PRIMERJALNA ANALIZA PONUDNIKOV E-TE AJEV · Omejitev ni, razen tistih, ki jih postavijo organizatorji sami. Res pa je, de ta oblika izobraževanja ni za vsakogar in ni za vse.Tistemu,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

PRIMERJALNA ANALIZA PONUDNIKOV

E-TE�AJEV Mentor: izred. prof. dr. Eva Jereb Kandidat: Alenka Žos

Kranj, maj 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izred. prof. dr. Evi Jereb za pomo� in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi gospodi�ni Katarini Šter, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK V informacijski dobi in v svetu globalizacije v katerem živimo, je posameznik izpostavljen najrazli�nejšim vplivom, ki bolj kot kadar koli prej oblikujejo njegovo osebnost. Cilj sodobnega u�enca je pridobiti znanje s �im manj truda, �im hitreje, ob �im manjših stroških ter obogatenega z najnovejšimi spoznanji v svetu. Razvoj ra�unalniške tehnologije je vnesel spremembe tudi na podro�je izobraževanja. V množici ponudnikov elektronskega izobraževanja, ki ponujajo svoje storitve preko interneta se postavlja vprašanje, kako izbrati pravo izobraževanje, ki bo najbolj primerno in vredno našega �asa in denarja. V nalogi sem predstavila elektronsko izobraževanje in med seboj primerjala elektronske te�aje, ki jih ponujajo razli�ni ponudniki. Namen naloge je podrobnejša primerjalna analiza elektronskih te�ajev, ki so dostopni preko interneta. V diplomski nalogi želim opozoriti na kaj moramo biti pozorni pri izbiri e-te�aja preko interneta. Zanimalo me je, kako poteka pridobivanje znanja, kakšna je komunikacija med u�e�imi in mentorjem in kakšno je preverjanje znanja. KLJU�NE BESEDE:

- E-izobraževanje - E-te�aji - Ponudniki

SUMMARY In the age of information and globalization an individual is under the influence of various factors which more than ever form one's personality. Today's scholar's prime goal is to learn as fast as possible with the least effort and costs whereas the knowledge already contains the latest discoveries in his field of interest. The development of computer tehnology (IT) caused many changes in the process of education as well. There are many companies which offer different courses or promise the desired knowledge via internet. The question arises: How to choose such educational establishment where our time and money will be spent best? In this thesis I presented electronic education and compared different courses of different offerers accessible over internet. I focused on comparative analysis of internet based courses. The goal is to point out the facts that we should pay attention to when we are looking for internet courses. Also the process of this kind of education itself, the communication between mentor and scholar and final testing of what students learned are introduced. KEYWORDS:

- E-learning - E-courses - E-offerers

KAZALO

1. UVOD...............................................................................................................5 1.1.Predstavitev problema………...………………………………………….5

1.2.Omejitve…………………………………………………………………..5 1.3.Metode dela……………………………………………………………….5

2. U�NI PROCES................................................................................................6

2.1. U�itelj ali mentor (tutor)............................................................................6 2.2. U�enec ali u�e�i..………………...............................................................7 2.3. U�na vsebina..............................................................................................8 2.4. Programska oprema....................................................................................9

3. E- IZOBRAŽEVANJE.................................................................................11

3.1. Oblike e-izobraževanja...........................................................................13 3.2. Tehnologija e-izobraževanja...................................................................14 3.2.1.Multimedijska tehnologija.....................................................................15 3.3.2.Komunikacijska tehnologija..................................................................15

3.3. Izvajalci e-izobraževanja........................................................................17 3.4. Razlike med e-izobraževanjem in tradicionalnim izobraževanjem.......18

3.5. Razlike med e-izobraževanjem in izobraževanjem na daljavo..............22 3.6. Stroški e- izobraževanja.........................................................................25 3.7 Zgodovinski razvoj e- izobraževanja.....................................................25 3.8. Prednosti in slabosti e- izobraževanja....................................................25 3.9. Razvojne prespektive.............................................................................27 3.10. Standardi na podro�ju e-izobraževanja..................................................27 3.11. E-izobaraževanje za podjetja.................................................................27 3.12. Spletni portal e-izobraževanja................................................................28 4. PRIMERJALNA ANALIZA PONUDNIKOV E- TE�AJEV......................31

4.1. Kaj je e-te�aj?..........................................................................................31 4.2. Kvaliteta e-te�ajev...................................................................................31 4.3. Med katerimi e-te�aji lahko izbiramo......................................................31 4.4. Oblike pomo�i pri e-te�ju........................................................................33

4.5. Bonton pri udeležbi e-te�aja....................................................................33 4.6. Preverjanje znanaja po kon�anem e-te�aju..............................................33 4.7. Kriteriji za analizo....................................................................................34

4.8. Ponudniki e-te�ajev, seznam e-te�ajev in analiza ...................................34 4.9. Ugotovitve in predlogi.............................................................................46

5. ZAKLJU�EK.………………………………………………………………48 6. LITERATURA………………………………….………………………..…49

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Alenka Žos: Primerjalna analiza ponudnikov e-te�ajev stran 5

1. UVOD

1.1. Predstavitev problema

Ra�unalnik je postal nepogrešljiv del našega življenja Razvoj ra�unalnikov in interneta je odstranil pregrado �asa in prostora. Znanje lahko danes pridobimo ali posredujemo kadarkoli, kamorkoli in od kjerkoli.

U�enje se dotika vseh starostnih obdobij �loveka in predvsem razli�nih problemov, ki narekujejo vsebine in na�in življenja, ter poteka lahko v razli�nih okoljih. Internet in sodobna informacijska tehnologija sta prav gotovo ena tistih stvari, o katerih se zadnje �ase povsod govori in piše.

Zaradi spremenjenih zahtev sodobnega izobraževanja so se že pred �asom pri�ele razvijati sodobnejše in prijaznejše oblike izobraževanja od klasi�nega pou�evanja v u�ilnicah, kjer so študentje preve�krat zaposleni s pisanjem ali prepisovanjem predstavljene teme, namesto da bi bili pozorni o �em sploh govori predavanje. Tako se oblikujejo (nastajajo) projekti, ki prinašajo spremembe tudi v klasi�ne predavalnice oziroma u�ilnice.

V�asih smo si težko predstavljali izobraževanje, ki poteka tako, da se udeleženci u�ijo iz u�nih vsebin, ki so objavljene na spletnih straneh, s tutorjem diskutirajo v klepetalnicah, seminarske naloge delajo prek e-pošte in v razpravah, ki jih ocenjuje tutor, sodelujejo kar v forumih. To je izobraževanje, ki poteka prek elektronskih medijev ali elektronsko izobraževanje (e-izobraževanje). Nekateri opisujejo e-izobraževanje kot del novega obdobja v razvoju izobraževanja.

Cilj sodobnega u�enca je pridobiti znanje s �im manj truda, �im hitreje, ob �im manjših stroških ter obogatenega z najnovejšimi spoznanji v svetu. 1.2. Omejitve Cene nekaterih elektronskih te�ajev (e-te�ajev) se bile previsoke, da bi na njih lahko sodelovala. 1.3. Metode dela Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno metodo s študijem doma�e literature in �lankov obravnavanega podro�ja. Za potrebe moje diplomske naloge sem tudi raziskala spletne vire. Uporabila sem tudi raziskave, analizo obstoje�ega stanja ter udeležbo in opazovanje pri e-te�ajih.



2. U�NI PROCES U�ni proces pri elektronskem izobraževanju se razlikuje od klasi�nega izobraževanja v u�ilnici. U�ne aktivnosti se razlikujejo od ene do druge skupine izobraževalcev, prav tako pa se tudi od enega do drugega podro�ja pou�evanja.

Potek u�nega procesa

V vsakem u�nem procesu nastopajo trije temeljni dejavniki:

• u�itelj, • u�enec in • u�na vsebina.

