PRESOJA BIVALNIH POGOJEV IN TELESNE KONDICIJE V …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Katja POTOČNIK

PRESOJA BIVALNIH POGOJEV IN TELESNE

KONDICIJE V REJI KONJ Z OZIROM NA USTALJENE

IZKUŠNJE IN ZNANSTVENA SPOZNANJA

MAGISTRSKO DELO

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

KMETIJSTVO

Katja POTOČNIK

PRESOJA BIVALNIH POGOJEV IN TELESNE

KONDICIJE V REJI KONJ Z OZIROM NA USTALJENE

IZKUŠNJE IN ZNANSTVENA SPOZNANJA

MAGISTRSKO DELO

Maribor, 2017

POPRAVKI:

Potočnik K. Presoja bivalnih pogojev in telesne kondicije…na ustaljene izkušnje in znanstvena spoznanja.

Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

III

Magistrsko delo je opravljeno v okviru podiplomskega magistrskega programa Kmetijstvo.

Opravljeno je bilo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

pod mentorstvom izr. prof. dr. Igorja Vojtica.

Komisijo za zagovor in oceno magistrskega dela sestavljajo:

Predsednik: doc. dr. Janko SKOK

Mentor: izr. prof. dr. Igor VOJTIC

Član: doc. dr. Marjan JANŽEKOVIČ

Lektorica: mag. prof. slov. jez. in knjiž. Urša Kac

Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora:



IV

Presoja bivalnih pogojev in telesne kondicije v reji konj z ozirom na ustaljene

izkušnje in znanstvena spoznanja

UDK: 636.1.083.1(043)=163.6

Cilj naloge je ugotoviti, ali skrbniki konj upoštevajo določbe Zakona o zaščiti živali oziroma

ali upoštevajo strokovne standarde za dobro počutje konj. Standardi, ki smo jih preverili v

okviru raziskave, zajemajo ustrezne bivalne prostore, nastilj, podlago, svetlobo, zračnost,

izpust, pašo, krmo, dostop do sveže čiste vode in skrb za higieno krme. V nalogi smo

ocenjevali tudi telesno kondicijo na skali od 1 do 9 (BCS – po Hennekeju). Gre za vizualno

oceno in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa. V vzorec smo zajeli 130

namestitvenih lokacij za konje. Ugotovili smo ustrezno velikost individualnih boksov

(minimalna velikost 3,7 m × 3,7 m) kot tudi hodnikov med boksi (širina vsaj 2,4 m) ter

neustrezno velikost boksov v primerih nastanitev kobil z žrebeti, ki je večinoma manjša od

minimalne predpisane (4,6 m × 4,6 m). Večina oskrbnikov nudi neustrezno velike pašnike

glede na kapaciteto konj, ki so spuščeni na pašo. Konji, zajeti v vzorec, so bili večinoma v

sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni kondiciji, kar kaže na ustrezno oskrbovanost konj z

dnevnim obrokom krme. Konji imajo večinoma ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik,

konji, ki prezimujejo zunaj, pa imajo ustrezno urejen nadstrešek in suho ležišče s steljo. Pri

večini konj se redno izvaja pregled kopit. Vsi oskrbniki konjem omogočajo dostop do čiste

vode ter jim zagotavljajo ustrezno pogostost krmljenja.

Ključne besede: konji / pogoji namestitve / prehrana / telesna kondicija / standardi

OP: VIII, 72 s., 3 pregl., 23 graf., 17 slik, 33 knjižnih virov, 8 spletnih virov

Assessment of welfare conditions and body condition score in breeding horses with

respect to traditional experience and scientific knowledge

The aim of the present study was to examine if the grooms respect the Law on Animal

Protection and professional standards for horse welfare. The standards that were checked in

our study were appropriate housing, litter, ground, light, ventilation, release, pasture, feeding,

access to clean water and care for feed hygiene. Physical condition was also assessed using a

9-point scale (1 to 9; BCS according to Henneke). The method includes visual assessment and

palpable fat layers on six parts of the horse body. Our sample comprised 130 locations for

rearing horses. The results showed appropriate size of the individual boxes (with the minimum

size of 3.7 m × 3.7 m) and passages between boxes (which should be at least 2.4 m), but often

improper size of boxes for mares with foals, which is generally bellow the prescribed

minimum (4.6 m × 4.6 m). Inappropriate pasture area was also found in relation to the capacity

of grazing horses. As regards body condition, horses were mostly assessed as being in

acceptable, appropriate or good condition (4-6), which indicates adequate feeding. Horses had

suitably arranged running tracks, fences and pasture as well as adequate shelter and dry

bedding in case of wintering outdoors. Regular review and correction of hooves was mainly

carried out. All horses had free access to clean water and adequate frequency of feeding.

Keywords: horse / housing conditions / nutrition / body condition / standards

NO: VIII, 72 P., 3 Tab., 23 Graph, 17 Pictures, 33 Book resources, 8 Online sources



V

Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................... 1

2 PREGLED OBJAV ......................................................................................................... 3

2.1 Etogram konja ......................................................................................................... 3

2.1.1 Prehranjevanje in pitje ....................................................................................... 3

2.1.2 Defekacija in uriniranje ..................................................................................... 4

2.1.3 Komfortno vedenje konj .................................................................................... 5

2.1.3.1 Valjanje, stresanje, etološka termoregulacija in obramba pred insekti ..... 5

2.1.3.2 Očohavanje, grizljanje, praskanje in kopanje ............................................ 6

2.1.4 Počivanje in spanje ............................................................................................ 6

2.1.5 Radovednost ...................................................................................................... 8

2.1.6 Socialno vedenje konj ........................................................................................ 8

2.1.7 Spolno vedenje .................................................................................................. 9

2.1.8 Gibanje konj ...................................................................................................... 9

2.2 Minimalni standardi za namestitev in dobro počutje konj ............................... 10

2.2.1 Bivalni prostori ................................................................................................ 11

2.2.2 Vrata boksov .................................................................................................... 13

2.2.3 Podlaga tal ....................................................................................................... 14

2.2.4 Ventilacija in plini ........................................................................................... 14

2.2.5 Višina stropa, svetloba in hrup ........................................................................ 16

2.2.6 Prehodi ............................................................................................................. 16

2.2.7 Nastilj .............................................................................................................. 17

2.2.8 Temperatura ..................................................................................................... 18

2.2.9 Sanitacija in komunalna ureditev .................................................................... 19

2.3 Minimalni standardi za pašnike, izpuste in ograde ............................................ 19

2.3.1 Pašniki ............................................................................................................. 20

2.3.2 Zavetja pred vremenskimi vplivi ..................................................................... 21

2.3.3 Ograde in izpustna vrata .................................................................................. 22

2.4 Minimalni standardi za transport konj ............................................................... 23

2.5 Minimalni standardi prehrane in telesne kondicije konj................................... 25



VI

2.5.1 Delovanje prebavnega trakta ........................................................................... 26

2.5.2 Praktična načela pri prehrani konj ................................................................... 27

2.5.3 Vodni viri in kvaliteta sveže vode ................................................................... 28

2.5.4 Dnevni obrok krme .......................................................................................... 29

2.5.5 Ocenjevanje telesne kondicije po Hennekeju .................................................. 31

2.6 Minimalni standardi za nego in zdravje konj ..................................................... 36

2.6.1 Vedenjske težave in motnje konj ..................................................................... 36

2.6.2 Zdravstveno stanje konj ................................................................................... 37

2.7 Zakonske določbe o zaščiti živali .......................................................................... 40

3 MATERIAL IN METODE DELA .............................................................................. 42

3.1 Metode dela ............................................................................................................ 42

3.2 Opomnik ................................................................................................................. 44

3.3 Hipoteze .................................................................................................................. 50

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ...................................................................................... 51

4.1 Rezultati .................................................................................................................. 51

4.1.1 Pogoji namestitve ............................................................................................ 51

4.1.2 Prehrana in telesna kondicija ........................................................................... 60

4.1.3 Nega in zdravje ................................................................................................ 65

5 SKLEPI .......................................................................................................................... 68

6 VIRI ................................................................................................................................ 70



VII

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Dimenzije bivališč za konje in ponije ................................................... 13

Preglednica 2: Klinične posledice izpostavljenosti amonijaku ..................................... 15

Preglednica 3: Ocenjevanje telesne kondicije po Hennekeju – BCS. ........................... 34

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Velikosti individualnih boksov. .............................................................. 51

Grafikon 2: Velikost boksov za breje kobile in kobile z žrebeti. ............................... 52

Grafikon 3: Velikost individualnih boksov za ponije in haflingerje. ......................... 53

Grafikon 4: Širina vrat boksa. ..................................................................................... 54

Grafikon 5: Širina hodnika med boksi. ....................................................................... 54

Grafikon 6: Strop. ....................................................................................................... 55

Grafikon 7: Vir umetne svetlobe. ............................................................................... 56

Grafikon 8: Sanitacija. ................................................................................................ 57

Grafikon 9: Ograda. .................................................................................................... 57

Grafikon 10: Električna ograja. .................................................................................... 58

Grafikon 11: Pašnik, izpust ali tekališče. ...................................................................... 59

Grafikon 12: Prezimovanje na prostem......................................................................... 60

Grafikon 13: Velikost pašnika. ..................................................................................... 60

Grafikon 14: Ali velikost pašnika vpliva na stanje telesne kondicije konj? ................. 61

Grafikon 15: Posamezna krmila, krmne mešanice, dopolnilne krmne mešanice. ........ 62

Grafikon 16: Mineralno-vitaminski dodatki. ................................................................ 62

Grafikon 17: Higiena krme (plesni, tujki, skladiščenje). .............................................. 63

Grafikon 18: Dostop do čiste vode. .............................................................................. 64

Grafikon 19: Ocena telesne kondicije. .......................................................................... 64

Grafikon 20: Nega dlake. .............................................................................................. 66

Grafikon 21: Nega kopit. .............................................................................................. 66

Grafikon 22: Nadzor nad zobovjem. ............................................................................. 67

Grafikon 23: Jahalna in vprežna oprema. ..................................................................... 67



VIII

Kazalo slik

Slika 1: Pitje in paša ........................................................................................................ 4

Slika 2: Komfortno vedenje konj .................................................................................... 6

Slika 3: Faze spanja ........................................................................................................ 7

Slika 4: Osnovni hodi konj ........................................................................................... 10

Slika 5: Prikaz različnih nastanitev ............................................................................... 12

Slika 6: Nizozemska vrata ............................................................................................ 17

Slika 7: Individualni boks in skupinski boks ................................................................ 18

Slika 8: Pašnik z elektroograjo in pašnik z leseno ogrado ............................................ 21

Slika 9: Zunanja lopa in neprimerno odvajanje fekalij, urina in blata .......................... 22

Slika 10: Transport konj ................................................................................................. 25

Slika 11 Delovanje prebavnega trakta ........................................................................... 27

Slika 12: Sprejemljiv in nesprejemljiv prikaz vodnega vira ........................................... 29

Slika 13: Ustrezna krma. ................................................................................................. 31

Slika 14: Ocenjevanje prisotnosti ali odsotnosti maščobnih zalog ................................. 32

Slika 15: Zdrava kopita, kopita s kronično težavo in kopita z infekcijo......................... 38

Slika 16: Opravljena korekcija zobovja .......................................................................... 39

Slika 17: Nepravilno negovana dlaka ............................................................................. 40



1

1 UVOD

Konje, kot jih poznamo danes, je izoblikovalo sedemdeset milijonov let evolucije. V tem

dolgem obdobju je okolje, v katerem so živeli, močno vplivalo na njihove biološke

značilnosti. Če upoštevamo potrebe in vemo, kako je konjevo telo zgrajeno in kako deluje,

mu lahko zagotovimo ustrezne bivalne in prehranske pogoje. Dandanes le še redki

udomačeni konji živijo svobodno v svojem naravnem okolju, v čredah. Večinoma so

nastanjeni v boksih, kjer so odvisni od ljudi in njihove oskrbe (Werner 1997).

Za uspešno rejo moramo konju zagotoviti pravilno nastanitev, kar pomeni, da konju, glede

na njegovo velikost in telesno maso, nudimo dovolj velik bivalni prostor s primerno

podlago, nastiljem in osvetljenost prostora. Da mu navidezno povrnemo del njegovega

naravnega okolja, mu zagotovimo druženje z njegovimi sovrstniki, primeren izpust, pašnik

in ogrado, ki ne sme povzročiti poškodb. Pokazatelj primernosti reje je tudi ustrezen

dnevni obrok, ki zajema čisto vodo, voluminozno krmo, koncentrirana krmila in

mineralno-vitaminske dodatke. Pri krmljenju sta pomembna pogostost krmljenja in dostop

do sveže čiste vode. Vsi zgoraj našteti dejavniki konju omogočajo vzdrževanje telesne

kondicije, od katere je v veliki meri odvisno troje: njegova reproduktivna sposobnost,

zdravstveno stanje in vitalnost (Vejnovič 2008).

Cilj magistrskega dela je proučiti, ali rejci oz. oskrbniki konj upoštevajo strokovne

standarde za dobro počutje konj, ki v Sloveniji nepisano veljajo na podlagi ustaljenih

izkušenj, oz. ali posredno upoštevajo določbe Zakona o zaščiti živali. Ti standardi

zajemajo ustrezne bivalne prostore, kot so individualni boksi, boksi za breje kobile in

kobile z žrebeti, stojišča, nastilj, podlago, svetlobo in zračnost.

Na voljo morajo imeti izpust, pašnik in ustrezen dnevni obrok krme, ki zajema voluminozno

krmo, krmne mešanice in mineralno-vitaminske dodatke. Konj mora imeti neomejen dostop do

sveže čiste vode, poleg tega mora biti poskrbljeno za higieno krme. Skrbnik živali mora



2

preprečevati napake v reji, ki povzročajo motnje v obnašanju. Ključni pomen uspešne reje

je vzdrževanje telesne kondicije. Dejansko stanje rejenosti konja vpliva na njegovo

zdravstveno stanje, reproduktivno sposobnost in zmožnosti vadbe.

Z raziskavo smo želeli proučiti, kakšni so bivalni pogoji za konje v Sloveniji. Za naše

ugotovitve smo uporabljali opomnik za beleženje dejanskega stanja s kakovostno oceno

reje: je ustrezna, ni ustrezna, je delno ustrezna, ni preiskana in ni smiselna. Ocenjevali smo

pogoje namestitve, ki zajemajo bivalne prostore (velikost individualnih boksov, boksov za

breje kobile in kobile z žrebeti, širina vrat boksa, širina hodnika med boksi, velikost

stojišča s privezom, višina stropa, podlaga tal, nastilj, svetloba in sanitacija), izpuste,

ograde, pašnike, prehrano (npr. kakšna je količina voluminozne krme, posameznih krmil,

mineralno vitaminskih dodatkov, kakšno je stanje higiene krme, pogostost krmljenja,

dostop do čiste vode) in telesno kondicijo (le-to smo ocenjevali po sistemu BCS, po

Hennekeju). Ta sistem temelji na količini in razmerju maščobe in izraženosti mišic skozi

kožo in dlako živali. Številčna ocena od 1 do 9 je dodeljena konjem na osnovi vizualne

ocene in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa.

Na podlagi izkustvenega vedenja je bila pri naši raziskavi teoretična predpostavka:

da individualni boksi praviloma niso velikosti min. 3,7 m × 3,7 m in ne ustrezajo

strokovnim standardom,

da ima večina rejcev neustrezno urejen boks za breje kobile in kobile z žrebeti, saj

mora biti ta velik min. 4,6 m × 4,6 m,

da mora biti hodnik med boksi min. širine 2,4 m in je pri večini neustrezen,

da ima večina rejcev ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik,

da rejci, katerih konji prezimujejo zunaj, nimajo zagotovljenega nadstreška in

suhega ležišča s steljo,

da je v našem vzorcu večina konj v sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni

kondiciji (v razponu ocen od 1 do 9), kar pomeni, da je večina konj ustrezno

oskrbovana z dnevnim obrokom krme,

da se pri večini konj natančni pregled kopit ne izvaja na vsakih 6–8 tednov.



3

2 PREGLED OBJAV

2.1 Etogram konja

Poznavanje konj, njihove evolucije, okolja, anatomije, etologije in fiziologije, nam

omogoča zbližanje s konjem. Konj se zanaša predvsem na svoje instinkte, strah in čutila

(Humar 2005). Vejnovič (2008) navaja, da konjevo obnašanje, njegov naravni instinkt in

čredno komuniciranje s skupnim imenom imenujemo etogram konja.

2.1.1 Prehranjevanje in pitje

Konji so monogastrične živali in od vseh navad je za njih najpomembnejše prehranjevanje.

Že v preteklosti so se ves čas premikali in pasli, zato je njihov prebavni sistem razvit tako,

da potrebuje manjše, a redne obroke krme (Hill 2011). Za konje je značilna počasna in

previdna paša. Travo najprej zgrabijo z ustnicami, nato jo odgriznejo s sekalci (Vejnovič

2008). Tušak in Tušak (2002) navajata, da konji dajejo prednost vlaknastim travam in

selekcionirajo kratko in mlado rastlinje (Slika 1b). Izpostavila sta, da popasejo le tiste

trave, ki so jim všeč, druge z ustnicami odrinejo. Konje pogosto vidimo kopati s kopitom,

kjer iščejo drobne koreninice. Žrebeta že v prvih dneh življenja prično oponašati mater pri

paši. Zaradi nesorazmerno dolgih nog, prekratkega in nerazgibanega vrata, pokleknejo, da

lažje pridejo do trave (Slika 1c). Radi jedo še toplo blato svojih mater. Takšno vedenje je

normalno, saj si s tem oskrbujejo črevesno mikrofloro (Vejnovič 2008).

Z zaužitjem vode konj nadomešča tekočino, ki jo izloča skozi kožo, pljuča in ledvice. Z njo

se tudi osveži in si hladi organizem. Pri pitju napravi z ustnicami režo, ki jo potopi v vodo.

Položaj glave je vodoraven, vrat pa iztegnjen (Slika 1a). Konji, ki nimajo dostopa do sveže

čiste vode, lahko poginejo zaradi dehidracije ali kolik (Werner 1997).



4

Slika 1: Pitje in paša odraslega konja ter žrebeta (1a foto. Hale 2010, 1b in 1c orig. 2012).

2.1.2 Defekacija in uriniranje

Odvajanje je ena od oblik samoohranitvenega vedenja. Na pašnikih si konji po navadi

izberejo prostor za opravljanje defekacije, in del pašnika, kjer bodo jedli travo. Pri tem gre

za naraven način zaščite pred zajedavci. Odrasli konji opravijo defekacijo vsaki 2 do 3 ure

(Hill 2011). Podobno navajata tudi Tušak in Tušak (2002). Menita, da konji urinirajo tri-

do šestkrat dnevno, v primeru bolezni ali razburjenosti pa celo večkrat. Med uriniranjem

sta glava in vrat nekoliko povešena, hrbet ukrivljen in rep visoko povzdignjen (Hill 2011).

Če je na manjšem področju razporejenih več žrebcev, le ti markirajo področje in s tem

povečujejo frekvenco defekacije. Iztrebljanje izvedejo na istem mestu kot njihovi tekmeci,

se obrnejo in nato ovohavajo še lastne fige (Vejnovič 2008). Hill (2011) opisuje, da je

defekacija in uriniranje vodilnega žrebca vedno tesno povezano s spolnim obnašanjem, saj

s tem označuje tista mesta, kjer so predhodno izločale kobile. Žrebec urinira tako, da z

zadnjimi nogami široko stopi narazen in malo nazaj. Vedno si izbere primeren prostor, da

mu urin ne škropi po nogah. Kobila se upogne v hrbtu in urinira. Pogostost uriniranja je

večja ponoči, ko konji počivajo. Vejnovič (2008) meni, da pri defekaciji kobile niso tako

natančne. Blatijo z glavo obrnjene proti kupu fig, tako da so njihove fige za dolžino telesa

oddaljene od kupa.

a

b c



5

2.1.3 Komfortno vedenje konj

V naravi si je konj izoblikoval take načine obnašanja, s katerimi si zagotavlja osnovno

nego in odganja mrčes. Odkar sobiva s človekom, mu moramo pri tem pomagati z rednim

čiščenjem in občasnim prhanjem. Konji v naravi svoje telo zaščitijo pred zunanjimi vplivi

na več načinov. Eden od njih je izogibanje negativnim dejavnikom, kot so denimo vročina,

dež in sneg, tako da poiščejo naravna zavetja (Knez 2007).

