PRILOGE K

LOKALNEMU PROGRAMU

RAZVOJA KULTURE

OBINE LOGATEC

2016-2019

KAZALO

1 PRILOGE ..................................................................................................................... 1

2 FAZE NARTOVANJA ............................................................................................... 1

2.1 Analiza okolja .......................................................................................... 2

2.2 Oblikovanje programa oz. strategije ...................................................... 2

2.3 Uresnievanje programa oz. strategije .................................................. 2

2.4 Spremljanje in kontrola uresnievanja strategije - evalvacija.............. 2

3 ANALIZA DANOSTI OBINE LOGATEC .................................................................. 3

3.1 Pravna podlaga ....................................................................................... 3

3.2 Predstavitev obine Logatec .................................................................. 4

3.2.1 Geografska struktura in umeenost v slovenski prostor ....................... 4

3.2.2 Geomorfoloki profil .................................................................................... 4

3.2.3 Klimatske znailnosti ................................................................................... 4

3.2.4 Hidroloke znailnosti .................................................................................. 5

3.2.5 Narava ............................................................................................................ 6

3.2.6 ivalstvo in rastlinstvo / Natura 2000 ......................................................... 6

3.2.7 Zgodovinski pregled ..................................................................................... 7

3.2.8 Infrastruktura ................................................................................................. 8

3.2.9 Demografska slika obine Logatec v letu 2014 ......................................... 9

3.2.10 Specifike obine Logatec ........................................................................... 16

3.3 Analiza kulturnega podroja .................................................................18

3.3.1 Kvantitativna analiza kulture ..................................................................... 18

3.3.1.1 Obseg kulture .......................................................................................... 18

3.3.1.2 Prihodki od kulture ................................................................................... 18

3.3.1.3 tevilo prireditev ...................................................................................... 18

3.3.1.4 tevilo obiskovalcev prireditev ................................................................ 19

3.3.1.5 Povprena letna zasedenost zmogljivosti ............................................... 20

3.3.1.6 Sezonska razprenost prireditev ............................................................. 21

3.3.1.7 Kulturna infrastruktura ............................................................................. 22

3.3.1.8 Kulturna dediina ................................................................................... 23

3.3.1.9 Poklicne kulturne organizacije ................................................................. 23

3.3.1.9.1 Obinska uprava Obine Logatec .................................................... 23

3.3.1.9.2 Splona izobraevalna knjinina dejavnost ................................... 24

3.3.1.9.1 Glasbena ola Logatec .................................................................... 24

3.3.1.9.2 Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, OI Logatec .......................... 24

3.3.1.10 Ljubiteljska kulturna dejavnost .............................................................. 24

3.3.1.11 Mediji .................................................................................................... 25

3.3.1.12 Znailnosti porabe ................................................................................ 25

3.3.1.12.1 Narodna pripadnost........................................................................ 25

3.3.1.12.2 Poraba per capita ........................................................................... 25

3.3.1.12.3 Znailnosti segmentov ................................................................... 25

3.3.1.13 Pomen kulture za ekonomski, socialni in regionalni razvoj .................. 26

3.3.1.13.1 Dele kulture v skupnih prihodkih .................................................. 26

3.3.1.13.2 Dele zaposlenih ............................................................................ 26

3.3.1.13.3 Organizacijska struktura kulture v obini Logatec ......................... 27

3.3.1.13.4 Izobraevalni sektor ....................................................................... 27

3.3.1.13.5 Analiza stratekih dokumentov ...................................................... 28

3.3.2 Kvalitativna analiza kulture ........................................................................ 30

3.3.2.1 Stanje enot kulturne dediine ............................................................... 30

3.3.2.1.1 Dediina v javni lasti ....................................................................... 31

3.3.2.1.2 Dediina v zasebni lasti .................................................................. 35

3.3.2.1.3 Analiza mnenj lastnikov kulturne dediine ..................................... 35

3.3.2.2 Naravne vrednote ................................................................................... 39

3.3.2.3 Stanje kulturne infrastrukture .................................................................. 40

3.3.2.3.1 Narodni dom .................................................................................... 40

3.3.2.3.2 Kulturni in drugi domovi ter druga prireditvena obmoja ................ 41

3.3.2.3.3 Muzeji in razstavni prostori .............................................................. 43

3.3.2.4 Analiza tradicionalnih prireditev .............................................................. 49

3.3.2.5 Analiza prireditev, ki jih organizirajo javne intitucije ............................. 50

3.3.2.6 Analiza prireditev, ki jih organizirajo zasebniki in drutva ...................... 51

3.3.2.7 Analiza zadovoljstva obiskovalcev prireditev ......................................... 52

3.3.2.8 Analiza stanja poklicnih kulturnih organizacij ......................................... 54

3.3.2.8.1 Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, OI Logatec 54

3.3.2.8.2 Knjinica Logatec ............................................................................. 57

3.3.2.8.1 Glasbena ola Logatec .................................................................... 58

3.3.2.9 JSKD-jeva analiza izvajanja ljubiteljske kulturne dejavnosti .................. 60

3.3.2.10 Stanje izvajalcev ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ................................ 62

3.3.2.10.1 Delovno sreanje ........................................................................... 62

3.3.2.10.2 Status delovanja v javnem interesu na podroju kulture in kaj status

omogoa 64

3.3.2.11 Analiza stanja podroij kulture z vidika organov Krajevnih skupnosti .. 66

3.3.2.12 Analiza stanja medijev .......................................................................... 71

3.3.2.13 Analiza financiranja kulture .................................................................. 75

3.3.2.14 Primerjava porabe sredstev namenjenih kulturi s primerljivo obino ... 76

3.3.3 Analiza makro/splonega zunanjega okolja ........................................... 80

3.3.3.1 Drubeno-demografski dejavniki ............................................................ 80

3.3.3.2 T tehnoloki dejavniki .......................................................................... 81

3.3.3.3 E Ekonomski poloaj ........................................................................... 81

3.3.3.4 E Ekoloki dejavniki ............................................................................. 83

3.3.3.5 P Politino-pravni dejavniki ................................................................. 83

3.3.4 Analiza mikro zunanjega okolja ............................................................... 83

3.3.4.1 Povpraevanje ......................................................................................... 83

3.3.4.2 Konkurenca ............................................................................................. 84

3.3.4.3 Trendi ...................................................................................................... 84

4 PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILONOSTI IN NEVARNOSTI NA PODROJU

KULTURE V OBINI LOGATEC ............................................................................................... 85

5 OBLIKOVANJE STRATEGIJE RAZVOJA KULTURE OBINE LOGATEC ........... 90

5.1 Poslanstvo in vizija ................................................................................90

6 KRAJAVE ............................................................................................................... 91

7 Druge priloge ............................................................................................................ 92

7.1 Vpraalniki in razlini programi (javnih intitucij) ...............................92

7.1.1.1.1 Odgovori na vpraalnik izvajalcev ljubiteljske kulturne dejavnosti .. 92

7.2 RAZLINI VPRAALNIKI, POROILA, STATISTIKA ...................... 151

SLIKE

Slika 1 Model stratekega managementa Hunger in Wheelen __________________________ 1

Slika 2 Geografska lega obine Logatec v Sloveniji __________________________________ 4

Slika 3 Oris obine Logatec z navedbo vejih krajev (logatec.si) ________________________ 4

Slika 4 Prikaz organizacijske strukture kulture v obini Logatec _______________________ 27

PREGLEDNICE

Tabela 1 tevilo prebivalcev, glede na starost, v letu 2014. ......................................................... 9

Tabela 2 tevilo prebivalcev, po generacijah, v letu 2014.. .......................................................... 9

Tabela 3: tevilo prebivalcev, po naseljih, v letu 2014. .............................................................. 10

Tabela 4 tevilo prebivalcev, s stalnim prebivaliem v drugih obinah, v letu 2014. ............... 11

Tabela 5 tevilo umrlih prebivalcev, v letu 2014, rojenih v obdobjih od 1913 do 2014. ............. 12

Tabela 6 tevilo umrlih prebivalcev, po letu smrti. ...................................................................... 12

Tabela 7 tevilo prebivalcev, glede na dravljanstvo, v letu 2014. ............................................ 13

Tabela 8 tevilo prebivalcev, glede na stan, v letu 2014. ........................................................... 14

Tabela 9 tevilo rojstev, glede na naselje, v letu 2014. .............................................................. 15

Tabela 10 tevilo rojstev v obdobju od 2000 do 2014. ............................................................... 15

Tabela 11 tevilo kulturnih dogodkov v obdobju 2010-2014 ...................................................... 18

Tabela 12 Obina Logatec belei obisk abonmajskih in silvestrske predstave: ......................... 19

Tabela 13 tevilo obiskovalcev na prireditvah JSKD .................................................................. 19

Tabela 14 tevilo obiskovalcev na prireditvah Knjinice Logatec ter vseh njenih enotah .......... 19

Tabela 15 tevilo obiskovalcev na prireditvah Glasbene ole Logatec ...................................... 20

Tabela 16 tevilo prireditev in obiska upraviencev zasebnega prava ...................................... 20

Tabela 17 Zasedenost kulturne infrastrukture z vsemi vrstami prireditev v letu 2014 ................ 20

Tabela 18 tevilo najav dogodkov v Logakih novicah v obdobju od 2012 do 2014 ................. 21

Tabela 19 tevilo najav dogodkov na spletiu logatec.si v obdobju od 2012 do 2014 ............. 22

Tabela 20 Popularnost mesecev izvedbe prireditev v obdobju od 2012 do 2014 ...................... 22

Tabela 21 Proraunska sredstva za kulturo in poraba obine per capita ................................... 25

Tabela 22 Obnovljene enote v lasti Obine Logatec v obdobju 2009 - 2015 ............................. 32

Tabela 23 Na razpis prijavljena dela na dediini, ki so bila v veini tudi uspeno izvedena ..... 32

Tabela 24 Prepoznava tradicionalnih prireditev .......................................................................... 49

Tabela 25 Predlog sofinanciranja prepoznanih tradicionalnih prireditev .................................... 50

Tabela 26 Krajevne skupnosti o kulturni infrastrukturi z njihovega podroja .............................. 66

Tabela 27 Odgovori Krajevnih skupnosti v vpraalniku .............................................................. 67

Tabela 28 Kje dobijo informacije o prireditvah obani in kje obveajo organizatorji prireditev . 71

Tabela 29 Pokritost z mediji na obmoji obine Logatec in cena oglasov .................................. 72

Tabela 30 Proraunska sredstev namenjena posameznim podrojem kulture v obdobju 2008 -

2015............................................................................................................................................. 75

Tabela 31 Proraunska sredstva obine Logatec za kulturo od leta 2008 do leta 2015 ............ 76

Tabela 32 Primerjava Obin Logatec in Ilirska Bistrica splono ................................................. 76

Tabela 33 Primerjava proraunov s podroja kulture Obin Logatec in Ilirska Bistrica v letih

2014 in 2015. ............................................................................................................................... 77

Tabela 34 Primerjava povprenih izdatkov s podroja kulture Obin Logatec in Ilirska Bistrica za

letih 2014 in 2015 in indeks odstopanja ...................................................................................... 79

Tabela 35 Primerjava financiranja celotnega podroja kulture in zneskov za sofinanciranje

programov upraviencev na razpisu za leto 2014 ...................................................................... 79

Tabela 36 Primerjava financiranja celotnega podroja kulture in zneskov za sofinanciranje

programov upraviencev na razpisu za leto 2015 ...................................................................... 79

Tabela 37 Podatki o obini Logatec za leto 2012 ....................................................................... 80

Tabela 38 Demografska slika ugodna ......................................................................................... 80

Tabela 39 Abonenti iz drugih obin ............................................................................................. 84

GRAFI

Graf 1 tevilo prebivalcev, glede na starost, v letu 2014. ............................................................. 9

Graf 2 tevilo prebivalcev, po generacijah, v letu 2014. ............................................................. 10

Graf 3 tevilo prebivalcev, s stalnim prebivaliem v drugih obinah, v letu 2014. ................... 11

Graf 4 tevilo umrlih prebivalcev, v letu 2014, rojenih v obdobjih od 1913 do 2014. ................. 12

Graf 5 tevilo umrlih prebivalcev, po letu smrti. .......................................................................... 12

Graf 6 tevilo prebivalcev, glede na dravljanstvo, v letu 2014. ................................................ 13

Graf 7 tevilo prebivalcev, glede na stan, v letu 2014. ............................................................... 14

Graf 8 tevilo rojstev, glede na naselje, v letu 2014. .................................................................. 14

Graf 9 tevilo rojstev v obdobju od 2000 do 2014. ..................................................................... 15

Graf 10 Primerjava tevila rojenih in umrlih prebivalcev, po letih rojstva in po letih. .................. 16

1

1 PRILOGE

Priloge zajemajo faze nartovanja stratekega dokumenta, analizo okolja in druge priloge, med

katere sodijo odgovori pravnih oseb, ki so se v obdobju zadnjih pet let prijavljali na obinske razpise,

vpraalniki, statistini podatki in drugo.