2.1. U�itelj ali tutor

U�itelja imenujemo mentor ali tutor. Njegova vloga v e-izobraževanju je vodenje u�nega procesa, svetovanje in usmerjanje udeležencev. V tradicionalnem izobraževanju ima u�itelj osrednjo vlogo. Ena od njegovih najpomembnejših nalog pa je podajanje in prenos u�ne snovi skupini ljudi. Pri e-izobraževanju neposrednega stika med u�iteljem in u�encem ni. Zato se znatno spremeni vloga u�itelja. Pravzaprav o u�itelju pri e-izobraževanju ne govorimo ve�. Njegovo funkcijo prevzame u�na vsebina, vodenje u�nega procesa, svetovanje in usmerjanje pa prevzame mentor ali tutor.

Tutor ima poleg svetovalne naloge tudi nalogo vodenja izobraževanja. Njegova vloga se od izobraževanja do izobraževanja sicer razlikuje, vendar je njegova glavna naloga ta, da vodi izobraževanje, pomaga pri u�nih težavah, svetuje, usmerja, motivira .Tutor se mora zavedati, da je za nekatere udeležence njegova podpora klju�nega pomena za uspešen zaklju�ek njihovega izobraževanja. Njegove naloge so, da udeležence usmerja in vodi skozi u�ni proces, vzpostavlja in vzdržuje njihovo motivacijo, pomaga jim pri u�enju, �e je tako dogovorjeno podu�i udeležence o uporabi programske opreme, pregleduje in ocenjuje teste, daje povratne informacije, sledi napredovanju udeležencev skozi u�no vsebino na forumih....(Kragelj,2002)

V e-izobraževanju tutor ne podaja u�ne snovi skupini ljudi ampak je njegova odgovornost predvsem, da sodelujo�i izobraževanje uspešno zaklju�ijo. Zato je njegovo delo osredoto�eno na vsakega posameznika posebej in sicer na njihovo vodenje, spremljanje in usmerjanje med izobraževanjem.Vse to pa od tutorja zahteva posebna znanja in lastnosti. Mentor je torej strokovni svetovalec, ki u�e�e motivira za aktivnejšo participacijo v strokovnih diskurzih, spodbuja njihovo socializacijo preko interakcije z ostalimi u�e�imi in skrbi za pozitivno u�no klimo. (Cergol, 2003)

Njegove najpomembnejše naloge so: - vzdrževati komunikacijo in interakcijo, - vzpostavljati in vzdrževati motivacijo, - vživljati v probleme u�e�ih se.



2.2. U�enec ali u�e�i

Kdo se lahko izobražuje na e-na�in?

Izobražuje na e-na�in se lahko vsak, ki se vpiše v katerikoli izobraževalni program, ki poteka prek interneta. Omejitev ni, razen tistih, ki jih postavijo organizatorji sami. Res pa je, de ta oblika izobraževanja ni za vsakogar in ni za vse.Tistemu, ki ra�unalniki predstavljajo nujno zlo in ki si u�no snov laže zapolnijo predvsem tako, da se pogovarjajo z nekom, ali da poslušajo predavatelja in pogosto tudi sprašujejo ta oblika izobraževanja ni primerna.

E-izobraževanje je alternativna oblika izobraževanja za vse, ki zaradi zasebnih in službenih obveznosti ali geografskih posebnosti ne morejo obiskovati klasi�nih predavanj in vaj.

Tiste, ki uporabljajo e-izobraževanje lahko razdelimo v naslednje skupine. Delitev omogo�a boljše prilagajanje njihovim potrebam in zahtevam pri izobraževanju.

• Osnovnošolska in srednješolska okolja, kjer nastajajo velike navidezne šole, ki omogo�ajo u�iteljem in u�encem dostop do knjižnice zunanjih virov gradiv, prilagojen na�in dela za slabše in boljše u�ence ter nove pristope k bolj samostojnemu u�enju.

• Univerzitetna okolja, kjer prihranimo �as in denar potreben za potovanja na fakultete, omogo�imo ve�ji vpis študentov v študijske programe, olajšamo posodabljanje in distribucijo izobraževalnih gradiv,...

• Ljudje s posebnimi potrebami so še posebej pomembna ciljna skupina. Nove tehnologije jim omogo�ajo dostop do novih znanj in posledi�no tudi do zaposlitev.

• Vseživljenjsko izobraževanje, kjer posamezniki z nadgradnjo njihovega obstoje�ega in pridobitvijo novih znanj pove�ujejo možnost pridobivanja boljših zaposlitev, ve�jih finan�nih prihodkov in nenazadnje ve�je kvalitete življenja. Podvrsta vseživljenjskega izobraževanja je poslovno izobraževanje pri katerem se posameznik izobražuje za dosego osebnih ciljev na podro�ju svojega dela. Seveda pa ima poslovno izobraževanje svoje specifi�nosti, ki se bistveno razlikujejo od izobraževanja v izobraževalnih ustanovah. Razlike se odražajo predvsem v okoliš�inah, v katerih pou�ujejo izobraževalne ustanove, ki so lahko druga�ne od dejanskih okoliš�in, v katerih bo kasneje potekalo delo. Poleg tega se okoliš�ine, v katerih poteka delo, stalno spreminjajo. Odrasli se navadno vklju�ijo v izobraževalni proces z dolo�enimi motivi. �e so motivi, ki jih v izobraževanje vodijo, za odrasle pomembni, vredni in trajni, je to že precejšnje zagotovilo, da bodo pri izobraževanju tudi uspešni.



2.3. U�na vsebina

Klju�en dejavnik izvedbe e-izobraževanja je priprava kvalitetnih vsebin. Priprava vsebine je interdisciplinarni proces, saj v njej sodelujejo strokovnjaki o vsebini, didakti�ni in tehni�ni strokovnjaki. Pri e-izobraževanju je u�na vsebina pripravljena po posebnem postopku. Pripravljena mora biti tako, da zajame vse faze u�nega procesa, prevzame vse funkcije in naloge u�itelja, ter vzpostavlja dialog z njimi, jih motivira in animira. Poleg tega pa mora biti napisana v posebnem slogu, s katerim se u�inkovito usmerja in ohranja pozornost bralcev. U�na vsebina pri e-izobraževanju je torej osnova u�ne komunikacije in je tista, od katere so v veliki meri odvisni u�ni rezultati udeležencev.

U�ne vsebine morajo biti privla�ne, interaktivne, razgibane, njihova uporaba se mora sovpadati s spremljajo�imi u�nimi aktivnostmi dolo�nega izobraževanja.

Pri pripravi u�nih vsebin je zelo pomembno, da se izbere zelo dobrega avtorja. Zelo dobro je, �e pri pripravi u�ne vsebine sodeluje tudi tutor.Tako lažje predvidi težave udeležencev izobraževanja in se nanje tudi pripravi. Tutor mora biti predvsem strokovnjak s podro�ja ki ga pokriva.

Avtorji u�ne vsebine morajo:

• upoštevali zna�ilnosti udeležencev oziroma vaše ciljne skupine, • jasno opredelili izobraževalne smotre in u�ne cilje, • dolo�ili na�ine preverjanja, • na�rtovali strukturo u�ne vsebine, • na�rtovali obseg u�ne vsebine, • predvideli vse komponente u�ne vsebine, • dolo�ili medij, preko katerega bo potekal u�ni proces, • se dogovorili, kako bodo vzpostavili interakcijo med vsebino in u�encem, • predvideli, kako bo potekala pomo� udeležencem pri u�enju, • predvideli na�in, kako bo u�na vsebina preizkušena in testiranja ter dolo�ili

kdo bo testiral in posodabljal vsebino. ( Kragelj, 2002)

Ena izmed najve�jih svetovnih ponudnikov u�nih vsebin sta Auralog (tuji jeziki) in NetG (IT in poslovne vsebine). Po svoji vsebinski zasnovi se u�no gradivo za e-u�enje bistveno ne razlikuje od klasi�nega, tiskanega gradiva. Gradivo mora biti zasnovano po enakih na�elih. To pomeni: - da morajo biti cilji jasno zastavljeni, - da mora biti vsebina razdeljena v zaokrožena poglavja oz. u�ne enote, - te pa morajo biti vsebinsko in didakti�no zasnovane na na�in, ki u�encu omogo�a kakovostno samostojno u�enje.