2.1.3.1 Valjanje, stresanje, etološka termoregulacija in obramba pred insekti

Valjanje je alomimetično obnašanje. Začne se z izbiro mesta, ki ga konj pogosto preizkusi

s kopanjem s sprednjo nogo. Ko se uleže, si z valjanjem temeljito razgiba in zdrgne hrbet

ter boke (Slika 2a). Najraje se valjajo na neporaščenih, suhih in peščenih površinah

(Vejnovič 2008). Knez (2007) navaja, da si konji z valjanjem odstranjujejo mrčes in

njihove razvojne oblike. To je posebno opazno v vlažnih poletnih ali jesenskih dneh, ko se

konji najraje povaljajo v blatu in si tako nanesejo na kožo cele zaplate blatne zmesi. Ta

deluje kot oklep pred napadi mrčesa, ki so v tistih dneh še posebno dejavni. V večjih

čredah je ritual takšen, da se konji postavijo tako, da drug drugemu z repi odganjajo

insekte (Slika 2b). Vejnovič (2008) ugotavlja, da si pri odganjanju mrčesa pomagajo tudi z

stresanjem glave, ušes, udarjanjem nog in trzanjem posebnih kožnih mišic. Zaradi dežja,

snega ali kopanja po valjanju vedno sledi stresanje. S stresanjem začno pri glavi ter ga

nadaljujejo prek vrata, celotnega telesa in korena repa. Tellington – Jonesova (2008) meni,

da je za konje zelo pomembna termoregulacija. V primeru močnega vetra se konji v naravi

stisnejo skupaj in se obrnejo z zadkom proti vetru. Rep močno privijejo k sebi, da jim ga

veter tišči med zadnje noge. Tako repna žima pokrije prostor med stegni, del trebuha in s

tem prepreči izgubo toplote.



6

Slika 2: Komfortno vedenje konj – valjanje in odganjanje mrčesa z repi drug drugemu (2a

foto. Dolić 2010, 2b orig. 2016).

2.1.3.2 Očohavanje, grizljanje, praskanje in kopanje

Vejnovič (2008) opisuje, da se konji najpogosteje očohavajo po licih, grivi, spodnji strani

vratu in korenu repa. Pri tem si pomagajo z drgnjenjem ob drevesa, ograje, stene hlevov in

sovrstnike. Knez (2007) pravi, da je v času menjave dlake in napada parazitov pogostost

očohavanja večja in da se glistavi konji izrazito očohavajo po korenu repa. Tušak in Tušak

(2002) navajata, da je socialna nega telesa pri kopitarjih bolj izrazita kot pri ostalih

domačih živalih. V čredi se konji združujejo v pare in med dvema prijateljema poteka

socialna nega telesa (Trapečar 1999). Knez (2007) meni, da je kopanje oz. prhanje

primerno, kadar so konji zelo umazani, po intenzivnem delu, ki ga spremlja močno

znojenje, in pa periodično vsaj spomladi in jeseni. S tem delno zmanjšamo navzočnost

zajedavcev na koži in tako preprečimo možnosti razvoja bolezenskih stanj.

2.1.4 Počivanje in spanje

Šikovec (2012) navaja, da konji spijo od 4 do 15 ur dnevno in da je majhen del počivanja

dejanski spanec, ki traja po nekaj minut hkrati. Dnevni čas spanja pri odraslem konju znaša

5 minut do nekaj ur. Fraser (1992) meni, da konji med ležanjem potrošijo veliko energije,

saj sila pritiska na notranje organe. Obstajajo tudi bistvene razlike v spanju pri različno

a b



7

starih konjih, pri brejih kobilah in žrebetih. Znani so še številni drugi dejavniki, ki vplivajo

na dolžino spanca in počitka. Tako ima tudi način prehrane določen vpliv na čas spanja. Če

konje hranimo s koncentratom namesto s senom, se čas ležanja podaljša. V naravi, ko se

črede gibljejo in pasejo, običajno konji ponoči ne ležijo in je tako skupni čas spanja krajši.

Vedenje konjev zajema tudi epizode brezdelja, neaktivnosti in počivanja. Gre za vedenje,

ki je opazno v različnih fazah in ritmih. Tušak in Tušak (2002) opisujeta, da konja

dremanje in počivanje ohranjata pri življenju. Izpostavila sta primer opazovanja konj v

hlevu. Ugotovila sta, da so konji budni 19,4 ure, 2 uri so zaspani, 2 uri spijo, 45 minut pa

traja globok spanec, ki vključuje 9 faz po 5 minut. Podobno navaja tudi Štuhec (1997).

Povzema, da konji izražajo dve vrsti globokega spanca (Slika 3). In sicer fazo REM (Rapid

Eye Movement – hitro premikanje oči) in SWS (Slowly Wave Sleep). Pri konjih je spanec

v fazi SWS deljen na dremanje in globok spanec. Več mesecev trajajoča raziskava spanja

je pokazala, da so konji spali 3 ure na dan, večinoma ponoči, 80 % tega časa so stali

(SWS). Fazo REM so dosegli samo v ležečem položaju.

Slika 3: Za fazo počasnih možganskih valov so značilni počasni, stalni možganski valovi.

Konj »izklopi« misli, mišice pa vseeno niso sproščene. REM-faza spanja je globlji

spanec, pri katerem so mišice sproščene, možganski valovi pa aktivnejši, skoraj

kot v budnem stanju (Štuhec 2010).



8

2.1.5 Radovednost

Radovednost je bistvena za razvoj vedenjskih lastnosti in je znak zanimanja za učenje in

sodelovanje. Z njo se konj nauči postati bolj zaupljiv in samozavestnejši (Hill 2011).

Novorojena žrebeta izražajo radovednost kot grizljanje in žvečenje neznanih predmetov.

To je povezano z občutkom strahu, s tem žrebeta preiskujejo in preverjajo nekaj, kar se jim

zdi ogrožajoče. Tako se tudi poskušajo čim bolje seznaniti s svojim območjem bivanja, ki

ga označujejo s svojimi iztrebki. Preferenca do lastnega območja bivanja je pri konjih

izrazita. Raje se gibljejo v svojem območju bivanja, kot proč od njega (Tušak in Tušak

2002).

2.1.6 Socialno vedenje konj

Konji v divjini živijo v matriarhalni družbi. Ta ureditev se pogosto prenese tudi na

udomačene konje (Hill 2011). Werner (1997) navaja, da je osnovna skupina pri prosto

rejenih konjih družina, ki jo sestavlja vodilni žrebec, kateremu sledi vodilna kobila in

preostale kobile z žrebeti in da družino sestavlja največ šestnajst živali. Humar (2005)

meni, da se konji v divjini najraje združujejo v majhne do sedem-članske skupine

haremskega tipa, katerih poglavar in zaščitnik je avtoritativen žrebec v skupini. Meni, da

smer gibanja za krmo vedno izbere vodilna matriarhalna kobila in da je naloga žrebca

poskrbeti za kobile, potomce in njihovo varnost. V primeru selitve črede je na čelu vedno

vodilna kobila z žrebetom in svojim enoletnim potomcem. Žrebec jim vedno sledi ob strani

in se čez čas pridruži koncu kolone. Vejnovič (2008) opisuje, da si žrebci mesto v socialni

hierarhiji priborijo z bojevanjem. Dvignejo se na zadnje noge in tolčejo s kopiti prednjih

nog. Pri tem se s sekalci grizejo v zadnji nogi, vrat, ušesa in čeljust. Poraženec se spusti v

dir, a ga zmagovalec zasleduje ter ga grize v boke in stegna. Izpostavlja, da so boji sicer

redki, a se v času paritvene sezone njihova pogostost poveča.



9

2.1.7 Spolno vedenje

Vejnovič (2008) meni, da je pri kobilah precejšnja variabilnost estričnega ciklusa. Ta se

ponavlja v povprečju 21 dni, variira pa v razponu od 19 do 26 dni. Ciklus je odvisen od

trajanja estrusa, ki v povprečju traja 6 dni in variira v razponu od 2 do 10 dni. Trapečar

(1999) pravi, da je kobila sezonsko poliestrična žival, z najbolj produktivnim obdobjem od

februarja do avgusta, ko je dolžina dnevne svetlobe najdaljša.

Zupanc (2000) opisuje, da so zunanji znaki gonjenja kobil naslednji:

priprava na gonitev: kobila postane nemirna, žgečkljiva, pogosto urinira,

blati, izloča sluz, se naslanja na sovrstnike in človeka, a žrebca še zavrača;

pravo gonjenje: kobila grebe z nogami, povzdiguje rep, bliska oz. razpira

vulvo, zunanje spolovilo je oteklo, pordelo in išče stik z žrebcem;

pojemanje gonjenja: kobila postane umirjena in žrebca ponovno zavrača.

Štuhec (1997) navaja, da je gonitev kobil odvisna od pasme in da spolno zrelost dosežejo

že pri letu in pol do dveh letih. Zupanc (2000) izpostavlja, da se začne žival uporabljati za

razmnoževanje v času plemenske zrelosti, ki jo konji dosežejo med 3. in 4. letom starosti.

Meni, da brejost traja približno 11 mesecev. Žrebe je hitro po žrebitvi pripravljeno na

gibanje in sesanje. Prve tedne sesa 4-krat na uro, kasneje pogostost sesanja upade. Žrebec

je ploden vse leto, razen v ekstremnih pogojih, kot je npr. avgustovska vročina, zaradi

katere mu primanjkuje spolne sle (Trapečar 1999).

2.1.8 Gibanje konj

Korak, kas, delovni galop in galop so osnovni hodi konj (Slika 4). Najpočasnejši hod je

korak, ki ima štiri takte, pri čemer konj vsako nogo dvigne neodvisno od druge. Kas je

dvotaktni hod, izmenično po nogah v diagonali z vmesno hipno prekinitvijo (Wood 2011).

Vejnovič (2008) navaja, da konji tudi pri plavanju uporabljajo isto gibanje kot pri kasu in

da lahko brez večjega napora preplavajo do 25 km. Delovni galop je hod s tremi takti, ki je



10

za jahača zelo udoben. Za skakanje je ta hod zelo pomemben, zato ga moramo dobro

osvojiti, da je konj sposoben iz nadzorovanega, enakomernega delovnega galopa skočiti iz

koraka. Pospešena različica delovnega galopa je galop (Wood 2011). Vejnovič (2008)

meni, da za konja največji napor od vseh hodov predstavlja galop, saj so pri tem

obremenjeni nekateri notranji organi. Navaja, da lahko konji v galopu premagajo razdaljo

do 2 km. Vsi konji pa nimajo enakih hodov. Pas je gibanje z dvema taktoma kot kas, le da

se za razliko od njega istočasno premikata obe nogi na isti strani. Pri večjih hitrostih je ta

hod neudoben za ježo, vendar je hitrejši od kasa. Obstajata še kljusanje (running walk), ki

vključuje dirjajočo hojo in dir (rack), ki je štiritaktni hod s hitrostjo in se giblje med

korakom in kratkim galopom. Ta hod je idealen za jahanje po stezah in na velike razdalje,

saj je hitrejši od koraka, lahko ga vzdržujemo dalj časa in je zelo udoben za jahača (Wood

2011).

Slika 4: Osnovni hodi konj (Vejnovič 2008).

2.2 Minimalni standardi za namestitev in dobro počutje konj

Našim udomačenim konjem je hlev dom, v katerem preživijo večino svojega časa. Če

znamo spoštovati konja, ki se je v tisočletjih prilagodil življenju v naravi in znal z

izostrenimi čutili presoditi, kdaj pravočasno zbežati pred plenilci, mu moramo zagotoviti

bivalne pogoje, ki so blizu njegovemu naravnemu okolju (Vejnovič 2008). Bistvo uspešne

reje je, da se konju zagotovi prostor, v katerem se bo počutil prijetno, varno in sproščeno.

Velikost bivalnega prostora je odvisna od konjeve telesne mase, staja se opremi s primerno

podlago, nastiljem, poskrbi se za ustrezno osvetljenostjo prostora (Stull in sod. 2010).

Podobno navaja tudi Trapečar (1999), ki meni, da mora biti hlev svetel, suh, zračen, vendar



11

brez prepiha. Izpostavil je, da je hlev treba dnevno temeljito očistiti, vsaj enkrat letno pa

temeljito razkužiti in prebeliti. Miller (2010) izpostavlja, da mora biti okolje, v katerem se

konju nudi nega ali zdravljenje, kar se da čisto. Lope za shranjevanje, skednji s senom in

druge strukture morajo biti primerno vzdrževane, saj s tem preprečimo poškodbe in

vzdržujemo zdravo okolje.

Najprimernejša temperatura v hlevu je med 8 C in 15 C. Da bi konju navidezno povrnili

del naravnega okolja, mu zagotovimo druženje s sovrstniki, primeren izpust, pašnik in

ogrado, ki ne sme povzročiti poškodb. Konji v izpustih morajo imeti zagotovljeno zavetje.

Le-to mora biti zaprto s treh strani in imeti streho. Za konje, ki bivajo večji del dneva v

hlevu, mora biti poskrbljeno z dostopom svežega zraka in če imajo boksi okna, naj bodo v

taki višini, da lahko konji gledajo skozi njih. Pokazatelj primernosti reje je tudi ustrezen

dnevni obrok, ki zajema čisto vodo, voluminozno krmo, koncentrirana krmila in

mineralno-vitaminske dodatke. Pri krmljenju je pomembna pogostost krmljenja in stalen

dostop do sveže čiste vode. Vsi zgoraj našteti dejavniki konju omogočajo vzdrževanje

telesne kondicije, od katere je v veliki meri odvisno troje: njegova reproduktivna

sposobnost, zdravstveno stanje in vitalnost (Stull in sod. 2010).

2.2.1 Bivalni prostori

Miller (2010) izpostavlja, da minimalne zahteve za velikost bivalne talne površine

temeljijo na formuli 2,5 × višina konja, izražena v cm (merjeno v vihru), ki dopušča

minimalno osnovno premikanje med ležanjem in stojo (Slika 5a). Podobno navajajo tudi

Stull in sod. (2010), ki menijo, da je smiselno dovoljen prostor za enega konja od 2 do 2,5

× višina konja, izražena v cm (merjeno v vihru). To konju omogoča osnovne premike,

vključno z ležanjem v prsni ali bočni legi. Individualni boksi morajo biti dovolj veliki, da

lahko konj leži, se vstane, obrne in kotali. Boks z merami 3,7 m × 3,7 m bi naj ugodil

potrebam večine toplokrvnih konj (Stull in sod. 2010). Breje kobile in kobile z žrebički

potrebujejo prostor min. 4,6 m × 4,6 m. Poniji in haflingerji potrebujejo prostor velikosti

1,8 m²/100 kg telesne mase, vendar ne manj kakor 3 m². Če delovni konji redno delajo, jih



12

lahko vhlevimo na stojišča (Slika 5b), katerih velikost naj bo 3,3 do 3,5 × 1,8 m do 2 m

(dolžina × širina). Pregradne stene med stojišči naj bodo višine 1,5 m, pri glavi pa 1,8 m do

2 m (Trapečar 1999). Miller (2010) meni, da morajo imeti konji, ki so nastanjeni v hlevu z

minimalnim prostorom, na voljo vsaj 30 min prostega časa ali 15 minut kontrolirane vadbe

dnevno, razen če nima konj drugih veterinarskih priporočil.

Priporočeno minimalno področje ter dimenzije boksov s privezi (vključno s prostorom za

korito) so prikazani v Preglednici 1.

Slika 5: Športni konj nastanjen v individualnem boksu in delovni konji nastanjeni na

stojiščih (5a foto. Miller 2010, 5b foto. Trapečar 1999).

a b



13

Preglednica 1: Predlagane dimenzije nastanitev za konje in ponije, ki se uporabljajo v

raziskavah in v poučevanju (Stull in sod. 2010, str. 91).

PODROČJE m ft

Notranji objekti

Individualni boksi: 1,8 m2/100 kg (9 ft2/100 lb) teže konja (TK) 3,7 × 3,7 12 × 12

Boksi s privezi, vključno z jaslimi: 0,82 m2/100 kg (4 ft2/100 lb) na TK 1,5 × 3,7² 5 × 12

Prehodi, širina

Med vrstami boksov 2,4–4,3 do 14

Za vrstami privezov 1,8 6

Pred vrstami privezov 1,2 4

Zunanji objekti

Zunanja lopa (na 1,000-lb konja; do 2 konja) 3,3 × 3,3 11 × 11

Višina ograje

Konji 1,4–1,8 4,5–6,0

Poniji 1,1–1,5 3,5–5,0

Maneža (za enega konja) 3,7 × 3,7 12 × 12

Pašnik (za enega konja) ≥0.4 ha ≥1 akre

Velikosti boksov in zunanjih ograjenih prostorov je treba prilagajati tako, da lahko povprečno veliki konji

toplokrvnih pasem normalno spremenijo držo. Uporabljene so dolžine do 3,7 m (12 ft); dolžina se meri od

sprednjih jasli do zadnjega dela boksa.

2.2.2 Vrata boksov

Vrata boksov morajo biti minimalne širine 1,2 m, da lahko konji varno in udobno vstopajo

in izstopajo iz boksa. Biti morajo trdna in narejena iz materiala, ki ne povzroča poškodb.

Odpirajo se lahko drse, s tečaji ali ločeno (nizozemski patent). Ločena vrata konju

omogočajo večji prostor gibanja, saj lahko iztegne glavo ven, na hodnik, pri čemer

zapiranje zgornjih vrat omeji vidno polje konja. Posebno pozornost je treba nameniti

nizozemskim vratom oz. uporabiti zaščito, da konj ne more doseči stikal za luči, električnih

kablov ali vtičnic. Vrata s tečaji ali ločena vrata je treba zavarovati pred odpiranjem. S tem

preprečimo poškodbe in blokiranje sosednjih prehodov (Stull in sod. 2010). Trapečar

(1999) je izpostavil, da lahko vrata na tečaje povzročijo poškodbe in da je bolje uporabiti



14

viseča pomična vrata, širine 1,20 m – 1,40 m s samodejnim zapahom in brez štrlečega

okovja.

2.2.3 Talna podlaga

Tla morajo biti iz čvrstega in nedrsečega materiala. Primerni materiali za tla pri notranjih

boksih so gumena tla, umetna trava, zbita glina, prod, kamen, asfalt, beton, pesek, opeka in

les. Materiale izbiramo glede na preprostost čiščenja, higieno, udobje in varnost konja.

Spolzka tla privedejo do poškodb, medtem ko trda tla privedejo do šepanja. Trša tla

zahtevajo globok nastilj, še posebej pri večjih konjih. Uporaba gumene podlage je

najboljša izbira. Betonska tla z neravno površino, ki se nagiba v talni odtočni jašek ali

zunanja vrata, so primerna za umivanje, prehode, prostore za hrambo hrane in opreme.

Propusten beton je sprejemljiv pri površinah za umivanje, saj omogoča, da skozi beton

odteče vsa voda. Propusten beton ne zahteva specializirane inštalacije (Stull in sod. 2010).

Trapečar (1999) navaja, naj bodo tla boksa v istem nivoju kot hodnik, zaradi zadrževanja

hladnega zraka in plinov. Zaradi drsenja, trdote in sevanja je izpostavil, da beton ni

najboljša izbira. Priporoča zbito ilovico, katere slabost je ta, da se je ne da razkuževati.

