PRILAGODITEV PROCESA RAZVOJA IN PROIZVODNJE LESENIH … · 2017-11-28 · se ukvarja z izdelovanjem lesenih palet. Paleta je embalaţa, ki omogoča shranjevanje blaga, skladiščenje

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management poslovnih in delovnih

sistemov

PRILAGODITEV PROCESA RAZVOJA IN PROIZVODNJE LESENIH PALET

Mentor: viš. pred. dr. Benjamin Urh Kandidatka: Katja Dolničar

Kranj, marec 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, viš. pred. dr. Benjaminu Urhu, za pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomske naloge, celotnemu timu podjetja Majer Les, d. o. o., za sodelovanje in predane informacije ter lektorici prof. slov. Nini Skube za pregled in ureditev diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi druţini in vsem, ki so me podpirali in mi stali ob strani skozi vsa leta izobraţevanja.

POVZETEK

V diplomskem delu obravnavamo proizvodno podjetje Majer les, d. o. o. Podjetje se ukvarja z izdelovanjem lesenih palet. Paleta je embalaţa, ki omogoča shranjevanje blaga, skladiščenje in laţji transport. V sami nalogi smo se ukvarjali s problemom, ki v zadnjem času nastaja v podjetju. To je zmanjševanje povpraševanja po paletah za enkratno uporabo do sedaj najpogosteje uporabljenih dimenzij. Vedno več je zanimanja za manjše količine različnih dimenzij, ki pa pripelje do vedno večjega prilagajanja proizvodne linije. Z zmanjšanjem povpraševanja pa v sami proizvodnji prihaja tudi do problema neizkoriščenosti proizvodne linije. Naš predlog za rešitev problemov se usmerja v izdelavo dodatnega, novega izdelka, imenovanega leseni elementi, za katerega podjetje ne potrebuje preureditve same proizvodnje in premisleka o tem, katere dimenzije palet proizvajati, da bo podjetje pozitivno poslovalo. Predlogi za izboljšavo v prvi vrsti lahko prispevajo k večji izkoriščenosti glavnega dela proizvodne linije, ki se imenuje ţaga, in nadaljnjemu sestavljanju lesenih palet več različnih dimenzij. Hkrati smo se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako izkoristiti odpad, ki nastaja pri sami proizvodnji.

KLJUČNE BESEDE:

- lesena paleta, - proizvodni proces, - preoblikovanje.

ABSTRACT This diploma thesis involves a production company Mayer les d.o.o.. The company produces wooden pallets. A pallet is a packaging form that enables goods’ storage, warehousing and easier transport. In the thesis we are dealling with the problem, that the company has been facing lately. That is reduced demand of one-way pallets of the same dimensions. The demand for smaller quantities of different dimensions of pallets is increasing and that leads to the need of adjusting production lines more often. The reduced demand also leads to the problem of the production line not being fully exploited. Our solutions of the problems would be redirection of the production- production of a new product - wooden elements, for which the company would not need to make any production line changes and considering the dimensions of the pallets that the company would continue to produce, to keep the business profitable. The propositions for improvements would first make the exploitement of the main part of production lines, the saw, better and enable production of pallets of different dimensions. At the same time we are discussing the use of the disposal that is made during the production process.

KEYWORDS:

- wooden pallet, - production process, - transformation.

KAZALO 1. UVOD .................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ..................................................... 1 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA......................................................... 2 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .................................................. 3 1.4. METODE DELA .................................................................... 3

2. TEORETIČNE OSNOVE .................................................................. 5 2.1. PROIZVODNI PROCES ............................................................ 5 2.2. OBLIKE PROIZVODNJE .......................................................... 5 2.3. VRSTE PROIZVODOV ............................................................ 6

2.3.1. PALETA .......................................................................... 7 2.4 PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV ................................................... 8 2.5 MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV .............................................. 9

3. OBSTOJEČE STANJE ................................................................... 14 3.1. POSNETEK STANJA ............................................................. 14

3.1.1. PODROBNA PREDSTAVITEV IZDELKA ........................................ 14 3.1.2. PRIDOBIVANJE NAROČIL ...................................................... 17 3.1.3. POTEK IZDELAVE SESTAVNIH DELOV ..................................... 18 3.1.4 MONTAŢA PALETE .............................................................. 22 3.1.5. PODATKI O OBSTOJEČIH STROŠKIH IN CENAH ............................. 26

3.2. KRITIČNA ANALIZA ............................................................. 28 3.2.1. PRILOŢNOSTI ZA IZBOLJŠANJE .............................................. 31

4. PREDLOG PREOBLIKOVANEGA PROCESA............................................ 35 4.1. IZKORIŠČENOST ŢAGE ......................................................... 36 4.2. ŢAGANJE MORALOV NA KOCKE ............................................... 36 4.3. NASTAVLJANJE PALETIRKE ........................................................ 39 4.4. ODPADNI MATERIAL ................................................................. 41 4.5. RAZPOREDITEV DELAVCEV ......................................................... 42 4.6. PRIDOBITVE PODJETJA ............................................................. 44

5. ZAKLJUČKI ................................................................................. 45 5.1. OCENA UČINKOV................................................................ 45 5.2. POGOJI ZA UVEDBO ............................................................ 45 5.3. MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ......................................... 46

6. LITERATURA IN VIRI ...................................................................... 47 KAZALO SLIK .................................................................................. 48

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Katja Dolničar: Prilagoditev procesa razvoja in proizvodnje lesenih palet stran 1

1. UVOD V svetovnem gospodarstvu sta transport in skladiščenje dva zelo pomembna člena za nemoteno poslovanje in seveda tudi samo ţivljenje. Za lajšanje obeh členov je zelo pomembno, kako je shranjeno samo blago. Za pravilno in učinkovito shranjevanje pa potrebujemo palete. Te so lahko lesene, kovinske, plastične ... Ena najbolj pogosto uporabljenih je lesena paleta evro dimenzije. Lesene palete proizvaja vedno več podjetij. V večini so bila do pred nekaj let to druţinska podjetja, ki imajo v lasti ţago za predelavo lastnega lesa, hkrati pa so bila sposobna kupiti linijo za sestavljanje palet. Palete se izdelujejo v številnih drţavah, potrebne pa so po celem svetu. V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki izdelujejo palete. Med njimi je tudi podjetje, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ker je v podjetju upadlo povpraševanje po lesenih paletah standardne dimenzije, količina palet v obtoku pa ostaja enaka ali večja, nas zanima, zakaj prihaja do tega problema. Vprašanja, ki se porajajo, so: ali se je spremenil način sistema skladiščenja in nakladanja blaga, kako podjetja pridejo do potrebne količine palet, če jih ne kupujejo pri podjetjih, in kako ohraniti samo poslovanje podjetja, ki proizvaja lesene palete. Poleg naštetega pa nam teţave povzroča tudi problem neizkoriščenosti proizvodnje, ki je posledica padca povpraševanja. 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Stanje slovenskega gospodarstva teţi k vedno večjemu sodelovanju slovenskih podjetij s tujino. S tem si laţje zagotavljajo stabilnost poslovanja in nadaljnji obstoj podjetja. Vse to privede do večjih zahtev pri povpraševanju, večjega prilagajanja pri proizvodnji izdelkov in vprašanj, kaj in za koga sploh proizvajati. V diplomski nalogi raziskujemo problem proizvodnje lesenih palet v podjetju Majer les, d. o. o. Skozi gospodarsko krizo je podjetje izgubilo večino slovenskih odjemalcev in bilo prisiljeno poiskati nove zunaj meja Slovenije. S tem je izgubilo tudi svojo stalno proizvodnjo, ki je temeljila na vpeljani liniji za večje količine enakih dimenzij, ki je podjetju prinašala dobiček in uspešno poslovanje. Proces razvijanja in proizvajanja lesenih palet temelji na povpraševanju in naročilih strank, ki pa se glede na odjemalce razlikujejo po količini in dimenziji. Glede na njihove ţelje se razvija in hkrati prilagaja celotni proces proizvodnje. Pri tem prihaja do vprašanj, kako čim bolj učinkovito izpeljati proces izdelave in z njim zadovoljiti potrebe kupcev, kateri proizvodi podjetju omogočajo nadaljnje poslovanje in s čim zamenjati proizvod, če le-ta tega ne omogoča. V osnovi vsak prilagojeni proizvod potrebuje tehnološki postopek, ki se razlikuje glede na dimenzije palet, to privede do porabe časa za načrtovanje, prilagoditve same proizvodnje, razreza potrebnega lesa in povečan odpad lesa ter ostanka ţe razrezanega materiala za planirane dimenzije. Tako je osnovni problem, s katerim smo se ukvarjali, odgovor na vprašanje, ali je moţno realizirati prilagoditev procesa izdelave glede na povpraševanje in le-tega izpeljati kar se da učinkovito in uspešno ter s katero alternativo pristopiti k proizvodnji, če le-ta ne doseţe ţeljenih ciljev.



1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Slika 1: Logo Majer les (Majer les, d. o. o.)

Podjetje Majer les, d. o. o., je podjetje, ki ima svojo proizvodnjo ţaganega lesa in lesenih izdelkov stacionirano na Zaplani v Sloveniji. Ima dolgoletno druţinsko tradicijo in je zaupanja vreden proizvajalec lesene embalaţe. V podjetju skrbijo za nenehni razvoj in izboljšave proizvodnega procesa. V prvi vrsti se ukvarjajo z izdelavo palet za enkratno uporabo in palet po naročilu za domače in tuje kupce. Poleg glavne dejavnosti pa sami tudi razţagujejo hlodovino in si pripravljajo elemente za končni proizvod. Podjetje trenutno svoje izdelke izvaţa v Italijo, oskrbuje pa se z lesom, ki prihaja z domačega trga, Balkana in Avstrije. Delovno okolje je razdeljeno na štiri delovišča:

Slika 2: Lokacijska organiziranost delovnega okolja



Ta delovišča pa se delijo na sedem oddelkov:

1. Skladiščni prostor 1

mesto za razkladanje in skladiščenje hlodovine,

skladiščenje končnih izdelkov.

2. Proizvodni objekt 1

razrez hlodovine,

izdelava lesenih elementov in letvic za palete,

izdelava kock za palete.

3. Proizvodni objekt 2

linija za sestavo lesenih palet.