V primerjavi s tiskanim u�benikom ima interaktivno, multimedijsko u�no gradivo za e-u�enje vse prednosti, ki jih omogo�a informacijska komunikacijska tehnologija. Razen tekstovnega dela lahko zajema zvo�ne zapise, video posnetke, ra�unalniške animacije, ra�unalniške simulacije, interaktivnost, ki omogo�a preprosto in hitro povratno informacijo pri vajah in testih. U�no gradivo lahko zajema tudi povezovanje gradiv, kamor sodi potovanje med posameznimi deli gradiva s pomo�jo povezav, možnost uporabe že izdelanih paketov za ra�unalniško zasnovano usposabljanje (CBT - computer based training), možnost uporabe že izdelanih multimedijskih CD-paketov. Kompleksnost multimedijskega gradiva zahteva metodološki pristop k izgradnji je treba paziti na ustreznost izbranih informacij. S pomo�jo multimedije lahko zelo obogatimo elektronski u�benik, vendar moramo paziti na ravno pravšno obliko in koli�ino podanih informacij (Jereb in Šmitek, 1999). Zasnova ve�ine u�nih gradiv za e-u�enje temelji na povezavi: informacija +akcija. Torej v splošnem podajajo informacije in pri�akujejo od u�enca, da v zvezi z njimi nekaj naredi. V grobem lo�ujemo med tremi zasnovami u�nih gradiv za e-u�enje: - u�na snov in na koncu vprašanja za samopreverjanje znanja, - pou�evanje v tiskani ali elektronski obliki ter - reflektiven akcijski vodi�. U�na snov s vprašanji za samopreverjanje znanja To je najbolj osnovni pristop, kjer avtor u�nega gradiva pripravi ve� nepretrganih strani u�nega gradiva, ki mu doda na koncu vprašanja za samopreverjanje znanja z rešitvami oziroma pravilnimi odgovori. Pou�evanje v tiskani ali elektronski obliki Pri tem tipu u�nega gradiva ima u�enec ob�utek, da ga u�itelj osebno vodi skozi gradivo in se ukvarja samo z njim. U�no gradivo vsebuje vprašanja in druge aktivnosti (vsakih nekaj minut), kjer avtor u�nega gradiva preverja ali u�enec razume u�no snov, jo zna komentirati ali uporabiti. U�enec dobi takoj povratno informacijo o svojem razumevanju dolo�enega dela u�ne snovi, še preden gre z u�enjem naprej. Reflektiven akcijski vodi� Reflektiven akcijski vodi� predpostavlja, da se bo ve�ino pomembnega u�enja odvijalo izven u�nega gradiva. Material je pripravljen v obliki vodi�a za neko aktivnost kjerkoli v realni situaciji, mogo�e v povezavi z drugimi ljudmi, na delovnem mestu, ipd. Cilj vodi�a je, da pomaga u�encu zasledovati svoj projekt. Reflektiven akcijski vodi� spodbuja u�enca k kriti�nemu razmišljanju o tem zakaj, kaj in kako nekaj dela in k ovrednotenju rezultatov. Vsebuje lahko navodila kako si izbrati temo, poiskati vire podatkov, tehnike analize, oblike poro�anja, vlogo tutorja.

2.4. Programska oprema

Programsko opremo, ki jo uporabljamo v e-izobraževanju razdelimo na dva dela: aplikacije oziroma orodja za pripravo izobraževalnih gradiv in didakti�na programska oprema.



Programska oprema je podporni steber, ki s strokovno uporabo v izobraževanje vnaša dodatno didakti�no vrednost. Brez potrebnih komunikacijskih povezav in druge informacijske opreme, ki se uporablja tudi v druge namene, e-izobraževanje ne bi bilo mogo�e. Dovolj hitra internetna povezava, zadovoljiva strojna in programska oprema so predpogoj za zadovoljstvo uporabnikov ter tako uspešno izvedbo e-izobraževanja.

Programska oprema je podporni steber, ki lahko s spretno uporabo daje dodatno didakti�no vrednost izobraževanju. Bistvo kvalitetne programske opreme je, da �im bolje služi uporabnikom. Ker je programska oprema predvsem orodje za doseganje zastavljenih u�nih ciljev, mora biti za uporabo �im bolj preprosta za uporabo. Na trgu je na voljo precejšnja izbira kakovostne programske opreme za e-izobraževanje. Preden se odlo�imo katero programsko opremo je treba uporabiti, moramo natan�no vedeti, kaj nam ponuja za:

• opravljanje u�nega procesa, • pripravo u�nih vsebin, • objavljanje u�nih vsebin, • u�no komunikacijo, • tehni�no podporo.



3. E-IZOBRAŽEVANJE Družbene, kulturne, ekonomske, demografske in tehnološke spremembe, ki smo jim pri�a v današnjem �asu, vplivajo tudi na izobraževanje. Pod vplivom sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije se posodabljajo tradicionalni izobraževalni sistemi kot tudi sistemi za izobraževanje na daljavo. V �edalje ve�ji meri se uveljavlja e-izobraževanje bodisi kot dopolnilna oblika tradicionalnemu izobraževanju bodisi kot njegovo nadomestilo. Število izobraževalnih organizacij, ki ponujajo programe e-izobraževanja v razvitem svetu naraš�a predvsem zaradi vrste prednosti, ki jih ima e-izobraževanje v primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraževanja. Tehnološki razvoj je v zadnjem �asu bistveno spremenil na�in življenja. Ni se spremenil samo na�in dela, ampak tudi na�in u�enja. Sodobne tehnologije so vedno bolj prisotne v u�ilnicah, u�enja s kredo in šolsko tablo je vedno manj. Vedno ve�ji delež u�enja se seli iz u�ilnic v domove. U�enci danes lahko preko razli�nih sistemov e-izobraževanja dostopajo do u�ne snovi, predstavljene v multimedijski obliki. E-izobraževanje je v razvitem svetu že uveljavljena oblika izobraževanja, ki z razvojem izobraževalne tehnologije in interneta dobiva vse ve�ji pomen in razsežnosti. V razli�ne oblike izobraževanja na daljavo je z vsakim dnem vklju�enih vse ve� ljudi po vsem svetu. Sodobna tehnologija omogo�a hitro in u�inkovito komunikacijo med študentom in u�iteljem ter pripravo kakovostnih u�nih gradiv, ki lahko nadomestijo razlago u�itelja v razredu. Za e-izobraževanje se uporabljajo še naslednji izrazi :

- spletno u�enje, - spletno izobraževanje, - internetno izobraževanje (online learning).