2 FAZE NARTOVANJA

Faze nastanka in realizacije stratekega dokumenta, ki opredeljuje razvoj kulture v obini Logatec so opazovanje organizacijskega okolja, oblikovanje strategije razvoja, njeno izvedbo in na koncu ovrednotenje in kontrolo izvedbe te strategije. Faze priprave in implementacije ter evalvacije strategije razvoja podroja kulture obine Logatec so povzete po modelu stratekega managementa strategov Davida J. Hungerja in Thomasa L. Wheelna.1 2

Pri Lokalnem programu razvoja kulture obine Logatec v obdobju 2016-2019 je uporabljen model Hungerja in Wheelena, ki ga sestavljajo tiri osnovne faze: - analiza zunanjega in notranjega okolja, - oblikovanje strategije, - uresnievanje strategije implementacija, - spremljanje in kontrola uresnievanja strategije evalvacija. Slika 1 Model stratekega managementa Hunger in Wheelen

Vir: Hunger in Wheelen v Uran (2006, str. 19)

1 Dr. David J. Hunger je 1999 skupaj s soavtorjem Wheelnom za ubenik Strateki management in poslovna politika prejel nagrado McGuffey, najvijo nagrado v

ZDA za odlinost in dolgotrajno uspenost strokovnih dognanj. Profesor doktor Hunger je redni predavatelj stratekega managementa na dravni univerzi v Ohiu. Pred tem je poueval na univerzi George Mason v Virginiji in na koledu Baldwin-Wallace. Raziskoval je strateko upravljanje, korporativno upravljanja, vodenje, management konfliktov in podjetnitvo. Je tudi akademski direktor centra za podjetnitvo Pappajohn na dravni univerzi v Iowi. Dr. Hunger je delal na vodstvenih poloajih za Procter & Gamble, Lazarus Department Store in za ameriko vojsko. Bil je svetovalec in trener razlinih poslovnih korporacij in dravne ter zvezne vladne agencije. Je avtor tevilnih poslovnih lankov ter stratekih knjig ter lan ve raziskovalnih intitutov. http://myphliputil.pearsoncmg.com/phlip99/phbios/hunger.html

2 Dr Thomas L. Wheelen je profesor stratekega managementa na Univerzi South Florida, pred tem je poueval na univerzah v Virginiji in Arizoni. Leta 1999 mu je

Mednarodno zdruenje za napredni management podelilo nagrado za raziskovanje na podroju stratekega managementa. Delal je na vodilnih poloajih za General Electric in ameriko vojno mornarico ter bil dejaven kot svetovalec in trener poslovnih korporacij, kot tudi zveznih in dravnih vladnih agencij. Je soavtor ve knjig z spodroja strategij, avtor preko 40. lankov, 55. ubenikov in delovnih zvezkov, sodeloval je v ve kot 130 posameznih primerov postavl janja strategij razvoja, skupaj z dr. Davidom J. Hunterjem pa je bil leta 1999 prejemnik najvije nagrade v ZDA za ubenik Strateki management in poslovna politika. Je lan tevilnih amerikih zdruenj za razvoj, gospodarstvo in podjetnitvo in izvrni direktor zdruenja Strategic Management for the Society for the Advancement of Management in predsednik zdruenja North American Case Research Association. http://myphliputil.pearsoncmg.com/phlip99/phbios/wheelan.html

ZUNANJE

DRUBENO

OKOLJE

POSLOVNO

OKOLJE

STRUKTURA

KULTURA

VIRI

NOTRANJE

OBLIKOVANJE STRATEGIJE URESNIEVANJE

STRATEGIJE

SPREMLJANJE IN

KONTROLA

POSLAN

STVO,

VIZIJA

CILJI

STRATEGIJE

POLITIKE

PROGRAMI

PROCEDURE

PRORAUNI

ANALIZA

OKOLJA

REZULTATI

http://myphliputil.pearsoncmg.com/phlip99/phbios/hunger.htmlhttp://myphliputil.pearsoncmg.com/phlip99/phbios/wheelan.html

2

2.1 Analiza okolja

Analiza okolja je ena izmed najpomembnejih faz stratekega nartovanja, saj poznavanje trenutnega stanja kulture in njena analiza predstavljata temelje za izgradnjo stratekega narta nadaljnjega razvoja. Pri tem se oceni strateke dejavnike in poie konkurenne prednosti, ki pripomorejo k poveanju konkurenne sposobnosti obine. Analiza okolja je razdeljena na dva segmenta, in sicer analizo notranjega in zunanjega okolja, pri emer se v notranjem okolju izpostavi prednosti in slabosti, v zunanjem okolju pa prilonosti in nevarnosti. Posledino se identificirane slabosti poskusi spremeniti v prednosti, morebitne nevarnosti pa v prilonosti. Analizo notranjega okolja delimo e na kvantitativno in kvalitativno analizo, medtem ko analizo zunanjega okolja delimo na analizo mikro - ali poslovnega okolja in analizo makro - ali splonega okolja. Kvantitativna analiza notranjega okolja zajema obseg kulturnih podroij, ki so zastopana na obmoju obine. Kvalitativna analiza notranjega okolja obsega znailnosti porabe sredstev za kulturna podroja in njihov pomen za ekonomski in socialni razvoj. Analiza zunanjega okolja je sestavljena iz analize makro - ali splonega okolja in analize mikro - ali poslovnega okolja. Makroanaliza preveri drubeno-demografske dejavnike, tehnoloke dejavnike, ekonomske dejavnike, ekoloke dejavnike in politino-pravne dejavnike. Kazalniki analize mikroposlovnega okolja pa so povpraevanje, konkurenca in trendi. Na koncu analitinega postopka sledi e analiza SWOT, ki zdrui ugotovljeno stanje za posamezna podroja. Izpostavljene so prednosti, slabosti, prilonosti in nevarnosti.

2.2 Oblikovanje programa oz. strategije

Oblikovanje strategije je razvoj dolgoronih nartov za uinkovito upravljanje s prilonostmi in z nevarnostmi, ki nastajajo v okolju, z namenom najuinkoviteje uporabe prednosti in slabosti analiziranega podroja. Vkljuuje opredelitev poslanstva, doloitev dosegljivih ciljev, razvoj strategij in postavljanje smernic za politike podroja. Strategije za uresnievanje stratekih ciljev so razdeljene na dve ravni, na temeljno in poslovno strategijo. Temeljna strategije je nart za upravljanje s celotnim podrojem kulture. Strategija determinira, kakne strateke cilje bo treba dosei in kako bo treba voditi posamezne procedure za dosego teh ciljev. Ta strategija doloa kako se bo kultura razvijala, rasla, katere dejavnosti bodo primarnega pomena in kje se jih bo izvajalo. Poslovna strategija pravi, da konkurenne prednosti izhajajo iz izbora generine strategije, ki najbolje ustreza konkurennemu okolju analiziranega predmeta in organiziranja aktivnosti, ki dodajajo vrednost v smislu podpore izbrani strategiji. Temeljni razlog za nadpovpreno dolgorono uspenost kulturne dejavnosti je tako njena konkurenna prednost, ki jo je mogoe dosei s strategijo:

- vodilnosti s strokovno uinkovitostjo, - diferenciacije proizvodov, - razvijanje trne nie ali trne praznine.

2.3 Uresnievanje programa oz. strategije

Uresnievanje strategije je proces, s katerim management pretvori strategije in politike v konkretne akcije z razvojem programov, proraunov in postopkov. Ta proces lahko vkljuuje spremembe znotraj kulture, njene strukture in/ali sistema upravljanja oz izvajanja slednje. Politike vsebujejo programe, ki so nujni za doseganje zastavljenih stratekih ciljev. Vsaka izmed politik vsebuje temeljna izhodia politike, namen in cilje politike in programe. Pri oblikovanju programov so opredeljeni doloeni elementi, s katerimi se izvajalcem olaja uresnievanje strategije: cilj, vsebina oz. namen, aktivnosti, nosilec, sodelujoi in izvajalci.

2.4 Spremljanje in kontrola uresnievanja strategije - evalvacija

Spremljanje in kontrola uresnievanja strategije in nenehna kontrola okolja, tako notranjega kot zunanjega, ocene oz. analize konkurennih turistinih destinacij oz. podjetij in pripravljenost odgovoriti na izzive, nenehne analize uspenosti razvoja kulture in izbor ter opredelitve strategije z namenom realizacije zartanega cilja, so glavne prioritete cilja strategije, ki omogoajo razvoj. V kolikor se pri spremljanju in kontroli uresnievanja strategije v obdobju do leta 2020 ugotovi spremembe, ki lahko bistveno vplivajo rezultate strategije, slednjo z dopolnitvijo tega akta sprejme Obinski svet.

3

3 ANALIZA DANOSTI OBINE LOGATEC

3.1 Pravna podlaga3

ZUJIK 9. len ZUJIK-a pravi, da se javni interes za kulturo doloa z zakoni ter z nacionalnim in lokalnimi programi za kulturo. 2. len ZUJIKA doloa, da je nacionalni oziroma lokalni program za kulturo strateki dokument razvojnega nartovanja drave oziroma lokalne skupnosti, ki postavi cilje in prioritete kulturne politike. 14. len ZUJIK med drugim doloa, da lokalna skupnost sprejme svoj lokalni program za kulturo za obdobje tirih let, pri emer lahko program vsebuje tudi dolgorone usmeritve, ki presegajo to obdobje. Glede vsebine lokalnega programa za kulturo se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o nacionalnem programu za kulturo.

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 20142017 Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 20142017 (Uradni list RS, t. 99/13) (v nadaljevanju RNPK) opredeljuje 26 podroij kulture. Lokalne skupnosti skupaj s pristojnim ministrstvom oz. drugimi slubami nosijo sodelujejo s pristojnimi slubami pri izvajanje petih podroij od 26, in sicer: 1. Film in avdiovizualne umetnosti, 2. Glasbene umetnosti, 3. Vizualne umetnosti, 4. Kulturna dediina in 5. Knjinina dejavnost.

Lokalne skupnosti po doloilih RNPK sodelujejo tudi na sedmih podrojih, ki preijo vsa podroja, in sicer: 1. Kulturna umetnostna vzgoja, 2. Kulturna industrija, 3. Oblikovanje kreativna industrija, 4. Digitalizacija, 5. Mednarodno sodelovanje, 6. Nevladne organizacije in 7. Javni zavodi.