4. Skladiščni prostor 2

prostor za odpad.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri pisanju diplomskega dela smo upoštevali naslednje predpostavke in omejitve. Predpostavke: optimatizacija procesa prenastavljanja proizvodnje, odločitev za proizvajanje samo določene dimenzije izdelkov, proizvajanje lesenih elementov palet in moţnost uporabe odpadnega materiala. Omejitve: minimalna količina proizvedenih palet, čas realizacije od pridobivanja surovin do sestavljenega izdelka in količine odpada. 1.4. METODE DELA V prvi vrsti smo se lotili teoretičnega dela, pri katerem smo za osnovo uporabili literaturo različnih avtorjev. Zbrano literaturo smo pregledali in pripravili posamezna poglavja in podpoglavja, ki zajemajo teoretični del. Vsebino teoretičnega dela smo v nalogi oblikovali na podlagi teorij različnih avtorjev. Aplikativnega dela pa smo se lotili nekoliko drugače. Glavni temelj diplomske naloge sloni na opazovanju in sodelovanju pri procesu proizvodnje lesenih palet. V pomoč nam je bilo dosedanje poznavanje razvoja izdelkov, napake, ki so se pojavljale pri tem, in znanje strokovnjakov na tem področju. Po spoznanju in razumevanju same proizvodnje smo preučili tudi sam proces izdelave. Analizirali smo pripravljalno-zaključne čase, stroške proizvodnje in temeljito preučili vsak oddelek proizvodnje posebej. Poudarili smo teţavne dele in iskali rešitve zanje. Za omenjene metode (opazovanje in sodelovanje pri procesu) smo se odločili zato, da bi čim bolje spoznali vsebino, ki se tiče naše naloge. V sami literaturi, na osnovi



katere smo oblikovali teoretični del diplomske naloge, nismo zasledili podobnega primera, kot ga obravnavamo na dejanskem proizvodnem procesu, zato nam je izbrana metoda močno pripomogla pri izdelavi samega diplomskega dela. Z metodo smo si razjasnili probleme proizvodnje in iskali rešitve le-teh.



2. TEORETIČNE OSNOVE

2.1. PROIZVODNI PROCES Je celovito povezan delovni in tehnološki proces, v katerem poteka poraba proizvajalnih prvin zaradi izdelovanja sestavnih delov, sestavov ali končnih proizvodov, to je materialnega rezultata in ustvarjanja vrednosti kot zunanjega izraza tega procesa (Urh, 2013). Delovna organizacija kot proizvodni sistem proizvaja določen proizvod oziroma nudi določeno storitev, da bi pokrila določene potrebe v svojem okolju. S to dejavnostjo pridobiva sredstva za svoj obstoj in za svojo rast. Odnos med pridobljenimi in porabljenimi sredstvi kaţe na njeno uspešnost. Proizvodni sistem je sistem v okviru delovne organizacije kot poslovnega sistema (njen podsistem), v katerem se dejansko elementi spreminjajo v koristne proizvode (storitve). Ta pretvorba poteka v obliki proizvodnje kot procesa (Vršec, 1989).

2.2. OBLIKE PROIZVODNJE Kriteriji pri osnovni delitvi proizvodnje so dolţina časovne periode, v kateri je isto delovno mesto obremenjeno z istovrstnim delom, količina istovrstnih proizvodov in razmestitev proizvodne opreme (Ljubič v Urh, 2013).

Slika 3: Kriteriji delitve (Ljubič v Urh, 2013)



Glede na čas obremenitve in število proizvodov dobimo še spodnjo delitev proizvodnje.

Slika 4: Čas obremenitve – št. proizvodov (Ljubič v Urh, 2013).

Priporočljiva oblika proizvodnje, ki zajema izdelek našega podjetja, bi bila velikoserijska proizvodnja. Osnova za izbiro ustrezne oblike proizvodnje je dolgotrajno prestavljanje ţage in sestavljalne linije, moţnost izdelovanja sestavnih delov na zalogo in moţnost ocene povprečnih izdelanih količin.

2.3. VRSTE PROIZVODOV Proizvodi se delijo na izdelke in storitve. Izdelki se razlikujejo glede na sestavne dele, materiale, namen uporabe ... Poznamo tudi polizdelke. Izdelek – je nekaj, kar je ţe izdelano, končano in lahko imenovano proizvod. Izdelek je vsaka stvar, ki jo je moţno ponuditi na trgu za spodbuditev pozornosti, za nakup, uporabo ali porabo, ki lahko zadovolji ţeljo ali potrebo (Kotler, 1996). Polizdelek – je izdelek, ki še ni dokončan. Lahko je material, surovina, sklop, podsistem ... Storitev je naročeno delo, ki se opravi, navadno za plačilo. O proizvodu lahko rečemo, da je na eni strani dejanski vzrok vsake industrijske proizvodnje, na drugi strani pa tudi njen rezultat. Tako kot ne bi bilo proizvodnje brez proizvoda, ne bi bilo proizvoda, če ne bi bilo potrebe po njem (Vršec, 1989).



Pri našem proizvodu, imenovanem lesena paleta, med polizdelke sodijo sestavni deli, to so lesene letvice in kocke, končni izdelek pa je paleta. V podjetju, ki ga preučujemo, so prisotni tako izdelki kot polizdelki ter storitve. Izdelki, ki se proizvajajo, so lesene palete in so končni produkt proizvodnje. Zanje je zanimanje s strani kupcev v različnih količinah in dimenzijah. Prav tako je vedno bolj prisotno zanimanje za polizdelke, ki so v našem primeru lesene kocke in lesene letve – sestavni deli lesene palete, lahko pa tudi zgolj razrezane surovine različnih dimenzij. Storitve, ki zajemajo delo v podjetju Majer les, d. o. o., pa so v prvi vrsti sestavljanje lesene palete. Izvaja se tudi storitev razreza lesa in izdelava lesenih elementov in sestavnih delov palet. Kaj paleta sploh je in kaj predstavlja, opisujemo spodaj. 2.3.1. PALETA Paleta je namensko izdelana lesena podloga, na katero zlagamo kosovni tovor (kartone, vreče, zaboje ipd.) z namenom standardizirati tovorne enote, s katerimi hitreje, varneje in stroškovno učinkoviteje opravljamo transport. Uveljavljajo se tako rekoč v vseh dejavnostih (proizvodnja, transport distribucijam ipd.), njihova mnoţična uporaba pa močno vpliva na poenostavitev ter zmanjšanje stroškov v celotni logistični verigi (spletna stran: http://lesoj.si/lesene-palete.html). Lesena paleta je vrsta embalaţe, narejena po standardih. Namenjena je poenostavljenemu shranjevanju različnih vrst blaga, nakladanju in razkladanju tovora, hkrati pa omogoča laţjo logistiko blaga. Omogoča tudi laţje skladiščenje, hitre premestitve, varovanje blaga, kontrolo nad blagom, boljšo predstavo količine in organizacijo. Paleti, njenim funkcijam in uporabi skupaj rečemo paletizacija ali paletna tehnika. Ta je v vseh razvitih deţelah najsodobnejši in najuspešnejši sistem manipulacije z izdelki. Izvaja se v notranjem prevozu blaga v tovarnah, v javnih in trgovskih skladiščih, na ţelezniških postajah, pristaniščih in gradbiščih ter ţelezniških in cestnih prevozih (Cegnar, 1974). Paleta kot glavni proizvod našega podjetja je lahko različnih oblik, dimenzij, nosilnosti. Imamo palete za enkratno in večkratno uporabo. Vse to je odvisno od ţelja naročnikov in karakteristik same palete.

Slika 5: Paleta (Zaplana, 2015)

http://lesoj.si/lesene-palete.html



2.4 PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Pri preoblikovanju temeljimo na

vnovičnem premisleku o poslovnem procesu, zajamemo vprašanja, zakaj delamo to, kar delamo, in zakaj to delamo tako, kot delamo,

korenitem preoblikovanju poslovnega procesa; izumljamo popolnoma nove načine izvajanja dela.

Vsak poslovni proces ima različne nosilce interesov, ki jih je treba upoštevati pri posameznem izvrševanju procesa. Glavni interes in cilj samega podjetja je ekonomska uspešnost. Pogoji za uspešnost temeljijo na izpolnjevanju pogojev, imenovanih kritični dejavniki uspeha. Ti so različni, eni najbolj pomembnih pri vsakem proizvodnem procesu pa so: kakovost, optimizirani delovni procesi ter konkurenčna in tehnološka prednost. Pri vsakem procesu se pokaţe najšibkejši člen procesa. Za pravilno ukrepanje in prenovo lahko uporabimo sistemski ali celovit pristop. Pri celovitem pristopu moramo razumeti kompleksnost posamičnega delnega delovnega procesa. Upoštevati moramo ključne nosilce interesov in izhajati iz ciljev podjetja in celote vseh ključnih procesov. Pri vsaki prenovi moramo slediti korakom:

identifikacija poslovnih procesov,

izbira procesov za prenovo,

podrobno razumevanje procesa,

prenova procesa. Po prenovi poskušamo doseči vnaprej zastavljene cilje, ki zajemajo:

skrajševanje poslovnega cikla,

povečanje dodane vrednosti in povečanje kakovosti proizvodov in storitev,

zniţevanje stroškov z ohranjanjem pravega razmerja kakovosti in potrebnega časa,

dvigovanje zanesljivosti in doslednosti izvajanja procesov (kakovost proizvodov in storitev) (Urh, 2013).

Slika 6: Cilj prenove (Urh, 2013)



2.5 MODELIRANJE POSLOVNIH PROCESOV Modeliranje poslovnega procesa predstavlja zajemanje in zbiranje znanja o procesu in natančno definiranje doseganja v procesu. Model opredelimo kot sliko originala, ki jo izdelamo in uporabimo kot sredstvo za pridobivanje spoznanj, prenos znanj in preizkušnje brez tveganja za original. Namen modeliranja je opis poslovnega procesa in specificiranje ustreznih podatkov, funkcij in poslovnih pravil. Tehnike modeliranja poslovnih procesov:

DTP (diagram toka podatkov)

Diagram toka podatkov – DTP je predstavnik tehnik modeliranja, ki omogoča opredelitev vseh informacijskih tokov, ki nastopajo v okviru obravnavanega procesa in med obravnavanim procesom ter njegovo okolico. Funkcije si sledijo zaporedoma in so med seboj povezane ter odvisne od podatkov, ki jih prenašajo. Opredeljujejo dinamiko, postopke in tok podatkov, ki se pojavljajo v opazovanem sistemu. Diagram pa ne prikazuje podrobne logike procesov. Prvotno je diagram namenjen modeliranju postopkovnega dela sistema.

V diagramu toka podatkov nastopajo štirje elementi, to so proces, shramba podatkov, zunanja entiteta in podatkovni tok.

Na spodnji sliki je prikazan primer DTP-ja.