E-izobraževanje predstavlja izobraževanje, ki poteka lo�eno od mesta pou�evanja in zato zahteva specifi�ne tehnike na�rtovanja izobraževalnih gradiv, pou�evanja ter komunikacije s pomo�jo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij in posebne pristope k ureditvi vseh organizacijskih in administrativnih zadev. Ker pa pri tem izobraževanju uporabljamo internet in elektronske medije, mu pravimo elektronsko izobraževanje ali krajše e-izobraževanje. Za zagotavljanje celovite rešitve e-izobraževanja je tako potreben interdisciplinarni pristop, ki povezuje znanja strokovnjakov razli�nih podro�ij. Lo�imo ve� zornih kotov obravnavanja e-izobraževanja: informacijsko tehnološki vidik (IK tehnologija, programsko okolje, razli�ni mediji), organizacijski vidik (organizacija izobraževalnega procesa, distribucije študijskih gradiv, administracija procesa, upravljanje s �loveškimi viri, podpora za statisti�ne analize), didakti�ni vidik (nove metode in procesi u�enja in pou�evanja, uporaba tehnologije v didakti�ne namene,



nove metode podajanja znanja in informacij) in strokovni vidik (razvoj e-izobraževanja kot stroke). Spletne izobraževalne oblike prinašajo nove poslovne priložnosti, izboljšujejo u�inkovitost u�enja in pove�ujejo dostopnost izobraževanja. E-izobraževanje je najnovejša in hkrati tudi najve�ja sprememba v izobraževanju nasploh. �eprav ga v izobraževalne namene uporabljamo zadnje desetletje, strokovnjaki pravijo, da bo v 21. stoletju kar 60 % u�enja potekalo preko interneta. V ponudbi programov e-izobraževanja danes v ospredju ZDA, Kanada in Avstralija, Evropska unija pa jih skuša dohiteti z vrsto iniciativ in strateških dokumentov za spodbujanje uporabe sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije v izobraževanju. V Sloveniji smo se za�eli ukvarjati z e-izobraževanjem v za�etku druge polovice devetdesetih let. V obdobju zadnjih desetih let je zaslediti vrsto projektov na podro�ju e-izobraževanja. Gre predvsem za razvoj in izvajanje krajših programov e-izobraževanja in za razvoj spletnih gradiv za posamezne predmete za obogatitev tradicionalnih oblik izobraževanja na vseh ravneh izobraževanja vklju�no z izobraževanjem odraslih. Zaradi razli�nega oziroma neenotnega razumevanja pojma e-izobraževanja v strokovni literaturi najprej pojasnjujemo naše razumevanje e-izobraževanja. E-izobraževanje lahko obravnavamo v širšem ali ožjem smislu. V širšem smislu pojmujemo e-izobraževanje kot uporabo sodobne informacijske tehnologije, ki je namenjena dopolnitvi ali obogatitvi tradicionalnega izobraževanja. Njegovi konceptualni temelji pa pri tem ostajajo nespremenjeni. Naše razumevanje e-izobraževanja temelji na naslednji opredelitvi e-izobraževanja: - prostorska lo�itev u�itelja in udeleženca izobraževanja (kar e-izobraževanje lo�i od tradicionalnega izobraževanja); - aktivna vloga izobraževalne organizacije v izobraževalnem procesu (kar e-izobraževanje lo�i od samostojnega u�enja); - uporaba elektronskega medija za predstavitev oz. posredovanje izobraževalne vsebine (obi�ajno preko spleta) - zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omrežja (udeleženci izobraževalnega procesa komunicirajo med seboj, z u�itelji in drugim osebjem izobraževalne organizacije obi�ajno s pomo�jo interneta). E-izobraževanje je na�in opismenovanja s pomo�jo novih na�inov prenosa znanja:

- z ra�unalniškimi mrežami, - ve�predstavitvami aplikacijami, - z »portali« z u�nimi, bibliografskimi, faktografskimi vsebinami, - s »pametnimi« iskalnimi orodji, - z digitalnimi knjižnicami, - z u�enjem na daljavo, - z medmrežnimi virtualnimi u�ilnicami.

V okviru e-izobraževanja se uporablja ve� pojmov, ki se v definicijah radi zamenjujejo. To so predvsem:

- ra�unalniško podprto u�enje, - »online« u�enje,



- u�enje na daljavo. Ra�unalniško podprto u�enje se velikokrat, vendar ne vedno nanaša na interaktivne vsebine. »Online« u�enje temelji na u�enju preko interneta, intraneta in ekstraneta. U�enje na daljavo pa se nanaša na izobraževanje, ki ga preko spleta vodi u�itelj ali inštruktor, ne glede na to ali gre za šolsko ali poslovno izobraževanje. (Puppis, 2004/05) 3.1. Oblike e-izobraževanja

Lo�imo tri osnovne oblike e-izobraževanja:

- sinhrono (SSL), - asinhrono (ASL), - neodvisno izobraževanje (IEL).

Sinhrono e-izobraževanje SSL (Synchronous Shared Learning) pomeni isto�asno interekcijo dveh ali ve� udeležencev v e-izobraževanju. U�e�i so del vodenega razreda in imajo dodeljenega mentorja oz. tutorja, ki jih vodi skozi izobraževalni proces. U�e�i in tutor so isto�asno pripravljeni v spletno e-izobraževalno okolje zato medsebojno komunicirajo v realnem �asu. Primer take interakcije je klepetalnica in naprednejše avdio in video konference, ki omogo�ajo neposredno živo sliko in zvok. Ta oblika izobraževanja omogo�a, da sodelujo�i (tutor in u�e�i), postavljajo vprašanja, odgovarjajo nanje in sodelujejo v razpravi. Tehnologija omogo�a, da u�e�i, ki se nahajajo na razli�nih krajih, lahko isto�asno delujejo na isti aplikaciji. Sinhrono izobraževanje omogo�a tutorju tudi spraševanje. U�e�im postavlja vprašanja in dobi takojšen odgovor. Ta oblika je najbližja tradicionalnemu izobraževanju. Razlika je, da se u�e�i fizi�no ne nahajajo v istem prostoru. Najve�ja prednost sinhronega izobraževanja je, da se takega izobraževanje lahko udeležuje skupina ljudi ne glede na geografske omejitve. Poleg tega nam tehnologija omogo�a, da se vsa komunikacija snema. SSL se uporablja predvsem pri izobraževanju manjših skupin, saj le tako dosežemo primerno kvaliteto. Tutor poskrbi, da se vsi u�e�i aktivno vklju�ijo v komunikacijo, kar pri velikih skupinah ni mogo�e dose�i. Asinhrono e-izobraževanje ASL (Asynshronous Shared Learning) pomeni obliko izobraževanja, ki uporablja komunikacijo s �asovnim zamikom. Ta oblika komunikacije sta na primer elektronska pošta in diskusijske skupine. Ta oblika je zna�ilna za vodeno e-izobraževanje kjer ima vsak u�e�i dodeljenega svojega tutorja oz. mentorja. �eprav poteka komunikacija s �asovnim zamikom, je u�e�i še vedno del razreda. E-�asovni proces je dolo�en in u�e�i se morajo držati vnaprej dolo�anega �asovnega okvira. V tem se ASL najbolj razlikuje od neodvisnega izobraževanja. Eden glavnih razlogov, da se u�e�i odlo�i za ta na�in izobraževanja je stiska s �asom zaradi razli�nih obveznosti. Prednost te oblike izobraževanja je ta, da u�e�i to obliko uporablja, ko mu to dovoljuje �as. Zaradi omejenih možnosti interakcije je pomembno, da ima u�e�i



tutorja, ki spremlja njegov napredek v procesu e-izobraževanja. Sodelovanje s tutorjem je omejeno na uporabo oglasne deske, elektronske pošte in diskusijskih skupin. Neodvisno e-izobraževanje (IEL) IEL (Independent E-Learning) je oblika e-izobraževanja, kjer u�e�i ni del razreda z ostalimi u�e�imi in pogosto tudi nima tutorja. Najpogosteje to obliko ponujajo razli�ni komercialni ponudniki. Kadarkoli u�e�i ugotovi, da mu primanjkuje znanja, gre na splet, kjer poiš�e ustrezni te�aj in se ga udeleži. Pri tem u�e�emu ni treba upoštevati �asovnih okvirov, ki jih je narekoval ponudnik u�nega gradiva, tako kot pri prvih dveh oblikah. Pri neodvisnem e-izobraževanju morajo biti gradiva modularna. To omogo�a uporabo u�nih gradiv, ki je kar najbolj prilagojena posamezniku. Glavna zna�ilnost je ta, da u�e�i sam izbira temo s katero osvaja u�no snov in ni vezan na ostale udeležence izobraževanja. Pri tem uporablja gradivo, ki je kar se le da prilagojeno njegovim potrebam, zmožnostim in napredku pri u�enju.