Na obmoju obine Logatec so prisotna tudi podroja, kjer lokalna skupnost skladno z doloili RNPK ni pristojna, in sicer: 1. Knjiga, 2. Uprizoritvene umetnosti, 3. Intermedijske umetnosti, 4. Ljubiteljska kulturna dejavnost, 5. Mediji, 6. Arhitektura, 7. Arhivska dejavnost. Javni interes, kot je identificiran v RNPK bo posebej izpostavljen v analizi pri vsakem posameznem podroju, ki ga obravnava ta strateki dokument oz. pri analizi stratekih dokumentov. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v obini Logatec Pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v obini Logatec (Logake novice, t 3/13 (str. 28)) e v prvem lenu doloi, da so v tem aktu doloeni izvajalci, ki izvajajo javne kulturne programe in kulturne projekte, ki so lokalnega pomena in so pomembni za obmoje obine Logatec, in jih iz javnih sredstev financira Obina Logatec, pravilnik pa doloa tudi podlago za pogodbeno ureditev teh razmerij. Pravilnik v drugem lenu doloa, da se za posamezna vpraanja s podroja sofinanciranja javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki niso urejena s tem pravilnikom, neposredno uporablja zakon s podroja uresnievanja javnega interesa za kulturo. Pravilnik o sestavi, mandatu, nalogah in nainu dela strokovne komisije za razdeljevanje javnih sredstev na podroju sofinanciranja kulturnih programov in projektov v obini Logatec Pravilnik o sestavi, mandatu, nalogah in nainu dela strokovne komisije za razdeljevanje javnih sredstev na podroju sofinanciranja kulturnih programov in projektov v obini Logatec, z dne 21. 2. 2013, doloa, da upan potrdi in javno objavi tokovnik meril, ki jih vsako leto skladno s predpisi, ki urejajo podroje kulture in glede na prioritete nacionalnih ali obinskih stratekih dokumentov, ki zajemajo podroje kulture, pripravi Obinska uprava. Pravilnik o sofinanciranju projektov varovanja kulturne dediine v obini Logatec Pravilnik o sofinanciranju projektov varovanja kulturne dediine v obini Logatec (Logake novice, t. 12/11 (str. 11)) doloa, da strokovna komisija vsako leto skladno s predpisi, ki urejajo podroje varstva kulturne dediine in glede na prioritete nacionalnih ali obinskih stratekih dokumentov, ki zajemajo podroje kulturne dediine, doloi tevilo tok pri posameznih merilih in jih javno objavi. Obinski prostorski nart V Obinskem prostorskem nartu, ki je bil sprejet leta 2012 in kasneje dopolnjen je podan opis obine, zastavljeni so cilji in usmeritve, prednostna obmoja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, kjer konkretnejo vlogo nosi tudi poudarek na kulturni infrastrukturi in njeni vsebini.

3 Pripravila Renata Gutnik na podlagi logatec.si, pisrs.si

4

3.2 Predstavitev obine Logatec

3.2.1 Geografska struktura in umeenost v slovenski prostor4

Obina Logatec lei v osrednji Sloveniji, v osrju Notranjske, na stiku dveh velikih geografskih makro-regij; alpskega in dinarskega sveta. Meji na obine Vrhnika, Dobrova Polhov Gradec, iri, Idrija, Ajdovina, Postojna, Cerknica in Gorenja vas Poljane. V obini je 19 naselij, ki se zdruujejo v osmih krajevnih skupnostih. Veji kraji so Logatec, osrednje in najveje naselje sredi Logakega polja, Rovte, ki s svojo neokrnjeno naravo spodbujajo eljo po celoletnih aktivnostih, Hotedrica ob robu hotenjskega ravnika ter Laze z Jakovico ob znamenitem Planinskem polju. Naselje Logatec je 14. januarja 2006 z dravnim odlokom postalo mesto. Obina praznuje svoj praznik 20. septembra v spomin na prestavitev okrajnega glavarstva iz Planine v Gornji Logatec v letu 1875.

Slika 2 Geografska lega obine Logatec v Sloveniji (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/da/Karte_Logatec_si.png)

Obina Logatec je ena izmed 25 obin, ki sodijo v Osrednjeslovensko statistino regijo. Po velikosti ozemlja jo lahko uvramo med srednje velike obine, saj s 173,1 km2 predstavlja 0,9% vsega ozemlja Slovenije, med srednje velike obine jo lahko uvramo tudi po tevilu prebivalcev in gostoto poseljenosti, saj predstavljala 0,61 % vsega prebivalstva Slovenije. Posledino sodi

obina med obmoja s podpovpreno naseljenostjo, saj je leta 2007 znaala gostota prebivalcev na km2 71,7. Slovensko povpreje je v letu 2007 znaalo 99,9 prebivalcev na km2. Obina Logatec je imela 1. januarja 2015 13.763 prebivalcev, od tega 20 % mladih (od 2. do 18. leta starosti), med katerimi je 1.371 mokega spola. V starostni skupini od 19 do 40 let je 33 % populacije, od tega 2.076 ensk. Prebivalcev s slovenskim dravljanstvom je 96 %. 933 oseb ima v Logatcu zaasno prebivalie.

Slika 3 Oris obine Logatec z navedbo vejih krajev (logatec.si)

Obina lei na nadmorski viini 476 m, najviji vrh je Srnjak na Hruici in meri 918 m, najnijo toko pa gre iskati na Planinskem polju, katerega dno je 443 m nad morjem. Koordinate obine Logatec, ki ima sicer zmerno celinsko podnebje, so 4555' severne zemljepisne doline, 1414' vzhodne zemljepisne irine. Obina Logatec je od 11. 9. 1976 pobratena z Obino Gacko iz BiH, od 20. 3. 1982 pa z Obino Repentabor IT. Obina Logatec ima svoj grb.

Najstareji pisni vir, ki omenja Logatec, sega v leto 425, ko je nastal znani zemljevid cestnega omreja rimske drave, ki se je imenoval Tabula Peutingeriana. V njem je navedeno naselje ali cestna postaja kot Longatico med Hruico in Vrhniko.

3.2.2 Geomorfoloki profil

V okviru dinarske makroregije v obino segajo submakroregija dinarske planote ter dinarska podolja in ravniki. V okviru alpske makroregije sega v obino skrajni juni del submakroregije alpskih hribovij, ki ga sestavljajo geografske mezoregije, in sicer Cerkljansko, Rovtarsko, kofjeloko in Polhograjsko hribovje, ki segajo v obino Logatec z obmojem Rovtarskega hribovja; Trnovski gozd, Nanos in Hruica, ki segajo v obino z obmojem Hruice; Notranjsko podolje (Planinsko polje, Logaki ravnik, Logako polje in Hotenjski ravnik) s svojim severnim delom ter Krimsko hribovje in Meniija, ki v obino sega z obmojem Meniije.

3.2.3 Klimatske znailnosti

Rovtarsko hribovje ima zmerno celinsko podnebje. Manj ugodne temperaturne razmere so na vetrovnih slemenih, tako da imajo Rovte nekoliko nijo povpreno letno temperaturo od drugih delov te

4 Pripravila Renata Gutnik na podlagi virov: logatec.si, KODA d.o.o., 2009, Strokovne podlage za izdelavo sprememb in

dopolnitev prostorskega plana obine Logatec. 1. faza. Analiza razvojnih monosti (Strokovne podlage, 2009), LOCUS, 2006

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/da/Karte_Logatec_si.pnghttp://logatec.si/vsebina/turizem

5

enote z enako nadmorsko viino. V vseh mesecih v povpreju pade ve padavin, kot jih lahko izhlapi. Do sunosti pride obasno le na najplitvejih prsteh na dolomitu. Padavin je na viinah 800 m okoli 1800 mm, eprav v tem delu enote, v Rovtarskem hribovju, koliina padavin nekoliko upade. Podnebje Hruice, ki s svojim vzhodnim delom sega v obino Logatec, doloata predvsem lega in nadmorska viina. Padavinski reim kae prepletanje celinskih in sredozemskih vplivov. Razlike med meseci so razmeroma majhne. Padavinski viek je novembra, sledi junij. Vsekakor pa je znailna obilna namoenost. Veina zimskih padavin je v obliki snega, zlasti v vijih predelih. V krakih kotanjah s toplotnim obratom oblei sneg do poletja. Znailen pojav je burja. Zaprte kotanje imajo toplotni obrat, ki se mu se prilagaja tudi rastje. Na severnem delu Notranjskega podolja na obmoju obine Logatec se pojavljajo celinski klimatski vplivi. Najhladneji je januar, najtopleji julij. Med marcem in novembrom je povprena mesena temperatura nad 0C. Padavin je razmeroma veliko in so sorazmerno enakomerne porazdeljene prek leta z izrazitim jesenskim vikom oktobra in novembra ter neizrazitim spomladi. Najmanj padavin je poleti. Velika nadmorska viina obmoja Meniije pomembno vpliva na podnebne razmere. Zaradi veje oddaljenosti od morja je namoenost tega dela dinarskih planot manja od morju blijih planot. Letna koliina padavin je okoli 1.748 mm, povprena letna temperatura pa 6,8C.

3.2.4 Hidroloke znailnosti

Del Rovtarskega hribovja sodi v poreje Idrijce, osrednji del odvodnjava Logaica in nekatere druge manje ponikalnice, ki se stekajo v Ljubljanico in naprej v Savo. V obmoju Hruice se vode veinoma odmakajo proti Hotenjskemu podolju. Notranjsko podolje, ki sega s svojim jugovzhodnim delom v obino Loka dolina, je globoki kras pretonega tipa s ponikalnicami in krakimi polji. Glavna smer odtoka je proti Savi in Ljubljanskemu barju. Ker pa prelomnice in dolomitni pasovi predstavljajo pragove, se morajo prek teh vodni tokovi povrinsko prelivati. Od tod toliko ponornic, krakih polj in vodnih jam. Splona znailnost vodnih tokov pa je, da delujejo kot nepovezani drobci, gostota povrinske mree je izredno nizka. Razen ienja odplak iz naselij in industrije so v celotnem krakem zaledju potrebni uinkoviti varstveni ukrepi. Kras je zaradi posebnosti za onesnaevanje bolj obutljiv kot druge pokrajine. Notranjsko podolje je pomemben del povirja krake reke Ljubljanice. Vode se namre zbirajo v dveh krakih: cerknikem in pivkem, ki se zdruita v Planinski jami. Voda s tega poreja se steka na Ljubljansko barje v izvire Ljubljanice, Ljubije in Bistre. Dno Planinskega polja sestavljajo dolomiti, ki prisilijo podzemeljske vode javornike grude, da priteejo na dan, prekajo polje in na severni strani znova poniknejo v kredne in jurske apnence. Planinsko polje je primer prelivnega polja. Nedale od Planinske jame, iz katere izvira Unica, je skupina izvirov Malni. Tu privrejo na dan vode, ki se med cerknikim in pivkim krakom Ljubljanice zbirajo vzdol neposeljenih Javornikov. Zato so Malni sorazmerno izdaten vir pitne vode. V nasprotju z drugimi polji Planinsko polje nima talnih ponikev, ima pa tevilne ponore ob vzhodnem in severnem robu.

Pod Logakim ravnikom potekajo glavne vodne zveze med Cerknikim in Planinskim poljem ter izviri Ljubljanice pri Bistri in Vrhniki. Prav na Logakem ravniku ni povrinskih voda. Severni del, kjer je poglobitev Logako polje, so v glavnem oblikovali potoki, ki pritekajo z zahodnega dolomitnega ozemlja. Eden od potokov z zaplanskega hribovja je pritekal na severni del Logakega polja, imenovan Pusto polje, ki se s suho dolino odpira proti Ljubljanskemu barju. Dokaz, da mimo Logakega polja tee podzemeljska voda s Planinskega polja proti Vrhniki, so tevilne kolievke na Logakem ravniku.

Hotenjski ravnik s Hruice nima povrinskih pritokov, z dolomitnega sveta pri Hotedrici pa nanj priteka Hotenjka, ki je na robu podolja nasula nekaj dolomitnega peska in ponika v dnu podolja. Dokazano je podzemno raztekanje Hotenjke v poreji Idrijce in Ljubljanice. Rena mrea na obmoju Meniije je zaradi prevlade dolomita nad apnencem razmeroma gosta. Hribovje se odmaka proti Ljubljanskemu barju, le del ozemlja na skrajnem JZ robu Meniije se odmaka v Cerkniico. Posebnost Logatca je tudi v tem, da se del mestnega jedra napaja z vodo, izrpano iz 222 metrov globine v Cuntovi grapi. Voda je imela e leto dni pred njeno prikljuitvijo v javno vodovodno omreje potrebno dokumentacijo, ki ji omogoa, da je zaradi istoe ni treba klorirati.