Slika 7: Diagram toka podatkov



DIAGRAM POTEKA IN PROCESNI DIAGRAM POTEKA

Diagrami poteka predstavljajo posamezne korake računalniških algoritmov ali poslovnih procesov. Uporabljajo se na različnih področjih za analizo, načrtovanje in dokumentacijo. Obstaja veliko delitev diagramov poteka, ena izmed njih vzpostavlja razdelitev diagramov poteka na dokumentarne, podatkovne, sistemske in programske. Pri tej delitvi moramo nujno omeniti tudi procesni diagram poteka, ki opisuje izvajanje zaporedne aktivnosti poslovnega procesa. Splošni simboli diagrama poteka so:

začetek in konec procesa,

aktivnost – posamezen korak procesa,

kontrolni tok – opredeljuje potek izvajanja procesa,

odločitev ali razvejanje – vsebuje vprašanje, na podlagi katerega pride do delitve kontrolnega toka na dva ali več tokov,

podproces – vključuje zaporedje aktivnosti,

organizacijska enota oziroma oddelek (Diagram poteka, 2016).

Slika 8: Primer diagrama poteka



PETRIJEVE MREŽE Petrijeve mreţe so orodja za modeliranje raznovrstnih sistemov. So matematično definirane in imajo dobro sintakso in semantiko. Pogostost uporabe je vedno manjša, saj zaradi velikosti prihaja do nepreglednosti. Spodaj je prikazan primer Petrijeve mreţe, ki prikazuje teţjo razumljivost samega prikaza.

Slika 9: Petrijeva mreža

DOGODKOVNO VODENA PROCESNA VERIGA EPC in eEPC EPC-model oziroma angleško Event-driven Process Chain je tehnika za poslovno modeliranje procesov. Eno najbolj poznanih programskih orodij, v katerih se uporablja, je Aris. Z njim lahko načrtujemo, analiziramo, simuliramo in nadzorujemo poslovni proces. Sam proces se začne s sproţitvijo dogodka, nato pa funkcija poda rezultat v obliki novih dogodkov. Tehniko EPC lahko poimenujemo tudi dogodkovna procesna veriga. Da je veriga pravilno opredeljena, mora vsebovati sproţitev dogodka, funkcijo, izvajalce, vire ... Torej vse, kar sam proces vsebuje. EPC-modeli so narejeni za uporabo poslovnim uporabnikom in so enostavni za razumevanje (Kovačič et al. 2005). Pri diplomski nalogi smo uporabili dva EPC-modela in z njima prikazali dele procesov. Simboli, ki smo jih uporabili, so naslednji:



IME SIMBOLA SIMBOL OPIS SIMBOLA

Dogodek

Proţi izvajanje ali nastane z izvajanjem posamezne funkcije v poslovnem procesu.

Funkcija – aktivnost

Pomeni aktivno komponento procesa, ki edina v njem uporablja vire za ustvarjanje dodane vrednosti.

Kontrolni tok – tok delovnega procesa

Povezave med objekti, ki kaţejo potek oziroma zaporedje izvajanja aktivnosti.

Logični operatorji

Predstavljajo točke, v katerih se kontrolni toki razvejajo ali zdruţujejo. XOR-vrata v procesu prikazujejo odločitev, rezultat aktivnosti, kjer je moţna samo ena izbira (da/ne). AND-vrata v procesu prikazujejo vse moţne odločitve oziroma rezultate aktivnosti.

Izvajalci – vloge

Izvajajo aktivnosti in so zanje odgovorni.

Informacijski objekt

So dokumenti v kakršni koli obliki in podatkovne zbirke.



EPM (Enhanced process maps) Tehnika, s katero je ponazorjen logični potek poslovnega procesa. Korakom procesa lahko določimo trajanje, vloţke, stroške in hkrati upoštevamo zamude v procesu, organizacijsko strukturo in prisotnost hierarhije.

BPD (Bussiness process diagram)

Je tehnika, ki bo v prihodnosti verjetno prevladala. Primerna je za integracijo v orodja za management poslovnih procesov, saj zaradi svoje enostavnosti in zmogljivosti omogoča modeliranje oziroma popravljanje modela poslovnega procesa samim uporabnikom. S tem je razvit standardiziran jezik za modeliranje BRMN in sistem grafičnih simbolov za opisovanje poslovnih procesov (Urh, 2013).



3. OBSTOJEČE STANJE

3.1. POSNETEK STANJA Za laţjo predstavo in razumevanje samega proizvodnega procesa in končnega izdelka smo ob začetku pisanja diplomskega dela prosili usluţbence podjetja za predstavitev in razlago ter si ogledali proces proizvodnje lesenih palet. Za laţje raziskovanje, ugotovitev pravega problema in iskanja rešitev pa smo le-tega opisali zgolj na grobo, saj smo mnenja, da bomo skozi skupno delo spoznali vse podrobnosti proizvodnega procesa in ga med analizo obstoječega stanja spoznali do potankosti in ga znali razumeti veliko bolj obširno in natančno, skupaj z izpostavljenimi problemi in končnimi rešitvami. Ob tem je bilo prvo spoznanje in glavni člen za razumevanje namena in sestave proizvodne linije sam proizvod – lesene palete. 3.1.1. PODROBNA PREDSTAVITEV IZDELKA Lesene palete so sestavljene iz letev in kock. Število teh je odvisno od dimenzije in nosilnosti palete, nosilnost pa vpliva tudi na dimenzijo posameznega sestavnega dela in količino. Izdeluje in uporablja se veliko različnih dimenzij, ena najpogostejših standardiziranih dimenzij pa je 1200 mm * 800 mm.



Slika 10: Paleta 1200 mm * 800 mm (do 1500 kg)

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega študija


Podjetje: MAJER LES, D.O.O. Ime dok. STRUKTURNA KOSOVNICA Ident. št.: Datum izdaje:

Naziv: LESENA PALETA 1200 mm * 800 mm (nosilnost do 1500 kg) K: S: I: P: Q:

Stopnja vgradnje: POZ: Ident. št.: Naziv: Standard: Karakterni ključ: Statusni ključ: Izvorni ključ: Enota mere: Količina: 1 PALETA KOS 1 X2 ŽEBLJI 3,1 * 80 KOS 27 X2 VZDOLŽNE SPODNJE LETVE

(22 * 100 * 1200) KOS 2

X2 VZDOLŽNE SPODNJE LETVE (22 * 145 * 1200)

KOS 1

X2 OKVIR KOS 1 XX3 KOCKE 1 (78 * 145 * 145) KOS 3 XX3 KOCKE 2 (78 * 100 * 145) KOS 6 XX3 PREČNE LETVE (22 * 145 * 800) KOS 3 XX3 VZDOLŽNE ZGORNJE LETVE 1

(22 * 145 * 1200) KOS 3

XX3 VZDOLŽNE ZGORNJE LETVE 2 (22 * 100 * 1200)

KOS 2

XX3 ŽEBLJI 3,1 * 80 KOS 39

Izdaja: 01 List: 1 Podpis: Datum veljavnosti:

Karakterni ključi (K): Statusni ključi (S): Izvorni ključi (I): Planski ključi (P): Kvalitetni ključ (Q):

1. sestav 2. sestavni del 3. material 4. fantom

1. aktivni 2. dohodni 3. iztekajoči 4. neaktivni

1. lastna proizv. 2. kuplj. doma 3. uvoz Evropa 4. uvoz ostalo

1. razvojni 2. poskusni 3. redna proizv.

1. ISO 2. SIS 3. DIN



3.1.2. PRIDOBIVANJE NAROČIL

Poleg razumevanja samega proizvoda je sledilo spoznavanje procesa proizvodnje od samega začetka. Podjetje svoje proizvode oglašuje preko spletnih strani. Zavedanje o kvaliteti izdelkov se širi tudi z zadovoljstvom strank, ki informirajo druge, in z lastnim angaţiranjem pri iskanju potencialnih kupcev doma in v tujini. S tem pridobijo potrebno povpraševanje, ki ga potrebujejo za začetek proizvajanja svojih izdelkov. Glede na vse, pravkar našteto, potencialni kupci preko vprašalnikov predstavijo svoje ţelje in zahteve. Na zastavljene odgovore podjetje skrbno pripravi ponudbo, če le-ta ustreza kriterijem (cena, količina, čas), ki morajo biti izpolnjeni, da se proizvodnja aktivira in delo uspešno opravi. Ob dogovoru se začne načrtovanje izdelka. Skrbno se postavijo standardi, ki jim izdelek mora ustrezati, ter natančne mere in ostale zahteve. Preračunajo se časi proizvajanja po določenih fazah in količina potrebnih surovin za izdelavo. Določi se rok za izdelavo naročenega blaga.

Slika 11: EPC-model do sklenitve posla (lastni vir).



Odgovorni za naročanje in preskrbo surovin organizirajo ustrezno količino, da naročilo izpolnijo. Ko je ta pogoj izpolnjen, proizvodnja začne z obratovanjem.

3.1.3. POTEK IZDELAVE SESTAVNIH DELOV

Proizvodnja lesenih palet je sestavljena iz več delovnih operacij, ki tvorijo proizvodni proces. V tem se odvijajo operacije, ki se začenjajo ob določenem času in imajo določen čas trajanja. Pri tem prihaja do sočasnega izvajanja dveh ali več operacij naenkrat. Za laţje razumevanje procesa smo na spodnji sliki prikazali, katere operacije začnejo sam proces in katere ga končajo. Jasno je prikazano, katere operacije se izvajajo sočasno in ob zaključku katere prične z delom nova operacija.

Slika 12: Časovni potek operacij (lastni vir)

Pri izdelavi sestavnih delov prva faza proizvodnje poteka na ţagi. Pripravljene surovine (hlode) z delovnimi stroji naloţijo na nakladalno površino, skozi katero se hlodi pomikajo proti stroju, ki podaja in potiska hlodovino na ţago. Na razrezu imajo predhodno nastavljene različne dimenzije nastavkov oziroma prizm, ki določajo širino izdelanih desk in moralov za kasnejše izdelovanje kock. Na tem delu ţaga tudi olupi lubje s hloda in s proizvodnim procesom loči odpadni material od razrezanega lesa. Zmogljivost žage

Surovina Čas Količina

Hlodovina (širina 40–50 cm) 8 h 100 m3



Slika 13: Postopek razreza hlodovine (Zaplana, 2015)

Za ţago nastopi faza ločevanja lesa. Delavci v proizvodnji ločijo ustrezne in neustrezne deske in jih predajo v tretjo fazo. Med tem časom avtomatski del proizvodne linije podaja odpadni material v skladiščni prostor za odpad. V tretji fazi na manjših nastavljenih ţagah glede na mere in standarde deske še bolj obdelajo in jih razţagajo na manjše elemente palet za vzdolţne in prečne deske. Sistem obdelave poteka po naslednjem vrstnem redu: v prvem delu traku ţaga desko razreţe po dolţini, tekoči trak pa jo odpelje na razrez po širini. Izdelane sestavne dele zlagajo v zaboje in na palete, dokler ne naredijo ustrezne količine. Ob ustrezni količini desk po enakem sistemu naredijo še širše morale, le da jih po izdelavi preselijo v drug oddelek, kjer jih vstavljajo v prav tako predhodno nastavljen stroj, ki ga razţaga na ustrezno velike kocke, ki so drugi glavni sestavni del palete (podroben proizvodni postopek je predstavljen v nadaljevanju).