2.2.4 Ventilacija in plini

Miller (2010) meni, da je idealna temperatura za konje med 5 ˚C in 30 ˚C. Izpostavlja, da

ob ekstremno visokih temperaturah konji začnejo hitreje dihati, pospeši se jim srčni utrip in

da bi znižali telesno temperaturo, se začnejo potiti. Vsi ti stresni dejavniki se kažejo v

povečani porabi vode in porastu energijskih zahtev. Kvaliteta zraka je pomembna za

zdrava pljuča in funkcijo oči. Konji, ki so nastanjeni v slabo zračenih hlevih, so lahko

izpostavljeni visokim koncentracijam amonijaka v zraku zaradi akumulacije urina v okolju

(Preglednica 2). Primerno zračenje in čistoča pomagata pri zmanjševanju izpostavljenosti

amonijaku. Raziskave kažejo, da dolgotrajna izpostavljenost amonijaku že v manjših



15

količinah vpliva na delovanje imunskega sistema in povzroča dolgotrajno okvaro dihalnih

poti (Miller 2010).

Preglednica 2: Klinične posledice izpostavljenosti amonijaku (Miller 2010, str. 22).

Koncentracija amonijaka

(ppm*)

Vplivi

5 – 10 Zelo rahlo zaznaven oster vonj.

20 – 25 Lahko zaznaven vonj; lahko pečejo oči.

26 – 35 Stopnja, ki se pogosto zaznava v objektih s svinjami.

50 Zmanjšana razdalja pljučnih bakterij med stopnjo rasti in vnosom

krme.

100 Zelo močan vonj. Draži oči in dihala, privablja solze v oči, spodbuja

slinjenje. Poveča resnost razvoja bakterij, ki povzročajo vnetje nosne

sluznice.

400 Takojšnje draženje grla.

1,700 Laringospazem in kašljanje.

2,500 Usodno, če je izpostavljenost daljša od 30 min.

5,000 Hitro usodno z akutno izpostavljenostjo.

Opombe: ppm* - 10-6 g

Tip hleva mora omogočati primerno ventilacijo, ki lahko pripomore k zmanjšanju vlage in

neprijetnih vonjav v hlevu. Pomembno je, da hlev ni preveč vlažen, še posebej v času, ko

so temperature nizke in je zunaj veliko vlage. Če imamo vrata in okna zaprta, se v njem

zadržuje zadušljiv in vlažen zrak, to pa posledično povzroči razvoj bolezni dihal.

Preventivno poskrbimo za redno zračenje, s katerim uravnavamo vlago, temperaturo in

svežino zraka. V primeru gradnje novega hleva moramo upoštevati naravno gibanje zraka,

pri katerem sveži zrak prihaja skozi okna, porabljeni pa se dviga proti strehi in po slemenu

potuje iz hleva. Preverimo tudi, da sosednje zgradbe ali oblika terena ne preprečujejo zraku

pretoka do našega hleva (Revija o konjih 2013).



16

2.2.5 Višina stropa, svetloba in hrup

Stropi morajo biti izdelani iz materialov, odpornih na vlago. Primerni so gladki materiali,

ki so čim manj izpostavljeni cevem ali drugi vgrajeni opremi. Najpogostejše višine boksov

so od 2,4 m do 3,1 m, saj omogočajo primerno ventilacijo in varno premikanje različno

velikih konj. Minimalna višina stropa mora biti vsaj 0,3 m višja od višine konjevih ušes,

kadar drži glavo v najvišji poziciji. Miller (2010) meni, da mora biti minimalna višina

stropa 1 čevelj višje kot je konjeva glava, ko jo drži v najvišjem položaju. Veliko višja

mora biti v jahalnem območju.

Če v hlevu ni na voljo dovolj naravne svetlobe, moramo poskrbeti za umetno. Za

manipulacijo z živaljo uporabljamo okoli ležišča in krmilnega prostora minimalno svetlobo

200 luksov. Svetloba mora biti na voljo ves čas oskrbovanja, hranjenja in drugih aktivnosti

s konji. Površina naravnih virov svetlobe naj bo 1/20 talne površine (Revija o konjih 2013).

Okna lahko pripomorejo tudi k vizualnemu kontaktu med konji, saj s tem zmanjšamo

nekatere tehnopatije konj, ki jih povezujemo s frustracijami izoliranih konj. Odpiralno ali

odstranljivo okno v vsakem individualnem boksu pripomore k boljši svetlobi in naravni

ventilaciji v toplem vremenu. Spodnji zlomljivi robovi oken morajo biti na takšni višini, da

jih konji ne morejo zlomiti. Priporočljivo je, da jih zaščitimo s kovinskimi rešetkami ali

mrežo. Nadstrešna okna ali prosojni paneli na strehah so uporabni, če želimo dodatno

svetlobo v skednju (Stull in sod. 2010). Vsa svetlobna telesa, vključno z električnimi kabli

in stikali morajo biti vgrajena ali kako drugače zaščitena pred konji. Konje občasno zmoti

nenaden hrup, zaradi česar se za zvočno ozadje pogosto uporablja beli šum ali glasba, da se

prikrije ali navadi konje na nepričakovane glasove, ki bi jih lahko prestrašili (Trapečar

1999).

2.2.6 Prehodi

Med boksi morajo biti prehodi minimalne širine 2,4 m. Prilagojeni morajo biti premikom

konj v prehodih, vozilom, ki dostavljajo hrano in odstranjujejo odpadke. Omogočajo



17

premikanje in obračanje konj, prenos hrane, stelje, čiščenje gnoja ter varno premikanje

ljudi. Vrata prehodov v zunanja območja so lahko viseča, nihalna ali drsna in morajo biti

primerne velikosti. Širši prehodi se priporočajo za nizozemska vrata (Sliki 6a in 6b), ki

omogočajo konju, da stegne glavo na prehod, saj s tem preprečimo nepotreben kontakt

med konji in ljudmi, ki gredo mimo. Dodatna ventilacija se spodbuja pri vratih z

odpiranjem do tal in v primerih, ko so zidovi boksov masivni. Če se v teh okoljih uporabijo

skednji brez teh lastnosti, morajo biti skonstruirani tako, da zagotavljajo primerno

ventilacijo. Skednji v tropskih predelih lahko imajo večje konstruirane bokse iz

kompaktnih betonskih blokov ali dobro izolirane zidove z zelo visokimi stropi in širokimi

strešnimi zračniki, razen v primeru, ko je načrtovano celotno upravljanje s klimo (Stull in

sod. 2010).

Slika 6: Nizozemska vrata (6a in 6b foto. Čolić 2009)

2.2.7 Nastilj

Vidrih (2005) navaja, da morajo imeti konji za dober počitek na voljo čist in globok nastilj.

Izpostavil je, da mora biti nastilj ves čas reje enak, saj mora konju omogočati udobje in

primerne sanitarne razmere. Po njegovem mnenju je sprejemljiv nastilj katerikoli material,

ki omogoča varno oporo, absorpcijo, vključno s slamo, senom, posušeno pašniško travo,

peleti, šoto, žagovino (Slika 7a), papirjem, oblanci, raztrganim kartonom in peskom.

Samostojno gumeno podlago lahko uporabljamo v primerih, ko načrt objekta in navodila

za rejo ne dovoljujejo tradicionalnega nastilja ali pa so konji alergični oz. trpijo zaradi

a b



18

dihalnih bolezni. Sicer je vpojni nastilj boljša izbira kot gumena tla (Slika 7b). Nastilj ne

sme vsebovati strupenih kemikalij ali drugih substanc, ki lahko poškodujejo konja ali ljudi.

Stull in sod. (2010) menijo, da konji, ki se prehranjujejo s tal in ne iz krmilnikov, ne smejo

imeti na voljo nastilja, saj lahko zraven zaužijejo tudi pesek in posledično zbolijo za

koliko.

Slika 7: Individualni boks z nastiljem iz žagovine in skupinski boks z nastiljem iz slame

(7a orig. 2015, 7b foto. Vidrih 2005).

2.2.8 Temperatura

Miller (2010) ocenjuje, da se lahko konji privadijo na temperature zraka pod ničlo, vendar

jim zaradi kratke dlake koristijo preproste zgradbe, kot so vetrobran ali lope. Te pozimi

varujejo pred vetrom in ostalimi vremenskimi vplivi kot tudi pred soncem v vročih

poletnih mesecih. Izpostavlja, da novorojena žrebeta potrebujejo več zaščite, saj imajo

relativno nižjo temperaturo telesa in niso sposobna v celoti regulirati telesne temperature.

Vsaka zaprta zgradba, v kateri so nastanjena, mora imeti primerno oblikovan in oskrbovan

prezračevalni sistem. Povečano sposobnost ventilacije lahko dosežemo s hitrejšim

premikanjem zraka okoli konj, po navadi s pomočjo prenosnih ventilatorjev, odprtih oken

ali vrat. V zimskem času primerna ventilacija pomaga pri kontroliranju vlage ali

kondenzacije v zaprtih zgradbah, kot tudi pri zmanjševanju količine onesnaževalcev zraka.

a b



19

V primeru hladne ventilacije je smiselno uvesti dodatno gretje, saj se tako izboljša udobje

konj. Poleg tega je priporočena dodatna izolacija bivalnih prostorov, saj s tem preprečimo

izgubljanje toplote (Stull in sod. 2010).

2.2.9 Sanitacija in komunalna ureditev

Hlev je treba čistiti po potrebi, najmanj enkrat dnevno. S tem poskrbimo, da so konji čisti,

suhi, da je zrak primerno čist, brez neprijetnih vonjav, še posebej amonijaka. Tla z

nagibom se uporabljajo za drenažo urina in vode (Stull in sod. 2010). Trapečar (1999)

navaja, da 450 kg težak konj proizvede 24,5 kg gnoja dnevno, poleg razlite vode, umazane

stelje in ostalih odpadkov. Izpostavil je, da je konjski gnoj pomešan z nastiljem, sestavljen

iz 75 % do 85 % vode in je relativno suh. Miller (2010) ocenjuje, da je treba redno

preprečevati kopičenje stoječe vode, blata ali urina z ustrezno drenažo ali dobro vpijajočo

podlago. Meni, da moramo hleve redno razkuževati, saj je stoječa voda odlično okolje za

insekte, ki prenašajo bolezni in mikrobiološko onesnažujejo okolje.

2.3 Minimalni standardi za pašnike, izpuste in ograde

Konj je žival, ki nujno potrebuje prostor za gibanje. Že več tisočletij nazaj je bil in bo ostal

pašna žival, ne glede na to, kakšno vlogo mu je človek namenil pri delu, zabavi ali

osvajanju novih dežel. Zato sta pašni način reje in bivanje na prostem ključnega pomena za

uspešno rejo (Vidrih 2005). V splošnem bi naj pašniki, izpusti in ograde nudili udobno

okolje, ki vključuje senco, vetrobran, kompaktno površje in ograjen prostor, ki konjem

zagotavlja fizični nadzor in varnost. Zunanja bivališča morajo zadostiti biološkim

potrebam živali. Potrebe konj v izpustih in ogradah se spreminjajo glede na okolje, tip

živali in v določenih primerih tudi glede na temperament posameznikov v skupini

(Vejnovič 2008).



20

Ozkim prostorom in izboklinam se v ograjenih prostorih izogibamo, saj s tem zmanjšamo

možnosti poškodb in možnost dominantnih živali, da v past ulovijo podrejene. Maneže

morajo zagotavljati primerno higieno in nadzor nad plenilci. Na shojenih področjih

(prostori okoli vrat, napajalnikov in krmilnih korit) se pojavi blato, še posebej v deževnih

mesecih. Z različnimi posipi iz vpojnih materialov ali pa z zasaditvijo travne ruše

preprečimo težave z blatom (Stull in sod. 2010). Vidrih (2005) navaja, da težavo z blatom

odpravimo tako, da na mestih, kjer se konji veliko zadržujejo, napravimo rušo iz trstikaste

bilnice, saj ima globok koreninski sitem in je odporna proti gaženju.

2.3.1 Pašniki

Idealni pogoji konjem omogočajo, da svoj čas preživljajo ne le v jahalnem središču, ampak

tudi na pašniku, kjer njihova svoboda gibanja ni omejena. V izpustu lahko konje

kratkotrajno privežemo za največ dve uri (Ödberg 2013). Hranljive snovi lahko

zagotovimo s kombinacijo travne ruše ter dodatnega krmljenja z voluminozno krmo ali

krmnimi mešanicami (Vejnovič 2008). V določenih obdobjih leta se rast travne ruše zelo

zmanjša ali pa postane manj okusna in slabše prebavljiva, kar privede do potreb po

dodatnem krmljenju. Za dodatno krmljenje lahko uporabimo jasli ali vedra ob ograji. Na

pašniku mora biti na voljo tudi sol, še posebej, če vsebina natrija v travni ruši ne

zadovoljuje konjevih potreb (Trapečar 1999). Stull in sod. (2010) menijo, da moramo večje

pašnike pregraditi v čredinke, kajti strokovno načrtovanje in odmerjanje čredink je

predpogoj za uspeh in primerno rast konj. Ocenjujejo, da čredinke najlažje pregradimo z

elektroograjami (Slika 8a), ki so premične, cenejše in tudi bolj učinkovite od lesenih (Slika

8b). Zaradi strahu pred bolečino se konji zadržujejo znotraj območja, namenjenega paši. Po

njihovem mnenju obtežba pašnika niha od 0,4 ha do 4 ha na konja in je odvisna od tipa

konj, krmne mešanice in letnega časa (Revija o konjih 2012). Vidrih (2005) pa meni, da je

za manjšega konja ali ponija dovolj že 0,2 ha do 0,4 ha veliko pašno zemljišče, za športne

ali delovne konje pa 0,5 ha do 1,5 ha veliko pašno zemljišče. Stull in sod (2010) navajajo,

da je treba nameniti pozornost gnojenju pašnika in košnji ostankov. Pašnike je treba

rutinsko pregledovati zaradi prirasta strupenih zeli, kot so šentjanževka, močvirska



21

preslica, jesenski podlesek, cipresasti mleček, velika trobelika, mehurna zlatica, navadna

zvezdica, navadna kalužnica, orlova praprot itd., še posebej v primerih, ko so pašniki

pretirano izčrpani. Miller (2010) izpostavlja, da bi morali na pašniku redno čistiti iztrebke,

saj bi s tem preprečili črevesne okužbe s paraziti. Meni, da gnoj privlači muhe in druge

insekte, ki so nadležni in nezdravi, tako za živali kot ljudi. Zato se mora preprečevati

kopičenje gnoja pod ograjami, v kotih zavetij, pod hranilniki, zalogovniki vode, na

cestiščih ter konjskih poteh.

Slika 8: Pašnik (levo) ograjen z elektroograjo in pašnik (desno) ograjen z leseno ogrado, ki

je pregrajen v čredinke (8a orig. 2010, 8b foto. Werner 2007).

2.3.2 Zavetja pred vremenskimi vplivi

Minimalna velikost zavetja na prostem je približno tako velika kot področje individualnega

boksa za konja. Kot splošno pravilo za velikost zunanje lope velja, da če je v njej

nameščen več kot en konj, omogoča 11,1 m² za vsakega od prvih dveh povprečno velikih

konj in 5,6 m² za vsakega dodatnega konja na pašniku ali izpustu. Sistemi drenaže morajo

vodo usmerjati stran od področij, ki so veliko v uporabi (Kelly 2002). Zavetje v obliki

zunanje lope (Slika 9a) mora biti zagotovljeno v vseh vremenskih pogojih, ne glede na

konjevo starost, pasmo ali telesno kondicijo. Odvečne fekalije, urin, blato ali drugi odpadki

se ne smejo kopičiti v zaprtih prostorih (Slika 9b). Čistoča okolice znotraj zavetja je

bistvena za zdravje in dobro počutje konj. V večjih izpustih in suhih manežah bi moral biti

načrtovan razpored za odpravo gnoja in vzdrževanje tal. Povprečno konji iztrebljajo enkrat

a b



22

na dve uri (povprečno 12-krat dnevno). To je v povprečju skupno 24,5 kg iztrebkov

dnevno. V povprečnem hlevu velikosti 12 m × 12 (144 m²) to pomeni 0,17 kg na m². V

povprečju konji izločijo 10,2 l urina dnevno. Zato pretirano kopičenje iztrebkov, urina in

drugih odpadnih produktov v ogradah ali v in okoli objekta ni sprejemljivo pod nobenim

pogojem.

Slika 9: Zavetje v obliki zunanje lope konjem nudi zavetje pred vremenskimi vplivi (levo)

in prikaz neprimernega odvajanja odvečnih fekalij, urina in blata (desno) (9a foto.

Alderton 1997, 9b foto. Anžlovar 2009).

2.3.3 Ograde in izpustna vrata

Osnova vsakega pašnika je dobro in varno izdelana ograda, ki ne sme povzročati poškodb.

Velikost notranjih kotov mora biti večja od 45. Lahko je izdelana iz različnih materialov,

vključno z lesom, plastiko, žicami, gumami in kovinskimi cevmi (Revija o konjih 2012).

Nekoč so za ograjevanje uporabljali meter in pol visoke lesene ograde. V današnjem času

pa namesto njih veliko uporabljajo elektroograje, ki so cenejše in bolj učinkovite (Stull in

sod. 2010). Vidrih (2005) navaja, da so lesene ograje priporočljive za ograjevanje tekališč.

Meni, da je v tekališču pritisk živali na ograjo večji. Priporoča, da lesenim ograjam

dodamo tudi elektrotrak (v sredini ali na vrhu) in s tem preprečimo drgnjenje in stegovanje

konj čez ograjo ter morebitni pojav golih mest na vratu in grivi. Tudi v okoljih, kjer zapade

veliko snega, so priporočljive lesene ograde. Elektroograja za delovne konje naj bo visoka

80 cm, za toplokrvne športne konje pa 115 cm. Lahko je enožična ali večžična iz plastičnih

a b



23

trakov. Pri ogradah je zelo pomembna njena opaznost, saj jo lahko konji hitro spregledajo.

Zato uporabljamo elektrotrakove, ki so pretežno bele barve in široki 12,5 mm ali 20 mm

(Stull in sod. 2010). Štuhec (2016) pa izpostavlja, da imajo konji najboljšo vidljivost v

srednjem vidnem spektru in da najbolje zaznavajo rumeno in zeleno barvo. Vidrih (2005)

ocenjuje, da je pri 90 cm visoki ogradi najbolje namestiti spodnji trak na višini 45 cm, pri

115 cm visoki ogradi pa na 55 cm. Izpostavlja, da je bolje, če pri višji ogradi namestimo tri

trakove, in sicer na višinah 35 cm, 70 cm in 115 cm. V primeru žrebetnih kobil moramo

trakove namestiti na višinah 30 cm, 60 cm in 90 cm, saj s tem preprečimo morebiten pobeg

žrebet pod ogrado.

Miller (2010) navaja, da morajo biti še posebej opazna vrata. Vrata izdelamo iz 40 mm

traka, da žival jasno vidi, kdaj so odprta in kdaj zaprta. Da bo ograda učinkovita,

uporabimo zanesljiv pašni aparat, ki je lahko omrežni ali baterijski (Stull in sod. 2010).

Vidrih (2005) navaja, da so konji živahnejši od ostalih domačih rastlinojedih živali, zato na

pašnik nikar ne sodijo bodeče žice in ograde iz mrež. Izpostavil je, da so takšne ograde za

konja lahko usodne. Dno ograje in vrat morata biti ali višja od tal ali pa morata biti

podaljšana do tal, saj s tem preprečimo, da bi se konju zataknila noga ali kopito, še posebej

v primerih, ko se kotali (najmanj 25 cm nad tlemi). Izpustna vrata so lahko izdelana iz

različnih materialov, vključno z lesenimi deskami, cevmi, kovinskimi ploščami in žico.

Njihova višina naj bo podobna višini sosednje ograje, da se živalim prepreči preskok

najnižje točke. Širina vrat mora popolnoma zapolniti odprtino in ne sme puščati prostora,

kjer bi se žival lahko zagozdila. Široka naj bodo vsaj 4 metre, da lahko žival brez strahu

vstopa na pašnik ali z njega (Stull in sod. 2010).

2.4 Minimalni standardi za transport konj

Med transportom morata biti varnost in udobje konj naši osnovni skrbi ne glede na

razdaljo. Konji, ki niso sposobni samostojno hoditi, so šibki, oslabljeni, slepi, ali kobile, ki

so tik pred kotitvijo, se ne smejo transportirati, razen v primeru veterinarske oskrbe.

