

Obravnavani vzorci so odlično barvno obstojni na pranje pri 40 °C, kakor tudi na

pranje pri relativno visoki temperaturi pranja 60 °C.

Rezultati obstojnosti barve na suho in mokro drgnjenje so relativno dobri. Ocene

se gibljejo v mejah od 3-5.

Barvne obstojnosti na likanje so zelo dobre.

Rezultati barvnih razlik pred in po odstranitvi madeţev s površine vzorcev so

različni. Določeni madeţi so bili odlično odstranjeni s površine vzorca, določeni

madeţi pa nekoliko slabše. Na splošno izkazujejo testirani vzorci dobro

sposobnost odstranjevanja izbranih madeţev iz njihove površine.


- 79 -

LITERATURA

[1] Karin STANA-KLEINSCHEK, Darinka FAKIN, Vera GOLOB, Osnove Plemenitenja

Tekstilij, Maribor, (2002).

[2] Branka KREŠEVIČ, Tekstilne Surovine, Maribor, (1995).

[3] Tatjana KREŢE, Andreja GUTMAHER, Izobraţevanje trenerjev-MP Tekstil, 3. modul-

blago in tehnologija, Ljubljana, (2007).

[4] SIST EN 1413, Določanje pH vodnega ekstrakta

[5] SIST EN 24920, Določanje vodoodbojnosti

[6] SIST EN ISO 14419, Določanje oljeodbojnosti

[7] SIST EN ISO 12945-2, prilagojena Martindalova metoda, Obstojnost na piling

[8] ISO 105-E06, Odpornost na znoj

[9] ISO 105-E01, Odpornost na vodo

[10] SIST EN ISO 20105-C01, Barvna obstojnost pri pranju 40°C in 60°C

[11] SIST EN ISO 105-X12, Barvna obstojnost na drgnjenje

[12] SIST EN ISO 105-X11, Barvna obstojnost pri vročem likanju

[13] SIST EN ISO, Določanje odpornosti na madeţe, Ljubljana

[14] DIN 53 887, Določanje zračne prepustnosti


- 80 -

ŢIVLJENJEPIS

OSEBNI PODATKI

Ime in Priimek: Sabina Sovič

Datum rojstva: 11.04.1980

Naslov: Nad pristavo 4, 2000 Maribor

Telefon: 031/216-346

E-naslov: [email protected]

IZOBRAZBA

1987/88 – 1994/95 Osnovna šola Bratov Polančičev Maribor

1995/96 – 1999/20 Srednja gradbena šola Maribor , pridobila naziv gradbeni tehnik

2000/01 – 2010/11 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo. Visoko strokovni

študijski program. Smer: Tekstilstvo.

ZNANJA

tuji jeziki: angleški jezik, nemški jezik, srbohrvaški jezik

računalništvo: Word, Excel, PowerPoint, CorelDraw, internet

HOBIJI

Fitnes, kolesarjenje, rolanje, branje zgodovinskih knjig.

DELOVNE IZKUŠNJE

Od 01.04.2008 do danes: Zaposlen v podjetju Evropa-Trans d.o.o., Maribor

Documents

PRESKUŠANJE LASTNOSTI IZDELKOV IZzajema analizo kakovosti izdelkov iz naravne volne na osnovi testiranj različnih parametrov. Glede na specifične potrebe podjetja Soven d.o.o.,