3.2. Tehnologija e-izobraževanja

Brez vstopa e-tehnologije v izobraževanje ne bi bilo e-izobraževanja. Za izvedbo e-izobraževanja potrebujemo tudi razli�ne informacijske tehnologije. Sedanjost, še bolj pa prihodnost informacijskih tehnologij bo temeljila na intuitivnih in �loveku prijaznih uporabniških vmesnikih in multimedijskih tehnologijah. Pri na�rtovanju storitve e-izobraževanja v prihodnosti je treba upoštevati dejstvo, da udeleženci postajo mobilni, za dostop pa ne uporabljajo le klasi�nih osebnih ra�unalnikov. Vsebine, funkcionalnosti in tempo e-izobraževanja morajo biti temu prilagojene. Tehnologija dandanes omogo�a izredno kakovostno podporo procesom u�enja in pou�evanja, ki pa je v veliko primerih (bogato opremljene multimedijske u�ilnice) tudi zelo draga in zato se je potrebno takšnih rešitev lotiti na�rtno in sistematsko. Celovita implementacija elektronske komunikacije in dostopa do u�nih gradiv je bistvenega pomena za uspeh e-izobraževanja prav tako pa tudi izobraževanje u�nega osebja, ki mora znati izkoristiti vse prednosti, ki jih tehnologija ponuja.

Tehnologija za e-izobraževanje je v splošnem znana in zmožna podpreti skoraj vse zahteve modernega izobraževanja. Seveda še vedno obstaja nekaj tehnoloških ozkih grl, na primer pasovna širina komunikacijske infrastrukture, ki ne zadoš�a široki uporabi multimedije, vendar so za vsa ozka grla v veljavi alternativne metode (na primer drugi nosilci multimedijskih gradiv).

Multimedijske tehnologije se uporabljajo predvsem pri (gradivih) vsebinah e-izobraževanja. Multimedijske tehnologije so tiste, ki omogo�ajo: zajem multimeijskih gradiv, polnjenje multimedijskih gradiv ter obdelavo gradiv in multimedijsko integracjo. Multimedijska gradiva so lahko stati�na in dimnami�na. Med stati�na štejemo slike, med dinami�na pa štejemo animacije, zvo�ne in video posnetke.



3.2.1. Multimedijska tehnologija:

1. Avdio

Avdio format se uporablja kot dopolnilo pri e-izobraževanju. Je bil prvi tip multimedije ki se je pojavil na internetu. Ponavadi ga sre�amo v obliki vnaprej posnetih izobraževalnih vsebin.

2. Video

Video datoteke so mnogo obsežnejše od zvo�nih. Gradivo je obogateno z u�no vsebino, ki vsebuje video vsebine. Sprejemanje video datotek na osebnem ra�unalniku ni težko. Novejše verzije operacijskih sistemov Windows in Linux imajo že v osnovi nameš�ene predvajalnike za prikaz razli�nih oblik video datotek.

3.2.2. Komunikacijska tehnologija

Informacijsko komunikacijska tehnologija v akademskem okolju v Sloveniji je na dovolj visoki ravni za nemoteno uvajanje e-izobraževanja. Trg znanja se zaradi razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije nenehno širi in uvajanje e-izobraževanja pomembno prispeva k njeni konkuren�nosti. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije omogo�a, da se izobraževanje lahko bolje prilagaja potrebam in možnostim udeležencev. Komunikacijska tehnologija med tutorjem in u�e�im je klju�nega pomena pri e-izobraževanju, saj brez nje e-izobraževanje ni mogo�e. Osnova v e-izobraževanju je namre� povezanost s svetovnim spletom oz. uporaba interneta.

1. Elektronska pošta 2. Forumi 3. Video konference 4. Klepetalnice 5. Avdio konference 6. Virtualne table (whiteboard) 7. Izmenjava datotek (vsak z vsakim)

Elektronska pošta

Elektronska pošta je ena od osnovnih oblik komunikacije v e-izobraževanju. Prek e-pošte lahko pošiljamo tudi razli�na gradiva, slike in animacije. Dobra stran elektronske pošte je, da ohranja zasebnost med u�e�im in mentorjem.

Forumi

V e-izobraževanju se pogosto uporabljajo forumi, ki predstavljajo asihrono obliko komunikacije med u�e�imi in mentorjem. Posebnost forumov je, da so



javnega zna�aja. To pomeni, da v njih lahko sodelujejo vsi udeleženci izobraževanja in si izmenjavajo mnenja. Ta se sproti shranjujejo in so vidna vsem, �e so predhodno prijavljeni v sistem.Vsebina v forumu se ohrani in je dostopna kjerkoli in kadarkoli.

Klepetalnice

Klepetalnice se najve� uporabljajo za neposredno interakcijo med u�e�im in tutorjem. Ob vnaprej dolo�enem �asu se med njima vzpostavi komunikacija. U�e�im omogo�a neposredno komunikacijo drug z drugim, a le preko tipkovnice. U�e�i tuturju (in obratno) lahko neposredno postavlja vprašanja in takoj prejme odgovor. Za dostop do klepetalnic potrebujemo ustrezno programsko opremo, ki jo morajo vsi sodelujo�i namestiti na ra�unalnik. Organizirana uporaba klepetalnic se imenuje konferanca. Te lahko razdelimo na formalne, neformalne in u�ne konference.

Avdio konference

Avdio konferenca spada med bolj organizirane in komunikacijsko zahtevnejše aplikacije. Avdio konferenca za razliko od klepetalnic omogo�a neposredno zvo�no komunikacijo med u�e�im in tutorjem. Potrebujemo ustrezno programsko opremo in naprave, kot so mikrofon in sisteme, ki skrbijo za ustrezen podatkovni tok.

Video konference

Video konfereren�ni sistemi so nadgradnja avdio konference, saj poleg zvoka omogo�a še živo sliko. Informacijsko in komunikacijska tehnologija se �edalje hitreje razvija in omogo�a �edalje zmogljivejšo in u�inkovitejšo programsko in strojno opremo in s tem tudi kvalitetnejšo video predstavitev. Sistem za video konferenco je sestavljen iz osebnih ra�unalnikov, kamer in programske opreme.

Virtualne table

So skupen prostor podoben tabli, do katerega dostopamo po prijavi v delavni prostor.Tam lahko u�e�i in tutorji, oz. vsi ki so prijavljeni v e-izobraževalno okolje, pišejo, rišejo ali brskajo po tabli ter isto�asno vidijo kar delajo drugi. Virtualna tabla omogo�a isto�asno urejanje prispevkov. Z uporabo virtualne table u�e�i in tutorji ustvarjajo in urejajo, pregledujejo in nadgrajujejo prispevke v e-izobraževalnem okolju v realnem �asu. To opravljajo med prisostvovanjem diskusij oziroma lekcij.



Izmenjava datotek

Pomeni, da lahko preko osebnih ra�unalnikov, ki so v skupni rabi in tudi tistih, ki so povezani v omrežje izmenjujemo datoteke. Na ta na�in se lahko udeleženci v e-izobraževanju izmenjujejo u�no gradivo.