Električni spodbujevalniki so med nakladanjem in razkladanjem strogo prepovedani. Edina

izjema so ekstremno nujni primeri, ko je ogrožena varnost ljudi in konj. Transport konjem



24

predstavlja velik stres. Nanj vplivajo že vremenski vplivi, kot so mraz, vročina in veter.

Med transportom je potrebna ustrezna ventilacija, da se izognemo izpostavljanju konja

izpušnim plinom in vročini. Vročina se namreč dvigne pri parkiranih vozilih in je lahko v

prikolici kar 10 ˚C do 15 ˚C višja kot zunanja temperatura. Najvišja dovoljena temperatura

znotraj prevoznega sredstva je 35 °C. Če zunanja temperatura presega to mejno vrednost ni

mogoče zagotoviti primerne temperature znotraj prevoznega sredstva, če ni klimatizirano

(Uredba sveta (ES) št.1/2005).

Transportna vozila morajo biti pred vožnjo pregledana. Še posebej pnevmatike, luči, tla,

vrata, zapahi, kljuke in stranske stene. Konji se ne smejo prevažati v prekatnih prikolicah,

ki jih uporabljamo za prevoz goveda, saj je višina do stropa prenizka in lahko povzroči

poškodbe (Slika 10c). Priporočena višina stropa je 1,524 m do vihra ali vsaj 2 m višine pri

konjih, ki merijo do vihra med 1,524 m in 1,626 m (Slika 10a). Konji, ki potujejo v

majhnih skupinah, običajno med prevozom niso privezani, še posebej konji, ki priveza niso

vajeni. Minimalni dodeljen prostor v transportnem vozilu mora biti vsaj 4, 57 m², za lahke

pasme konj, ki so privezani v individualnih oddelkih in 3, 66 m² za konje, ki so spuščeni in

potujejo v majhnih skupinah. Podlaga, kot je pesek ali guma, izboljša prestopanje med

transportom. Žrebci morajo biti ločeni od drugih konj, prav tako tudi kobile z mladiči. V

vročini se lahko konji pregrejejo, kar nakazujejo s potenjem. Ne sme se jih prevažati več

kot 24 ur zaradi dehidracije in utrujenosti. Optimalen čas, ki povzroča najmanj stresa, je 10

ur ali manj. Transport, ki traja dlje časa, je običajno nujen in sprejemljiv, če se primerno

izvaja. Pri podaljšanem času prevoza mora biti poskrbljeno za postanke, kjer se konje

razloži, nahrani in napoji. Glede na trajanje transporta se mora konjem zagotoviti voda

vsakih 5 ur, še pogosteje v vročini in pri brejih kobilah. Zagotovljen mora biti redni dostop

do krme, če ne, morajo biti na vsakih 24 ur postanki, da se konji nakrmijo (Slika 10b)

(Miller 2010).



25

Slika 10: Prikaz primerne višine stropa v prikolici (10a) in prikaz ustreznega počitka po

več urnem transportu, ki konjem omogoča dostop do krme in vode (10b), ter

prikaz nesreče pri nepravilnem transportiranju (10c) (10a foto. Starič, 10b foto.

Shuffitt 2002, 10c foto. Miller 2010).

2.5 Minimalni standardi prehrane in telesne kondicije konj

Konji so se milijone let razvijali kot pašne živali, zato med osnovno nagonsko dejavnost

sodi zadovoljevanje potrebe po hrani in vodi. So izključno rastlinojede in monogastrične

živali, ki imajo sorazmerno kratek prebavni trakt, zato večkrat na dan zaužijejo manjše

količine krme (National Farm Animal Care Council 2013). Kvaliteta in kvantiteta zaužite

krme vplivata na stanje telesne kondicije konj. Telesna kondicija je odvisna od ravnotežja

med vnosom in porabo energije. Ta je lahko prizadeta zaradi različnih faktorjev, kot so

razpoložljivost hrane, reproduktivna dejavnost, vreme, delovna aktivnost, paraziti in

težave z zobmi. Dejansko stanje rejenosti konja vpliva na njegovo zdravstveno stanje,

reproduktivno sposobnost in zmožnost vadbe. Zato je pomembno doseči in vzdrževati

primerno telesno kondicijo. Da lahko to dosežemo, izpostavlja Miller (2010), moramo

oceniti telesno maščobo v razmerju z mišično maso. Rad poudarja star pregovor: »Lepota

je v očeh opazovalca,« ki ni bil še nikoli primernejši kot pri oceni stanja konj. Lepota v

očeh enega lastnika je debelost v očeh drugega. Zato se poraja vprašanje, kaj je primerna

ocena telesa in kaj je bolj sprejemljivo za industrijo. Takšen sistem ocenjevanja je razvil

Henneke. Primeren je za vse pasme in uporaben za vse ljudi, ki se ukvarjajo s konji.

a b c



26

Temelji na količini in razmerju maščob in izraženosti mišic na telesu živali. Številčna

ocena od 1 (sestradan oz. shiran) do 9 (izrazito debel) je dodeljena konjem na osnovi

vizualne ocene in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa (Wood 1995).

2.5.1 Delovanje prebavnega trakta

Zanimiva se zdi primerjava, da so prebavila konj za tretjino manjša kot pri govedu. Njihov

želodec predstavlja 9 % prebavil, pri govedu pa kar 66 %. V njem se pri konju zadržuje od

15 l do 20 l vsebine. Na drugi strani pa je slepo črevo dvakrat daljše kot pri govedu in se v

njem zadržuje 34 l vsebine. Debelo črevo je dolgo od 6 metrov do 8 metrov in se v njem

zadržuje 95 l vsebine. Sestavljeno je iz slepiča in kolona, deluje pa kot fermentacijski

prostor, v katerem se nahajajo mikrobi (Slika 11). Ti mikrobi se hranijo z manj

prebavljivimi komponentami prebave in anaerobno proizvajajo končne produkte, ki so za

konja koristni (Stull in sod. 2010). V želodcu se krma zadržuje do 6 ur, prek dvanajstnika

potuje v začetni del tankega črevesa in se tam zadržuje od 2 do 6 ur. Skozi končni del

tankega črevesa potuje krma do debelega črevesa, kjer se nato v slepem črevesu zadržuje

od 15 ur do 20 ur, v kolonu en dan in v danki do dve uri (Jurkovič 1983). Pri konjih je

posebnost, da nimajo žolčnika, kar pomeni, da ne prebavljajo dobro maščob (Costantino in

Lang 2014). Da konj lahko zmelje in žveči voluminozno krmo, mora imeti ustno votlino z

izredno močnim zobovjem. Krma mora pri konju zagotavljati tiste hranilne snovi, ki so

potrebne za rast in ohranitev organizma. Po drugi strani pa hrana predstavlja osnovni vir

energije, ki jo konj potrebuje za delo (Vejnovič 2008).



27

Slika 11: Prebavni trakt pri konju (foto. Vejnovič 2008).

2.5.2 Praktična načela pri prehrani konj

Vejnovič (2008) meni, da moramo konje vedno krmiti po istem vrstnem redu in ob istem

času. Na dan, ko ne delajo, količino koncentrirane krme zmanjšamo na polovico,

povečamo pa delež sena. Pri takšnem načinu krmljenja se konj zaposli čez dan in večji del

noči. S tem se zmanjša tudi možnost prenažrtja s koncentrirano krmo. Med krmljenjem

mora biti v hlevu mir. Vse spremembe obroka opravimo vedno postopoma in pri tem žival

pozorno opazujemo. Ob hitrih spremembah krme je pri konjih velika nevarnost prebavnih

motenj. Po krmljenju morajo konji zaradi omenjenih vzrokov vsaj eno uro ostati v hlevu.

Poskrbeti moramo za dnevno oskrbo z natrijem (lizalni kamni), ki ga konjem vedno

primanjkuje (Trapečar 1999). Stekar (1987) navaja, da pomanjkanje natrija povzroči

dehidracijo in znižan tlak, zato je oskrba konj z natrijem nujna. Če konji po večini delajo

zvečer, jim seno in slamo pokladamo zjutraj, zvečer pa samo manjše količine sena. Seno in

slamo je treba na hodniku pretresti in nato prinesti v boks. Najbolje je, če konji v hlevu

jedo seno s tal, čeprav lahko nastanejo precejšnje izgube mrve. Jasli in napajalnik morajo

biti vedno očiščeni, saj tako zmanjšujemo razmnoževanje škodljivih klic in plesni v

ostankih krme. Delovanje napajalnika pregledamo vsak dan. Nameščen naj bo nasproti

jasli, da med zauživanjem krme ne močijo krme z vodo. Če konje napajamo iz roke, jim

vodo ponudimo vsaj 10 – 15 minut pred koncentrirano krmo. Razgrete konje napajamo



28

šele 45 minut po napornem delu. Če konje pozimi napajamo na terenu z mrzlo vodo, jim

pustimo brzdo v ustih ali pa natrosimo v vodo nekaj sena, da preprečimo prehitro pitje

(Kelly 2002).

2.5.3 Vodni viri in kvaliteta sveže vode

Konjem mora biti zagotovljen dostop do svežega vira čiste vode (Slika 12a in 12b). Tistim

konjem, ki jih napajamo iz veder, moramo to zagotoviti vsaj dvakrat dnevno (Jurkovič

1983). Konzumiranje vode narašča glede na temperaturo okolja, vlažnost, intenzivnost dela

ali treninga in laktacijo pri kobilah. V ekstremnih vremenski pogojih je treba nameniti

posebno pozornost ustrezni razpoložljivosti vode, dostopu do nje in prilivu (Miller 2010).

Vejnovič (2008) izpostavlja, da žrebeta pričnejo uživati vodo v drugem ali tretjem tednu

starosti. Dnevno zaužijejo od 10 l do 15 l, doječe kobile 40 l do 60 l in delovni konji 30 l

do 80 litrov vode. Podobno ugotovitev sta zapisala tudi Tušak in Tušak (2002). Navajata,

da konji dnevno popijejo od 30 l do 60 l vode, to pa je odvisno od letnega časa, konjeve

velikosti in dela, ki ga opravlja. Konji so zelo občutljivi na higiensko stanje vode.

Umazana in kontaminirana voda jih še posebej odvrne od zaužitja. Voda, onesnažena z

mrtvimi živalmi, odpadki ali drugimi škodljivimi materiali, je vir toksinov ali

mikrobioloških onesnaževalcev in lahko ogroža zdravje konj. Vodna korita, posode in

avtomatske naprave za doziranje vode, morajo biti redno pregledane, očiščene, ohranjene,

primerno delujoče in brez ostrih robov (Slika 12c) (Miller 2010). Vejnovič (2008) navaja,

da moramo v zimskem času v odprtih hlevih poskrbeti za ogrevane napajalnike, ki ne

dopuščajo zamrzovanja vode.



29

Slika 12: Prikaz vodnega vira, ki ustreza minimalnim standardom kvalitete vode (levo in

sredina) in prikaz nesprejemljivega vodnega vira (desno), pri katerem so vidni za

poškodbo konj nevarni deli, kot so vodna cev, ostri robovi kadi in deska s

štrlečimi žeblji (12a, 12b in 12c foto. Hale 2010).

2.5.4 Dnevni krmni obrok

Brown Houghton in sod. (2003) navajajo, da se moramo dobro poučiti o anatomskih in

fizioloških lastnostih konj ter se zavedati pomena hranljivih snovi, ki jih potrebujejo. Ko

osvojimo, katera krma je za konja najboljša, lahko določimo posamezne obroke in

vzdržujemo telesno kondicijo oz. ustrezno telesno maso. Miller (2010) navaja, da morajo

biti konji z omejeno pašo krmljeni vsaj enkrat, po možnosti minimalno dvakrat dnevno.

Konji na paši potrebujejo dodatno krmo vsaj enkrat dnevno, če je pašna trava nezadostna v

zagotavljanju telesne mase in zdravja konj.

Dnevni krmni obrok vsakega aktivnega konja sestavljajo seno/paša, krmila/žita, mineralno-

vitaminski dodatek in voda. Če aktivnemu konju dnevno ne polagamo pravilno

oblikovanega krmnega obroka, lahko pričakujemo, da bo prišlo do zmanjšane delovne

sposobnosti, prehitre utrujenosti, slabše regeneracije po naporih in večje izpostavljenosti

poškodbam (National Farm Animal Care Council 2013).

Konjem moramo redno dodajati vitamine in minerale. Aktivni konji jih morajo uživati

dnevno, konjem, ki delajo manj, pa jih dajemo dvakrat ali trikrat tedensko. Konjem, ki so

izpostavljeni večji aktivnosti, dodajamo tudi elektrolite. Potrebe po njih so višje poleti kot

a b c



30

pozimi. Tistim konjem, ki opravljajo naporen in intenziven obseg dela, v prehrano

vključimo tudi antioksidante. Dodajanje teh preprečuje intenzivno zakisanje in zakrčenje

mišic, ki ga povzroči prekomerna količina mlečne kisline v mišicah. Antioksidante se

lahko daje konjem nekaj dni pred intenzivnim delom in dan ali dva po njem. Uporaba

antioksidantov je zelo koristna pri športnih konjih in tudi pri konjih, ki niso v vrhunski

telesni kondiciji. Energetski dodatki se konjem dodajajo za zmanjšanje energetskega

primanjkljaja v času intenzivnega dela, lahko pa tudi po opravljenem delu za hitrejšo in

boljšo regeneracijo organizma (Kelly 2002).

V Kaliforniji se uporabljajo različni krmni obroki, ki vključujejo seno, zrnje ali koncentrat

ali kombinacije tega trojega. Ne glede na to mora biti dnevni vnos energije tolikšen, da

zadosti zahtevam metabolizma v meri, da konj ne izgublja na masi. Konji so hranjeni z

obroki, pri katerih se jih hrani z 1,5 % do 3 % njihove telesne mase na dan, da se

zagotavlja njihova telesna kondicija ali masa. Konj z maso 450 kg bi naj dnevno zaužil

med 7 kg–14 kg krme. Hranjenje bi naj potekalo vsaj dvakrat dnevno. Aktivni konji, breje

kobile, kobile z žrebeti, starejši konji in konji z zdravstvenimi težavami potrebujejo

dopolnilno krmo, da ohranijo normalno telesno kondicijo. Občasno jim je treba dodajati

tudi zrnje ali druge vire energije (Miller 2010a).

V Kaliforniji običajno krmljenje sestoji iz žit, lucerne in trav iz sadovnjaka. Seno za konje

mora biti brez prahu, plesni, toksinov in plevela (Sliki 13a in 13b). Koncentrati so dodani v

dnevni obrok, saj s tem zagotavljajo zauživanje dodatne energije, proteinov, vitaminov in

mineralov. Običajne mešanice so sestavljene iz ovsa, ječmena in pšenice. Komercialno so

dostopne že mešanice briketov s koncentriranimi mešanicami, formulirane glede na

potrebe konj v različnih življenjskih fazah. Krmne mešanice dnevnega obroka ne bi smele

presegati 1 % telesne mase konja, posebej tiste, ki vsebujejo veliko škroba (Miller 2010b).



31

Slika 13: Razbarvano, smrdljivo in plesnivo seno je lahko za konja usodno (levo), dobra

krma mora biti čista, suha in brez plesni in tujkov (desno) (13a in 13b foto. Hale

2010).

2.5.5 Ocenjevanje telesne kondicije po Hennekeju

Miller (2010) meni, da je Hennekejevo točkovanje telesne kondicije strokovna metoda

ocenjevanja konjeve telesne kondicije ne glede na pasmo, telesni tip, spol in starost.

Izpostavlja, da je ta metoda upoštevana s strani strokovnjakov kot objektivna metoda

točkovanja konjeve telesne kondicije v primeru trpinčenja. Stanje telesne kondicije pri

konjih je ravnovesje med vnosom in porabo energije. Na stanje telesne kondicije vplivajo

razpoložljivost krme, vode, reproduktivno stanje, spremembe v vremenu, obremenitev

zaradi parazitov, pogostost nastopanja in zobne anomalije. Ta sistem ocenjevanja temelji

na količini podkožne maščobe v razmerju do telesnih mišic. Presoja se z vizualno oceno na

šestih glavnih točkah telesa konja, ki so najbolj podvržene spremembam v količini telesne

maščobe. Tehnika za ocenjevanje in izmero stanja telesa konja je za konjenike orodje, ki

ga lahko uporabljajo pri odločitvah o hranjenju in razmnoževanju (Shuffitt in TenBroeck

2003).

Miller (2010) navaja, da se telesna kondicija meri po Hennekejevi lestvici minimalnih

standardov in mora presegati 3 točke. Izpostavlja, da morajo veterinarji v primeru starejših

konj in konj z akutnimi metabolnimi težavami, ki ne morejo vzdrževati telesne kondicije,

a b



32

določiti potrebe po dopolnilni prehrani in njeni količini. Sistem BCS, ki ga je razvil

Henneke, določa številčno vrednost za maščobne obloge, ki se pojavijo na določenih

predelih telesa konja. Kopičenje maščobe se ocenjuje v naslednjih delih konjevega telesa:

ledveni del, rebra, koren repa, viher, vrat in področje za komolcem in za lopatico (Sliki 14a

in 14b). Točkovna vrednost je določena na podlagi nakopičene maščobe na vseh šestih

mestih telesa (Wood 1995).

Slika 14: Deli konjevega telesa, na katerih ocenjujemo prisotnost ali odsotnost maščobnih

zalog: področje za komolcem in za lopatico, rebra, koren repa, ledveni del, viher

in vrat (14a foto. Miller 2013, 14b foto. Wood 1995).

1 PODROČJE ZA KOMOLCEM IN ZA LOPATICO: Je v veliko pomoč pri dodelitvi

ocene, še posebej, če so ocene drugih točk po določenih kriterijih manj zanesljiv. Ko se

konj redi, se maščoba kopiči okoli ramena.

2 REBRNI LOK: Naslednji del telesa, ki se pogleda, so rebra. Vizualno se oceni predel

reber, nato se s prsti tipa čez prsni koš. Zelo suh konj bo imel vidna rebra, ki se jih

zlahka opazi in zatipa, saj je brez maščobnih oblog. Ko konj prične pridobivati na masi,

je okoli reber mogoče čutiti manjše obloge. Pri oceni 5. rebra vizualno ne bodo več

opazna, ampak se jih bo zlahka začutilo, če bomo z roko potipali prsni koš. Bolj kot bo

konj pridobival na telesni masi, težje bo zatipati rebra.

a b

b

b



33

3 KOREN REPA: Pri zelo suhem konju (do ocene 3) je koren repa viden in bolj opazen.

Ko konj začne pridobivati na telesni masi, začne maščoba polniti predel okoli korena

repa. Maščobo se zlahka otipa in bolj kot je konj debel, bolj mehka in izbočena je

maščoba.

4 LEDVENI DEL HRBTA: Zelo suh konj ima neprimerno gubo in greben vzdolž hrbta,

kjer hrbtenica izstopa. Vzdolž hrbta konja ni mogoče zatipati nikakršne maščobe. To je

eden izmed prvih predelov, ki se zapolni z maščobo, ko se konj prične rediti. Maščoba

se najprej naloži okoli notranjih organov in vzdolž hrbtenice. Ko konj postaja debelejši,

je očiten porast maščobe vzdolž hrbtenice.

5 VIHER: Ostrost vihra lahko niha med pasmami. Npr. Angleški polnokrvni konj ima

običajno bolj oster viher kot Ameriški quarter konj. Toda če je konj zelo suh, je

polkrožna struktura vihra enostavno vidna.

6 VRAT: Pri zelo suhem konju je opaziti kostno strukturo vratu. Ko se konj redi, se

maščobe nalagajo vzdolž vrha vratu.

Miller (2010) izpostavlja, da so termini suh, droben, shujšan ali debel vsi subjektivne

narave, BCS-lestvica pa je standardiziran, objektiven sistem točkovanja. Konju dodeli

rezultat od 1 (ekstremno shujšan) do 9 (debel). Po njegovem mnenju se smatra rezultat

med 5 in 7 kot ideal za zdrave konje. Konji, ocenjeni z ocenama 1 in 2 pa morajo na

nadaljnje ocenjevanje zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja, zobnih težav ali

pomanjkanja ustreznih hranil. Konji, ki po tej lestvici dosežejo stopnjo 3 ali manj, bi

morali dobiti povečano dozo hranil, da bi izboljšali telesno kondicijo in pridobili na masi.