6

3.2.5 Narava

Ve kot 60% obmoja obine prekrivajo gozdovi.

Skoraj polovica ozemlja logake obine je zavarovana z razlinimi reimi varstva narave, ki se veinoma prekrivajo in so skoncentrirani predvsem v junem delu obine: od Planinskega polja vse do Logatca, Kalc in Hotedrice. V veini se varstveni reimi navezujejo na kraki svet in krake pojave.

Obina Logatec je v Sloveniji fenomen zaradi krakih jam. Na obmoju obine Logatec je registriranih med 400 in 500 jam, od tega je veina brezen. V slovenskem Krasu je na km2 odkritih 10 jam, v Logatcu, konkretno na severnem obrobju Planinskega polja, na Lanskem vrhu, pa kar 50 jam/km2.

V obini je zavarovanih 134 naravnih vrednot, od teh je 41 obmoij in 93 posameznih vrednot. 19 obmoij ima status dravnega pomena, med posameznimi vrednotami pa jih je dravnega pomena kar 60 primerov. Na ozemlju obine Logatec je poleg omenjenih e 9 ekolokih obmoij, 8 obmoij v Naturi 2000, 49 naravnih spomenikov in 1 naravni rezervat.

Planinsko polje je eno najbolj tipinih krakih polj, ki se razteza na 11 km2 povrine in povezuje obine Logatec, Postojna in Cerknica. Priblino dvakrat letno ga poplavi reka Unica, ki pritee na dan iz Planinske jame in izginja v podzemlje skozi okoli 150 ponorov na drugi strani polja. Unica s postrvmi, lipani, ukami in krapi predstavlja pravi raj za ribie z vsega sveta. Pohvalijo jo kot najbolj isto reko dale naokoli. Planinsko polje je edino slovensko rastie ogroene travnike morske ebulice, znano pa je tudi po kar 78. vrstah metuljev. Zaradi ptice kosec, ki je ogroen e po vsem svetu, sodi v obmoje Natura 2000. Poleg kosca pa svoj dom tu najdejo e tevilne druge ivalske vrste.

3.2.6 ivalstvo in rastlinstvo / Natura 2000

Prostoivee ivali, ki so znailne za veino ozemlja Slovenije, so tudi na obmoju logake obine. To so srnjad (Capreolus capreolus), jelenjad (Cervus elaphus), divji praii (Sus scrofa), rjavi medvedi (Ursus arctos), lisice (Vulpes vulpes) in najbolj poznani polhi (Glis glis). Na obmojih varstvenih reimov je mo zaslediti tudi doloene biotope ogroenih vrst in endemite. Najpomembneje lokacije teh, so ejna in Zelena dolina, Planinsko polje, Zaplana, Medvedje Brdo, Logaki ravnik in Jezerc.

V ejni in Zeleni dolini so bazina nizka barja, na karbonatnih, otnih ali glineno-muljastih tleh. Zasledimo razline vrste metuljev, divje race, kaje pastirje, potone rake in rastline znailne za barja, kot so stoka (Molinia spp.), mesojeda dolgolistna rosika (Drosera anglica), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), navadna mastnica (Pinguicula vulgaris) in Loeselova grezovka (Liparis loeselii). V okolikih gozdovih so poleg srnjadi, jelenjadi, medvedov, divjih praiev in lisic e risi (Lynx lynx) ter divje make (Felis silvestris), ki sta zaiteni vrsti.

Na Planinskem polju je edino slovensko rastie ogroene travnike morske ebulice (Scilla litardierei). Na polju najdemo 78 razlinih vrst metuljev, med katerimi so tudi ogroeni straniin modrin (Maculinea teleius), petelinek (Zerynthia polyxena) in grintavev pisanek (Euphydryas aurinia). Zaradi kosca (Crex crex), ki je ogroen e po vsem svetu, sodi Planinsko polje v obmoje Natura 2000. Na polju domujejo e kozica (Gallinago gallinago), poljski krjanec (Alauda arvensis), repaljica (Saxicola rubetra), rjava in pisana penica (Sylvia communis, Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio), bela in rna torklja (Ciconia ciconia, Ciconia nigra), siva in velika bela aplja (Ardea cinerea, Egretta alba) ter tevilne race in pobreniki, npr., vodomci (Alcedo atthis) ter obasno orel belorepec (Haliaeetus albicilla).

Zaplana in Medvedje Brdo sta obmoji, kjer se zadrujeta metulj rtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) in netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros).

Jezerc je poznan po prehodnih barjih in ulekninah na otni podlagi z vegetacijo aev, Rhynchosporion.

Na obmoju Logakega ravnika in njegovega podzemlja pa zasledimo kranjskega jeglia (Primula carniolica), koinega kratca (Coenagrion ornatum), hroa drobnovratnika (Leptodirus hochenwarti), navadnega risa, rjavega medveda, volka (Canis lupus), malega podkovnjaka, hribskega urha (Bombina variegata), velikega pupka (Triturus carnifex), navadnega koaka (Austropotamobius torrentium), bukovega kozlika (Morimus funereus) in ozkega vretenca (Vertigo angustior).

7

3.2.7 Zgodovinski pregled

Na spletni strani Obine Logatec je opisana zgodovina Logatca, kakor sledi v nadaljevanju. Na prve sledove poselitve obine kaejo posamezne najdbe iz stareje in mlaje kamene dobe. Arheoloke najdbe na Notranjskem, v krakih jamah, govorijo o prisotnosti loveka e v paleolitiku. Do veje poselitve je prilo v srednjem paleolitiku, kar dokazujejo najdbe, ki govorijo o obstoju neandertalca. Gosteja poselitev je dokazana v elezni dobi v ravninskem delu ob ponoru Logaice in na Pustem polju pod Ostrim vrhom. Osrednje prazgodovinsko gradie je bilo na hribu Velike Bukve nad Gorenjim Logatcem. Tam so e vedno opazne urejene terase, na katerih so predvidoma stali leseni objekti. Tudi na obmoju naselja Laze najdbe keraminih posod dokazujejo poselitev e v antiki, ko je skozi naselje tekla rimska cesta. V asu Rimljanov je ez Logako kotlino potekala cesta AkvilejaEmona (OglejLjubljana) z odcepom proti Tarsatiki (Reka). Povezava v tem obdobju je potekala tudi v smeri LogatecRovteiri. Zaradi strateko pomembnega prehoda med Ljubljansko kotlino in hribovjem Hruice je Logaka kotlina popolnoma ustrezala za izgradnjo veje obcestne postaje. Antini popotni itinerarji jo omenjajo kot mansio Longatico, starorimsko potno postajo. Kot Longatico pa je oznaena tudi na zemljevidu rimskega imperija Tabuli Peutingeriani iz 4. stoletja. Postaja je stala v srediu dananjega Dolenjega Logatca, na ravnici pod Narodnim domom, njen obseg je bil skoraj 5.000 m2. Zgrajena je bila tik ob takratni cesti. Arheoloko sondiranje je dokazalo, da je bila postaja zgrajena v 1. stoletju in dokonno opuena v 4. stoletju, ko je zaradi tevilnih vojakih operacij ivljenje ob cesti postajalo vedno bolj nevarno. Nova, zgodnjesrednjeveka zasnova naselja je tako nastala v neposredni bliini na obmoju evice. Tudi poselitev Hruice izvira iz rimskega obdobja, najmoneja naselitev se je dogajala v 4. stoletju. Rimske ostanke so nali tudi na drugih lokacijah (blizu cerkve sv. Joefa v Dolenjem Logatcu, na Marekah v Gorenjem Logatcu, na Taboru ob cerkvi sv. Kria.). V 4. stoletju je bila Logaka kotlina osrednja vojaka cona znotraj rimskega obrambnega sistema Claustra Alpinum luliarum. Prehodi so bili varovani z razlinimi utrdbami. V srednjem veku je veji del Notranjske spadal k oglejskemu patriarhatu. Med dolgotrajnimi boji za posest nad slovenskimi deelami je prilo v 13. in 14. stoletju do nagle slabitve oblasti in posest oglejskega patriarhata je prehajala v roke velikih fevdalnih druin. Konec 14. stoletja so deelnoknejo oblast prevzeli Habsburani. Ob koncu 15. in v 16. stoletju so Notranjsko vekrat pustoili Turki, zato je takrat nastalo ve protiturkih utrdb. Od srednjega veka je bilo upravno sredie v Gorenjem Logatcu, kjer sta bili praupnija in grad. V 16. stoletju se v Gorenjem Logatcu omenjajo fuine, ki so predelovale lokalno elezovo rudo iz nahajali med Zaplano, Godoviem in Rovtami. Ob uvedbi pote v 16. stoletju je bila v Logatcu pomembna potna postaja na poti iz Ljubljane v Gorico in naprej v Trst. V 19. stoletju je bil Logatec pod francosko oblastjo. Iz tega obdobja je znano, da naj bi skozi Logatec potoval tudi Napoleon Bonaparte. Do izgradnje eleznike proge leta 1857 je bil Logatec pomembno furmansko naselje. Pozneje je furmanstvo propadlo in se ohranilo le v smeri proti Idriji. Pomembneje je postalo spravilo lesa, agarstvo in lesna trgovina. To je omogoila prometna povezava in kakovosten les iz okolikih gozdov. Zaradi poarov 1815 in 1876 se je ohranila le arhitektura 19. stoletja, za katero je znailen notranjski tloris hi. Med 1. svetovno vojno je bilo tu veliko skladi za oskrbo Soke fronte. Zaradi hitreje oskrbe bojia so avstro ogrski vojaki zaeli graditi elezniko progo Logatecrni Vrh. Proga zaradi premika fronte ni bila konana, e vedno so v Logaki kotlini vidni ostanki eleznikih nasipov ter nekateri predori, ki so med 2. svetovno vojno sluili kot zaklonie. Po 1. svetovni vojni je z rapalsko pogodbo velik del Notranjske pripadel Italiji in je bil razdeljen na Trako in Reko pokrajino. Obmoje Logatca je ostalo v Kraljevini Jugoslaviji. Med svetovnima vojnama je postal Logatec obmejni kraj, prav tako Hotedrica. Zaradi eleznike postaje se je hitreje razvijal Dolenji Logatec, ki je leta 1910 dobil upnijo, po 2. svetovni vojni pa tudi sede obine.

8

Po okupaciji 1941 je bil jugoslovanski del Notranjske kot del Ljubljanske pokrajine prikljuen Kraljevini Italiji. Logatec je takrat utrpel veliko kode. Cilj partizanskih napadov je bila zlasti eleznica LjubljanaPostojna. Razvoj industrije in intenzivno priseljevanje med leti 1961 in 1991 je potrojilo tevilo prebivalstva. Povojno obdobje oznauje hiter razvoj zlasti lesnopredelovalne industrije in zmanjevanje pomena kmetijstva. V tem asu sta se mono razvila promet in turizem. Industrializacija je povzroila rast centralnih naselij in praznjenje podeelja.