Prednosti informacijske tehnologije v e-izobraževanju: Organization for Economic Cooperation and Development (OECD) v svoji raziskavi "E-learning - The Partnership Challenge" ugotavlja, kako bi lahko prednosti informacijskih tehnologij �imbolj u�inkovito uporabili v izobraževanju. Prednosti pri aktivnostih, ki jih je mogo�e z uporabo informacijske tehnologije bolje izvesti:

- možnost proste izbire na�ina izobraževanja, - prilagojena u�na gradiva, - samoocenjevanje in nadziranje u�nega u�inka, - interaktivna komunikacija med udeleženci v izobraževalnem procesu.

(http://www.darwinmag.com/read/090101/relearn.html.)

3.3. Izvajalci e-izobraževanja Kvalitetno e-izobraževanje zahteva visoko organizirano in u�inkovito delo usposobljenih kadrov. V osnovi lahko kadre e-izobraževanja razvrstimo v dve skupini:

-nosilce razvoja ali razvijalce, -nosilce izvajanja ali izvajalce.

Pri na�rtovanju razvoja kadrovske komponente e-izobraževanja se moramo vsekakor zavedati, da je e-izobraževanje kompleksen proces. U�inkovito e-na�rtovanje (tako v fazi razvoja kot v fazi izvedbe) ni mogo�e brez vklju�evanja in smiselnega povezovanja tako tradicionalnih znanj pedagoškega procesa (pedagogika, didaktika, andragogika, psihologija), kot tudi novih prvin znanja in sposobnosti (sodobni vidiki komuniciranja, informacijska tehnologija, management znanja). Za uspešno in u�inkovito izvajanje potrebnih nalog na podro�ju e-izobraževanja je potrebno posebno, celovito in sistemati�no izobraževanje in usposabljanje kadrov. Kadri za razvoj izobraževanja:

- Manager projekta (Skrbi za koordinacijo in vodenje projekta, za sprejemanje poslovnih odlo�itev in za finance.),

- Snovalec programov (Posreduje ideje za reševanje kompleksnih problemov na podro�ju u�enja.),

- strokovnjak za vsebino (Njegovo delo je opredelitev, strukturiranje in priprava vsebin vklju�enih v program.),



- oblikovalec (Skrbi za oblikovanje razli�nih grafi�nih upodobitev in ilustracij, vklju�enih v spletni program.),

- programer za spletne aplikacije (Zagotavlja programske rešitve za delovanje spletnega programa.),

- multimedijski strokovnjak (Na�rtuje avdio, video animacij in druge multimedijskeelemente.),

- urednik (Ureja u�na gradiva z vidika konsistentnosti, oblike in jezikovne primernosti.). Kadri za izvajanje programov:

- tutor (Nudi pomo� z vidika vsebinskega vidika, ocenjuje napredek udeležencev pri izobraževanju, jih motivira in skrbi, da izobraževanje uspešno kon�ajo.),

- svetovalec (Nudi svetovanja s posredovanjem informacij o ustreznosti e-izobraževanja, pomo� pri izbiri ustreznega programa in pomo� pri u�nih težavah.),

- administrator (Ureja administrativne zadeve v zvezi z izvedbo programa, kot so na primer skrb za evidence vpisanih v programe, za opravljanje izpitov in vodi evidence o podeljenih certifikatih.),

- moderator (Informira udeležence vklju�ene v program (npr. pošilja razna obvestila po nalogu tutorja.)),

- manager (Vodi in koordinira izvedbo programa, skrbi za promocijo in marketing ter za finan�ni vidik e-izobraževanja.),

- ra�unalniški strokovnjak/informatik (Nudi tehni�no pomo� vsem vklju�enim akterjem, udeležencem in osebju izobraževanja.), - knjižni�ar (Prilagajanja in posodabljanja storitev knjižnice za udeležence e-izobraževanja.). 3.4. Razlike med e-izobraževanjem in tradicionalnim izobraževanjem E-izobraževanje ima vrsto prednosti v primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraževanja, zahteva pa usposobljene kadre za njegov razvoj in izvajanje, dostop do interneta, osnovno ra�unalniško pismenost, ve�jo disciplino in motiviranost udeležencev za izobraževanje. Tudi v Sloveniji, tako kot v svetu, predsodki o e-izobraževanju po�asi izginjajo. Pri�akuje se še nadaljnje širjenje e-izobraževanja s pri�akovano pocenitvijo ra�unalniške opreme, z ve�jim dostopom prebivalstva do interneta, z ve�jo razpoložljivostjo širokopasovne telekomunikacijske infrastrukture ter z vpeljevanjem brezži�nih tehnologij. Glavna razlika med neposrednim poukom in e-izobraževanjem je v: - strukturi u�ne vsebine in - vlogi, ki jo ima u�itelj oziroma tutor ( mentor).



Za e-izobraževanje je zna�ilno, da sta u�itelj (tutor) in študent ve�ino �asa prostorsko lo�ena. Študij ni ve� vezan na �as in prostor, saj poteka v virtualnem u�nem okolju. Udeleženec izobraževanja v glavnem študira samostojno iz študijskih gradiv kot npr. pisna gradiva, avdiokasete, videokasete, elektronski mediji. Še zmeraj so najpomembnejša pisna študijska gradiva. Pripravljena so posebej za elektronsko izobraževanje in udeleženca vodijo skozi proces izobraževanja. Elektronsko izobraževanje zahteva od študenta veliko motivacije, samodiscipline in vztrajnosti. študent študent predavatelj študent študent Slika 1: Koncept tradicionalnega izobraževanja; Predavatelj je v središ�u Na sliki 1 je tradicionalno izobraževanje, ki poteka v obliki pouka v razredu, kjer u�itelj posreduje svoje znanje študentom. Študentje študirajo iz klasi�nih u�benikov in druge literature, ki jo dolo�i predavatelj oziroma u�itelj katero literaturo naj u�enci uporabijo pri študiju. Pri tradicionalnem izobraževanju je u�itelj postavljen v središ�e u�nega procesa. Dolo�i kako izobraževanje potekalo in kakšna bo razporeditev u�ne ure. U�enec ima malo možnosti, da individualno sodeluje v diskusiji v razredu.



Tabela 1 : Primerjava klasi�nega in e-izobraževanja

Klasi�no izobraževanje E-izobraževanje Dostop omejen 24 ur na dan, 7 dni v tednu Kvaliteta razli�na stalna Ustreznost informacij

razli�na visoka

Merjenje rezultatov

težko avtomati�no

U�ni proces Izobraževanje poteka s sodelovanjem celotnega razreda. Posami�no ali individualno delo je redko.

Ve�ina dela se izvaja posami�no ali individualno.

Diskusija v razredu

U�itelj ponavadi govori ve� kot u�enec.

U�enec govori vsaj toliko kot u�itelj oziroma mentor.

Vsebina U�ne ure so usmerjene po u�nem na�rtu.

U�enec sodeluje pri dolo�anju vsebine. Izobraževanje je osnovano na razli�nih virih informacij, kot se svetovni splet in svetovni eksperti.

Poudarek v procesu izobraževanja

U�enci se u�ijo »kaj« in ne »kako«. Poudarek je na opravljenosti vsebinskih kvot in nalog, manj pa na poizvedovanju in reševanju problemov.

U�enci se bolj u�ijo »kaj« in manj »kako«. Poudarek je na raziskavah, ki zajemajo iskanje in zbiranje podatkov iz svetovnega spleta. Izobraževanje je bolj povezano z resni�nim svetom, vsebine so bogatejše z vsebino v razli�nih forumih.

Motivacija Motivacija u�encev je nizka. Motivacija u�encev je visoka zaradi vklju�enosti v zadeve, ki so jim blizu in zaradi uporabe tehnologije.

Vloga u�itelja U�itelj je avtoriteta. U�itelj usmerja u�ence k informaciji.

Lokacija u�enja

Izobraževanje poteka v u�ilnici šole.

Izobraževanje poteka kjerkoli.

Struktura u�ne ure

U�itelj dolo�i strukturo u�ne ure razporeditev �asa.