Miller (2010) poudarja, da starejši konji in konji z akutnim presnovnim stanjem mogoče ne

uspejo preseči stopnje 3, zato v takšnem primeru z nasveti sodeluje še veterinar.



34

Preglednica 3: Ocenjevanje telesne kondicije po Hennekeju – BCS (Wood 1995, str. 5).

VREDNOST OPIS SLIKA

1 (shiran)

– Žival je ekstremno shujšana in mršava,

– vretenčne kosti, rebra, vrh repa in boki se

združijo,

– nižje medenične kosti so vidno projektirane,

– kostna struktura vihra, ramen in hrbta je

zlahka opažena,

– maščobnega tkiva ni občutiti.

2 (zelo suh)

– Žival je shujšana,

– prečni procesi ledvenih vretenc so občutno

zaokroženi,

– vretenčne kosti, rebra, vrh repa in boki so

združeni,

– spodnje medenične kosti so vidne,

– viher, ramena in struktura hrbta se rahlo

zaznavajo.

3 (suh)

– Vretenčni podaljški se ne občutijo, tanka plast

maščobe pokriva rebra,

– rebra so lahko opazna,

– vrh repa je viden, a individualnih vretenc ni

možno vizualno definirati,

– spoji kolka so vidno zaokroženi, a lahko

prepoznavni,

– spodnje medenične kosti niso prepoznavne,

– viher, ramena in vrat so poudarjeni.

4 (zmerno suh)

– Rahel greben vzdolž hrbta,

– opazen je rahel obris reber,

– vrh repa izstopa, ob njem je občutiti maščobo,

– spoji kolka niso prepoznavni,

– viher, ramena in vrat niso očitno suhi.



35

5 (zmeren)

– Hrbet je raven (brez gub ali grebena),

– rebra niso vidna, a se zlahka občutijo,

– maščoba okoli vrha repa se občuti,

– viher je lepo zaokrožen,

– ramena in vrat se gladko povežejo s telesom.

6 (zmerno mesnat)

– Lahko ima rahle gube po hrbtu,

– maščoba okoli reber je gladka,

– občuti se maščoba okoli vrha repa,

– maščoba se nalaga ob straneh vihra, za rameni

in ob straneh vratu.

7 (mesnat)

– Po hrbtu ima lahko gube,

– individualna rebra se občutijo, a je med njimi

mogoče občutiti tudi maščobo,

– okoli vrha repa je mehka maščoba,

– ta se nalaga tudi preko vihra, za rameni in po

vratu.

8 (debel)

– Mečkanine oz. gube po hrbtu,

– težko je občutiti rebra,

– maščoba okoli vrha repa je zelo mehka,

– območje okoli vihra je napolnjeno z maščobo,

– prav tako območje za rameni,

– opazna je odebelitev vratu,

– maščoba se nalaga tudi na notranji strani stegen.

9 (zelo debel)

– Očitne gube po hrbtu,

– okoli reber je opazna neenakomerna maščoba,

– izbočena je maščoba okoli vrha repa, okoli

vihra, za rameni in po vratu,

– maščoba na notranji strani stegen se drgne med

sabo,

– boki so zamaščeni.



36

2.6 Minimalni standardi za nego in zdravje konj

Costantino in Lang (2014) menita, da večina konj v negi uživa in da imamo ob tem

priložnost, da se s konjem bolje spoznamo ter sočasno preverimo njegovo zdravstveno

stanje. Tudi Dolenc (1983) meni, da je pravilna in dobra nega prvi pogoj za zagotavljanje

zdravja in odpornost konj. Dobro vhlevljanje, pravilna prehrana in stalno čiščenje po

njegovem mnenju ugodno vplivajo na zdravje, prav tako je pomembna koža, ki ne varuje

samo pred zunanjimi vplivi, temveč tudi izloča znoj, loj in regulira telesno toploto. Brown

Houghton in sod. (2003) navajajo, da se med delom na koži nabirajo prah, blato in druga

nesnaga, ki se pomeša z izločki znojnic, lojnic, maščob in odmrlimi deli kože ter otežuje

izločanje škodljivim snovem. Izpostavljajo, da redno čiščenje ugodno vpliva na

zdravstveno stanje, s tem pa tudi poskrbimo za prekrvavitev telesa.

2.6.1 Vedenjske težave in motnje konj

Konji so družabna bitja. Brez družbe so neuravnoteženi, kar nadomeščajo na nezdrave

načine. Lastniki konj se pogosto sprašujejo, ali so spremembe v vedenju posledica

prikritega obolenja ali so samo del normalnega obnašanja (Dunphy 2014). Določene

spremembe v obnašanju zahtevajo vso našo pozornost in posledično pomoč veterinarja, saj

so lahko vzroki resne zdravstvene težave (Starič 2007). Tušak in Tušak (2002) navajata, da

so takšne spremembe vidne kot negativen odnos do dela, zmanjšanje delovne sposobnosti,

intenzivno reagiranje, prestrašenost, navidezni napad panike in otrplost. Med nezaželena

vedenja sta opredelila tudi brcanje, kopanje, grizenje, škrtanje z zobmi in suvanje z glavo.

Spremembe v obnašanju lahko analiziramo tako, da konje posnamemo v njihovem okolju,

seveda brez navzočnosti ljudi (Starič 2007).



37

2.6.2 Zdravstveno stanje konj

Jasne oči, lesketajoča, gladka dlaka, mirno dihanje in normalna telesna temperatura,

izmerjena rektalno in v vrednosti od 37,5 °C do 38 °C, so pri konju znaki dobrega počutja

(Anžlovar 2009). Miller (2010a) navaja, da morajo biti konji, ki kažejo znake bolečin,

trpljenja ali poškodb, v primernem času deležni ustrezne veterinarske oskrbe. Izpostavlja,

da mora biti veterinarska pomoč ali evtanazija prisotna v primeru hudih bolečin, ki se

kažejo kot:

kolike,

poškodbe oči,

stanja, pri katerem se konj ni zmožen premikati oz. ne more nositi svoje teže

na vseh 4 nogah,

ležeči konji (konji, ki se ne morejo pobrati s tal),

febrilni ali hipertermični konji (temperatura v zadnjiku 39 ° C ali več).

V nujnih situacijah mora biti veterinarska pomoč zahtevana s strani skrbnika kakor hitro je

možno, ampak zagotovo v nekaj urah po ugotovljenem stanju. Evtanazija mora biti

odrejena s strani veterinarja ali pristojne uradne osebe inšpekcijskega organa. Izvede se v

primeru hudih poškodb, če se konj ne more premikati, če trpi brez možnosti ozdravitve in v

primeru ogroženosti varnosti konja in ljudi (Miller 2010b).

Dolenc (1983) ocenjuje, da je primerna nega kopit bistvena pri osnovni negi konj in se

mora redno izvajati, da se kopito vzdržuje v funkcionalni kondiciji (Slika 15a). Starejši in

mlajši konji ter tisti z ortopedskimi težavami potrebujejo pri negi kopit še dodatno

pozornost (Sliki 15b in 15c). Splošno je znano, da normalno kopito zraste pri odraslem

konju približno slab cm na mesec. Zato je kopito treba natančno pregledovati in po potrebi

obrezati na vsakih 6 do 8 tednov. S tem vzdržujemo primerno obremenitev sklepov, kopita

in ravnotežje pri hoji. Konji z deformiranimi kopiti in s kroničnimi težavami s šepanjem

potrebujejo nego še pogosteje. Nekateri konji morajo biti redno podkovani, da jim

zagotovimo udobje in trdnost pri stoji. Pri žrebetih kopita rastejo hitreje in sicer 1,5 cm na



38

mesec. Posledično je treba žrebetom kopita obrezovati mesečno vse do starosti enega leta.

Odstranjevanje umazanije in peska iz kopit dvakrat tedensko zmanjšuje tveganja za razvoj

infekcij kopit (Miller 2010c).

Slika 15: Zdrava kopita (levo), kopita s kronično težavo (na sredini) in kopita z infekcijo,

ki nujno potrebuje veterinarsko pomoč (desno) (15a, 15b in 15c foto. Hale

2010).

Preventivni zdravstveni postopki, kot sta cepljenje in razglistenje, sta bistvena pri skrbi za

konje. Postopek nadzora nad notranjimi zajedavci, ki vključujejo uporabo različnih

antiparazitikov, mora postati rutina lastnikov pri oskrbi konj. Učinkovitost takih postopkov

se preverja v laboratorijih, ki omogočajo standardizirano štetje fekalnih jajčec iz sveže

pridobljenih iztrebkov. Cepljenja, ki preprečujejo tetanus, različne oblike virusnega

encefalitisa, stekline in virusne okužbe zgornjih dihal, morajo biti del stalne prakse (Miller

2010d).

Konji imajo 12 sekalcev, 24 kočnikov, 4 podočnjake in 2 volčja zoba. Zobovje je treba

redno pregledovati, saj s tem preprečimo težave s prehranjevanjem ter rane v ustni votlini

(Costantino in Lang 2014). Pri skrbi za zobovje, predvsem pri starejših konjih, je

pomembno vzdrževanje površine zob, ki meljejo (Slika 16b). Preprečiti moramo ostre

robove, ki se pojavijo na notranji strani spodnjih in zgornjih kočnikov (Slika 16a). Zobje se

zbrusijo do gladkega in tako konju omogočajo ustrezno površino za mletje krme (Slika

16c). Pogostost brušenja je odvisna od starosti konja, dnevnega obroka in okolja. Zobje

a b c



39

morajo biti pregledani enkrat letno oz. po potrebi s strani veterinarja (Wood 2011).

Podobno menita Costantino in Lang (2014), ki izpostavljata, da za razliko od naših zob,

konjevi zobje rastejo ves čas, zato jih moramo pregledovati na vsakih šest mesecev.

Slika 16: Nepravilno obrabljena ugrizna ploskev zgornjih in spodnjih meljakov pri tri leta

starem kastratu (levo), opravljena korekcija okluzije (na sredini) in po njej

(desno) (16a, 16b in 16c foto. Veterinarska postaja Postojna 2010).

Nadzor nad insekti je pomemben za zdravje in dobro počutje konj. Muhe, komarji in drugi

insekti lahko prenašajo različne bolezni in infekcije. Konji morajo biti negovani oz.

skrtačeni vsaj dvakrat tedensko. S krtačenjem z dlake odstranimo umazanijo in blato. Če

dovolimo, da se blato in umazanija nabira na dlaki, lahko to zmanjšuje izolacijsko funkcijo

dlake v hladnem okolju in rezultat je povečan metabolizem. Poleg tega se pod dlako lahko

razvije glivična infekcija kože. Nujno je tudi odstranjevanje odvečne dlake zaradi vozlov,

ki so lahko boleči za žival (Slika 17). S krtačenjem se lahko odkrijejo tudi rane ali

odrgnine, ki zahtevajo dodatno oskrbo (Miller 2010e).

a b c



40

Slika 17: Pretirano dolga in zavozlana dlaka na predelu trebuha (levo), predolga in

zavozlana griva (na sredini) in zavozlane dlake na konjevem repu (desno)

(17a,17b in 17c foto. Hale 2010).

2.7 Zakonske določbe o zaščiti živali

Prvi Zakon o zaščiti živali je bil sprejet leta 1822 v Angliji. Takrat so se pričela

ustanavljati tudi prva društva in organizacije za zaščito živali. Glavna razloga za zaščito

živali sta nastala iz gospodarsko-finančnega vidika in moralno-etičnih in/ali religioznih

razlogov (Huselja 2010). Odgovorno ravnanje z živalmi, njihova varnost ter varstvo okolja

postajajo v današnjem času vse pomembnejši. Živalim moramo nuditi ustrezno bivališče in

sisteme reje, ki zagotavljajo vrsti ustrezno obnašanje. Za ugotavljanje izvajanja in

upoštevanja pravil mora biti uveden učinkovit sistem nadzora in izrečene sankcije v

primeru kršitev. Za večjo zaščito nekaterih živalskih vrst (kopitarji, kunci, race, gosi, ribe),

za katere velja le upoštevanje temeljnih določb o zaščiti živali, treba sprejeti podrobnejšo

zakonodajo (Miller 2010).

Podrobnejša zakonodaja za kopitarje v Sloveniji še ne obstaja. Trenutno za njih velja le

upoštevanje temeljnih določb o zaščiti živali. Zato je nujno treba sprejeti podrobnejšo

zakonodajo, saj se neprimerna oskrba, ravnanje, klanje in nadzor nad njimi iz leta v leto

povečujejo.

a b c



41

Po 7. členu Zakona o zaščiti živali (U.l. RS št. 38/2013) moramo zagotoviti dosledno

izvajanje zakonodaje, ki določa, da morajo skrbniki živalim zagotoviti:

ustrezno bivališče, hrano, vodo in oskrbo glede na vrsto živali, pasmo,

starost, stopnjo razvoja, prilagoditev in udomačitev (vse to mora biti

prilagojeno njenim fiziološkim in etološkim potrebam ter v skladu z

ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji);

glede na vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditev in udomačitev

svobodo gibanja, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;

dovolj prostora za gibanje živalim, ki so privezane ali zaprte;

dovolj svetlobe, toplote, vlažnosti, kroženja zraka, zračenja, ustrezne

koncentracije plinov, higiene in intenzivnosti hrupa, ki ustreza njeni vrsti,

stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi (vse to mora biti prilagojeno

njenim fiziološkim in etološkim potrebam ter higienskim pogojem);

živali, ki so nezdružljive, se morajo nastaniti ločeno;

Če je opustitev iz prvega in drugega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo

posledice, se šteje, da gre za mučenje živali. Po 4. členu Zakona o zaščiti živali (U.l. RS št.

38/2013) je mučenje živali definirano kot:

vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, ki je storjeno naklepno in povzroči

hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi

zdravju živali;

neprimerna in nepotrebna usmrtitev živali.

Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v

obnašanju. Za ugotavljanje izvajanja in upoštevanja pravil mora biti uveden učinkovit

sistem nadzora in izrečene sankcije v primeru kršitev.



42

3 MATERIAL IN METODE DELA

V empiričnem delu magistrske naloge smo proučili namestitvene pogoje za rejo konj v

okolici Maribora, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Celja in Velenja. Ocenjevali smo

bivalne prostore, izpuste, ograde in pašnike. Prav tako smo zajeli krmljenje, nego in

zdravstveno stanje konj. Ker so vsi zgoraj našteti dejavniki pomembni pokazatelji uspešne

reje, smo v delo vključili tudi ocenjevanje telesne kondicije, od katere je v veliki meri

odvisno troje: konjeva reproduktivna sposobnost, zdravstveno stanje in vitalnost.

3.1 Metode dela

V vzorec smo zajeli 43 namestitvenih lokacij za oskrbo konj oz. njihove kapacitete za

oskrbo 130 športnih konj (boksov). Od tega smo obiskali štiri konjeniške klube z večjo

kapaciteto konj (osem, dvanajst, štirinajst in dvaindvajset konj), preostali del pa so

predstavljali skrbniki, ki so imeli v lasti enega do pet konj. Lokacije so bile izbrane

naključno v bližnji okolici našega bivanja. Skrbniki so bili o našem obisku predhodno

obveščeni in v večini veseli našega obiska. Bilo pa je tudi nekaj primerov, ko so naše

sodelovanje zavrnili. V tem primeru je šlo za skrbnike, ki imajo konje namenjene za zakol

in ne za prosti čas oz. rekreacijo.

Za izvedbo zastavljenih nalog smo uporabili opomnik za beleženje dejanskega stanja reje.

Skušali smo ugotoviti, če so pogoji reje ustrezni, neustrezni, delno ustrezni ali jih nismo

mogli preiskati ali celo takšni, kot so, niso smiselni za naše delo. Pridobljene podatke smo

vnesli v delovno preglednico programa Microsoft Office Excel 2010. Nato smo podatke

prenesli v program SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) 21.0 za programsko

okolje Windows. Podatke smo analizirali z uporabo opisnih statističnih metod ter izvedli

statistična sklepanja.



43

Izdelali smo preglednice s frekvenčnimi porazdelitvami in za večino vzorca izpeljali

neparametrični binomski test. Binomski test temelji na verjetnosti in ga uporabljamo za

preverjanje empirične porazdelitve tako, da testira razliko med deležem v vzorcu živali in

testnim deležem, pričakovanim v populaciji, če je opazovana lastnost dihotomna

spremenljivka (ustrezno : neustrezno). Ta test smo izbrali, ker smo v hipotezah navajali

določen delež in trditve, vezane nanj. Pri preverjanju hipotez smo združili oceni »ustrezno«

in »delno ustrezno« v eno kategorijo, ki smo jo primerjali z oceno »neustrezno«. Oceni

»ustrezno« in »delno ustrezno« smo združili, ker so bila odstopanja med njima

zanemarljiva. Pod kriterij »ustrezno« smo uvrstili rejo, ki jo zaznamujejo strokovna znanja,

veščine in znanstvena dognanja, na katera napotuje zakon o zaščiti živali in so zbrani v listi

za ocenjevanje kopitarjev (Priloga 1), pri kriteriju »delno ustrezno« smo upoštevali manjša

odstopanja od kriterija »ustrezno«. Pod kriterij »neustrezno« smo uvrstili rejo, pri kateri

smo beležili močna odstopanja od zapisanega v opomniku za nadzor kopitarjev (Priloga 1).

Vse hipoteze smo preverili z binomskim testom, kjer smo kot »večino« obravnavali 70 %.

Pri določenih opazovanjih smo izpeljali hi-kvadratni test ter v skladu s slednjim oblikovali

kontingenčne preglednice frekvenc, ki smo jih prikazali z grafikoni. S testom smo

preverili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med odgovori ali ne. Statistično

značilne razlike posameznih parametrov med različnimi ugotovitvami so bile pri P < 0,05,

statistično neznačilne razlike pa pri P > 0,05.

Ocenili smo tudi interval zaupanja oz. oceno parametra v populaciji, ki ga določata

njegova spodnja in zgornja meja. To je interval, v katerem se z dano gotovostjo (P) nahaja

ocenjevani parameter. Imeli smo več možnih odgovorov: A) ustrezno, B) neustrezno, C)

delno ustrezno, D) ni preiskano in E) ni smiselno). To lestvico smo preoblikovali, in sicer

smo jo skrčili v odgovore: A = 1 ustrezno, B = 3 neustrezno in C = 2 delno ustrezno. Tako

si odgovori sledijo v vrstnem redu, odgovora D in E smo izključili iz analize, saj ne

nadaljujeta zaporedja.



44

Analitična formula za izračun intervala zaupanja za aritmetično sredino je naslednja:

�̅� −1,96 ∙ 𝑠𝑒

√𝑛 < 𝜇 < �̅� +

1,96 ∙ 𝑠𝑒

√𝑛

Pri formuli je upoštevana 95 % gotovost, oziroma 5 % stopnja tveganja. V našem primeru

smo izvedli interval zaupanja za aritmetično sredino opazovane lastnosti.

3.2 Opomnik

Z uporabo opomnika, ki beleži dejansko stanje reje konj, smo želeli proučiti, ali rejci oz.

oskrbniki konj upoštevajo strokovne standarde za dobro počutje konj, ki nepisano veljajo v

Sloveniji na podlagi ustaljenih izkušenj oz. če posredno upoštevajo določbe Zakona o

zaščiti živali.

Ti standardi zajemajo:

ustrezne bivalne prostore, kot so individualni boksi, boksi za breje kobile in kobile z

žrebeti, individualni boksi za ponije in haflingerje;

ustrezno širino vrat boksa, stojišča, nastilj, podlago, svetlobo in zračnost;

ustrezen izpust, ogrado in pašnik;

ustrezen dnevni obrok krme;

neomejen dostop do sveže čiste vode in skrb za higieno krme;

vzdrževanje telesne kondicije;

preprečevanje napak v reji, ki povzročajo motnje v obnašanju;

zagotavljanje ustrezne nege kopit, dlake in zobovja ter

ustrezno vzdrževanje jahalne in vprežne opreme.