Slika 14: Postopek izdelave sestavnih delov (Zaplana, 2015)

Ko sta oba glavna sestavna dela končana, se začne izvajati proces montaţe lesene palete. Surovine (lesene letvice in kocke) zvozijo ob linijo paletirke, ki je sestavljena iz več delov. Vse dele strojnik skrbno nastavi na dimenzije, po katerih so bili rezani elementi, napolni zalogovnik z ţeblji in še zadnjič pregleda brezhibnost linije.



Podjetje: Majer les, d. o. o. Ime dok.: PROIZVODNI POSTOPEK Ident. št.: Datum izdaje:

Naziv: PRIPRAVA SESTAVNIH ELEMENTOV (1000 kosov) K: S: I P: Q:

STM: Št. operacije: Naziv: Šifra stroja: Šifra orodja: Normativna količ.: Čas priprave (h): Čas izdelave (h): Skupni čas (h): 10 NASTAVLJANJE ŽAGE 0,37 0,00 0,37 20 TRANSPORT 0,05 0,15 0,20 30 RAZREZ HLODOVINE 0,00 2,00 2,00

40 RAZREZ LETEV 0,00 1,60 1,60 50 TRANSPORT 0,02 0,06 0,08 60 RAZREZ MORALOV 0,00 15,00 15,00 70 TRANSPORT 0,02 0,06 0,08

Skupaj/1000 kom. 19,33 h




3.1.4 MONTAŽA PALETE Med pregledom in opisom procesa smo spoznali, da je ţe pred samo sestavo palet potrebna izvedba različnih pripravljalno-zaključnih operacij. Med te operacije sodijo transporti, nastavitve strojev, končno pospravljanje ... Te operacije v samem procesu izdelovanja terjajo kar nekaj časa, kar je razvidno ţe iz proizvodnega postopka (podroben proizvodni postopek je predstavljen v nadaljevanju). Po pripravljalnih operacijah in izdelavi lesenih letvic in kock se začne sestava palet.

Prvi glavni del paletirke se imenuje okvir palete. Na dimenzijsko nastavljen okvir delavca poloţita lesene kocke, ki jih proizvodnji trak avtomatsko odpelje na naslednjo enoto, kjer ročno postavijo narezane prečne in vzdolţne letvice. Te trak odpelje na napravo za avtomatsko zabijanje ţebljev. Sledi avtomatski obrat sestavljenih elementov in polaganje vzdolţnih letvic z druge strani, ki jih nato zbijejo skupaj z ţeblji. Pri ponovnem obratu tako nastane lesena paleta, ki jo trak odpelje na avtomatsko brušenje in nastavljen dimenzijski okvir, ki preveri, ali paleta ustreza naročilu. Nato se odpelje na zlagalni oddelek, kjer avtomatski del linije palete zlaga eno v drugo in s tem pridobi moţnost številčnejšega naklada na kamion in bolj izkoriščenega skladiščnega prostora. Z zlagalnega oddelka z viličarjem odpeljejo palete v skladiščni prostor ali direktno na kamion za dostavo naročniku. Zmogljivost paletirke – sestavljanje

Dimenzija palet Količina Čas

1200 mm * 800 mm 1000 kosov 10,21 h

1000 mm * 800 mm 1000 kosov 8,2 h

800 mm * 600 mm 1000 kosov 7,0 h



Podjetje: Majer les, d. o. o. Ime dok.: PROIZVODNI POSTOPEK Ident. št. Datum izdaje:

Naziv: SESTAVLJANJE PALETE (1000 kosov) K: S: I: P: Q:

STM: Št. operacije: Naziv: Šifra stroja: Šifra orodja: Normativna količ.: Čas priprave (h): Čas izdelave (h): Skupni čas (h): 10 NASTAVLJANJE PALETIRKE 1,08 0,00 1,08

20 POLAGANJE KOCK NA OKVIR 0,00 1,89 1,89 30 PREMIK 0,00 0,25 0,25 40 POLAGANJE ZGORNJIH PREČNIH IN VZDOLŽNIH LETVIC 0,00 1,68 1,68

50 PREMIK 0,00 0,25 0,25 60 ZABIJANJE ŽEBLJEV 0,00 1,30 1,30 70 PREMIK IN OBRAT 0,00 0,50 0,50 80 POLAGANJE SPODNJIH VZDOLŽNIH LETVIC 0,00 0,63 0,63 90 PREMIK 0,00 0,25 0,25 100 ZABIJANJE ŽEBLJEV 0,00 0,75 0,75 110 OBRAT 0,00 0,25 0,25 120 BRUŠENJE 0,00 0,45 0,45 130 PREVERJANJE 0,00 0,10 0,10 140 TRANSPORT 0,13 0,20 0,33

150 ČIŠČENJE 0,05 0,45 0,50

Skupaj/1000 kom. 10,21 h




Poleg opisanih operacij pri sestavi palet sta lahko vključeni še dve: rezanje robov palete in ţigosanje kock. V predstavljeni proizvodnji se ne izvajata pogosto.

Slika 15: Postopek montaže, sestavljanja palete (Zaplana, 2015)

Spodaj dodajamo EPC-model procesa razreza in izdelave sestavnih delov do začetka sestavljanja palete.



Slika 16: EPC-model procesa od razreza do nastavitve montažne linije



Poleg samega razumevanja proizvodnega procesa pa so pri proizvajanju izdelkov pomembne tudi nabavne in prodajne cene surovin (kalkulacija proizvoda), specifični podatki o sami proizvodnji (zmogljivosti), časovne opredelitve (samega proizvajanja, sestavljanja in pripravljalno-zaključni časi). Med pisanjem smo od vodstva uspeli pridobiti določene podatke, ki so predstavljeni spodaj. 3.1.5. PODATKI O OBSTOJEČIH STROŠKIH IN CENAH Nabavne cene surovin

Hlodovina 60 €/m3

Ţeblji 0,75 €/kg

Ţeblje podjetje kupuje na tone, tona stane 750,00 € oziroma 0,75 €/kilogram (izračun na kos – 0,0043 €). Od dimenzije palete je odvisna količina palet, ki nastane iz kubičnega metra lesa, glede na to pa so določene tudi okvirne lastne in prodajne cene posameznih vrst palet.

Dimenzija palete Količina Polna lastna cena na enoto

Prodajna cena na enoto

1200 mm * 800 mm 22 6,36 €

7,95 €

1000 mm * 800 mm 30 4,66 €

5,83 €

800 mm * 600 mm 50 2,80 €

3,50 €

Lastne in prodajne cene smo pridobili v podjetju. Za potrditev in laţje razumevanje postavljanja cen pa smo naredili tehnično predkalkulacijo lastne cene za leseno paleto dimenzije 1200 mm * 800 mm. Predkalkulacija temelji na količini 1000 palet (predkalkulacija je predstavljena v nadaljevanju). Pri tem smo morali upoštevati časovne opredelitve posameznih operacij, število delavcev, ki so prisotni pri operacijah, in strošek surovin, ki so potrebne za izdelavo palet. Pri samem izračunu smo morali upoštevati, da določene operacije trajajo sočasno, in čas same izdelave prirediti glede na prekrivanje (prekrivanje operacij je predstavljeno na Sliki 12). V osnovi je sam proizvodni postopek sestavljen iz 22 operacij (ročnih in avtomatskih), ob upoštevanju prekrivanja pa gre za 6 glavnih operacij in različno število prisotnih delavcev. Strošek enega delavca znaša 6,00 € bruto. Polna lastna cena, ki smo jo pridobili v podjetju, je višja od preračunane lastne cene spodaj. Pri tej smo mi upoštevali strošek dela in materiala, v njihovi ceni pa so vključene še amortizacija, reţija, elektrika in drugi stroški, ki se pojavljajo v proizvodnji.



Podjetje: MAJER LES, D. O. O. Ime dok.: TEHNIČNA PREDKALKULACIJA Ident. št.: Datum izdaje:

Naziv: PROIZVODNJA LESENIH PALET Predvidena količina: 1000 PALET K: 1 S: 2 I: 1 P: 1 Q: 3

Stopnja vgradnje: POZ: Ident. št.: Naziv: KK: EM: Količina Nabavna cena: Stroški gradiva: EE: Ti: pOD: Stroški dela: ..2 HLODOVINA M3 45 60 2727 .1 ŽEBLJI KOS 66000 0,0043 283,80 10 NASTAVLJANJE ŽAGE 0,37 6,00 2,22 20 NAKLADANJE HLODOVINE 0,20 6,00 1,20 30 RAZREZ HLODOVINE IN LETEV 3,60 24,00 86,40 40 RAZREZ MORALOV 15,00 12,00 180,00 50 MONTAŽA PALETE 9,87 66,00 651,42 60 ČIŠČENJE 0,50 78,00 39,00

SS gradiva: 3010,80 SS dela: 960,24 LC/1000 kom.: 3971,04

Izdaja: List: Podpis: Datum veljavnosti:



3.2. KRITIČNA ANALIZA Po končanem opazovanju proizvodnega procesa in opisa zgoraj, s katerima smo spoznali proces in ga tudi preučili, smo opazili kritične točke oziroma priloţnosti za izboljšanje proizvodne linije. Poleg podrobnega razumevanja samega proizvodnega postopka izdelave palet smo spoznali tudi časovno razporeditev izdelovanja in sestavljanja palet. Ob razumevanju razporeda smo spoznali, da potek razreza surovin traja pribliţno 19 ur, montaţa pa pribliţno 10 ur. Vendar ob časovni razporeditvi in opredelitvi operacij razreza surovin vidimo, da največ časa zajema razrez moralov na kocke. S to opredelitvijo je razvidno, da ţaga pri razrezu hlodovine za osnove sestavnih delov porabi najmanj časa. Ker ima podjetje tedensko vnaprej naročeno količino, si lahko delavci razporedijo obratovanje posamezne faze. To pomeni, da sam razrez lesa na ţagi poteka v začetku proizvajanja naročenih količin različnih dimenzij in ob razrezu zadovoljive količine prenehajo z obratovanjem. V tem času ob razrezu letev in moralov sočasno obdelujejo morale v kocke. Nato se po končanem delu na ţagi preselijo na sestavljalno linijo, ob tem pa še vedno izdelujejo kocke. Med samim spoznavanjem smo slišali komentarje delavcev, da so prejšnja leta izdelovali veliko večje količine palet in da je bilo splošno povpraševanje po paletah večje, povpraševanje po različnih dimenzijah pa manjše. Dimenzije, na katere je bilo prej usmerjeno povpraševanje, so:

1200 mm * 800 mm,

1200 mm * 1000 mm,

1000 mm * 800 mm.