Struktura u�ne ure je pogojena z dinamiko skupine ali posameznika.



V tabeli 1 je opisane razlike med klasi�nim tradicionalnim izobraževanjem in e-izobraževanjem. E-izobraževanje je za razliko od klasi�nega dostopno vse dni v tednu in 24 ur na dan. Klasi�no pa je omejeno na to�no dolo�en dan in uro, ko izobraževanje poteka. Kvaliteta in ustreznost informacij izobraževanja pri e-izobraževanju je enaka za vse udeležence ne glede na to kdaj se izobraževanja udeležijo, za razliko pri klasi�nem izobraževanju niha glede na to kako u�itelj podaja snov oziroma kdo tisti, ki snov posreduje. Merjenje rezultatov pri e-izobraževanju ponavadi poteka sproti. Po zaklju�eni temi je preizkus, ki da udeležencu izobraževanja jasno sliko o tem koliko znanja je pridobil. Pri klasi�nem izobraževanju je merjenje rezultatov težko, razen z testi oziroma izpiti ob koncu izobraževanja, ki pa težko dajo realno sliko o tem koliko se je u�e�i se res nau�il. U�ni proces: Klasi�no izobraževanje poteka s sodelovanjem celotnega razreda pri �emer je posami�no ali individualno delo redko. Pri e-izobraževanju pa se ve�ina dela izvaja individualno. Diskusije v razredu pri klasi�nem izobraževanju so ponavadi take, da ve�ino �asa govori u�itelj. Pri e-izobraževanju pa u�e�i govori vsaj toliko kot u�itelj oziroma mentor. Vsebina: Pri klasi�nem izobraževanju se u�ne ure usmerjajo po u�nem na�rtu. Pri e-izobraževanju pa u�e�i lahko sodeluje pri dolo�anju vsebine, saj je izobraževanje lahko osnovano na razli�nih virih informacij kot so svetovni splet in svetovni eksperti. Za klasi�no izobraževanje velja, da je poudarek v procesu izobraževanja na opravljenosti vsebinskih kvot in nalog in manj na poizvedovanju in reševanju problemov.U�e�i pri e- izobraževanju pa se bolj u�ijo kaj in manj kako. Poudarek pa je na raziskavah, ki zajemajo iskanje in zbiranje podatkov iz svetovnega spleta. Izobraževanje je bolj povezano z resni�nim svetom, vsebine pa so bogatejše. Motivacija u�encev med klasi�nim izobraževanjem lahko postane nizka, saj u�itelj težko motivira vsakega posameznika posebej. Pri e-izobraževanju je motivacija u�encev visoka zaradi vklju�enosti v zadeve, ki so jih blizu zardi uporabe tehnologije, pa tudi naloga mentorja je, da u�e�ega skozi u�ni proces motivira in da u�enec uspešno zaklju�i izobraževanje. Vloga u�itelja pri klasi�nem izobraževanju je avtoritativna. Pri e-izobraževanju pa u�itelj ali mentor u�ence usmerja k informaciji. Lokacija izobraževanja: Klasi�no izobraževanje poteka v u�ilnici šole oziroma ustanove, ki izobraževanje izvaja. E-izobraževanje pa lahko poteka kjerkoli. Tam kjer ima u�e�i dostop do primerne ra�unalniške opreme in dostop do interneta. Struktura u�ne ure: U�itelj klasi�nega izobraževanja dolo�i strukturo u�ne ure in razporeditev �asa. Pri e-izobraževanju pa je struktura u�en ure pogojena z dinamiko skupine ali posameznika. Na sliki 2 je koncept e-izobraževanja, kjer je u�e�i postavljen v središ�e. U�enec ima na razpolago veliko možnosti, kako pridobiti znanje. Lahko sodeluje in komunicira s u�e�imi v video konferencah, v diskusijah in pa sinhronih ali asinhronih forumih.U�e�i informacije lahko poiš�e v knjižnici. Ima dostop do spleta kjerkoli in kadarkoli. Na voljo mu je spletno u�enje z uporabo prenosnega ra�unalnika. Ima dostop do multimedijskih u�nih gradiv, ki ponujajo ve�jo razgibanost u�ne snovi in sprotno preverjanje osvojenega znanja. S spletnim portalom pa ima u�e�i dostop do izobraževalne ustanove, ki mu to izobraževanje ponuja.



forum knjižnica video konference

splet

mentor

u�e�i

diskusije spletno u�enje

izobraževalna spletni portal prenosni ra�unalnik ustanova Slika 2: Koncept e-izobraževanja; U�e�i se je v središ�u 3.5. Razlike med e-izobraževanjem in izobraževanjem na daljavo

Izobraževanje na daljavo in e-izobraževanje nista sinonima. Izobraževanje na daljavo brez e-u�enja nima prihodnosti. E-izobraževanje pa globoko posega tudi v klasi�no šolo, jo spreminja in izboljšuje.

Izobraževanje na daljavo je ve�inoma definirano kot oblika izobraževanja, kjer sta u�enec in u�itelj lo�ena v �asu in prostoru. U�enec dobi u�ne materiale in se bolj ali manj samostojno pripravi na izpite. Za izobraževanje na daljavo se odlo�ijo udeleženci, ki se iz razli�nih razlogov ne morejo ali ne želijo udeležiti klasi�nega izobraževanja (družinski razlogi, prizadetost, omejen �as, oddaljenost od kraja šolanja). E-izobraževanje je primerno za vse vrste študentov.Vpliv e-izobraževanja se kaže na izobraževanju na daljavo, zlasti na najnovejših modelih neodvisnega študija s podporo tutorjev in tehnološko podprtega študija.



Nove tehnologije so za izobraževanje na daljavo zelo privla�ne, saj rešujejo tri najpomembnejše probleme. Rešujejo izoliranost in osamljenost študentov z omogo�anjem povezav z u�itelji, tutorji in drugimi u�enci. Pomanjkanje komunikacije je bila najve�ja slabost izobraževanja na daljavo. Komunikacija med u�enci in tutorjem ali u�enci med seboj poteka prek e-pošte ter sinhronih in asinhronih forumov.

Nove tehnologije:

- omogo�ajo enostaven dostop do knjižnic in drugih informacijskih virov, - omogo�ajo enostavno dostopnost do študijskih gradiv in informacij povezanih

s študijskimi obveznostmi. V starejši, z informacijsko komunikacijsko tehnologijo podprti razli�ici izobraževanja na daljavo, prejme u�enec gradiva prek e-pošte ali jih naloži s spletne strani, si jih natisne in se po njih u�i. Sodobne razli�ice izobraževanja na daljavo uporabljajo novejše spletne tehnologije, ki omogo�ajo interaktivno u�enje. Študent se u�i iz spletnih, multimedijskih u�nih gradiv.Ta gradiva ponujajo ve�jo razgibanost u�ne snovi in sprotno preverjanje osvojenega znanja.

Zakaj e-izobraževanje ne bo spremenilo klasi�ne šole pri izobraževanju na daljavo?

Študenti v obi�aji študentski starosti zaradi socialnih stihov še vedno raje hodijo v šolo, kot se odlo�ajo za izobraževanje na daljavo. E-izobraževanje pojmujejo kot dodatek v u�nem procesu in ne kot nadomestek za predavanja. Dostopajo do informacij in virov znanja prek interneta ter uporabljajo razne oblike e-u�enja.

Najsodobnejša oblika e-izobraževanja je spletno u�enje, katerega osnova so spletna interaktivna in multimedijsko podprta u�na gradiva (ki jih ne smemo ena�iti z gradivi prejetimi po e-pošti ali naloženimi s spletnih strani). Taka e-gradiva oz. izobraževalni informacijski sistemi katerih del so, omogo�ajo u�inkovito u�enje, sprotno evalvacijo znanja in sinhrono ali asinhrono komunikacijo med udeleženci izobraževanja. Velik razvoj napovedujejo tudi hibridnim izobraževalnim programom (blended learning), kjer se združujejo prednosti izobraževanja na daljavo in klasi�ne šole.