3.2.8 Infrastruktura

Logatec je obinsko in upravno sredie. V celotni obini je prav naselje Logatec najbolje opremljeno, saj zdruuje vse upravne, zdravstvene, trgovinsko-obrtne in druge funkcije. Je tudi edino naselje, ki ima ulini sistem organizacije naselja. Nekdanji samostojni kraji Blekova vas, Cerkovska vas, Gorenja vas, evica, Brod, Vas, Martinj Hrib in Mandrge so se do leta 1980 zdruevali v Gorenji in Dolenji Logatec, danes pa je Logatec enotno naselje. Zadovoljivo so opremljena nekatera veja naselja v obini, Hotedrica, Laze in Rovte. To so tudi naselja, v katerih ivi najve prebivalcev obine. V obini ima 8 naselij, kar predstavlja 50 % vseh naselij, urejeno osnovno oskrbo z manjo trgovino, 7 naselij pa ima gostilno, ki ponuja prehrano. V obini Logatec sta 2 vrtca, 3 osnovne ole in 4 podrunine ole. Mrea izobraevalnih intitucij na osnovni ravni je v obini Logatec dobro pokrita. V Logatcu deluje osnovna glasbena ola. V zdravstvenem domu delujejo splona, otroka in zobna ambulanta, laboratorij ter ginekoloka in antikoagulacijska ambulanta. V obini deluje ena lekarna, ki je v Logatcu. Zasebno je na voljo fizioterapija. V Logatcu deluje e veterinarski center. V naselju Logatec sta dva domova starejih obanov, Dom starejih obanov Logatec in Katolika socialna ustanova Zavod Marije in Marte Logatec. Center kulturnega dogajanja v obini je Narodni dom Logatec. Potreben je celovite prenove. Matina enota Knjinice Logatec se sooa s prostorsko stisko. Njena iritev ni ve mogoa. Enota Knjinice Rovte je prenovljena in je v stari osnovni oli. Knjinica v Hotedrici je bila obnovljena v letu 2008. Bibliobusa, ki bi s knjinim gradivom oskrboval druga naselja, ni.

9

3.2.9 Demografska slika obine Logatec v letu 20145

V obini Logatec, je na zadnji dan leta 2014, ivelo 14.262 prebivalcev. Od tega 7.189 mokih in 7.073 ensk.

Po dekadah rojenih je najve tistih z letnico rojstva med 1984 in 1975, in sicer 2.166. Ti so e ali pa sedaj ustvarjajo druine, katerih otroci obiskujejo bodisi vrtec bodisi osnovno olo. Sledi jim dekada rojenih med 1974 in 1965. Teh je 2.150.

Tabela 1 tevilo prebivalcev, glede na starost, v letu 2014.

1913-1924

1925-1934

1935-1944

1945-1954

1955-1964

1965-1974

1975-1984

1985-1994

1995-2004

2005-2014

93 536 893 1268 1935 2150 2166 1872 1513 1836

Graf 1 tevilo prebivalcev, glede na starost, v letu 2014.

0

500

1000

1500

2000

2500

tevilo prebivalcev, po starosti, v letu 2014.

tevilo prebivalcev

Generacijsko gledano je bilo v obini 1161 malkov (otrok do 6. leta starosti), 1379

osnovnoolcev, 638 srednjeolcev (16, 17, 18 in 19 let), 1058 tudentske populacije (20, 21, 22, 23, 24 in 25 let), odraslih v starosti od 26 do 40 let je bilo 3151, od 41 pa do 60 let pa najve, in sicer 4240. Starejih od 61 let je bilo 2006 in starih ve, kot 81 let je bilo 629 prebivalcev. V letu 2015 bo en oban praznoval 102, ena obanka pa bo praznovala 101. rojstni dan.

Tabela 2 tevilo prebivalcev, po generacijah, v letu 2014..

generacija tevilo prebivalcev

Stareji od 80 let. 1913-1934 629

Stareji od 60 let. 1935-1953 2006

Stareji od 40 let. 1954-1974 4240

Stareji od 26 let. 1975-1989 3151

tudenti. 1990-1995 1058

Srednjeolci. 1996-1999 638

Osnovnoolci. 2008-2000 1379

Malki. 2009-2014 1161

5 Pripravila mag. Nevenka Malavai na podlagi CRP, 2014

10

Graf 2 tevilo prebivalcev, po generacijah, v letu 2014.

Najve prebivalcev stanuje v Logatcu, in sicer 9090 (*tega podatka, zaradi prikaza, v tabeli ni).

Naslednji, veji, naselji sta Rovte s 989 prebivalci in Hotedrica s 610. Najmanj krajanov, s stalnim prebivaliem, ivi v Zaplani (69) in Hleviah (67), obanov, v ostalih naseljih je tevilo prebivalcev naslednje: Grarevec 211, Hlevni Vrh 93, Jakovica 80, Kalce 576, Laze 338, Medvedje Brdo 216, Novi Svet 111, Petkovec 485, Praprotno Brdo 59, Ravnik pri Hotedrici 240, Vrh Svetih Treh Kraljev 58 in ibre 172.

Tabela 3: tevilo prebivalcev, po naseljih, v letu 2014.

Naselje t. prebivalcev

Grarevec 211

Hlevie 67

Hlevni Vrh 93

Hotedrica 610

Jakovica 80

Kalce 576

Lavrovec 129

Laze 338

Logatec 9090

Medvedje Brdo 216

Novi Svet 111

Petkovec 485

Praprotno Brdo 59

Ravnik pri Hotedrici 61

Rovtarske ibre 240

Rovte 989

Vrh Svetih Treh Kraljev 58

Zaplana-Del 69

ibre 172

11

Prebivalcev, ki imajo stalno prebivalie v drugih obinah, prebivajo pa v Logatcu pa je 597. Od tega ima 169*(v grafikoni ni tega podatka) prebivalcev stalno prebivalie v tujini.

Graf 3 tevilo prebivalcev, s stalnim prebivaliem v drugih obinah, v letu 2014.

Tabela 4 tevilo prebivalcev, s stalnim prebivaliem v drugih obinah, v letu 2014.

Ajdovina 3 Kanal 1 Radenci 1

Ankaran 2 Kidrievo 1 Radovljica 1

Apae 2 Kobarid 1 Razkrije 1

Bloke 1 Koevje 4 Ribnica 1

Bohinj 1 Komen 1 Semi 1

Borovnica 5 Koper 11 Sevnica 1

Bovec 1 Kranj 5 Seana 4

Brezovica 6 Krievci 1 Slovenska Bistrica 1

Breice 2 Krko 1 stalno preb. v tujini 169

Cerknica 13 Litija 2 Sveti Toma 1

Cerkno 5 Ljubljana 140 empeter-Vrtojba 1

Cirkulane 1 Ljutomer 1 entilj 1

Divaa 3 Log-Dragomer 2 entjernej 1

Dobrna 1 Loka dolina 5 kofja Loka 7

Dobrova-Polhov Gradec 7 Loki potok 1 marje pri Jelah 1

Domale 7 Maribor 4 marjeke Toplice 1

Duplek 1 Medvode 8 tore 2

Gorenja vas 1 Menge 1 Tolmin 1

Gornji Grad 1 Miren-Kostanjevica 1 Trbovlje 1

Grosuplje 4 Mokronog-Treblno 1 Trebnje 2

Hoe-Slivnica 1 Morave 1 Trzin 2

Hrastnik 1 Nova Gorica 6 Tri 4

Hrpelje-Kozina 2 Novo mesto 5 Velenje 2

Idrija 30 Ormo 2 Velike Lae 2

Ig 4 Piran 4 Vipava 1

Ilirska Bistrica 2 Pivka 2 Vodice 1

Izola 3 Postojna 13 Vrhnika 38

Jesenice 1 Preddvor 1 iri 7

Kamnik 2 Ptuj 1 uemberk 1

12

V letu 2014 je umrlo 89 ljudi, od tega 47 mokih in 42 ensk, najve (36) starih med 81 in 90 let. Med mlajimi, starimi do 30 let je umrl 1 oban.

Graf 4 tevilo umrlih prebivalcev, v letu 2014, rojenih v obdobjih od 1913 do 2014.

0

10

20

30

40

tevilo umrlih prebivalcev v letu 2014, rojenih v obdobjih od 1913 do 2014

Tabela 5 tevilo umrlih prebivalcev, v letu 2014, rojenih v obdobjih od 1913 do 2014.

1913-1924

1925-1934

1935-1944

1945-1954

1955-1964

1965-1974

1975-1984

1985-1994

1995-2004

2005-2014

11 36 17 11 9 4 0 1 0 0

V obini Logatec je v obdobju od leta 2000 pa do leta 2014, umrlo 1259 prebivalcev. Najve v letu 2011, in sicer 98.

Graf 5 tevilo umrlih prebivalcev, po letu smrti.

Tabela 6 tevilo umrlih prebivalcev, po letu smrti.

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

83 74 83 84 74 85 80 88 84 77 92 98 82 86 89

13

Struktura prebivalstva, po dravljanstvu, je pestra, saj v logaki obini, poleg slovenskih dravljanov, ki jih je 13086 (*tega podatka v tabeli ni), prebivajo obani, ki prihajajo iz 30 drav. Najve jim ima dravljanstvo Bosne in Hercegovine (332), po en prebivalec pa prihajajo iz Belgije, Belorusije, Brazilije, Danske, Filipinov, Indije, Mehike, Moldavije, Portugalske, Ukrajine in Zdruenega kraljestva.

Graf 6 tevilo prebivalcev, glede na dravljanstvo, v letu 2014.

050

100150200250300350

Alb

anija

Bel

gija

Bel

oru

sija

Bo

lgar

ija

Bo

sna

in

Bra

zilij

a

rn

a G

ora

Dan

ska

Filip

ini

Fran

cija

Hrv

aka

Ind

ija

Ital

ija

Kan

ada

Ken

ija

Ko

sovo

Mak

edo

nija

Meh

ika

Mo

ldav

ija

Nem

ija

Per

u

Po

ljska

Po

rtu

gals

ka

Ru

ska

Fed

erac

ija

Slo

vak

a

Srb

ija

vic

a

Ukr

ajin

a

Zdru

en

e D

rav

e

Zdru

en

o K

ralje

stvo

tevilo prebivalcev, glede na dravljanstvo, v letu 2014

Tabela 7 tevilo prebivalcev, glede na dravljanstvo, v letu 2014.

Drava t. prebivalcev Drava t. prebivalcev

Albanija 2 Kosovo 149

Belgija 1 Makedonija 58

Belorusija 1 Mehika 1

Bolgarija 30 Moldavija 1

Bosna in Hercegovina 332 Nemija 4

Brazilija 1 Peru 2

rna Gora 5 Poljska 3

Danska 1 Portugalska 1

Filipini 1 Ruska Federacija 7

Francija 3 Slovaka 2

Hrvaka 41 Srbija 31

Indija 1 vica 2

Italija 6 Ukrajina 1

Kanada 1 Zdruene Drave 2

Kenija 1 Zdrueno Kraljestvo 1

14

V Logatcu je najve samskih prebivalcev, in sicer 7078. Poroenih je 5576, razvezanih 731, ovdovelih 809, trije pa v istospolni partnerski skupnosti. O ostalih pa v Centralnem registru prebivalstva ni podatka.

Graf 7 tevilo prebivalcev, glede na stan, v letu 2014.

0

2000

4000

6000

8000

samski poroen razvezan vdovec IPS nipodatka

tev

ilo p

reb

ival

cev

stan

tevilo prebivalcev, glede na stan, v letu 2014

Tabela 8 tevilo prebivalcev, glede na stan, v letu 2014.

stan t. prebivalcev

samski 7078

poroen 5576

razvezan 731

vdovec 809

istospolna partnerska skupnost 3

ni podatka 65

tevilo najmlajih se v zadnjih desetih letih vztrajno poveuje. Najve otrok se je rodilo v letih

2009, 2010 in 2012. Zanimiv je podatek, da bo v letu 2015 zapustila vrtec generacija otrok, ki jih je 201, v vrtec pa prihaja generacija otrok, ki jih je 179. Kar kae, da prostorske stiske v vrtcih ne bo, bo pa ve oddelkov v olah.

V obini Logatec, se je v letu 2014 rodilo 178 otrok. e izvzamemo rojene v Logatcu, v letu 2014,

katerih je 116 (*tega podatka v tabeli ni), je slika rojstev v obini Logatec sledea:

Graf 8 tevilo rojstev, glede na naselje, v letu 2014.

05

1015

Gr

arev

ec

Hle

vie

Hle

vni V

rh

Ho

ted

ri

Jako

vica

Kal

ce

Lavr

ove

c

Laze

Med

ved

j

No

vi S

vet

Pet

kove

c

Pra

pro

t

Rav

nik

Ro

vtar

sk

Ro

vte

Vrh

Zap

lan

a-

ib

re

tevilo rojstev, glede na naselje, v letu 2014

15

Tabela 9 tevilo rojstev, glede na naselje, v letu 2014.