V današnjem času prihaja do povpraševanja kupcev po drugih dimenzijah:

1000 mm * 1000 mm,

800 mm * 800 mm,

600 mm * 600 mm,

in druge po naročilu.

Komentarji delavcev so nas spodbudili, da vodilne v podjetju prosimo za podatke, ki bi nam pomagali razumeti količine in dimenzije palet. Uspelo nam je pridobiti dokumentacijo za število prodanih kamionov lesenih palet. Po pregledu dokumentacije smo preračunali količino proizvedenih in prodanih palet. Glede na različne dimenzije lahko na en kamion naloţijo od 28 do 30 stolpcev oziroma nizov palet, zloţenih od 27 do 29 palet. Po preračunavanju smo prišli do izračuna, da je podjetje v prvi polovici leta 2014 tedensko prodalo od 3 do 4 kamione, na katerih je bilo v povprečju po 750 palet (pribliţno 13.000 mesečno). Od tega je za en kamion in pol palet na teden kupilo podjetje v Sloveniji, drugo pa se je izvozilo v Italijo. V drugi polovici leta 2014 je opazen padec prodaje, ki smo si ga lahko v grobem razloţili ţe s predano dokumentacijo. Padec prodaje je povzročil slovenski odjemalec, ki je bil zaradi teţav s poslovanjem primoran svoje podjetje zapreti. S tem je naše podjetje izgubilo dobro četrtino svoje prodaje in zmanjšalo svoj obseg



proizvedenih količin. Trenutna povprečna količina, ki jo proizvede podjetje, je 2 kamiona palet na teden oziroma pribliţno 7.000 palet mesečno. To je pripeljalo do manjšega izkoristka proizvodnje, s čimer je bilo poslovanje podjetja ogroţeno. Graf prikazuje primerjavo količine prodanih palet v letih 2014 in 2015.

Slika 17: Grafikon prodanih palet v letih 2014 in 2015 (lastni vir)

Poleg prenehanja sodelovanja z domačim podjetjem pa v letu 2015 prihaja do slabšanja sodelovanja tudi s tujimi podjetji. Tuja podjetja so za naš trg velika prednost, saj imajo urejena plačila in stalen denarni tok, kar podjetju zagotavlja poravnane terjatve in denar na računu. Ker nas je zanimal tudi razlog za slabšanje sodelovanja s tujim trgom, smo se posvetili tudi analiziranju tega problema. Po temeljitejšem pregledu dokumentacije smo ugotovili, da prihaja do zmanjšanja količin enakih dimenzij lesenih palet in večanja asortimaja različnih dimenzij manjših količin. Glavni proizvod podjetja je bila ţe v letu 2013 in skozi leto 2014 lesena paleta za enkratno uporabo dimenzije 1200 mm * 800 mm. To je dimenzija evropalete, ki je poznana po celotnem svetu. Je dimenzija, s katero najbolj izkoristimo tovorno površino na vseh prevoznih sredstvih in omogoča najboljši izkoristek skladiščnih prostorov. Prav tako pa je sestavljena tako, da jo najlaţje premeščamo z enega mesta na drugo. Poleg omenjene dimenzije pa je podjetje občasno proizvajalo tudi palete dimenzij 1200 mm * 1000 mm in 1000 mm * 800 mm. Dimenzija evropalete in velike količine prodanih palet so podjetju omogočale dolgotrajnejšo nastavitev sestavljalne linije na enako dimenzijo in izdelavo palet na zalogo in le občasno ponastavljanje sestavljalne linije. Ostali dve dimenziji kljub manjši proizvodni količini podjetju niso predstavljale velikega problema, saj so kljub različnim dimenzijam za obe dimenziji glede na ujemanje dolţine in širine lahko uporabljali ţe vnaprej pripravljene elemente za sestavo evropalete.



Slika 18: Grafikon razmerja proizvedenih dimenzij v 2014

Ţe proti koncu leta 2014 in v začetku leta 2015 se je opazno zmanjšala proizvodnja evro dimenzije, ohranili sta se dimenziji 1200 mm * 1000 mm in 1000 mm * 800 mm, razširila pa se je proizvodnja drugih dimenzij, kot so lesena paleta 1000 mm * 1000 mm, 800 mm * 800 mm ... Točnega vzroka za nastalo zmanjšanje nismo mogli določiti, predpostavljamo pa, da se po proizvodnjah in skladiščih spreminjajo standardne dimenzije palet in zlaganje blaga na palete. Prav tako smo ob pogovoru s prevoznikom, ki opravlja delo za podjetje, ugotovili, da naše predpostavljanje v določenem delu drţi, saj je potrdil, da se nalaganje blaga na palete in samo natovarjanje blaga na kamion razlikuje od običajnega.

Slika 19: Grafikon razmerja proizvedenih dimenzij v 2015



Velik problem, ki nastaja pri vedno večjem številu različnih dimenzij, je tudi ta, da so naročila odvisna od stranke do stranke. To pomeni, da ne glede na to, da lahko dve stranki naročita enako dimenzijo palete, ni nujno, da lahko pri obeh uporabijo enake elemente. Širina elementov je lahko različna, saj je odvisna od tega, kakšna je nosilnost palete v naročilu. To lahko prinese spremembo pri številu vzdolţnih letvic in višini le-teh. To podjetju onemogoča uporabo ţe vnaprej pripravljenih elementov in s tem moţnost zaloge glede na bolj pogosto naročeno dimenzijo. Prikazan graf količine prodanih palet (Graf 16) prikazuje zmanjšanje količine, grafa razmerja (Graf 17 in Graf 18) pa prikazujeta povečanje števila različnih dimenzij palet. Zmanjšanje obsega proizvodnje določenega proizvoda podjetje pripelje do manjšega izkoristka le-te in posledično do zmanjšane potrebe po delavcih in delovnih urah ter do problema samega finančnega pokrivanja celotne proizvodnje. To na koncu lahko pomeni nedoseganje ciljev samega podjetja, finančne teţave in moţnost zmanjšanja potrebe po delovni sili. Različne dimenzije palet v manjših količinah z različnimi dimenzijami in količino sestavnih delov pripeljejo do ključnih vprašanj podjetja: katere dimenzije palet še proizvajati in kako pridobiti pravo izkoriščenost proizvodnje in ohraniti pozitivno poslovanje podjetja. Kot smo zapisali, je glavni problem, s katerim se srečujejo v podjetju, zmanjšanje količine proizvedenih palet. Poleg nje pa smo opazili tudi druge točke, ki predstavljajo problem oziroma se kaţejo kot priloţnosti za izboljšanje v sami proizvodnji in podjetju. Te so predstavljene v nadaljevanju. 3.2.1. PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE

1. Izkoriščenost ţage

Ţaga je najpomembnejši člen proizvodnje in »zlato« podjetja. Uporabnost same ţage je lahko glavno gonilo podjetja in glavna dejavnost, ki bi podjetju omogočala uspešno poslovanje in obratovanje proizvodnje brez prestanka, saj so njene karakteristike zelo dobre. Ţaga podjetja ima sposobnost razreza velikih količin hlodovine ne glede na velikost in teţo samega hloda. Ţal pa je njena ocenjena izkoriščenost le okoli 25–30%. Ţaga deluje le v času, ko ima podjetje naročeno določeno količino lesenih palet določenih dimenzij. Ko razţaga zadovoljivo količino lesa za potrebne sestave palete, se ugasne in preneha s svojim delom, njen upravljavec pa se preseli na drugo delovno mesto. Ţaga ne deluje do naslednjega naročila palet.

2. Razrez moralov na kocke

Razrez moralov na kocke je faza proizvodnje, ki ni v enakem delu poslovne stavbe kot sama ţaga. Po drugem razrezu lesa in njegovi obdelavi se morali, naloţeni na palete, prestavijo v drug del stavbe in tam se začne faza razrezovanja na kocke. V tej fazi sta potrebna dva delavca. Linija za izdelovanje kock je sestavljena iz treh delov. Prvi je nakladalna površina, na katero prvi delavec nalaga morale. Drugi del se imenuje razţagalni del, na katerem drugi delavec razţaguje morale na



nastavljeno dimenzijo kocke. Tretji del je avtomatski in odvaţa razrezane kocke v zaboj, ki ga ob napolnitvi prestavijo ob sestavljalno linijo. Glede na predstavitev pripravljalno-zaključnih časov smo ugotovili, da ta del proizvodnje zajema velik del celotnega časa. V povprečju je čas razreza ene kocke 6 s. Glede na izračune potrebnega časa izdelovanja 1000 kosov lesenih palet smo prišli do spoznanja, da izdelava lesenih kock zajema največji deleţ delovnih ur – 15 (to potrjuje izračun: 1000 palet * 9 kock * 6 sekund = 15 ur). Pri tem potrebujemo dva delavca, kar pomeni, da za izdelavo 1000 kosov palet porabimo pribliţno 30 delovnih ur. Glede na opazovano smo mnenja, da bi morali ta del proizvodnje zdruţiti s samo sestavljalno linijo.

3. Nastavljanje paletirke na različne dimenzije

Za nastavljanje delov na paletirki za sestavljanje različnih dimenzij lesenih palet je potrebno kar nekaj časa, ta znaša 1,08 ure. Prvi del, ki ga je treba nastaviti, je okvir, na katerega polagajo kocke in kasneje letvice. Tega je treba nastaviti na širino in dolţino palete. Glede na višino palete je treba dvigniti ali spustiti tudi avtomatski trak, ki paleto pripelje na zabijanje ţebljev, hkrati pa je treba zabijalca ţebljev vsakič znova nastaviti na količino zabitih ţebljev, saj se ta glede na velikost in nosilnost palete razlikuje. Naslednji člen, ki potrebuje nastavljanje, je brusilec in dimenzijski okvir, ki preveri ustreznost palete. Sledi še zadnje nastavljanje, ki zajema zlaganje palet, ki mora biti prav tako nastavljeno na tako dimenzijo, da palete pravilno leţijo ena v drugi.