… (1)



45

3.3 Upoštevani standardi, spoznanja in izkušnje

Bivalni prostori

Ustrezno velik individualni boks mora biti minimalne velikosti 3,7 m × 3,7 m (oz.

odvisno od velikosti živali 1,8 m²/100 kg telesne mase) ter minimalne širine 2,4 m, da

žival nemoteno vstaja in se obrača. Žival ima na voljo več-urni dnevni izpust. Delno

ustrezen boks je manjši od 13,69 m2, žival ima na voljo vsaj 30 min prostega časa ali 15

minut kontrolirane vadbe dnevno, razen če nima konj drugih veterinarskih priporočil.

Neustrezno velik individualni boks je manjši od 8 m2 in živalim onemogoča osnovne

premike, vključno z ležanjem v prsni ali bočni legi.

Ustrezno velik individualni boks za breje kobile in kobile z žrebeti mora biti minimalne

velikosti 4,6 m × 4,6 m. Neustrezno velik boks za breje kobile in kobile z žrebeti je

manjši od 21 m2 in kobilam omejuje prostor med kotitvijo in nadaljnji oskrbi žrebet.

Ustrezno velik individualni boks za ponije in haflingerje mora biti velikosti 1,8 m²/100

kg telesne mase. Žival ima na voljo dnevni izpust. Delno ustrezno ocenjen individualni

boks za ponije in haflingerje je manjši od 3 m² in živalim omogoča vsaj 2-urni dnevni

izpust.

Ustrezna širina vrat boksa mora biti minimalne širine 1,2 m, tako da žival v boks varno

in udobno vstopa in izstopa. Vrata morajo biti trdna in narejena iz materiala, ki ne

povzroča poškodb. Z oceno delno ustrezno smo ocenili vrata, na katerih je bila opažena

nevarno zavarjena kovina, ki je podaljšala širino vrat boksa, tako da so bile končne

velikosti 1,2 m. Z oceno neustrezno so bila ocenjena vrata, ki so bila ožja od 1,2 m

širine in so zaradi polomljene kovine/lesa konjem predstavljala potencialno nevarnost

poškodb.

V primeru hodnika med boksi je njegova ustrezna velikost minimalne širine 2,4 m, tako

da živalim omogoča premikanje in obračanje, oskrbnikom pa varno premikanje, prenos

hrane, stelje in čiščenje gnoja. Z oceno delno ustrezno smo ocenili širino hodnika, ki je

merila 2,2 m – 2,4 m, a je konjem omogočala premikanje in obračanje. S kriterijem

neustrezno pa smo označili širino hodnika, ki je merila manj kot 2,2 m v širino in je

večjim živalim onemogočala normalno premikanje in obračanje.



46

Če delovni konji redno delajo, jih lahko vhlevimo na stojišča s privezom, ki morajo biti

minimalnih dimenzij 2,4 m – 2,7 m × 1,5 m (d × š) in v kombinaciji z izpustom.

Pregradne stene med stojišči naj bodo višine 1,5 m, pri glavi pa 1,8 m do 2 m. V našem

primeru v vzorec ni bila zajeta nobena takšna namestitev. Oskrbniki, ki so imeli takšen

način namestitve, so naše sodelovanje zavrnili.

Ustrezno ocenjen strop mora biti izdelan iz materialov, ki so odporni na vlago ter je

minimalne višine 30 cm nad vzdignjeno glavo konja. S kriterijem delno ustrezno smo

ocenili strop, ki je bil sicer višji od 30 cm nad vzdignjeno glavo konja, a se je na

določenih mestih zaradi prevelike vlage luščil omet. Neustrezno zagotovljen strop je

nižji od višine 30 cm nad vzdignjeno glavo konja in bi lahko ob vznemirjenju živali

predstavljal potencialno možnost poškodb.

Ustrezna talna podlaga notranjih boksov mora biti iz čvrstega in nedrsečega materiala,

ki je udoben, varen in preprost za čiščenje. Primerna so gumena tla, umetna trava, zbita

glina, prod, kamen, asfalt, beton, pesek, opeka in les.

Ustrezen nastilj konjem omogoča udobje, primerne sanitarne razmere in varno oporo.

Priporočeni nastilji so slama, seno, oblanci, pesek in izjemoma papir.

Za manipulacijo z živaljo okrog ležišča in krmilnega prostora je ustrezna osvetljenost

min. 200 lux (100 W/8 m2 ali sijalke: 200 lumnov/m2), ponoči je nujna minimalna

naravna osvetlitev in površina odprtin v velikosti minimalno 1/20 talne površine. S

kriterijem delno ustrezno smo označili pomanjkanje naravne osvetlitve v nočnem času

(premajhna okna), čeprav so zadoščala za 1/20 talne površine.

Ustrezno izvedena sanitacija bivalnega mesta se mora izvajati najmanj enkrat dnevno,

razkuževanje pa po potrebi. Z delno ustrezno smo ocenili izvajanje sanitacije minimalno

enkrat dnevno, brez izvedbe razkuževanja. Po našem mnenju je razkuževanje

pomembno, saj je stoječa voda odlično okolje za mikrobiološko onesnaževanje okolja in

prenašanje bolezni.



47

Izpusti, ograde in pašniki

Ustrezno izvedena ograda ne sme povzročati poškodb in mora biti najmanj 25 cm nad

tlemi. Priporočljivo je, da je ograda izdelana iz materialov, kot so les, plastika, guma in

kovina. Notranji koti ne smejo biti manjši od 45°. Z oceno neustrezno smo ocenili

ogrado, ki je bila polomljena ter prenizko izdelana. Kot delno ustrezno pa smo ocenili

ogrado, ki je bila dvignjena več kot 25 cm nad tlemi, a je bila z ene strani obdana z

gumami, ki so predstavljale nevarnost za konje.

Za ustrezno izvedbo električne ograje se priporočajo več-žični plastični trakovi in

enožični trakovi, ki morajo biti nameščeni na višini 0,8 m do 1 m od tal. Električna

ograja mora biti dnevno pregledana in pod napetostjo. Z delno ustrezno smo ocenili

natrgane trakove, pri katerih je bilo opaženo prebijanje električnega toka, a je bila

ograja še pod napetostjo.

Ustrezen pašnik ali izpust konja ne sme omejevati v svobodi gibanja. Kratkotrajni

privez je dovoljen le do 2 uri. Če konji prezimujejo zunaj, jim mora biti zagotovljen

nadstrešek velikosti 1,6 m2/konja ter suho ležišče s steljo. Delno ustrezen pašnik ali

izpust konjem omogoča zaščito pred vremenskimi vplivi, a v manjši meri od ustreznega

(1,6 m2/konja). Ocena neustrezno pomeni, da se konjem ne omogoča naravna ali umetna

zaščita pred soncem in padavinami. Prav tako ne suho ležišče s steljo.

Dnevni obrok krme

Priporočljivo je, da konji v času intenzivnega treninga zaužijejo minimalno 1 kg/100 kg

telesne mase strukturirane voluminozne krme na dan ter minimalno 1,5 kg–2 kg/100 kg

telesne mase za konje, ki niso v intenzivnem treningu. Med voluminozno krmo

prištevamo pašo na naravnem travinju s pestrim botaničnim sestavom, prilast, ki ga

lahko pokladamo kot zeleno krmo s travnikov in pašnikov, mrvo, travno silažo/senažo

in slamo. V našem primeru je imelo vseh 130 konj na voljo ustrezno strukturirano

voluminozno krmo.

Ustrezno negovan pašnik konjem nudi udobno okolje, ki vključuje senco, vetrobran,

kompaktno površje in ograjen prostor, ki zagotavlja fizičen nadzor in varnost. Velik naj



48

bi bil od 0,4 ha do 1 ha na konja, drugače pa zadošča 1 ha–4 ha/na konja. Neustrezno

negovan pašnik je vsak, ki ni velikosti 1 ha–4 ha/na konja in konjem ne omogoča

udobnega okolja.

Ustrezne količine posameznih sestavin obroka, krmnih mešanic ter dopolnilnih krmnih

mešanic morajo biti konju odmerjene glede na njegovo aktivnost, telesno kondicijo,

telesno maso, zdravstveno stanje in starost. Z oceno delno ustrezno smo ocenili

odmerjenje krme, ki se kljub konjevi dnevni aktivnosti ni redno pokladala.

Oskrbniki so kot dopolnilo krme navedli mineralno-vitaminske Kovisal, VitaHorSe,

Vita-redin® in solnik. Menili so, da konje že v veliki meri oskrbujejo z zadostno

količino dodatne krme in krmnih mešanic (KON-1 in KON-2) in zato glede na konjevo

aktivnost, telesno kondicijo, telesno maso, zdravstveno stanje in starost ne potrebujejo

še dodatnih mineralno-vitaminskih dodatkov.

Za oceno ustrezna higiena krme se smatra, da je krma pravilno skladiščena v suhem in

temnem prostoru, brez plesni in tujkov. Seno in nastilj pa sta prijetnega vonja in brez

večje količine prašnih delcev. Z oceno delno ustrezno smo ocenili primer kvadrastih

bal, ki so bile v manjši meri navlažene in na določenih mestih prekrite s plesnijo. Le-te

je oskrbnik že izločil iz skladišča za nastilj in jih namenil za nastilj kokošim.

Konji morajo imeti na voljo stalen dostop do krme. Vsaj enkrat na dan morajo imeti

zagotovljeno dokrmljevanje na pašniku in dvakrat dnevno dokrmljevanje, če so živali

nastanjene v boksu ali privezu. Vsi skrbniki so ustrezno izvajali pogostost krmljenja.

Konjem se mora omogočiti ustrezen dostop do sveže čiste vode. Na dan bi moral konj

zaužiti 2 l–4 l vode na kg suhe snovi dnevnega obroka. Če konje napajamo iz vedra, jim

moramo omogočiti dostop dvakrat dnevno. Prav tako moramo poskrbeti za higieno

posod, saj so konji glede neprijetnih vonjav in okusov zelo izbirčni. Pozimi moramo

imeti nadzor nad zmrzovanjem vode. Z oceno delno ustrezno smo ocenili napajanje iz

veder, pri katerih smo ugotovili, da so imela vedra neprijeten vonj in zeleno obarvan

rob.



49

Telesna kondicija

Ocena telesne kondicije se ocenjuje po sistemu BCS, po Hennekeju. Ta sistem temelji

na količini in razmerju maščobe in izraženosti mišic na telesu živali. Številčna ocena od

1 (sestradan oz. shiran) do 9 (izrazito debel) je dodeljena konjem na osnovi vizualne

ocene in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa. Ocenjujemo z

ocenami: 1–3: sestradanost, mršavost, shujšanost; z ocenami 4–6: sprejemljiva,

ustrezna, dobra kondicija; in z ocenami 7–9: pitovnost, debelost, izrazita debelost (gl.

Preglednica 3, str. 34).

Nega in zdravje

Ustrezna nega dlake zajema česanje, sesanje in tuširanje, ki se mora izvajati vsaj enkrat

tedensko. Z oceno delno ustrezno smo dodelili tam, kjer smo zabeležili pomanjkanje

pozornosti pri razčesavanju grive in repa.

Ustrezna nega in čiščenje kopit se mora izvajati minimalno enkrat tedensko. Natančni

pregled pa na vsakih 6–8 tednov. Z oceno delno ustrezno smo ocenili čiščenje kopit na

vsakih 14 dni oz. pred ježo. Sicer so bila kopita ob pregledu zdrava in brez poškodb. V

primeru neustreznosti so bila opažena predolga kopita, pri katerih je bila roževina

razpokana in žabica smrdečega vonja. Pri teh konjih je bilo opaženo nepravilno gibanje

in stoja.

Ustrezen nadzor zobovja se mora izvajati pod strokovnim vodstvom veterinarja vsaj

enkrat letno ali po potrebi. Delno ustrezen nadzor se izvaja ob že vidnih znakih

predolgih zob (hujšanje, cela zrna žit v blatu itd.). Primere, ko oskrbniki še nikoli niso

izvedla nadzor nad zobovjem, čeprav so bili konji v slabi telesni kondiciji, smo ocenili

kot neustrezno.

Ustrezna jahalna in vprežna oprema mora biti redno negovana, da ustreza svojemu

namenu. Ne sme povzročati bolečin, neugodja ali strahu.



50

3.4 Hipoteze

H1: Individualni boksi ne dosegajo minimalne velikosti 3,7 m × 3,7 m in ne ustrezajo

strokovnim standardom.

H2: Večina rejcev ima neustrezno urejen boks za breje kobile in kobile z žrebetom, ki

mora biti velikosti najmanj 4,6 m × 4,6 m.

H3: Hodnik med boksi mora biti minimalne širine 2,4 m in je pri večini ustrezen.

H4: Večina rejcev ima ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik.

H5: Za konje, ki prezimujejo zunaj, rejci nimajo zagotovljenega nadstreška in suhega

ležišča s steljo.

H6: Večina konj bo v našem vzorcu v sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni kondiciji

(v razponu ocen od 1 do 9), kar pomeni, da je večina konj ustrezno oskrbovana z

dnevnim obrokom krme.

H7: Pri večini konj se natančni pregled kopit ne izvaja na vsakih 6–8 tednov.



51

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Rezultati

4.1.1 Pogoji namestitve

BIVALNI PROSTORI

Velikost individualnih boksov

Od zajetih 130 konj oz. boksov ima 70 konj (tj. 53,8 %), zagotovljen ustrezno velik

individualni boks. Preostala večina oz. 51 konj (39,2 %) ima delno ustrezne pogoje

bivanja, kar pomeni, da so bili manjši od 13,69 m2, manjši delež oz. 9 konj (6,9 %) pa ima

neustrezne pogoje bivanja v individualnih boksih.

Grafikon 1: Velikost individualnih boksov (n = 130).

H1: Individualni boksi ne dosegajo minimalne velikosti 3,7 m × 3,7 m in ne ustrezajo

strokovnim standardom.

Glede na oceno parametra v populaciji je velikost individualnih boksov ocenjena med 12,8

m2 in 13,69 m2 (z 95 % verjetnostjo), kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3). Z

binomskim testom (glej prilogo 2) smo ugotovili, da ima neustrezno velikost individualnih

9

51

70

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno



52

boksov 7 % konj. Ta delež se statistično značilno razlikuje od večine (P = 0,000). Torej

ima statistično značilno manjši delež konj neustrezno velikost individualnih boksov, kot

smo pričakovali.

Velikost individualnih boksov za breje kobile in kobile z žrebeti

Od vzorca 130 boksov je bilo zajetih 120 boksov, ki so bili namenjeni brejim kobilam oz.

kobilam z žrebeti. Pri 94 boksih (tj. 78,3 %), smo ugotovili, da imajo breje kobile oz.

kobile z žrebeti neustrezno zagotovljeno velikost boksov. Ustrezno velikost je izpolnjevala

le četrtina 26 boksov (21,7 %) namenjenih brejim kobilam oz. kobilam, ki so imele žrebe

že ob sebi. Pri večini ta velikost ni bila ustrezna. Večina oskrbnikov je menila, da je

velikost boksov za breje kobile oz. kobile z žrebeti zadostna oz. enaka velikosti

individualnih boksov. Oskrbniki so bili nad omenjenimi priporočenimi dimenzijami (4,6 m

x 4,6 m), presenečeni.

Grafikon 2: Velikost boksov za breje kobile in kobile z žrebeti (n = 120).

H2: Večina rejcev ima neustrezno urejen boks za breje kobile in kobile z žrebetom, ki

mora biti velikosti najmanj 4,6 m × 4,6 m.

Glede na oceno parametra v populaciji je velikost boksa za breje kobile in kobile z

žrebetom med 13,69 m2 in 14,44 m2 (z 95 % verjetnostjo), kar pomeni, da je neustrezna

(glej prilogo 3). Z binomskim testom (glej prilogo 2) smo ugotovili, da je kar 78 % boksov,

ki so namenjeni brejim kobilam oz. kobilam z žrebeti, neustrezne velikosti. Ta delež se

94

26

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

ustrezno



53

statistično značilno razlikuje od večine (P = 0,027). Torej ima večji delež kobil statistično

značilno neustrezno velike bokse, kot smo pričakovali.

Velikost individualnih boksov za ponije in haflingerje

V naš vzorec je bilo zajetih 43 ponijev in haflingerjev. 41 (kar znaša 95,5 %) jih je imelo

ustrezno zagotovljeno velikost individualnih boksov. Oskrbniki so jih imeli v večini

nastanjene v boksih velikosti vsaj 3,7 m × 3,7 m. Preostala 2 (4,5 %) sta imela delno

ustrezno velikost boksov. Glede na oceno parametra v populaciji je velikost individualnih

boksov za ponije in haflingerje ocenjena med 9,61 m2 in 13,69 m2 (z 95 % verjetnostjo),

kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3).

Grafikon 3: Velikost individualnih boksov za ponije in haflingerje (n = 43).

Širina vrat boksa

Največji delež oz. 58 konj (tj. 44,6 %) ima zagotovljeno ustrezno širino vrat boksa. Slaba

tretjina (32,3 %) oz. 42 konj ima delno ustrezno, ter slaba četrtina (23,1 %) oz. 30 konj ima

neustrezno velikost širine vrat boksa. Pri slednji je šlo večinoma za starejše hleve. Glede na

oceno parametra v populaciji je širina vrat boksa ocenjena med 1,1 m in 1,3 m (z 95 %

verjetnostjo), kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3).

2

41

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

delno ustrezno

ustrezno



54

Grafikon 4: Širina vrat boksa (n = 130).

Širina hodnika med boksi

Večina zajetega vzorca namestitvenih lokacij, in sicer 112 od 130-ih, je imela hodnik med

boksi. Delno ustrezen hodnik je imelo 64 konj (57,1 %), dobra tretjina, kar je 39 konj,

(34,5 %) je imela ustrezen hodnik, manjši delež oz. 9 konj (8,4 %) pa neustrezen hodnik

med boksi. V primeru neustreznosti smo zabeležili širino hodnika le 1,3 m. V tem primeru

so oskrbniki podali argument, da so hlevi starejši in jih nameravajo v bodoče adaptirati.

Zaupali so nam, da je zaradi ozkih hodnikov že prišlo do poškodb, ki so se končale z

raztrganinami in vrezninami.

Grafikon 5: Širina hodnika med boksi (n = 112).

H3: Hodnik med boksi mora biti minimalne širine 2,4 m in je pri večini ustrezen.

Glede na oceno parametra v populaciji je širina hodnika med boksi, če privzamemo

verjetnost 5 % napake, med 2,2 m in 2,4 m, kar pomeni, da je delno ustrezna (glej prilogo

3). Z binomskim testom (glej prilogo 2) smo ugotovili, da je širina hodnika med boksi

30

42

58

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno

9

64

39

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno



55

ustrezna. 92 % konj ima ustrezen hodnik med boksi. Ta delež se statistično značilno

razlikuje od večine (P = 0,000). Torej ima, ustrezno urejen hodnik med boksi statistično

značilno še večji delež konj, kot smo pričakovali.

Stojišče s privezom

V našem primeru v vzorec ni bila zajeta nobena takšna namestitev.

Strop

Od zajetega vzorca 130-ih boksov je pri 117-ih obstajal strop. Večina boksov oz. konj, tj.

108 (92,3 %), zajetih v naš vzorec, ima ustrezno zagotovljen strop. 8 boksov (kar je 6,9 %)

je bilo delno ustreznih, eden (0,8 %) je bil neustrezen. Pri večini je višina stropa zajemala

3 m–4,5 m, tako da so imeli konji nad glavo še 50cm–110 cm prostora. Glede na oceno

parametra v populaciji je višina stropa ocenjena med 3m in 4 m (z verjetnostjo 5 %

napake), kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3).

Grafikon 6: Strop (n = 117).

Nastilj in podlaga

Pri večini boksov smo ugotovili, da imajo oskrbniki (100 %) ustrezno zagotovljen nastilj in

podlago za konje. Podlago so imeli narejeno iz betona, kombinacije lesa, zalitega z

betonom, kombinacije hlevita in litega asfalta, kombinacije opeke in tlakovcev ter

kombinacije asfalta in betona. Za nastilj pa so v večini uporabljali žagovino, kombinacijo

1

8

108

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno



56

oblancev in žagovine ter kombinacijo slame in oblancev. Nekaj oskrbnikov je izpostavilo,

da v poletnem času uporabljajo le žagovino, v zimskem času pa slamo v kombinaciji z

senom.