Med njimi je 81 deklic in 97 dekov. Njihova najpogosteja imena so: Ajda, Ana, Ane, Bla, Filip,

Hana, Jakob, Kaja, Luka, Maks, Mark, Ula.

Graf 9 tevilo rojstev v obdobju od 2000 do 2014.

0

50

100

150

200

250

leto2000

leto2001

leto2002

leto2003

leto2004

leto2005

leto2006

leto2007

leto2008

leto2009

leto2010

leto2011

leto2012

leto2013

leto2014

tev

ilo o

tro

k

tevilo rojstev v letih 2000-2014

Tabela 10 tevilo rojstev v obdobju od 2000 do 2014.

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

154 132 154 124 140 152 173 180 170 201 207 177 210 188 178

Naselje t. rojstev v letu 2014

Grarevec 2

Hlevie 1

Hlevni Vrh 1

Hotedrica 12

Jakovica 0

Kalce 4

Lavrovec 0

Laze 7

Medvedje Brdo 3

Novi Svet 1

Petkovec 2

Praprotno Brdo 2

Ravnik pri Hotedrici 0

Rovtarske ibre 8

Rovte 10

Vrh Sv. Treh Kraljev 0

Zaplana-Del 1

ibre 2

Logatec 116

SKUPAJ 172

Izven obine Logatec 6

16

V letih od 2000 do 2014 je v logaki obini umrlo 1259 prebivalcev, rodilo pa se jih je 2541.

Graf 10 Primerjava tevila rojenih in umrlih prebivalcev, po letih rojstva in po letih.

3.2.10 Specifike obine Logatec6

1. Kar 60 % povrine obine prekrivajo gozdovi. 2. Izjemna strateka cestna lega (iz Logatca greste lahko v 6 smeri: SV Ljubljana, JZ Koper - J Postojna, JV Cerknica, Z Ajdovina, SZ Idrija, S iri. 3. Bogata zgodovina. Obmoje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino poznano kot ena izmed najpomembnejih stratekih tok pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo, zaradi esar so vojske tu vseskozi postavljale velike zgodovinske strateke meje vse od rimskega obrambnega sistema z mreo utrdb in zapornih zidov, imenovanih Claustra Alpium Iuliarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije. 4. Ostanki omenjenih meja so e vedno vidni, najlepi primer pa je rimska utrdba na Laniu. Ta obrambni stolp je bil v zaetku sedemdesetih let 20. stoletja obnovljen in kot tak predstavlja edini primer rekonstruirane arhitekture tega poznoantinega obrambnega sistema v Sloveniji. 5. Izjemne naravne vrednote. Planinsko polje je eno najbolj tipinih krakih polj, ki se razteza na 11 km2 povrine in povezuje obine Logatec, Postojna in Cerknica. Priblino dvakrat letno ga poplavi reka Unica, ki pritee na dan iz Planinske jame in izginja v podzemlje skozi okoli 150 ponorov na drugi strani polja. Unica s postrvmi, lipani, ukami in krapi predstavlja pravi raj za ribie z vsega sveta. Pohvalijo jo kot najbolj isto reko dale naokoli. Planinsko polje je edino slovensko rastie ogroene travnike morske ebulice, znano pa je tudi po kar 78. vrstah metuljev. Zaradi ptice kosec, ki je ogroen e po vsem svetu, sodi v obmoje Natura 2000. Poleg kosca pa svoj dom tu najdejo e tevilne druge ivalske vrste. 6. Ob stari, Traki cesti, ki vodi iz Vrhnike proti Logatcu, stoji lipov drevored, eden najdaljih in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji. 290 lip in lipovcev na 1,9 km s svojo dominantno lego ob vstopu v naselje predstavlja svojevrstno znailnost Logatca. Po ustnem izroilu naj bi jih okoli leta 1805 zasadili v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, herjo avstrijskega cesarja Franca II, zato je drevored svoj as nosil Luizino ime, kasneje pa se je uveljavilo ime Napoleonov drevored. 7. Lanski vrh je fenomen zaradi gostote odkritih krakih jam, ki jih je 5 x ve kot je slovensko povpreje. 8. Sredi mesta potok Logaica ponika v naravni ponor Jaka, kar je izjemnost na mednarodnem obmoju.

6 Pripravila Renata Gutnik, na podlagi logatec.si, arhiv Obine Logatec

17

9. Sredi mesta je hrib Sekirica s tirimi smuarskimi skakalnicami, sicer rekreacijska toka za tek, sprehode, smuanje, sankanje, smuarske skoke, tek na smueh, jadralno padalstvo in drsanje na ribniku Lokva, v kolikor zimske razmere to dopuajo. 10. Obmoje Logatca je poznano po mrzlih zimah, kjer je vekrat ve snega kot drugje na podobnih podrojih. 11. Kulturna dediina je mono zastopana. V Register kulturne dediine je vpisanih 213 enot, med njimi je 28 obmoij in 174 objektov, delov objektov ali skupin objektov. Z 42 % prevladujejo spomeniki profane stavbne dediine (hie, domaije, kozolci, itd), v 20 % je v registru zastopana memorialna dediina (spomeniki, spominske ploe, itd), z 19 % sakralna stavbna dediina (cerkve, kapelice, znamenja, itd) in v 13,4 % arheoloka dediina (obmoja, arheoloke strukture, jame in podobni pojavi). 12. Izstopajo primer kulturne dediine, spomenik dravnega pomena, Tomainov mlin v Hotedrici, je e vedno delujo in se ponaa s posebnostjo, da je postavljen nad naravnim poiralnikom. 13. V mestu stoji grad Logatec, ki se ponaa s pestro zgodovino. 14. asovni stroj v Logatcu predstavlja Vojni muzej z mnogimi artefakti vojake zgodovine Slovencev in slovenskega ozemlja od prazgodovine, antinega obdobja, srednjega veka, 1. in 2. svetovne vojne, do vojne za samostojno Slovenijo in razvoja nove Slovenske vojske. Posebnost muzeja je zbirka preko 2800 razlinih odlikovanj z vsega sveta. Etnoloke zbirke predmetov so na ogled v Trarjevi domaiji v Lazah in v Muzeju starih predmetov Na griu ter v kozolcu lezcu v Hotedrici. 15. Logatec zaznamujejo tudi tradicionalne prireditve, ki skozi dediino s pridihom sodobnosti razkrijejo duo domainov. Med najveje sodijo: Gregorjev sejem, Logako poletje, Boino-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec, Gala novoletni koncert Simfoninega orkestra Cantabile, Abonma komedije, silvestrska predstava, predavanja v knjinici, gasilske veselice, Kmek i praznik na Medvedjem Brdu, prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dramska predstava na prostem KD Vrh, Veer pri vodnjaku, slavnostna seja Obinskega sveta ob obinskem prazniku s podelitvijo obinskih priznanj, prireditev ob dnevu dravnosti, Poletje v Rovtah, Rock in Rovte, prireditve JSKD, decembrska prireditev Twirling kluba logakih maoret, Festival Veris kot je nekdaj bil, LogaLajf, Koncert Dan ljubezni in silvestrovanje na prostem. 16. Logatec ponuja veliko monosti za uitke na sveem zraku in aktivno preivljanje asa: - kolesarjenje, - pohodnitvo (Notranjska planinska pot, Jamarska transverzala, Jamarska pot Laze Pokojie in krona Logaka planinska pot), - jadranje na vetru (hrib enek, ki je poleg Sekirice znan kot najbolji (olski) teren v Sloveniji za, primeren za zaetnike in za izkuene pilote), - ribolov (Unica muharjenje, Erikov ribnik logako blejsko jezero), - sprehodi, rekreacija (hrib Sekirica (545m), okoli katerega potekajo pepoti), - tek na smueh (ob snenih zimah tudi do 15 km in ve prog), - smuarski skoki (na severni strani Sekirice so tiri smuarske skakalnice), - drsanje (na zaledenelem ribniku Lokva ob primernih zimskih pogojih), - plavanje (Bazen Logatec v Zapolju pokriti bazen s centrom savn in masa) - tenis (teniki igrii v Zapolju in v Grajskem parku). 17. Kulinarika: kultura oz. kulturna dediina se uti tudi v avtohtonih logakih jedeh. Znailne jedi Logatca izhajajo e iz furmanskih asov. e vedno popularna in zelo zaelena na sejmih ter drugih podobnih prireditvah je nedvomno pehovka. Druge avtohtone logake jedi so: vinski truklji, ara, koruzni monik, krompirjevi koruzni ganci, vahi, koleraba v kosih, koleraba v omaki, suha upa, drobnjakovi trukeljci na upi, gluhi truklji, masleni vinski trukeljci. Jedi znajo pripraviti veinoma na kmetijah odprtih vrat, v sicernji gostinski ponudbi jih al ne zasledimo. Na obmoju obine delujejo: a) kmetije odprtih vrat: Kisovec, Urbanovc, Tumle, inkovc, b) gostilne: Turk, Pod Kostanji, March, Jerin - Korenan, Pri Kramarju, Pri Rezki, Baron, c) pizzerije Zvonek, Pr Kritof, Bolero, in Taventroa ter nekaj okrepevalnic in pestra bera pubov in barov. 18. Nastanitvene zmogljivosti: Poitnika hia Razglednik, Sobe Ivanka Sutter, Nastanitvena kmetija igon, Gostie Jerin, Gostilna Turk, Center olskih in obolskih dejavnosti Dom Medved, Villa Tollazzi, Hotel Grajman, Gostinsko rekreacijski center Zapolje in Jamarski kamp Laze.

18

3.3 Analiza kulturnega podroja

Analiza okolja je ena izmed najpomembnejih faz stratekega nartovanja, saj poda informacije o stanju okolja, na katerih je mo zgraditi strateki nart nadaljnjega razvoja. Analiza okolja je razdeljena na dve podroji, in sicer na notranjo in zunanjo analizo, vsaka od teh pa se deli e na dve pod podroji. Notranja analiza je sestavljena iz kvantitativne in kvalitativne analize, ki pokaejo prednosti in slabosti stanja, pri analizi zunanjega okolja pa prek analize mikro - in makrookolja spoznamo prilonosti in nevarnosti, ki pretijo analiziranemu okolju.

3.3.1 Kvantitativna analiza kulture

Kvantitativna analiza notranjega okolja zajema obseg kulture, znailnosti porabe in pomen kulture za ekonomski, socialni in regionalni razvoj.

3.3.1.1 Obseg kulture

Obseg kulture sestavljajo analize prihodkov od kulture, tevila prireditev, tevila obiskovalcev prireditev, povprene letne zasedenosti prireditvenih zmogljivosti, tevilo prireditvenih zmogljivosti, analiza sezonske razprenosti pojava prireditev, analiza kulturne dediine (vrste in tevilo enot), analiza splono izobraevalne knjinine dejavnosti, analiza poklicnih kulturnih organizacij, analiza ljubiteljske kulturne dejavnosti, analiza medijev.