4. Odpadni material, ki nastaja pri samem razrezu in izdelavi palet

Pri samem razrezu hlodovine prihaja do velikih količin odpadnega materiala (30–35 %). Tukaj se nabira lubje, ki ga ţaga olupi s hloda, elementi, ki se med razrezom poškodujejo ali pa niso ustrezni zaradi same kvalitete lesa. Do velikega odpada prav tako prihaja pri zbijanju palet na paletirki, saj ob zastojih, ki prihajajo ob zbijanju palet, pride do poškodb elementov, določene količine se lahko poškodujejo tudi ob premikanju lesa. Poleg naštetega pa med samo proizvodnjo nastane veliko ţagovine. Vse to podjetje shranjuje v silosu, ko pa ga napolnijo, vsebino odpeljejo na deponijo.

Slika 20: Odpadni material (Zaplana, 2015)



5. Razporeditev delavcev

Pri opazovanju samega procesa proizvodnje so nam pokazali glavne dele linije, kjer potrebujejo delovno silo. Glede na spoznano in opazovano smo ugotovili, da delovna sila ni razporejena tako, kot nam je bilo predstavljeno, in sicer da učinkovito izpelje proces: pri različnih fazah proizvodnje delavci niso enako obremenjeni, njihov delovni čas ni zapolnjen v celoti, torej delovna sila ni izkoriščena, kot bi lahko bila. Za zapolnitev vseh delovnih mest v proizvodnji bi morali biti delavci razporejeni po operacijah, ki zajemajo:

upravljanje delovnih strojev za pretovarjanje ( 2 ),

razrez lesa na sestavne elemente ( 7 ),

paletirka - sestavljanje elementov v palete (10 ). Skupaj bi morali pokrivati spodnjih 19 delovnih mest. Glede na potek proizvodnje in trenutno stanje v podjetju posamezni delavec v podjetju pokriva več različnih delovnih mest ( ti se glede na faze proizvodnje v grobem izmenjujejo po spodnjem sistemu ).

Št. D.M. PODROČJE DELA NA IZDELAVI SESTAVNIH DELOV

D1 Strojnik

D2 Upravljavec strojev

D3 Upravljavec podajalnega stroja

D4 Ločevanje lesa

D5 Ločevanje lesa

D6 Nalaganje moralov na paleto

D7 Obdelava desk

D8 Obdelava desk

D9 Razrez moralov

D10 Razrez moralov

Št. D.M. PODROČJE DELA NA SESTAVLJALNI LINIJI

D1 Strojnik

D2 Upravljavec strojev

D3 Polaganje kock

D4 Polaganje kock

D5 Polaganje letvic

D6 Nadzor pregleda in zlaganja

D7 Polaganje letvic

D8 Polaganje letvic

D9 Polaganje letvic

D10 Polaganje letvic



Trenutno je v podjetju zaposlenih le 13 delavcev in kot je ţe zgoraj prikazano, se izmenjujejo na 10 delovnih mestih. Največje pomanjkanje delovne sile je bilo opaţeno pri upravljanju delovnih strojev, saj v večini primerov to delo opravlja en sam delavec, prisoten pa mora biti pri nakladanju surovin, premikanju sestavov in premikanju končnih proizvodov. 13 delavcev se torej izmenjuje glede na delovna mesta in potrebo delavcev glede na fazo proizvodne linije. Vsi skupaj pa sodelujejo pri končnem čiščenju vseh delovišč.



4. PREDLOG PREOBLIKOVANEGA PROCESA Na osnovi opaţanj in kritične analize smo spoznali, da bi bilo smotrno proces proizvodnje preoblikovati oziroma nekoliko prilagoditi njeno izvajanje. O predlogih preoblikovanja in načrtu, kje in kako začeti, smo temeljito premislili. Skupaj smo pregledali izpostavljene točke in iskali rešitve, da bi jih čim uspešneje rešili. Določili smo, kateri deli bi se dalidali prenoviti, kje lahko vsaj delno izboljšamo procese in kako bi prišli do večjega izkoristka same proizvodnje. Ţelja zaposlenih podjetja je bila ohraniti druţinsko podjetje in ga uspešno voditi še nadaljnja leta. Skozi razmišljanja je prišlo do strinjanja, da sama proizvodnja lesenih palet glede na stanje trga ţal ne deluje več zadovoljivo in da na dolgi rok podjetju ne zagotavlja obstoja. Ker je razlog za to v spremenjenem trgu in premajhnem povpraševanju za izdelek ter predolgi čas prestavljanja sestavljalne linije in ne kvaliteta dela podjetja, smo iskali alternativne moţnosti, ki bi podjetju omogočale obstoj, ki ga izdelava palet ne zagotavlja, ter boljši izkoristek proizvodnje. Ob razmisleku, kako ohraniti kupce in kako jim drugače ustreči, da ohranimo poslovanje, so prihajale na plan ideje, kot so izdelovanje manjših količin palet različnih dimenzij, začetek proizvajanja novih izdelkov ... Glede na ideje in uporabnost ţage smo prišli do ideje, da bi lahko podjetje začelo izdelovati nove produkte, imenovane leseni elementi. Podjetja jih kupujejo za kasnejše izdelovanje palet, za nadaljnjo prodajo, izdelavo lesenih konstrukcij itd. O smiselnosti ideje smo povprašali šest domačih proizvajalcev tovrstnih izdelkov. Zanimalo nas je, kakšno je povpraševanje po samem izdelku. Dobili smo pozitiven odgovor. Prav tako smo povpraševanje poslali desetim obstoječim strankam in podjetjem, ki smo jih našli na spletu, in presenetljivo tudi tukaj dobili pozitivno povratno informacijo, predvsem od podjetij, ki poslujejo na italijanskem trgu. Ta proizvodnja bi omogočala ohranitev proizvodnje lesenih palet in dodaten proizvod podjetja, večji izkoristek strojev, stalno delo proizvodnje in laţje prilagajanje izdelovanja palet. Podjetje ima finančno sposobnost nakupa večje količine surovin in moţnost dobave zadovoljive količine surovin. Prav tako ima moţnost večje obremenitve ţage, kot smo zapisali ţe pri samem opisu proizvodnje, zato se je tudi odločilo za proizvodnjo lesenih elementov. V prvem delu priprave predloga prenove smo skupaj z nadzornikom in usposobljenimi delavci pregledali samo proizvodno linijo in dobili pregled, kje se nahajajo posamezni deli le-te. Podjetju v korist so bili vsi deli v dobrem stanju, potrebna bi bila le manjša popravila, ki bi se lahko opravila v enem dnevu. V drugem delu smo se lotili predlogov preoblikovanja in reševanja izpostavljenih točk v podjetju. Priloţnosti za izboljšanje omenjenega so predstavljene v poglavju 3.2.1.



4.1. IZKORIŠČENOST ŽAGE Z zagonom proizvodnje lesenih elementov bi podjetje uspešno začelo reševati neizkoriščenost zmogljivosti ţage. S tem bi povečali izkoristek le-te in poskrbeli za njeno obratovanje vsak dan. Glede na grobo oceno povpraševanja bi za začetek proizvedli od 70–90 m3 lesenih elementov na teden. Ta količina pa bi se sčasoma ob povečanju povpraševanja in zagotovitvi rednih odjemalcev lahko povečala. Glavna usmeritev razreza hlodovine bi bila usmerjena na razrez različnih dimenzij moralov in letev, kar pa ţe opravljajo tudi pri izdelavi sestavov lesenih palet.

Slika 21: Leseni elementi (Zaplana, 2015)

4.2. ŽAGANJE MORALOV NA KOCKE Zdruţitev razreza moralov na kocke s sestavljalno linijo bi podjetju prinesla kar nekaj pozitivnih rezultatov. To so ţe ugotovili tudi v samem podjetju in se odločili za upoštevanje našega predloga ter se podali v nakup dela linije paletirke, ki je vključen nana začetku procesa sestavljanja. Z zdruţitvijo se bodo izognili porabi časa (0,08 h pri izdelavi 1000 palet) za prelaganje surovin v drug del objekta in kasneje k sestavljalni liniji. Z namestitvijo zmogljivejše ţage so skrajšali sam razrez moralov. Hitrost ţage za razrez moralov je bila povečana in s tem je bil skrajšan čas izdelave kock (čas razreza na kocko skrajšan s 6 s na 4 s). Čas izdelave se je skrajšal za 5,08 h. S tem so lahko enega delavca postavili na drugo delovno mesto. Pred preoblikovanjem sta bila na liniji razreza moralov potrebna dva delavca. Eden je nameščal morale, drugi razrezoval, pri novem stroju pa je potreben samo eden, ki morale namešča na linijo, razrezuje pa ţaga sama. Sama nakup in programiranje novega dela linije podjetju nista povzročila višjih stroškov, saj so bili ti pokriti s sredstvi, namenjenimi za vzdrţevanje prostorov in opreme. S samim preoblikovanjem linije je proizvodnja pridobila na času (hitrejši razrez in manj transporta) in delovni sili.



Podjetje: MAJER LES, D.O.O. Ime dok.: TEHNIČNA PREDKALKULACIJA Ident. št.: Datum izdaje:

Naziv: PROIZVODNJA LESENIH PALET Predvidena količina: 1000 PALET K: 1 S: 2 I: 1 P: 1 Q: 3

Stopnja vgradnje: POZ: Ident. št.: Naziv: KK: EM: Količina: Nabavna cena: Stroški gradiva: EE: Ti: pOD: Stroški dela: ..2 HLODOVINA M3 45 60,00 2727 .1 ŽEBLJI KOS 66000 0,0043 283,80 10 NASTAVLJANJE ŽAGE 0,37 6,00 2,22 20 NAKLADANJE HLODOVINE 0,20 6,00

1,20 30 RAZREZ HLODOVINE IN LETEV 3,60 24,00

86,40 40 RAZREZ MORALOV

10,00 6,00

60,00 50 MONTAŽA PALETE 9,87 66,00

651,42 60 ČIŠČENJE

0,50 78,00

39,00

SS gradiva: 3010,80 SS dela: 840,24 LC/1 kom. 3851,04

Izdaja: List: Podpis: Datum veljavnosti:

Karakterni ključi (K): Statusni ključi (S): Izvorni ključi (I): Planski ključi (P): Kvalitetni ključ (Q):

1. sestav 2. sestavni del 3. material 4. fantom

1. aktivni 2. dohodni 3. iztekajoči 4. neaktivni

1. lastna proizv. 2. kuplj. doma 3. uvoz Evropa 4. uvoz ostalo

1. razvojni 2. poskusni 3. redna proizv.