Vir umetne svetlobe

V našem primeru je imelo kar 103 konj (79,2 %) zagotovljeno ustrezno umetno svetlobo,

preostali del, tj. 27 konj (20,8 %), pa delno ustrezno, kar pomeni, da je bilo pri nekaterih

namestitvah opaženo pomanjkanje naravne osvetlitve v nočnem času (premajhna okna), a

so kljub temu zadoščala kriteriju velikosti za 1/20 talne površine. Glede na oceno

parametra v populaciji vir umetne svetlobe zajema več kot 1/20 talne površine in manj kot

1/30 talne površine (z verjetnostjo 5 % napake), kar pomeni, da je osvetljenost ustrezna

(glej prilogo 3).

Grafikon 7: Vir umetne svetlobe (n = 130).

Sanitacija

Večina od 43 oskrbnikov je podala mnenje, da ustrezno izvaja sanitacijo. Razkuževanje

izvajajo v začetku spomladi in pozno jeseni. Dezinfekcijo izvajajo z modro galico, apnom,

vročo paro ali z različnimi razkužili. 38 skrbnikov (89,2 %) je zatrdilo, da sanitacijo

izvajajo najmanj dvakrat dnevno. Preostalih 5 (10,8 %) pa jo izvaja delno ustrezno, vsaj

enkrat dnevno. Glede na oceno parametra v populaciji se izvajanje sanitacije ocenjuje med

1-krat in 2-krat dnevno (z 95 % verjetnostjo), kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3).

27

103

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

delno ustrezno

ustrezno



57

Grafikon 8: Sanitacija (n = 43).

IZPUSTI, OGRADE IN PAŠNIKI

Ograda

V našem primeru je večina oz. 112 konj (86,2 %) imela ustrezno izdelano ogrado. Pri 8

konjih (6,2 %) smo ocenili, da je bila izdelana delno ustrezno, pri preostalih 10 konjih (7,7

%) pa neustrezno. Pri oceni neustrezno smo zabeležili 10 konj oz. nastanitev, pri katerih je

bil ugotovljen polomljen les ter prenizko izdelana ograda (le 9 cm nad tlemi). Pri tem smo

oskrbnika opozorili, da si lahko konj med igro, valjanjem itd. zatakne nogo pod ogrado.

Zaupal nam je, da se strinja z nami in da je pred časom na takšen način že prišlo do

poškodbe mladega žrebeta. Na srečo se je končalo le z odrgnino. Oskrbnik načrtuje

adaptacijo ograde, saj je imel za to že pripravljen les. Pri novi izvedbi bo oskrbnik

upošteval strokovne standarde za nadzor zaščite kopitarjev, za katere je izvedel od nas smo

(glej prilogo 1). Ocena parametra v populaciji za ogrado je ocenjena med 25 cm in 40 cm

nad tlemi (z 95 % verjetnostjo), kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3).

Grafikon 9: Ograda (n = 130).

5

38

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

delno ustrezno

ustrezno

10

8

112

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno



58

Električna ograja

Večina oskrbnikov (43), ki je oskrbovala 130 konj, je uporabljala tri trakove bele barve na

višinah 40cm, 70 cm in 120 cm ali 50 cm, 80 cm in 130 cm. Večina oz. 38 oskrbnikov

(86,8 %) ima ustrezno izdelano električno ograjo, preostalih 5 oskrbnikov (13,2 %) pa

delno ustrezno. Štuhec (2016) izpostavlja, da konji najbolje zaznavajo rumeno in zeleno

barvo. Po mojem mnenju bi morali bele trakove nadomestiti z rumenimi in zelenimi.

Ocena parametra v populaciji za električno ograjo je ocenjena med 0,6 m do 1 m (z 95 %

verjetnostjo), kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3).

Grafikon 10: Električna ograja (n = 43).

Pašnik, izpust ali tekališče

V naš vzorec je bilo zajetih 90 konj (69,2 %), ki ne prezimujejo na prostem. Slaba tretjina

oz. 40 konj (30,8 %) pa prezimuje na prostem (Grafikon 12). Po naših ugotovitvah je imela

večina ali 26 konj (63,8 %), ki so prezimovali na prostem, ustrezno urejen pašnik, izpust

ali tekališče z zagotovljenim nadstreškom, delno ustreznega je imelo 13 konj (32,3 %), 1

konj (3,8 %) pa je imel neustreznega (Grafikon 11). Na nepravilnost smo oskrbnika

opozorili in kot argument je navedel vzrok, da namerava konja v bodoče prodati.

5

38

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

delno ustrezno

ustrezno



59

Grafikon 11: Pašnik, izpust ali tekališče (n = 40).

H4: Večina rejcev ima ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik.

Z binomskim testom (glej prilogo 2) smo ugotovili, da ima 96 % konj ustrezno urejeno

tekališče, ogrado in pašnik. Ta delež se statistično značilno razlikuje od večine (P = 0,000).

Torej ima večina konj, statistično značilno, ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik.

H5: Za konje, ki prezimujejo zunaj, rejci nimajo zagotovljenega nadstreška in suhega

ležišča s steljo.

Iz Grafikona 12 je razvidno, da je bilo v našem vzorcu zajetih 90 konj (69,2 %), ki niso

prezimovali na prostem, ter slaba tretjina ali 40 konj (30,8 %), ki so prezimovali na

prostem. Glede na oceno parametra v populaciji je zagotovljenost nadstreška z

zagotovljenim suhim ležiščem s steljo ocenjena med 1,6 m2 in 1,8 m2/konja (z 95 %

verjetnostjo), kar pomeni, da je ustrezna (glej prilogo 3). Od teh 40 konj, ki so prezimovali

na prostem, smo z uporabo binomskega testa (glej prilogo 2) ugotovili, da imajo rejci,

katerih konji prezimujejo na prostem, za njih zagotovljen nadstrešek in suho ležišče s

steljo. Ta delež se statistično značilno razlikuje od večine (P = 0,000), torej ima statistično

značilno še večji delež konj, ki prezimujejo zunaj, ustrezno zagotovljen nadstrešek in suho

ležišče s steljo, kot smo pričakovali.

1

13

26

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno



60

Grafikon 12: Prezimovanje na prostem (n = 130).

4.1.2 Prehrana in telesna kondicija

DNEVNI OBROK KRME

Strukturirana voluminozna krma

Na podlagi lastne raziskave smo ugotovili, da je imelo kar 100 % konj na voljo dovolj

ustrezne strukturirane voluminozne krme. Pri tem smo upoštevali aktivnost dela in konjevo

telesno maso.

Velikost pašnika

Ugotovili smo, da ima večina oz. 93 konj (71,5 %) neustrezno zagotovljeno velikost

pašnikov, le preostalih 37 konj (28,5 %) je imelo ustrezno velik pašnik. Ocena parametra v

populaciji za velikost pašnika je ocenjena med 0,3 ha in 1 ha (z 95 % verjetnostjo), kar

pomeni, da velikost pašnika glede na kapaciteto živali ni ustrezna (glej prilogo 3).

Grafikon 13: Velikost pašnika (n = 130).

90

40

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

ne prezimujejo na prostem

prezimujejo na prostem

93

37

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

ustrezno



61

Ker smo ugotovili, da ima večina konj, ki so spuščeni na pašo, neustrezno zagotovljeno

velikost intenzivno negovanih pašnikov, smo skušali glede na ta podatek ugotoviti, ali

velikost pašnika vpliva tudi na stanje telesne kondicije konj.

Ker sta velikost pašnika in telesna kondicija nominalni spremenljivki, smo za preverjanje

njune povezanosti uporabili hi-kvadratni test. Iz Grafikona 14 je razvidno, da ima večina

konj ne glede na velikost pašnika sprejemljivo, ustrezno in dobro kondicijo. Rezultat hi-

kvadratnega testa kaže, da velikost pašnika in telesna kondicija konj nista statistično

značilno povezani (hi-kvadrat = 0,078, P = 0,780). Torej velikost intenzivno negovanih

pašnikov ni povezana s telesno kondicijo konj.

Grafikon 14: Ali velikost pašnika vpliva na stanje telesne kondicije konj?

Posamezne sestavine, krmne mešanice, dopolnilne krmne mešanice

4 oskrbniki (8,5 %) so konjem omogočali delno ustrezno, večina oz. 37 oskrbnikov (86,9

%) pa ustrezno zagotovljeno količino krmnih mešanic ter dopolnilnih krmnih mešanic. 2

oskrbnika (4,6 %) svojim konjem ne omogočata zauživanja le-teh. Skrbniki, ki so konjem

v večini omogočili ustrezno konzumacijo, so navedli, da konjem v krmni obrok dodajajo:

brikete Žitko, brikete VitaHorSe, brikete BronhiFit, različne lizalne kamne, različne

popolne krmne mešanice, žitne mešanice, rudninske krmne mešanice (Kovisal) in pesne

rezance v kombinaciji z otrobi. Kar nekaj skrbnikov nam je tudi priložilo dnevni obrok

krme za vsakega konja posebej. Le-ta je bil sestavljen glede na konjevo aktivnost, telesno

kondicijo, telesno maso, zdravstveno stanje in starost.

93

37

118

118

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezna velikost pašnika

ustrezna velikost pašnika

sprejemljiva, ustrezna, dobra kondicija



62

Grafikon 15: Posamezna krmila, krmne mešanice, dopolnilne krmne mešanice (n = 43).

Mineralno-vitaminski dodatki.

22 oskrbnikov (tj. 49,2 %) konjem omogoča ustrezno zauživanje mineralno-vitaminskih

dodatkov. 21 oskrbnikov (50,8 %) pa je menilo, da konje že v veliki meri oskrbujejo z

zadostno količino krmnih mešanic.

Grafikon 16: Mineralno vitaminski dodatki (n = 43).

Higiena krme (plesni, tujki, skladiščenje)

Poskrbljeno mora biti za ustrezno higieno krme, saj mora biti ta pravilno skladiščena, brez

plesni in tujkov. Oskrbniki so nam z veseljem razkazali prostor, namenjen skladiščenju

krme. Pri večini, tj. 42 obiskanih lokacijah oz. oskrbnikih (98,5 %) smo ugotovili, da imajo

ustrezno poskrbljeno za higieno krme. V krmi ni bilo zaslediti nikakršnih tujkov in plesni.

Krma je bila skladiščena v suhem in zračnem prostoru. Seno in slama sta bila prijetnega

vonja in se nista prašila. Pri 1 oskrbniku (1,5 %) smo ocenili, da je bilo delno ustrezno

2

4

37

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

ni preiskano

delno ustrezno

ustrezno

21

22

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

ni preiskano

ustrezno



63

poskrbljeno za higieno krme, saj je bila opažena manjša količina kvadrastih bal, ki so bile

v manjši meri navlažene in na določenih mestih prekrite s plesnijo. Oskrbnik nam je

zagotovil, da je te kvadre izločil, in da so namenjeni za nastilj kokošim.

Grafikon 17: Higiena krme (plesni, tujki, skladiščenje) (n = 43).

Pogostost krmljenja

V naš vzorec zajeta količina 43 oskrbnikov je v celoti (100 %) ustrezno izvajala pogostost

krmljenja. Podali so mnenje, da konje dokrmljujejo 2-krat dnevno na pašniku in 3-krat

dnevno v boksu. Nekaj jih je izpostavilo, da se trudijo dokrmljevati vsak dan ob istem

času. Po njihovem mnenju s tem dosegajo boljše rezultate v reji ter zmanjšujejo stres pri

konju.

Dostop do čiste vode

Večina ali 123 konj (94,6 %), zajetih v naš vzorec, je imela ustrezno zagotovljen dostop do

čiste vode. Pri 7 konjih (5,4 %) pa smo ocenili, da so imeli delno ustrezen dostop. Ocena

parametra za količino zaužite vode v populaciji je ocenjena med 3 l do 4 l vode na kg suhe

snovi dnevnega obroka (z 95 % verjetnostjo), kar pomeni, da večina oskrbnikov ustrezno

skrbi za dostop do čiste vode (glej prilogo 3).

1

42

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

delno ustrezno

ustrezno



64

Grafikon 18: Dostop do čiste vode (n = 130).

Ocena telesne kondicije

Številčna ocena od 1 (sestradan oz. shiran) do 9 (izrazito debel) je dodeljena konjem na

osnovi vizualne ocene in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa. Ocene

1–3 pomenijo sestradanost, mršavost, shujšanost, ocene 4–6 sprejemljivo, ustrezno, dobro

kondicijo in ocene 7–9 pitovnost, debelost, izrazito debelost. Ocenili smo, da ima 76 konj

(58,5 %) ustrezno telesno kondicijo, 24 konj (18,5 %) sprejemljivo in 18 konj (13,8 %)

dobro telesno kondicijo. Pri 4 konjih (3,1 %) zajete populacije smo ocenili, da so shujšani,

debeli ali so v pitovni telesni kondiciji. Pri slednjih je šlo za živali, ki so starejše od 20 let

in nekaj primerkov živali, ki so bile s strani inšpekcije odvzete zaradi zanemarjenja,

neustrezne reje in neupoštevanja zakona o zaščiti živali.

Grafikon 19: Ocena telesne kondicije (n = 130).

7

123

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

delno ustrezno

ustrezno

4

24

76

18

4

4

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

shujšanost

sprejemljiva

ustrezna

dobra

pitovnost

debelost



65

H6: Večina konj bo v našem vzorcu v sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni

kondiciji (v razponu ocen od 1 do 9), kar pomeni, da je večina konj ustrezno

oskrbovana z dnevnim obrokom krme.

Glede na naš zajet vzorec smo z uporabo binomskega testa (glej prilogo 2) ocenili, da je

bilo 91 % konj v sprejemljivi (4), ustrezni (5) in dobri telesni kondiciji (6). Ta delež se

statistično značilno razlikuje od večine (p = 0,000). Torej ima statistično značilno še večji

delež konj oceno 4–6 (v razponu ocen od 1 do 9), kot smo pričakovali. Iz tega lahko tudi

sklepamo, da je večina konj ustrezno oskrbovana z dnevnim obrokom krme. Tudi glede na

oceno parametra v populaciji je telesna kondicija konj ocenjena med 4,8 in 5,5, torej imajo

konji v populaciji ustrezno telesno kondicijo (glej prilogo 3).

H6a: Večina konj je ustrezno oskrbovana z dnevnim obrokom krme.

Konji, ki so bili zajeti v našem vzorcu, so imeli v večini na voljo dovolj ustrezne količine

strukturirane voluminozne krme, kompletnih krmnih mešanic in dopolnilnih krmnih

mešanic. V tem primeru nismo mogli izvesti nobenega statističnega testa, saj so imeli vsi

konji (glej Grafikon 14) ustrezno zagotovljen dnevni obrok krme in za primerjavo ni bilo

na voljo kakšne druge skupine konj.

4.1.3 Nega in zdravje

Nega dlake

Ugotovili smo, da je 123 konj (94,6 %) imelo ustrezno zagotovljeno nego dlake, pri

preostalih 7 (5,4 %) pa delno ustrezno. Pri skrbnikih, ki so za nego dlake delno ustrezno

poskrbeli, je bilo opaženo, da niso posvetili dovolj pozornosti razčesavanju grive in repa,

saj je imelo nekaj konj zavozlano grivo in rep.



66

Grafikon 20: Nega dlake (n = 130).

Nega kopit

V našem primeru je bilo ugotovljeno, da ima 112 konj (86,2 %) ustrezno zagotovljeno

nego kopit, 13 konj (10 %) delno ustrezno ter 5 konj (3,8 %) neustrezno.

Grafikon 21: Nega kopit (n = 130).

H7: Pri večini konj se natančni pregled kopit ne izvaja na vsakih 6–8 tednov.

Ocena parametra za nego kopit je ocenjena med 1,0947 in 1,259, kar pomeni, da imajo

konji v večini ustrezno zagotovljeno nego kopit (glej prilogo 3). Z uporabo binomskega

testa (glej prilogo 2) smo ocenili, da je kar 86,2 % oskrbnikov ustrezno negovalo kopita

svojih konj. Ta delež se statistično značilno razlikuje od večine (p = 0,000). Torej ima

statistično značilno manjši delež konj neustrezno nego kopit, kot smo pričakovali.

7

123

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

delno ustrezno

ustrezno

5

13

112

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno



67

Nadzor zobovja

Ugotovili smo, da so skrbniki glede nadzora zobovja zelo skrbni, saj je večina konj, tj. 113

(86,9 %) imelo ustrezen nadzor zobovja, preostalih 8 (6,2 %) neustreznega, delno

ustreznega pa 9 konj (6,9 %). Ocena parametra za nadzor zobovja je ocenjena med 1,1004

in 1,2842, kar pomeni, da imajo konji v večini ustrezno zagotovljen nadzor nad zobovjem

(glej prilogo 3).

Grafikon 22: Nadzor nad zobovjem (n = 130).

Jahalna in vprežna oprema

Večina oskrbnikov 39, tj. (91,5 %) ima ustrezno zagotovljeno jahalno in vprežno opremo,

3 oskrbniki (6,9 %) pa delno ustrezno. 1 oskrbnik (1,5 %) pa jahalne in vprežne opreme ni

imel, saj je konje uporabljal le za vzrejo žrebet. Ocena parametra za vzdrževanje jahalne in

vprežne opreme, je ocenjena med 1,0254 in 1,1152, kar pomeni, da večina oskrbnikov

ustrezno vzdržuje jahalno in vprežno opremo (glej prilogo 3).

Grafikon 23: Jahalna in vprežna oprema (n = 43).

8

9

113

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

neustrezno

delno ustrezno

ustrezno

1

3

39

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

ni preiskano

delno ustrezno

ustrezno



68

5 SKLEPI

Z opomnikom, ki beleži dejansko stanje reje konj, smo ugotavljali, ali rejci oz. oskrbniki

konj upoštevajo strokovne standarde za dobro počutje konj, ki nepisano v Sloveniji veljajo

na podlagi ustaljenih izkušenj in znanstvenih spoznanj, oz. ali posredno upoštevajo

določbe Zakona o zaščiti živali.

Ugotovili smo:

da v večini individualni boksi ustrezajo strokovnim standardom;

78 % (94) boksov, v katerih so nastanjene breje kobile in kobile z žrebeti, je

neustrezno velikih;

da ima večina ponijev in haflingerjev ustrezno zagotovljeno velikost individualnih

boksov;

da ima večina konj ustrezno ali delno ustrezno zagotovljeno širino vrat boksa;

od zajetega vzorca 130 namestitvenih lokacij je pri 112 obstajal hodnik med boksi.

Ugotovili smo: da je hodnik med boksi pri večini ustrezen;

da ima večina namestitev ustrezno zagotovljen strop;

da imajo pri večini namestitvenih lokacij ustrezno zagotovljen nastilj in podlago;

da je pri večini namestitev ustrezno poskrbljeno za zagotavljanje umetne svetlobe;

da je pri večini oskrbnikov ustrezno poskrbljeno za sanitacijo;

da je večina oskrbnikov poskrbela za ustrezno izdelavo ograde;

da ima večina oskrbnikov ustrezno izdelano električno ograjo;

da so ustrezno urejeni tekališče, ograda in pašnik;

da imajo rejci oz. oskrbniki konj, ki prezimujejo zunaj, za njih ustrezno priskrbljen

nadstrešek in suho ležišče s steljo;

da je imela celotna populacija konj na voljo dovolj ustrezne strukturirane

voluminozne krme;

da večina oskrbnikov nudi neustrezno velike pašnike glede na količino konj, ki so

spuščeni na pašnik;



69

da večina oskrbnikov konjem omogoča delno ustrezno količino kompletnih krmnih

mešanic ter dopolnilnih krmnih mešanic;

da manj kot polovica oskrbnikov konjem ne omogoča ustreznega zauživanja

mineralno-vitaminskih dodatkov;

da je v večini ustrezno poskrbljeno za higieno krme;

da je celotna populacija oskrbnikov (43), zajetih v našem vzorcu, ustrezno izvajala

pogostost krmljenja;

da ima večina konj ustrezno zagotovljen dostop do čiste vode;

da je večina konj v sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni kondiciji (v razponu

ocen od 1 do 9), kar pomeni, da je večina konj ustrezno oskrbovana z dnevnim

obrokom krme;

da je imela večina konj ustrezno zagotovljeno nego dlake;

da se pri večini konj natančen pregled kopit izvaja na vsakih 6–8 tednov, kar

pomeni, da je negovanje kopit ustrezno;

da so oskrbniki glede nadzora zobovja zelo skrbni, saj je večina konj imela ustrezen

oz. delno ustrezen nadzor zobovja;

da večina oskrbnikov ustrezno skrbi za nego jahalne in vprežne opreme.