3.3.1.2 Prihodki od kulture7

Obina Logatec je imela v letu 2014 z naslova abonmajskih vstopnic 7.517,50 EUR, vstopnic za predstave abonmaja za izven 1.200,00 EUR, vstopnic za silvestrsko predstavo 1.940 EUR in najemnin za dvorane oz prostore, ki so v njeni lasti in so bile najete za kulturne prireditve 1.134,77 EUR prihodkov, skupaj 11.792,27 EUR. Toen znesek, koliko prihodkov na podroju kulture so v letu 2014 prejeli vsi izvajalci dogodkov s podroja kulture na obmoju Logatca, ni znano. Po podatkih Ajpesa, pa so upravienci na razpisih s podroja javnih kulturnih programov za leto 2014 prejeli vseh prihodkov skupaj v viini 143.000 EUR, izvajalci kulturnih projektov in projektov zalonitva so prejeli skupaj 10.000 EUR prihodkov, kolikor je bilo na razpolago sredstev, izvajalci prireditev, ki so v interesu Obine pa so prejeli 13.000 EUR. Pri izraunu prihodkov izvajalcev javnih kulturnih programov se je od Ajpesu najavljenih prihodkov za leto 2014 odtelo vse prihodke obine Logatec z drugih razpisnih podroij. (Vseh prihodkov so imeli v viini 177.099 EUR, odteti znesek: 34.068,03 EUR). Vir: Ajpes, arhiv Obine Logatec

3.3.1.3 tevilo prireditev8

Organizatorji kulturnih prireditev so veinoma JSKD, Knjinica Logatec, Glasbena ola, upravienci na razpisih s podroja kulture in druge organizacije ter posamezniki. V tabeli so zajete organizacije, katerih podatki so bodisi javni bodisi so jih posredovale dotine organizacije. V cca 80-85% gre za prireditve, ki so bile izvedene na obmoju obine Logatec. Upravienci na razpisih so do leta 2014 na razpise prijavljali tudi dogodke, ki so jih izvajali izven obmoja obine, v letu 2014 pa so prijavili samo dogodke, ki so jih izvajali na obmoju obine. Povpreno vsako leto organizatorji z obmoja obine Logatec pripravijo 523 kulturnih dogodkov.

Tabela 11 tevilo kulturnih dogodkov v obdobju 2010-2014

leto JSKD KNJINICA OBINA GLASB. OLA ORGANIZACIJE SKUPAJ

2010 214 125 12 77 164 592

2011 127 152 18 80 193 570

2012 70 187 12 81 169 519

7 Pripravila Renata Gutnik na podlagi arhiva raunovodstva Obine Logatec, podatkov Ajpes, podatkov razpisov 8 Pripravila Renata Gutnik na podlagi podatkov, ki so jih posredovali predstavniki Knjinice Logatec, Glasbene ole

Logatec, OI JSKD

19

2013 196 178 15 87 175 651

2014 180 187 15 89 110 581

skupaj 787 829 72 414 811 2.913

3.3.1.4 tevilo obiskovalcev prireditev9

Kulturne prireditve v krajevnih skupnostih Hotedrica, Rovte, Log Zaplana, Laze - Jakovica in Tabor je po oceni predstavnikov KS v obdobju zadnjih 5 let obiskalo okoli 4.250 obiskovalcev.

Tabela 12 Obina Logatec belei obisk abonmajskih in silvestrske predstave:

t /sezona 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015

t. abonentov vsake predstave 267 213 250 210 204

t. prodanih vstopnic za izven 119 139 296 209 221

Povpr. t. obisk. na predstavo 297 248 324 262 259

t. obisk.silvestr. predstave 284 256 293 272 303

Povpreno je imela vsaka abonmajska predstava v sezonah od 2010/2011 do 2014/2015 kar 278

obiskovalcev. Glede na maksimalno zmogljivost Velike dvorane Narodnega doma (339) sedeev, je bila dvorana v primeru abonmaja 82% zasedena. S silvestrsko predstavo pa je bilo povpreno v tem istem obdobju zasedenih 282 sedeev, kar predstavlja 83% dvorane.

Po podatkih Statistinega urada RS si je leta 2013 v Sloveniji eno gledaliko predstavo ogledalo

povpreno 186 gledalcev. Povpreno tevilo gledalcev abonmajskih predstav v Logatcu leta 2013 je 324, kar je kar 51,85% ve kot je slovensko povpreje, oziroma si je v Logatcu eno abonmajsko predstavo ogledalo 138 obiskovalcev ve kot v Sloveniji. Tudi na splono se je v Sloveniji za ve kot petino poveal obisk gledalikih predstav v letu 2013. (Statopis)

tevilo obiskovalcev so natanno spremljala e JSKD, Glasbena ola Logatec in Knjinica

Logatec.

Tabela 13 tevilo obiskovalcev na prireditvah JSKD

leto prireditve obiskovalci Povpreje obisk. / prir.

2010 214 8.246 39

2011 127 7.273 57

2012 70 3.567 51

2013 196 8.311 42

2014 180 6.222 35

JSKD je imel v zadnjih petih let v povpreju 49 obiskovalcev na prireditev, najve 57 v letu 2011. Iz leta v leto se izkazuje padec tevila obiskovalcev.

Tabela 14 tevilo obiskovalcev na prireditvah Knjinice Logatec ter vseh njenih enotah

leto prireditve obiskovalci Povpreje obisk. / prir.

2010 125 2.729 22

2011 152 3.576 24

2012 187 4.044 22

2013 178 3.831 22

2014 187 4.097 22

Knjinic Logatec ima v povpreju dobrih 22 obiskovalcev na posamezno prireditev v zadnjih petih

letih, najve, 24, jih je imela v letu 2011, v zadnjih treh letih je obisk konstanten.

9 Pripravila Renata Gutnik na podlagi podatkov, ki so jih posredovali predstavniki Knjinice Logatec, Glasbene ole

Logatec, OI JSKD, Krajevne skupnosti, http://www.stat.si/doc/pub/Statopis.pdf in upraviencev z razpisov, ki sos e odzvali na pronjo po podatkih

http://www.stat.si/doc/pub/Statopis.pdf

20

Tabela 15 tevilo obiskovalcev na prireditvah Glasbene ole Logatec

leto prireditve obiskovalci Povpreje obisk. / prir.

2010 77 3.465 45

2011 80 3.520 44

2012 81 3.485 43

2013 87 3.667 42

2014 89 3.711 42

Glasbena ola je imela v obdobju petih let povpreno 43 obiskovalcev na prireditev. Izkazuje se

zmanjevanje povprenega tevila obiskovalcev na prireditev. Upravienci z razpisov za leto 2014, ki so se odloili, da bodo sporoili podatke, so poroali, da

so v letu 2014 skupaj izvedli 131 prireditev, katerih se je po njihovi oceni udeleilo skupaj 16.582 obiskovalcev, povpreno na prireditev 134 obiskovalcev.

Tabela 16 tevilo prireditev in obiska upraviencev zasebnega prava

Upravienec t. prir. v letu 2014

t. obisk. vseh prir.

Povpr. t. obisk. /prir.

Drutvo mladinski center Sv. Nikolaja 11 1100 100

Ad Pirum 1 6 6

Drutvo likovnikov Logatec 12 1600 133

Drutvo Univerza za tretje ivljenjsko obdobje 2 180 90

Zdruenje borcev za vrednote NOB Logatec 12 880 73

Kulturno turistino drutvo Hotedrica 7 1200 171

Kulturno drutvo Tabor 45 4400 98

portno kulturno drutvo Vrh 6 1600 267

Kulturno drutvo Pihalni orkester Logatec 5 2186 437

Kulturno portno drutvo Trate 3 250 83

Kulturno umetniko drutvo Adoramus 17 2500 147

Kulturno drutvo OMePZ Notranjska 7 500 71

Twirling klub logakih maoret 3 180 60

Po podatkih Statopisa, ki ga je pripravil SURS, je v Sloveniji leta 2013 kulturne prireditve

spremljalo 2,7 milijona obiskovalcev; vsako prireditev je obiskalo povpreno okoli 240 oseb. Glede na obstojee podatke, je bil v Logatcu obisk 4 krat slabi kakor je slovensko povpreje. V kolikor bi bile na obmoju obine v letu 2014 izvedene samo prireditve, za katere podatki so znani, bi bil povpreen obisk 54 oseb na prireditev, kar pa je 22,5% od slovenskega povpreja iz leta poprej.

3.3.1.5 Povprena letna zasedenost zmogljivosti10

Analiza zasedenosti kulturne infrastrukture z dogodki z vseh podroij iz leta 2014 kae, da je kar 63,6 % kapacitet zasedenih samo od 1 % do 5 % dni v letu. Najbolj je izkoriena je portna dvorana z 81% (od 296 prireditev jih je bilo samo 7 s podroja kulture), sledita Glasbene ole Logatec v 24 %, in Velika dvorana Narodnega doma z 18%. Parkirie za Krpanom je v 15% izkorieno za sobotne trnice, Galerija Hia sonca in Dom krajanov Rovte sta zasedena 6%, Preernova dvorana Narodnega doma in Knjinica Logatec pa sta za namen prireditev zasedeni v 9%.

Tabela 17 Zasedenost kulturne infrastrukture z vsemi vrstami prireditev v letu 2014

Kulturna infrastruktura t. prireditev 2014 Zasedenost

Stara ola Hotedrica 10 3 %

Knjinica Hotedrica 5 1 %

avla v podrunini osnovni oli Hotedrica 10 3 %

Dom krajanov Rovte 23 6 %

10 Pripravila Renata Gutnik na podlagi podatkov, ki so jih posredovali upravniki infrastrukture, krajevne skupnosti osnovne

ole Tabor, Rovte in 8 talcev, Knjinica Logatec, Glasbena ola Logatec, JSKD OI Logatec, oddelek za investicije Obine Logatec

21

Knjinica Rovte 5 1 %

uilnica v podrunini osnovni oli Vrh Sv. Treh Kraljev 6 2 %

Kulturni dom Tabor Logatec 8 2 %

avla in telovadnica v Osnovni oli Tabor Logatec 6 2 %

Narodni dom Logatec Velika dvorana 65 18 %

Narodni dom Logatec Preernova dvorana 34 9 %

Knjinica Logatec 34 9 %

Krajevna knjinica Vrh Svetih Treh Kraljev 15 4 %

pload pred Narodnim domom Logatec 10 3 %

Dvorana glasbene ole Logatec 89 24 %

Galerija Hia sonca 23 6 %

trg pred cerkvijo sv. Nikolaja 4 1 %

jedilnica in avla v Osnovni oli 8 talcev Logatec 18 5 %

portna dvorana Logatec 296 81 %

Steklena galerija 9 2 %

Parkirie za Krpanom 56 15 %

venamenski prostor v Podrunini osnovni oli Laze 6 2 %

Stara osnovna ola Zaplana 2 1 %

3.3.1.6 Sezonska razprenost prireditev11

Analiza napovedi prireditev v Logakih novicah in na logatec.si iz let 2012,2013 in 2014 kaejo na sezonsko razprenost z dvema vikoma, in sicer v obdobju od marca do maja je bilo najve dogodkov najavljeni za izvedbo v maju, najve v letu pa jih je izvedenih v obdobju od avgusta do decembra in sicer meseca septembra. Januar, februar, junij in julij so meseci z zelo malo prireditev. V septembru je zabeleeno najve prireditev, razlog pa je v praznovanju obinskega praznika in povabilu Obine Logatec k izvedbi in tudi najavi prireditev, saj Obina Logatec meseni koledar prireditev objavlja na ve mestih ter s tem zagotovi organizatorjem septembrskih prireditev brezplano promocijo, v nekaterih primerih pa celo edino tako iroko promocijo dotinih organizatorjev prireditev tudi v drugih mesecih. Nekateri organizatorji najavljajo svoje dogodke samo na enem ali samo na drugem mestu, nekateri na obeh, so pa vmes tudi nekateri, ki ne v enem in ne v drugem. Najava prireditev v Logakih novicah in logatec.si ni obvezna za nobenega od organizatorjev, zato ne eno ne drugo mesto ne vsebujeta podatkov o dejanskem tevilu prireditev v podanem obdobju, ampak samo o tistem tevilu prireditev, ki so bila prostovoljno najavljena s strani organizatorjev.

Po tevilu prireditev si od meseca z najve do meseca z najmanj prireditvami slednji sledijo: september, maj, marec, december, april, november, oktober, februarja, junij, avgust, januar in julij. Da je trend sezonske razprenosti konstanten, je razvidno iz podatkov s portala logatec.si iz let 2012, 2013 in 2014.