1. ISO 2. SIS 3. DIN



S pridobitvijo novega dela linije, za katerega je bil razpoloţljiv prostor pri sestavljalni liniji, je podjetje dobilo moţnost za sprostitev prostora, v katerem so do sedaj razrezovali morale.

Slika 22: Nov del linije – razrezovanje (Zaplana, 2015)



4.3. NASTAVLJANJE PALETIRKE Zaradi padca povpraševanja po večjih količinah lesenih palet enakih dimenzij je prihajalo do vedno bolj pogostega prenastavljanja proizvodne linije (razreza in montaţe). Skupaj smo preučili naročila palet zadnjega leta in poudarili dimenzije, za katere je največ zanimanja. Prišli smo do zaključka, da še vedno obstajajo določene dimenzije, ki se naročajo zelo pogosto in v večjih količinah – predvsem dimenzija 1200 mm * 800 mm. Glede na to smo predlagali, da bi podjetje te dimenzije palet proizvajalo še naprej, kljub dolgemu času prestavljanja linije. Ob pregledu naročil pa smo spoznali, da se dimenzije palet, ki se naročajo v manjših količinah, pogosto pojavljajo – predvsem dimenzija 1000 mm * 800 mm.

Izračun minimalne količine za izdelavo palet na sestavljalni liniji dimenzije 1000 mm * 800 mm je 200 palet. Izračun minimalne količine prikazuje tudi spodnja analiza točke pokritja.

Slika 23: Analiza točke pokritja

Prodajna cena palete 5,83 € 5,83 € 5,83 €

Količina palet 100 200 300

Prihodek 583,00 € 1.166,00 € 1.749,00 €

Strošek nastavljanja linije 6,48 € 6,48 € 6,48 €

Strošek dela 65,14 € 130,28 € 195,42 €

Strošek materiala 228,38 € 456,76 € 685,14 €

Stroški amortizacije 500,00 € 500,00 € 500,00 €

Ostali stroški 15,00 € 30,00 € 45,00 €

Skupni strošek 815 € 1123,52 € 1432,04 €

Kosmati dobiček -232,00 € 42,48 € 316,96 €



Naš predlog je bil tudi ta, da bi montaţa omenjene dimenzije palet v celoti potekala ročno. Spodaj smo pripravili izračuna z namenom preverjanja rentabilnosti izdelave, če bi se odločili za ročno montaţo palet in ne avtomatsko. Pri načinih sestavljanja prihaja do večjih razlik v stroških amortizacije (amortizacija ročnega sestavljanja 75,00 €, amortizacija avtomatskega sestavljanja 500,00 €) in strošku ţebljev. Ţeblji za ročno sestavljanje so za skoraj 100 % draţji kot ţeblji za avtomatsko sestavljanje. ROČNO SESTAVLJANJE

Povprečna cena palete 5,83 €

Količina palet 200 kosov

Prihodek 1166,00 €

Povprečna količina sestavljenih palet v 1h (3 delavci) 15 kosov

Povprečen čas sestave 200 palet ( 3 delavci) 13,33 h

Skupni strošek dela 239,94 €

Strošek materiala 503,52 €

Strošek amortizacije in ostali stroški 80,00 €

Skupni strošek 823,46 €

Kosmati dobiček 342,54 €

AVTOMATSKO SESTAVLJANJE

Povprečna cena palete 5,83 €

Količina palet 200 kosov

Prihodek 1166,00 €

Povprečna količina sestavljenih v 1h (11 delavcev) 120 kosov

Povprečen čas sestave 200 palet ( 11 delavcev) 1,97 h

Skupni strošek dela 130,28 €

Strošek materiala 456,76 €

Strošek nastavljanja linije 6,48 €

Strošek amortizacije in ostali stroški 530,00 €

Skupni strošek 1123,52 €

Kosmati dobiček 42,48 €

Izračuna kaţeta, da je dobiček prisoten pri obeh načinih sestavljanja palet, tako ročnem kot avtomatskem. Vendar pa je kosmati dobiček večji pri ročnem sestavljanju. Kosmati dobiček bi verjetno bil nekoliko višji tudi pri večji količini, ki pa ni primerna za samo fizično pripravljenost delavcev in ne omogoča sestave v določenih časovnih okvirih.



4.4. ODPADNI MATERIAL Kot smo opisali ţe v kritični analizi, je odpadnega materiala pri proizvodnji palet pribliţno 30–35 % (15 % ţagovine, 75 % lubja, 10 % ostalega). Podjetje je ves odpadni material hranilo v silosih in ga s stroji vozilo na deponijo. Ker pa smo med opazovanjem ugotovili, da je tega materiala res veliko, smo prišli na idejo, da bi lahko iz njega tudi kaj iztrţili. Razposlali smo povpraševanja petnajstim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo odpadnega materiala. Na vsa smo dobili zelo pozitivne odgovore. V Sloveniji je vedno več proizvajalcev biomase in za izbran proizvod potrebujejo surovine, kot je tudi odpadni material našega podjetja. S pozitivnim dogovorom s proizvajalci biomase bi podjetje pridobilo nov vir dohodka. Zanj bi bilo treba preoblikovati le sistem skladiščenja odpadnega materiala, ki podjetju ne bi predstavljal večjega stroška. Strošek ne bi bil visok, ker podjetje ima na razpolago prostore za shranjevanje, čas, ki je potreben za odvoz materiala in razpored, pa bi ostal enak. Odpadni material bi se po preoblikovanju shranjeval na tri različne lokacije, saj se tudi odkupna cena razlikuje glede na vrsto. Na prvi bi shranjevali ţagovino, ki jo uporabljajo za izdelavo lesnih pelet. Na drugi lokaciji bi shranjevali lubje, ki ga uporabljajo za izdelavo sekancev, in na tretji ostanke lesa, ki ga proizvajalci biomase ločujejo in predelajo.

VRSTA ODPADA ODKUPNA CENA

Ţagovina 8 €/m3

Lubje 15 €/m3

Ostali odpad 12 €/m3

Če ocenimo prihodek s tega segmenta glede na količino palet (8.000), ki jih podjetje trenutno proizvaja na mesec, in povprečno količino palet (34), ki jih proizvede iz 1 m3 lesa, bi dohodek znašal pribliţno 964,00 €.

Povprečna mesečna količina izdelanih palet 8000 kosov

Povprečje količine palet iz 1 m3 lesa 34 kosov

Porabljena količina lesa 235 m3

Odpad (30 %) 70,60 m3

Od tega ţagovina 15 % 10,59 m3

Od tega lubje 75 % 52,95 m3

Od tega ostalo 10 % 7,06 m3

Odkupna cena žagovine 8 €/m3

Odkupna cena lubja 15 €/m3

Odkupna cena ostalega odpada 12 €/m3

Povprečni mesečni dohodek od odpada 963,69 €



4.5. RAZPOREDITEV DELAVCEV Izpostavljena kritična točka je zajemala manjkajočega delavca pri upravljanju delovnih strojev. Ob preoblikovanju proizvodnega postopka razreza in montaţe bi dobili moţnost prerazporeditve delavca, ki je bil sedaj zadolţen za razrez moralov. Z uporabo zgornjih predlogov preoblikovanja proizvodnje bi enega delavca lahko uporabili pri upravljanju delovnih strojev in s tem rešili manjkajoči člen. Sama prenova postavljene proizvodnje linije bi se izvajala oziroma se izvaja v procesu izdelave sestavnega dela, imenovanega kocka. S prenovo bi se torej izognili dodatnemu prelaganju surovin in pridobili delovno silo.



Slika 24: EPC-model procesa po prenovi



4.6. PRIDOBITVE PODJETJA Podjetje je ţe med samo izdelavo diplomskega dela in našim sodelovanjem pridobilo v fazi izdelovanja sestavov palet, in sicer z novim delom, ki so ga povezali z delom sestavljanja. Veliko so pridobili tudi na samem poznavanju proizvodne linije in z iskanjem pomanjkljivosti v proizvodni liniji. Skupaj smo prišli do veliko idej tako z vidika preoblikovanja proizvodnega procesa kot izdelovanja novega izdelka. Kot glavno pridobitev podjetja bi poudarili usmerjanje v nadaljnje poslovanje podjetja. Skupaj smo bili mnenja, da bi moralo podjetje ohraniti izdelovanje lesenih palet. Palete bi izdelovali le v največ treh dimenzijah (1200 mm * 800 mm, 1000 mm * 800 mm, 800 mm * 600 mm), kar smo v diplomski nalogi ţe omenili. Poleg tega bi za dodatno dejavnost podjetja izbrali izdelavo lesenih elementov, po katerih je trenutno povpraševanje visoko, podjetje pa bi s svojo zmogljivo ţago lahko zadovoljilo potrebe več različnih kupcev. Najpogostejši leseni elementi, ki bi se izdelovali, so morali in deske različnih širin in dolţin. Prav tako nezanemarljiva usmeritev je tudi prodaja odpadnega materiala, ki se je do sedaj skladiščil na enem mestu in kasneje deponiral. Samo ločevanje odpada in njegova nadaljnja prodaja bi podjetju prinesla zadovoljiv dodatni zasluţek (od 964 €, s pričetkom razreza elementov bi se količina odpadnega materiala še povečala), ki bi omogočal nakup surovin za nadaljnjo izdelavo lesenih elementov in lesenih palet. Podjetje bi poleg naštetega pridobilo tudi pri samem prihodku podjetja. Do razlik bi prihajalo pri samih dohodkih in v cenah. Naredili smo grobo oceno prihodkov v decembru 2015. Podjetje je prodalo pribliţno 8.000 palet, povprečna cena palete pa je znašala 5,76 €. Skupni dohodek v decembru je znašal pribliţno 46.000 €. Če bi se podjetje ukvarjalo še z izdelavo lesenih elementov in izdelalo za pribliţno 80 m3 teh na teden, bi se prihodek občutno povečal. Cena 1 m3 lesenih elementov se giblje okoli 140 €, kar pomeni, da bi dohodek bil večji za pribliţno 45.000 €. Poleg večjega dohodka in s tem posledično tudi dobička bi omogočili tudi boljšo izkoriščenost delovne sile. Ponovno bi lahko vpeljali izmensko delo. Ljudi ne bi bilo treba seliti z enega delovnega mesta na drugega, ampak bi jim preprosto zapolnili delovni čas na enem mestu. Do zamenjav bi prišlo le v primeru naročil palet, kar pa bi vnaprej organizirali, da bi delavce čim manj selili. Dodatno moţnost za ustvarjanje dobička bi prenova procesa prinesla tudi na podlagi zniţanja lastne cene, saj bi z zmanjšanjem časa transporta in s hitrejšim razrezom moralov na kocke zmanjšali strošek dela. Strošek bi se zmanjšal za pribliţno 120 € ob izdelavi naročila 1000 izdelkov. Zmanjšanje stroška je razvidno iz posodobljene tehnične predkalkulacije, saj se lastna cena spremeni s 3,97 € na 3,85 € ob predvidoma nespremenjeni prodajni ceni.