70

6 VIRI

1. Alderton D. 1997. Konji: žepni priročnik. Ljubljana, Mladinska knjiga: 12–13.

2. Anžlovar P. 2009. Praktični vodnik, Konji. Tržič, Učila International: 218 str.

3. Brown Houghton J., Pilliner S., Davies Z. 2003. Horse and stable management. USA,

British Library: 11–12, 43–47, 62–64, 175–181,189–200.

4. Costantino M., Lang A. 2014. Konji: popolni vodnik: nega in pasme konj, vaje za

jahanje in konjski športi. Maribor, Založba KMŠ: 62, 81–83.

5. Dolenc M. 1983. Uporaba in higiena konj v Slo. Ljubljana, Partizanska knjiga: 23–26.

6. Dolić I. 2009. Valjanje – Rolling (elektronski vir)

http://www.panoramio.com/photo/25466849 (10. september 2016).

7. Dunphy H. 2014. Konji: naučite se razumeti svojega ljubljenčka. Tržič, Učila

International: 156–157.

8. Evans J. W. 2000. Horses: A guide to selection, care and enjoyment. New York, W. H.

Freeman: 879 str.

9. Fraser A. F. 1992. The behaviour of the horse. Wallingford, CAB International: 288

str.

10. Hale A. 2014. A Guide: Minimum Standards of Horse Care. (elektronski vir)

http://www.vetmed.ucdavis.edu/ceh/local_resources/pdfs/CAStandards-Feb2014.pdf

(13. oktober 2016).

11. Hill C. 2011. Če bi konji govorili…Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 6–10, 55–

63, 67–75.

12. Humar I. 2005. Klobuk dol! Globok priklon! Njegovo veličanstvo konj! Nova Gorica,

Samozaložba: 7–14.

13. Huselja A. 2010. Zaščita živali in ogroženost človeka (elektronski vir)

http://www.fvv.um.si/DV2010/zbornik/sirsa_pravosodna_problematika/Huselja.doc.p

df (22. december 2015).

14. Huselja A. 2010. Zgodovina uporabe službenih konj v slovenski policiji. Revija o

konjih 2010, št. 6. Ljubljana, Kmečki glas: 16–17.

15. Jurkovič J. 1983. Konjereja. Ljubljana, Kmečki glas: 169–173, 175–178, 182–185.

http://www.panoramio.com/photo/25466849

http://www.vetmed.ucdavis.edu/ceh/local_resources/pdfs/CAStandards-Feb2014.pdf%20(13

http://www.vetmed.ucdavis.edu/ceh/local_resources/pdfs/CAStandards-Feb2014.pdf%20(13



71

16. Kelly B. 2002. Horse care and health. United States of America, Chelsea House

Publishers: 7–15, 17–25.

17. Knez S. 2007. Etologija kobil z žrebeti. Revija o konjih 2007, št. 4. Ljubljana, Kmečki

glas: 14–15.

18. Krnc I. 2013. Primeren hlev. Revija o konjih 2013, št.2. Ljubljana, Kmečki glas: 40–

41.

19. Miller G. 2010. Minimum standards of horse care in the state of California. University

of California, Center for Equine Health: 5–37.

20. National Farm Animal Care Council 2013 (elektronski vir)

http://www.nfacc.ca/pdfs/codes/equine_code_of_practice.pdf (28. avgust 2016 ).

21. Ödberg F. Riding and welfare. Predavanje na kongresu. Pivola. (1. junij 2013).

22. Pavšek U. 2012. Dan brez izpusta je izgubljen. Revija o konjih 2012 št. 4. Ljubljana,

Kmečki glas: 12–13.

23. Rüsbüldt A. 2009. Moj konj je zbolel – kaj zdaj? Ljubljana, Kmečki glas: 11–20.

24. Shuffitt J. M, TenBroeck S. H. 2003. Body condition scoring of horses. Florida,

Equine Institute - University of Florida: 1–3.

25. Starič J. 2007. Kaj lahko povedo spremembe v obnašanju konja? Revija o konjih,

Ljubljana, Kmečki glas: 28–30.

26. Stekar J. 1987. Splošna prehrana živali. Ljubljana, Kmečki glas: 42 str.

27. Stull C; Rodiek A, Coleman R, Ralston S, Topliff D, Millman S. 2010. Guide for the

care and use of agricultural animals in research and teaching: Chapter 8: Horses.

Stanley Curtis, FASFAS liaison to the steering and development committee: 90–96.

28. Šikovec K. 2012. Raziskava: Divji konji se čutijo bolj varne kot hlevski konji

(elektronski vir)

http://www.uni-horse.si/raziskava-divji-konji-se-cutijo-bolj-varne-kot-hlevski-konji/

(13. junij 2016).

29. Štuhec I. 1997. Etologija domačih živali. Domžale. Biotehniška fakulteta, Oddelek za

zootehniko: 103 str. (elektronski vir)

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_zorec_tanja.pdf (18. januar 2016).

30. Štuhec I. 2016. Etologija domačih živali. Univerzitetni učbenik. Domžale. Biotehniška

fakulteta, Oddelek za zootehniko: 24–25.

http://www.nfacc.ca/pdfs/codes/equine_code_of_practice.pdf%20(28

http://www.uni-horse.si/raziskava-divji-konji-se-cutijo-bolj-varne-kot-hlevski-konji/

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_zorec_tanja.pdf%20(18



72

31. Tellington-Jones L. 2008. Jahajmo z Lindo. Ljubljana, Oka: 32–33.

32. Trapečar B. 1999. Konjenikov priročnik. Ljubljana, Kmečki glas: 9–14, 45, 65–72, 85.

33. Tušak M, Tušak M. 2002. Psihologija konja. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske

fakultete: 29–50.

34. Vejnovič J. 2008. Naši konji. Ljubljana, Kmečki glas: 14–17, 20–21, 58–61, 67–81,

156–158, 186–199.

35. Veterinarska postaja Postojna 2010 (elektronski vir)

http://www.vpp.si/konji.php (25.september 2016).

36. Vidrih T. 2005. Pašnik: Najboljše za živali, zemljo in ljudi. Slovenj Gradec, Kmetijska

založba: 37–42.

37. Werner H. 1997. Konji. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 6–8, 108–113, 115–

119.

38. Wood A. 2011. Konji: celovit priročnik za oskrbo in nego. Tržič, Učila International:

22–23, 150–151.

39. Wood Craig H. 1995. Condition scoring for your horse. University of Kentucky,

Agriculture and Natural Resources Publications: 1–3.

40. Zakon o zaščiti živali (elektronski vir).

https://www.uradni-list.si/1/content?id=113070 (15. februar 2016).

41. Zupanc A. 2000. Konjereja. Ljubljana, Kmečki glas: 36–37.

http://www.vpp.si/konji.php

https://www.uradni-list.si/1/content?id=113070

ZAHVALA

Ob koncu izdelave magistrske naloge se želim zahvaliti mentorju izr. prof. dr. Igorju Vojticu.

Še posebej se zahvaljujem za njegovo nesebično pomoč pri pripravi in izdelavi dela, za

prijazen odnos, strokovne nasvete, razumevanje in potrpljenje.

Zahvaljujem se tudi vsem oskrbnikom konj, ki so se odzvali na mojo prošnjo za pomoč pri

dokončanju študija, me prijazno sprejeli ter bili pripravljeni sodelovali v raziskavi. S tem so

pripomogli k pridobitvi zastavljenega števila zajetega vzorca.

Posebna zahvala pa gre moji družini, svojcem in prijateljem, ki so mi v času študija stali ob

strani, verjeli vame, me spodbujali in me vsestransko podpirali pri mojih odločitvah. Še

posebej v letu 2016, ki zame velja kot največja prelomnica v mojem življenju. Hvala vam.

PRILOGE

Priloga 1: Lista preverjanja kopitarjev

OPOMNIK Z LISTO

STROKOVNIH STANDARDOV ZA NADZOR ZAŠČITE KOPITARJEV

Naslov, kjer živali bivajo_____________________________________________________________________

Ime in naslov skrbnika živali________________________________________________________________

število osebkov: telesna masa (1) razpon (kg)

(2) povprečje (kg)

Za povzetek ugotovitev uporabi simbole:

A (ustrezno) B (neustrezno) C (delno ustrezno) D (ni preiskano) E (ni smiselno – ne obstaja)

POGOJI NAMESTITVE OPOMBE

Bivalni prostori

Individualni BOKS: min. 3,7 m × 3,7 m ali odvisno od

velikosti živali 1,8 m2/100 kg tel. mase, min. širine 2,4 m, da

žival nemoteno vstaja in se obrača

BOKS za breje kobile in kobile z žrebetom min. 4,6 m × 4,6 m

Individualni BOKS za ponije in haflingerje: 1,8 m2/100 kg tel.

mase, vendar ne manj kakor 3 m2

VRATA boksa min. širine 1,2 m

HODNIK med boksi (če obstaja): žival se lahko nemoteno

obrne, min. širine 2,4 m

STOJIŠČE s privezom min. dimenzij 2,4 m - 2,7 m × 1,5 m

(d×š), obvezno v kombinaciji z izpustom

STROP: vodotesen

min. višine 30 cm nad vzdignjeno glavo konja

Priporočena PODLAGA na tleh: beton, asfalt, guma, opeka, les

NASTILJ: slama, seno, oblanci, pesek, izjemoma papir

Vir umetne SVETLOBE: za manipulacijo z živaljo okrog ležišča

in krmilnega prostora min. 200 lux (100 W/8m2 ali sijalke:

200 lumnov/m2); ponoči nujna minimalna naravna osvetlitev,

površina odprtin min. 1/20 talne površine

SANITACIJA: čiščenje bivalnega mesta najmanj 1-krat

dnevno, razkuževanje po potrebi

Izpusti, ograde in pašnik

OGRADA: ne sme povzročati poškodb

material: les, plastika, guma, kovina, notranji koti ograde niso

manjši od 45°, ograda najmanj 25 cm nad tlemi

ELEKTRIČNA ograja: enožična na višini 0,8 m do 1m od tal ali

večžični plastični trakovi

NA PAŠNIKU ALI IZPUSTU, splošni pogoji: konji niso omejeni

v svobodi gibanja, kratkotrajni privez dovoljen do 2h, če

prezimujejo zunaj: zagotovljen nadstrešek in suho ležišče s

steljo

IZPUST (tekališče): naravna ali umetna zaščita pred soncem

ali padavinami, min. površina pod zaščitnim nadstreškom 1,6

m2/konja

PREHRANA IN TELESNA KONDICIJA

Dnevni obrok krme

Pašnik - intenzivno negovani 0,4–1ha/konja, sicer do 1–4

ha/konja

Strukturirana VOLUMINOZNA krma (kg): min. 1 kg/100 kg

tel. mase za konje v intenzivnem treningu, min. 1,5 kg–

2kg/100 kg tel. mase za konje za družbo

Posamezna KRMILA in/ali krmne mešanice (kg):

Dopolnilna krmna mešanica (kg):

Mineralno-vitaminski DODATKI: (dag)

HIGIENA krme (plesni, tujki, skladiščenje)

POGOSTNOST krmljenja: stalen dostop do krme, 1-krat

dnevno (dokrmljevanje na pašniku), 2-krat dnevno (živali v

boksu ali na privezu)

VODA za pitje: 2–4 L/kg suhe snovi dnevnega obroka,

stalen dostop, napajanje iz vedra 2-krat dnevno, zagotovljen

nadzor zmrzovanja pozimi, higiena posod

Telesna kondicija Priloga 1 (vpiši posamezne živali)

Ocena telesne kondicije (BCS) v razponu 1–9:

1–3 sestradanost, mršavost, shujšanost

4–6 sprejemljiva, ustrezna, dobra kondicija

7–9 pitovnost, debelost, izrazita debelost

NEGA IN ZDRAVJE

NEGA dlake (česanje, sesanje, tuširanje) min. 1-krat tedensko

KOPITA

čiščenje 1-krat tedensko, natančni pregled vsakih 6–8 tednov

ZOBOVJE

veterinarski pregled: 1-krat letno ali po potrebi

Jahalna in vprežna OPREMA:

ustrezna namenu, ne povzroča odvečnih bolečin, neugodja ali

strahu, vzdrževana v dobrem stanju

Priloga 1

Shema ocen telesne kondicije (ob sliki vpiši imena ali ID živali) :

1–2–3

sestradanost mršavost shujšanost

4–5–6

Kondicija: sprejemljiva ustrezna dobra

7–8–9

pitovnost debelost izrazita debelost

Priloga 2

Stoja nog in stanje kopit (ob sliki vpiši imena ali ID živali) :

Priloga 2: Izvedba statističnega sklepanja

Binalni test - Velikost individualnih boksov

Kategorija odgovora N Opazovani delež Testirani delež p (1-stransko)

Velikost individualnih boksov skupina 1 neustrezno 9 0,07 0,70 0,000

skupina 2 ustrezno 121 0,93

skupaj 130 1,0

Binalni test – Velikost boksov za breje kobile in kobile z žrebeti

Kategorija

odgovora N Opazovani delež Testirani delež p (1-stransko)

Velikost boksov

za breje kobile

in kobile z žrebeti

skupina 1 neustrezno

94 0,78 0,70 0,027


skupaj 120 1,0

Binalni test – Velikost hodnika med boksi


Velikost hodnika med boksi skupina 1 ustrezno 109 0,92 0,70 0,000

skupina 2 neustrezno 10 0,08

skupaj 119 1,0

Binalni test – Ograda


Ograda skupina 1 ustrezno 120 0,92 0,70 0,000


skupaj 130 1,0

Binalni test – Pašnik, izpust, tekališče


Pašnik, izpust, tekališče skupina 1 ustrezno 125 0,96 0,70 0,000


skupaj 130 1,0

Binalni test – Prezimovanje konj na prostem

Prezimovanje konj na prostem

Kategorija

odgovora N

Opazovani

delež

Testirani

delež p (1-stransko)

Ne prezimujejo na

prostem

pašnik, izpust,

tekališče

skupina 1 ustrezno 85 0,94 0,70 0,000


skupaj 90 1,0

Prezimujejo na

prostem

pašnik, izpust,

tekališče

skupina 1 ustrezno 40 1,00 0,70 0,000

skupaj 40 1,0

Binalni test – Telesna kondicija

Kategorija odgovora N

Opazovani

delež

Testirani

delež p (1-stransko)

Ocena telesne

kondicije

skupina 1 sprejemljiva, ustrezna, dobra

kondicija 118 0,91 0,70 0,000

skupina 2 neustrezna kondicija 12 0,09

skupaj 130 1,0

Binalni test – Nega kopit


Nega kopit skupina 1 neustrezno 5 0,04 0,70 0,000


skupaj 130 1,0

Priloga 3: Ocene parametra v populaciji (interval zaupanja)

Statistic Std. Error

Velikost individualnih boksov Mean 1,8538 = 13,245 0,08396

95% Confidence Interval for

Mean

Lower Bound 1,6877 = 12,8

Upper Bound 2,0200 = 13,69

5% Trimmed Mean 1,8376

Median 1,0000

Variance 0,916

Std. Deviation 0,95732

Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00

Interquartile Range 2,00

Skewness 0,298 0,212

Kurtosis -1,860 0,422


Velikost boksov za breje

kobile in kobile z žrebeti

Mean 1,7833 = 14,065 0,03777


Mean

Lower Bound 1,7086 = 13,69

Upper Bound 1,8581 = 14,44


Median 2,0000

Variance 0,171


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00


Skewness -1,393 0,221

Kurtosis -0,061 0,438


Velikost boksov za

ponije in haflingerje

Mean 1,0893 = 11,65 0,03920


Mean


Upper Bound 1,1670 = 13,69


Median 1,0000

Variance 0,172


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00



Kurtosis 18,307 0,453


Vrata boksov Mean 1,7846 = 1,2 0,06991


Mean


Upper Bound 1,9229 = 1,3


Median 2,0000

Variance 0,635


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00



Kurtosis -1,310 0,422


Hodnik med boksi Mean 1,7395 = 2,3 0,05529


Mean




Median 2,0000

Variance 0,364


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00



Kurtosis -0,529 0,440


Strop Mean 1,0846 = 3,5 0,02683


Mean

Lower Bound 1,0315 = 3

Upper Bound 1,1377 = 4


Median 1,0000

Variance 0,094


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00



Kurtosis 15,284 0,422


Svetloba Mean 1,2077 = 1 / 25 0,03572


Mean

Lower Bound 1,1370 = 1 / 20

Upper Bound 1,2784 = 1/ 30


Median 1,0000

Variance 0,166


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00



Kurtosis 0,128 0,422


Sanitacija Mean 1,1077 = 1,5 0,02729


Mean




Median 1,0000

Variance 0,097


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00





Ograda Mean 1,2154 = 32,5 0,05003


Mean




Median 1,0000

Variance 0,325


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00





Električna ograja Mean 1,1322 = 0,8 0,03092


Mean




Median 1,0000

Variance 0,116


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00





Pašnik, izpust ali tekališče Mean 1,4000 0,04957


Mean

Lower Bound 1,3019

Upper Bound 1,4981


Median 1,0000

Variance 0,319


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00





Prezimovanje konj na prostem Mean 0,3077 = 1,7 m2 /

konja 0,04064


Mean

Lower

Bound

0,2273 = 1,6 m2 /

konja

Upper Bound 0,3881 = 1,8 m2 /

konja


Median 0,0000

Variance 0,215


Minimum 0,00

Maximum 1,00

Range 1,00



Kurtosis -1,310 0,422


Velikost pašnika Mean 2,4308 = 0,65 0,07946


Mean




Median 3,0000

Variance 0,821


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00


Skewness -0,966 0,212

Kurtosis -1,084 0,422


Posamezna krmila/krmne

mešanice/dopolnilne krmne

mešanice

Mean 1,0887 0,02564


Mean

Lower Bound 1,0380

Upper Bound 1,1395


Median 1,0000

Variance 0,081


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00





Higiena krme Mean 1,0154 0,01084


Mean

Lower Bound 0,9939

Upper Bound 1,0368


Median 1,0000

Variance 0,015


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00



Kurtosis 62,437 0,422


Dostop do čiste vode Mean 1,0538 = 3,5 0,01987


Mean




Median 1,0000

Variance 0,051


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00



Kurtosis 14,215 0,422


Nega dlake Mean 1,0538 0,01987


Mean

Lower Bound 1,0145

Upper Bound 1,0932


Median 1,0000

Variance 0,051


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00



Kurtosis 14,215 0,422


Nega kopit Mean 1,1769 0,04153


Mean

Lower Bound 1,0947

Upper Bound 1,2591


Median 1,0000

Variance 0,224


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00





Nadzor zobovja Mean 1,1923 0,04646


Mean

Lower Bound 1,1004

Upper Bound 1,2842


Median 1,0000

Variance 0,281


Minimum 1,00

Maximum 3,00

Range 2,00





Jahalna in vprežna oprema Mean 1,0703 0,02269


Mean

Lower Bound 1,0254

Upper Bound 1,1152


Median 1,0000

Variance 0,066


Minimum 1,00

Maximum 2,00

Range 1,00





Ocena telesne kondicije Mean 5,0154 = 5,15 0,08803


Mean




Median 5,0000

Variance 1,008


Minimum 2,00

Maximum 8,00

Range 6,00




Documents

PRESOJA BIVALNIH POGOJEV IN TELESNE KONDICIJE V …