Tabela 18 tevilo najav dogodkov v Logakih novicah v obdobju od 2012 do 2014

Mesec / Logake novice 2012 2013 2014 Popularnost meseca

Januar 0 2 1 11. mesto

Februar 10 8 6 8. mesto

Marec 26 19 13 2. mesto

April 21 1 9 5. mesto

Maj 51 10 13 2. mesto

Junij 26 2 18 10. mesto

Julij 0 0 1 12. mesto

Avgust 0 23 0 9. mesto

September 31 41 35 1. mesto

Oktober 14 13 10 7. mesto

November 6 8 11 6. mesto

December 9 10 9 4. mesto

11 Pripravila Renata Gutnik na podlagi podatkov arhiva Logakih novic, spletia logatec.si

22

Tabela 19 tevilo najav dogodkov na spletiu logatec.si v obdobju od 2012 do 2014

Mesec / logatec.si 2012 2013 2014 Popularnost meseca

Januar 9 6 0 11. mesto

Februar 12 12 8 9. mesto

Marec 24 13 24 3. mesto

April 13 23 17 5. mesto

Maj 19 23 19 2. mesto

Junij 9 8 8 8. mesto

Julij 2 3 1 12. mesto

Avgust 19 3 9 10. mesto

September 36 51 31 1. mesto

Oktober 9 17 10 6. mesto

November 22 12 14 6. mesto

December 24 12 21 4. mesto

Tabela 20 Popularnost mesecev izvedbe prireditev v obdobju od 2012 do 2014

Popularnost mesecev skupaj Logake n. Logatec.si Povpreje Mesto

Januar 11 11 11 11

Februar 8 9 8,5 8

Marec 2 3 2,5 3

April 5 5 5 5

Maj 2 2 2 2

Junij 10 8 9 9

Julij 12 12 12 12

Avgust 9 10 9,5 10

September 1 1 1 1

Oktober 7 6 6,5 7

November 6 6 6 6

December 4 4 4 4

Popularnost mesecev po tevilu najav v Logakih novicah in na logatec.si, pri emer je 1 oznaka za mesec z najve prireditvami, 12 pa oznaka za mesec z najmanj prireditvami v obdobju od 2012 do 2014.

3.3.1.7 Kulturna infrastruktura12

70. len ZUJIK opredeljuje, da nepreminine in oprema, ki so v javni lasti in so namenjene kulturi, sestavljajo javno infrastrukturo na podroju kulture. V Logatcu e ni sprejet pravni akt z dolobo kaj vse sodi v javno infrastrukturo, se pa veina prireditev izvaja v 22 prostorih (objektih) oz povrinah, ki bi jih lahko opredelili v pravnem aktu kot javna infrastruktura na podroju kulture: 1. Stara ola Hotedrica 2. Knjinica Hotedrica 3. avla v podrunini osnovni oli Hotedrica 4. Dom krajanov Rovte 5. Knjinica Rovte 6. uilnica v podrunini osnovni oli Vrh Sv. Treh Kraljev 7. Kulturni dom Tabor Logatec 8. avla in telovadnica v Osnovni oli Tabor Logatec 9. Narodni dom Logatec Velika dvorana 10. Narodni dom Logatec Preernova dvorana 11. Knjinica Logatec 12. Krajevna knjinica Vrh Svetih Treh Kraljev 13. pload pred Narodnim domom Logatec 14. Dvorana glasbene ole Logatec 15. Galerija Hia sonca

12 Pripravila Renata Gutnik na podlagi http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?

http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx

23

16. trg pred cerkvijo sv. Nikolaja 17. jedilnica in avla v Osnovni oli 8 talcev Logatec 18. portna dvorana Logatec 19. Steklena galerija 20. Parkirie za Krpanom 21. venamenski prostor v Podrunini osnovni oli Laze 22. Stara osnovna ola Zaplana

3.3.1.8 Kulturna dediina13

Na obmoju obine Logatec sodi med registrirano dediino 213 enot, od tega jih je 13 razglaenih za spomenik (nepremini). Spomeniki lokalnega pomena, ki jih je 12, so: cerkev sv. Katarine s pokopaliem na Medvedjem Brdu, Domaija Laze 1 (Lekanova domaija), Domaija Rovte 2 (libarjev mlin), Grad Logatec, hia Petkovec 59, Ipaveva hia, Domaija Ravnik 12 (Domaija Urbanovc), Domaija Ravnik 2 (Plenarjeva domaija ), podrunina cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedrici, Tollazzijeva tirna, zaporni zid s stolpom na Laniu in Zemljanka pri hii Hotedrica 88. Spomenik dravnega pomena je Tomainov mlin v Hotedrici, medtem ko Domaija Kalce 2 (Mihova domaija) od 28. 9. 2013 ni ve spomenik dravnega pomena, ampak ostaja varovana samo e kot registrirana dediina. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o razglasitvi Domaije Kalce 2 za kulturni spomenik dravnega pomena je Vlada RS objavila v Uradnem listu RS, t. 79/2013.

Enote dediine se delijo na varstvena obmoja, ki jih je 38 in objekte, ki jih je znotraj meja obine Logatec 175.

Tipsko pa so enote kulturne dediine razdeljene na arheoloko dediino (38 enot), memorialno dediino (43 enot), profano stavbno dediino (86 enot), sakralno stavbno dediino (38 enot), naselbinsko dediino (3 enote), kulturno krajino (1) in vrtno arhitekturno dediino (4 enote).

Od vseh 213 enot jih je 25 enot v lasti oz. upravljanju Obine Logatec, vseh ostalih 188 enot pa je v lasti fizinih in pravnih oseb. Kot premina dediina je v pristojnem Notranjskem muzeju v Postojni zabeleena lekarnika zbirka prvega logakega lekarnarja mr. ph. Janeza Kristana, zbirka pa je na ogled v prostorih Lekarne Ljubljana, izpostava Logatec.

3.3.1.9 Poklicne kulturne organizacije14

Na obmoju obine Logatec delujejo poklicne kulturne organizacije javnega prava, in sicer Knjinica Logatec, Glasbena ola Logatec in Obmona izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Podroje kulture pa skladno s Statutom obine Logatec pokriva tudi Obinska uprava Obine Logatec.

3.3.1.9.1 Obinska uprava Obine Logatec

Obinska uprava Obine Logatec skladno z ustanovnim aktom in zakoni ter podzakonskimi akti skrbi za podroje kulture. Podroje kulture je razdeljeno med ve oddelkov in zaposlenih. Na oddelku za okolje in prostor skrbijo za kulturno infrastrukturo in upravljanje z njo, na oddelku za splone zadeve za medije in protokolarne prireditve, na oddelku za drubene dejavnosti za poklicne organizacije, vsebino infrastrukture, za podroje kulturnih razpisov, kulturne dediine, organizacije abonmajskih in silvestrske predstav, objave na obinskem spletiu in priprave aktov, pridobivanja evropskih in dravnih ter zasebnih sredstev in drugo.

Statut Obine Logatec za podroje kulture med drugim doloa, da je naloga Obine, da pospeuje kulturno in raziskovalno dejavnost, tako da: - zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti, - ustanavlja javne zavode s podroja kulture in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, - omogoa dostopnost kulturnih programov,

13 Pripravila Renata Gutnik na podlagi http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?ime=logatec in

http://rkd.situla.org/ in 14 Pripravila Renata Gutnik na podlagi logatec.si in na podlagi podatkov predstavnikov Knjinice Logatec, Glasbene ole

Logatec, JSKD OI Logatec

http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?ime=logatechttp://rkd.situla.org/

24

- zagotavlja splono izobraevalno knjinino dejavnost, - skrbi za kulturno dediino na svojem obmoju, - sofinancira javne kulturne programe in kulturne projekte ter spodbuja raziskovalno in mladinsko raziskovalno dejavnost, - sodeluje z drutvi in ustanovami s podroja kulture ter jih vkljuuje v programe aktivnosti obine Logatec.

3.3.1.9.2 Splona izobraevalna knjinina dejavnost

V obini Logatec deluje Knjinica Logatec, ki ima tri krajevne knjinice: Krajevna knjinica Rovte, Krajevna knjinica Hotedrica, Krajevna knjinica Vrh Svetih Treh Kraljev.

Knjinica Logatec je imela 31. 12. 2014 v matini enoti in v vseh krajevnih enotah skupaj 97.977 enot gradiva na 400 m2 skupne povrine. V vseh enotah Knjinice Logatec je zaposlenih 7 oseb s polnim delovnim asom ter 2 osebi s polovinim delovnim asom, ki sta sicer invalidsko upokojeni. V obdobju od 2010 do 2014 so organizirali okoli 830 dogodkov poleg svoje redne knjinine dejavnosti.

3.3.1.9.1 Glasbena ola Logatec

Glasbena ola Logatec je javni zavod s podroja izobraevanja, ki ga je ustanovila Obina Logatec. V letu 2015 je imela 396 uencev, 13,89 oddelkov (samo klasini program, brez JRP - nadstandardnega programa) 5 programov, znotraj teh pa 28 predmetov. Deluje na 980 m2 prostora v matini enoti ole v Logatcu in 240 m2 prostora na dislociranem oddelku v Rovtah. Glasbena ola ima 151 glasbil in 31 zaposlenih oseb. Na leto izvedejo okoli 85 nastopov svojih uencev in uiteljev poleg redne dejavnosti izobraevanja.

3.3.1.9.2 Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, OI Logatec

Obmona izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Logatec, katere ustanovitelj je Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, sodi v mreo izpostav, ki sooblikuje vse dejavnosti kulturnih drutev, skupin in drugih organizacij, ki delujejo na podrojih kulture, zagotavlja infrastrukturne pogoje za kulturne dejavnosti, mednarodno dejavnost, izobraevanje, informatizacijo, raziskovanje in podporne projekte. Izpostava ima zaposleno eno osebo in deluje na 72 m2. V zadnjih petih letih je obmona izpostava organizirala v povpreju 160 dogodkov na leto, oz skupaj 787 dogodkov.

Vir: JSKD OI Logatec

3.3.1.10 Ljubiteljska kulturna dejavnost15

Januarja 2015 je bilo s sedeem v obini Logatec registriranih 23 kulturnih in umetnikih drutev: Kulturno drutvo Logaki oktet, Kulturno drutvo Pihalni orkester Logatec, Pevsko drutvo Tabor Logatec, Drutvo likovnikov Logatec, Pevsko drutvo invalidov in upokojencev Logatec, Literarno drutvo Zeleni oblaki, Zveza kulturnih drutev Logatec, Pevsko drutvo Logatec, Twirling klub logakih maoret, Kulturno portno drutvo Trate, Kulturno drutvo Tabor, Kulturno drutvo Drevored Logatec, Kulturno umetniko drutvo Adoramus, Kulturno drutvo Obrtniki meani pevski zbor "Notranjska", Pevsko drutvo Pomladni odmev Logatec, Glasbeno drutvo Maj, Kulturno drutvo Big band Wonderbrass Logatec, Glasbeno drutvo "Akcent", Kulturno drutvo "Novi oder", Kulturno drutvo arek Rovte, Kulturno drutvo Simfonini orkester Cantabile, portno kulturno drutvo Aleja in Literarno-umetniko drutvo TFF 12.

Od teh so v letu 2014 izvajali letne kulturne programe: Kulturno drutvo Pihalni orkester Logatec,

Drutvo likovnikov Logatec, Pevsko drutvo invalidov in upokojencev Logatec, Pevsko drutvo Logatec, Twirling klub logakih maoret, Kulturno portno drutvo Trate, Kulturno drutvo Tabor, Kulturno umetniko drutvo Adoramus, Kulturno drutvo Obrtniki meani pevski zbor "Notranjska", Kulturno drutvo "Novi oder", Kulturno drutvo arek Rovte in Kulturno drutvo Simfonini orkester Cantabile, poleg njih pa e Turistino drutvo Lanski vrh, Kulturno turistino drutvo Hotedrica, Drutvo mladinski center sv. Nikolaja Logatec in portno kulturno drutvo Vrh.

Kulturne projekte so v letu 2014 izvajali: Drutvo Univerza za tretje ivljenjsko obdobje, Kulturno turistino drutvo Rovte, fizina oseba, Zdruenje borcev za vrednote NOB Logatec, Turistino kulturno portno drutvo Grarevec, Obmono zdruenje veteranov vojne za Slovenijo