5. ZAKLJUČKI 5.1. OCENA UČINKOV Pri preoblikovanju proizvodne linije se učinki poznajo v različnih fazah. Najbolj opazna in v korist samemu podjetju je povečanje izkoriščenosti ţage. Kot smo v diplomskem delu opisali, je sama izkoriščenost ţage le 25–30-odstotna, tudi njena zmogljivost ni izkoriščena. S samim izdelovanjem lesenih elementov bi ţago dodatno obremenili in z izkoristkom časa ter razpoloţljivostjo zaposlenih in surovin izkoriščenost le-te povečali. Če je v povprečju ţaga delovala 2 dni v tednu, bi z izdelavo lesenih elementov njeno delovanje povečali še za preostale tri dni. S tem bi povečali prihodek podjetja, tudi dobiček, in omogočili nadaljnjo širitev podjetja ter moţnost novih zaposlitev. Opazna in učinkovita je tudi dopolnitev sestavljalne linije za razrez moralov. Z njo bi pridobili delavca, ki bi pomagal pri pretovarjanju, kjer je bilo zaznano pomanjkanje. Hkrati pa bi pridobili pri samem času izdelave palete, saj bi se izognili dodatnemu prelaganju surovin. Opazna in predvsem pomembna razlika za podjetje pri razrezu moralov je tudi zmanjšan strošek delovne sile, ki ga je prineslo preoblikovanje. Pomemben člen je tudi preoblikovanje oziroma upravljanje s samim odpadom. Podjetju bi prineslo dodaten vir dohodka in moralno zadovoljstvo zaradi sodelovanja pri skrbi za naravo. Poleg naštetih predlaganih sprememb v procesu izdelave palet pa bi se učinek zaznal tudi pri ročni izdelavi manjših količin lesenih palet določenih dimenzij. S tem bi ohranili stranke, razbremenili bi proizvodno linijo, saj ne bi bilo potrebno večkratno nastavljanje linije in izgubljanje časa s tem. Po preračunih, ki smo jih vključili v poglavju nastavljanja paletirke, je maksimalna količina za ročno izdelavo 200 palet, ki pa je tudi potrjena kot minimalna količina za upravičenost avtomatske linije. Kot je ţe opisano v pridobitvah podjetja, bi se dohodek in s tem dobiček podjetja z našimi predlogi in rešitvami občutno povečala. Groba ocena kosmatega dobička z ravnanjem z odpadnim materialom in spremembo lastne cene najpogosteje proizvedenih palet znaša 2.000 €. Poleg tega pa bi se prihodek povečal še z naslova proizvodnje lesenih elementov. Vsi predlogi in izboljšave bi podjetju omogočile nadaljnji razvoj in delovanje proizvodne linije.

5.2. POGOJI ZA UVEDBO Predlagani predlogi sprememb za podjetje ne bi predstavljali velikega finančnega izdatka. Ob povečanju zasedenosti ţage podjetje ne bi imelo drugega kot začetnega stroška zaradi nakupa surovin. Postavitev ţage bi ostala enaka, delovna sila pa bi imela zapolnjen delovni čas. Podjetju bi to omogočilo tudi moţnost zaposlitve nekdanjih delavcev. Dopolnitev paletirke bi podjetju pomenila največji



strošek samega preoblikovanja proizvodnega procesa. Ker pa tudi ta za podjetje ni visok in si je nakup dodatnega dela lahko privoščilo ţe med samim ustvarjanjem te naloge, je ta pogoj ţe izpolnjen. Za nov sistem ravnanja z odpadom podjetje ne rabi izpolnjevati nobenih pogojev. Potreben prostor za hranjenje imajo, treba ga je le določiti in označiti. Za zagon ročnega izdelovanja palet podjetje potrebuje samo izdelan osnovni kovinski okvir. Tega lahko po nizki ceni naročijo glede na dimenzijo palete, z malo volje pa ga lahko izdelajo tudi sami.

5.3. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Podjetje bi s samim preoblikovanjem proizvodnje še vedno ostalo konkurenčen proizvajalec lesenih palet in polnilo tuje trge s svojimi izdelki. Z odločitvijo po izdelavi novih izdelkov, imenovanih leseni elementi, pa bi razširilo svoj nabor proizvodov. Glede na trenutno povpraševanje, predvsem na italijanskem trgu, bi podjetje lahko pridobilo kar nekaj novih partnerjev in postalo zaupanja vreden izdelovalec lesenih izdelkov. S tem bi si omogočilo nadaljnje širjenje proizvodnje, povečalo proizvodno linijo in kasneje posodobilo sestavljalno linijo. S posodobitvijo sestavljalne linije bi ustvarili pogoje za izdelavo več vrst dimenzij lesenih palet, hitrejše ponastavljanje linije in večjo kapaciteto izdelanih palet.



6. LITERATURA IN VIRI Knjige: Cegnar, F. (1974). Embalaţa palete 1, Kočevski tisk, Kočevje. Cegnar, F. (1947). Embalaţa palete 2, Kočevski tisk, Kočevje. Kotler, P. (1996). Marketing management – trţenjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor, Slovenska knjiga, Ljubljana. Kovači, A., Bosilj–Vuksić, V. (2005). Management poslovnih procesov: prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri, GV-zaloţba, Ljubljana. Vršec, E. (1989). Oblikovanje proizvodov in procesov, Moderna organizacija, Kranj. Poročila, interni dokumenti: Urh, B. (2013). Prosojnice s predavanj: Organizacija proizvodnih procesov. Majer les, d. o. o, (2015), Letno poročilo 2014. Spletne strani: Lesoj – lesene palete: http://lesoj.si/lesene-palete.html (15. 4. 2015) http://colos1.fri.uni-lj.si/eri/rac_sistemi_omrezja/html/CASE/uvod_CASE.html https://www.google.si/search?q=diagram+poteka+procesa&biw=1366&bih=613&so

urce=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0CAYQ_AUoAWoVChMI89berN-ByQIViQssCh1zwAGc&dpr=1#imgrc=9JbnLSH7QixxbM%3A

Paleta, pridobljeno 18. 2. 2015 na Zaplani. Business process management: https://en.wikipedia.org/wiki/Business_process_management (21.12.2015) Diagram toka podatkov: https://www.google.si/search?q=diagram+toka+podatkov&biw=1280&bih=880&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiB1ZKO3cDLAhUHiSwKHT3NDKkQ_AUIBigB#imgrc=vyle4aJLq__pfM%3A (02.01.2016). Diagram poteka: https://www.google.si/search?q=diagram+toka+podatkov&biw=1280&bih=880&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiB1ZKO3cDLAhUHiSwKHT3NDKkQ_AUIBigB#tbm=isch&q=diagram+poteka&imgrc=9JbnLSH7QixxbM%3A (02.01.2016). Petrijeve mreţe: https://www.google.si/search?q=petrijeve+mre%C5%BEe&biw=1280&bih=880&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwil4Zjv3cDLAhUBqSwKHUi0Cp8Q_AUIBygB (02.01.2016).

http://lesoj.si/lesene-palete.html%20(15

http://colos1.fri.uni-lj.si/eri/rac_sistemi_omrezja/html/CASE/uvod_CASE.html

https://en.wikipedia.org/wiki/Business_process_management

https://www.google.si/search?q=diagram+toka+podatkov&biw=1280&bih=880&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiB1ZKO3cDLAhUHiSwKHT3NDKkQ_AUIBigB#imgrc=vyle4aJLq__pfM%3A



https://www.google.si/search?q=diagram+toka+podatkov&biw=1280&bih=880&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiB1ZKO3cDLAhUHiSwKHT3NDKkQ_AUIBigB#tbm=isch&q=diagram+poteka&imgrc=9JbnLSH7QixxbM%3A



https://www.google.si/search?q=petrijeve+mre%C5%BEe&biw=1280&bih=880&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwil4Zjv3cDLAhUBqSwKHUi0Cp8Q_AUIBygB

https://www.google.si/search?q=petrijeve+mre%C5%BEe&biw=1280&bih=880&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwil4Zjv3cDLAhUBqSwKHUi0Cp8Q_AUIBygB



KAZALO SLIK Slika 1: Logo Majer les (Majer les, d. o. o.) .............................................. 2 Slika 2: Lokacijska organiziranost delovnega okolja ..................................... 2 Slika 3: Kriteriji delitve (Ljubič v Urh, 2013) ............................................. 5 Slika 4: Čas obremenitve – št. proizvodov (Ljubič v Urh, 2013). ....................... 6 Slika 5: Paleta (Zaplana, 2015) ............................................................. 7 Slika 6: Cilj prenove (Urh, 2013) ........................................................... 8 Slika 7: Diagram toka podatkov ............................................................. 9 Slika 8: Primer diagrama poteka .......................................................... 10 Slika 9: Petrijeva mreţa .................................................................... 11 Slika 10: Paleta 1200 mm * 800 mm (do 1500 kg) ....................................... 15 Slika 11: EPC-model do sklenitve posla (lastni vir). .................................... 17 Slika 12: Časovni potek operacij ........................................................... 18 Slika 13: Postopek razreza hlodovine (Zaplana, 2015) ................................. 19 Slika 14: Postopek izdelave sestavnih delov (Zaplana, 2015) ......................... 20 Slika 15: Postopek montaţe, sestavljanja palete (Zaplana, 2015) ................... 24 Slika 16: EPC-model procesa od razreza do nastavitve montaţne linije ............. 25 Slika 17: Grafikon prodanih palet v letu 2014 in 2015 (lastni vir) .................... 29 Slika 18: Grafikon razmerja proizvedenih dimenzij v 2014 ............................ 30 Slika 19: Grafikon razmerja proizvedenih dimenzij v 2015 ............................ 30 Slika 20: Odpadni material (Zaplana, 2015) ............................................. 32 Slika 21: Leseni elementi (Zaplana, 2015) ............................................... 36 Slika 22: Nov del linije – razrezovanje (Zaplana, 2015) ................................ 38 Slika 23: Analiza točke pokritja ........................................................... 39 Slika 24: EPC-model procesa po prenovi ................................................. 43

Documents

PRILAGODITEV PROCESA RAZVOJA IN PROIZVODNJE LESENIH … · 2017-11-28 · se ukvarja z izdelovanjem lesenih palet. Paleta je embalaţa, ki omogoča shranjevanje blaga, skladiščenje