Model e-izobraževanja

Model e-izobraževanja na sliki 3 je predstavljen na predpostavki, da študij poteka znotraj e-u�ilnice (virtualna u�ilnica) s podporo mentorja. Model je primeren predvsem za obstoje�e institucije, ki e-izobraževanje razvijajo kot dopolnitev klasi�nega izobraževanja, kar je zna�ilno za majhen slovenski izobraževalni prostor. E-u�ilnica omogo�a uporabo razli�nih medijev. U�e�i se s izvajanjem aktivnosti gradi novo znanje. Mentor predvidi na�in izvedbe, katera študijska gradiva so potrebna ter dolo�i na�in preverjanja in ocenjevanja znanja. V kolikor ugotovljeni rezultati odstopajo od zastavljenih ciljev, mentor popravi-prilagodi na�rt izvedbe. Prilagoditve so lahko sprotne, saj nam ravno podpora z IT omogo�a podrobno



spremljanje vseh aktivnosti študentov v virtualni u�ilnici ali pa se vklju�ujejo v prihodnje izvedbe. S pomo�jo IT je spremljanje doseganja zastavljenih ciljev enostavnejše in bolj pregledno, kot pri klasi�nih izvedbi izobraževalnega procesa.

Slika 3: Model e-izobraževanja (Suli�, 2004) Doseganje ciljev poteka skozi intenzivno komunikacijo med študenti ter med študenti in u�iteljem/mentorjem. V interakciji študentje pridobivajo nova znanja, spretnosti in veš�ine, na�rtovane v u�nih ciljih predmeta. (Suli�, 2004)

VIRTUALNA U�ILNICA

FORUM

MENTOR/TUTOR U�E�I

NA�RTOVANI U�NI CILJI

DOSEŽENI U�NI CILJI

NA�RT IZVEDBE PORO�ILO O IZVEDBI

NAPOTKI ZA ŠTUDIJ NALOGE ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

ŠTUDIJSKA GRADIVA TEDENSKE AKTIVNOSTI

IZBOLJŠAVE



3.6. Stroški e-izobraževanja Stroške z vidika e-izobraževanja lahko raz�lenimo v ve� vrst. Obstaja ve� razli�nih pogledov na stroške katerih skupne to�ke so: stroški dela (osebja), stroški opreme in namestitve, stroški razvoja študijskih gradiv. Ko govorimo o stroških e-izobraževanja govorimo o stroških, ki jih pokrivajo študentje mentorji in institucija. Tako študentje kot mentorji oziroma tutorji si morajo zagotoviti ustrezno ra�unalniško opremo ter dostop do interneta. Pokriti je potrebno stroške interneta. Del stroškov bremeni tudi institucijo. Institucija poskrbi za infrastrukturo in drugo opremo, za razvoj in distribucijo študijskih gradiv ter podporo tako študentov kot mentorjev. 3.7. Zgodovinski razvoj e-izobraževanja Študij na daljavo kot predhodnik e-izobraževanja je relativno stara oblika izobraževanja, katere zametki segajo v 18. stoletje. Tedanji razvoj poštnih storitev in tiskanih gradiv je omogo�al, da so se ljudje v odmaknjenih predelih Severne Amerike lahko izobraževali samostojno. Na takšen na�in pridobljeno znanje je imelo ob ustreznih evalvacijskih sistemih tudi formalno veljavnost. V ve�jem obsegu se je izobraževanje na daljavo za�elo uveljavljati v drugi polovici 19. stoletja kot t.i. sistem dopisnega izobraževanja. Oblike dopisnega izobraževanja so se s kasnejšim razvojem in uporabo množi�nih medijev, ki so pomnožili kanalne prenašanja informacij in znanja, modificirale in zaživele kot t.i. teleizobraževanje. Medtem ko je dopisno izobraževanje temeljilo na dvosmerni pisni komunikaciji u�nega osebja in udeležencev izobraževanja, je za teleizobraževanje zna�ilna razpoložljivost ve� virov znanja (na primer televizija, radio, videokoference...), ki omogo�ajo prenos znanja na daljavo in vse višjo stopnjo interaktivosti. Najnovejši na�in študija temelji na sistemih interaktivne multimedije, ra�unalniško podprtega komuniciranja s pomo�jo interneta in/ali interneta ter novejših informacijsko-komunikacijskih tehnologij. (Bregar 1998, 15-20) 3.8. Prednosti in slabosti e-izobraževanja Prednosti e-izobraževanja: Med pomembnejše prednosti e-izobraževanja bi lahko navedli:

- Fleksibilnost �asa in kraja u�enja (v izobraževalni proces se lahko vklju�iš kjerkoli in kadarkoli). Udeležba na klasi�nih predavanjih in te�ajih poteka po to�no dolo�enem urniku, ki ne upošteva storilnostne krivulje posameznika in motiviranosti ali delovnega �asa. U�enec sam odlo�a kdaj in koliko �asa bo pri izobraževanju aktiven.

- Ve�ji in hitrejši pretok informacij. - Ve�ja ažurnost pri pripravi , posodobitvah in posredovanju gradiv. - Udeleženec lahko sam prilagaja tempo študija svojim zmožnostim.



- V e-izobraževanje se lahko vklju�ijo tudi tisti, ki se zaradi razli�nih vzrokov ne morejo vklju�iti v tradicionalne oblike izobraževanja (ljudje s posebnimi potrebami, telesno prizadeti, ljudje, ki živijo v oddaljenih ali slabo dostopnih geografskih podro�jih, matere z majhnimi otroki).

- Odpadejo prevozni stroški in �as, povezan s prevozom na izobraževalno ustanovo.

Med prednosti lahko štejemo še: - »Just in time learning« - u�enec se u�i samo to, kar v dolo�enem trenutku

potrebuje, ne pa na »zalogo« (npr. pri izobraževanju v podjetjih). - Upoštevajo se lahko u�ni tipi u�encev. - Možnost je, da se s tekstovnim, slikovnim, grafi�nim, filmskim in glasovnim

gradivom zaposli �im ve� �utov u�e�ega, zaradi �esar je u�enje veliko bolj intenzivno.

- Ob uporabi testov za preverjanje znanja je uporabniku omogo�eno, da v zelo kratkem �asu dobi povratno informacijo o svojem znanju.

- Razvijanje nove oblike pismenosti (ra�unalniška, internetna) pri udeležencih izobraževanja.

- Zaradi pisne komunikacije zvišuje raven pismenosti v materinem jeziku. - Ve�ja prilagodljivost izobraževalnim potrebam in predznanju ciljne skupine.

Slabosti e-izobraževanja Slabosti e-izobraževanja so:

- Manjši nadzor nad udeleženci izobraževanja (potrebna je njihova samodisciplina).

- Vprašanje organizacije preverjanja znanja. - Usposobljenost sodelujo�ih (u�iteljev, u�encev) za uporabo tehnologije. - Cena posameznih tehnologij, opremljenost u�encev. - Morebitni kvarni vplivi tehnologije (problemi ergonomije). - Vprašanja avtorskih pravic, zasebnosti, varnosti in prepre�evanja goljufij. - Vprašanje kvalitete, znanstvene ter didakti�ne neopore�nosti vsebin (npr. u�na

gradiva na internetu). - Pomanjkljivi socialni vplivi skupine in vzgojne komponente.

Elementi lastne odgovornosti U�enec, ki se je odlo�il, da se bo u�il s pomo�jo u�nega gradiva za e-u�enje, si bo moral vzeti �as, narediti na�rt dela, se potruditi, da bo snov res temeljito razumel, saj sicer ne bo mogel rešiti vaj in nalog za preverjanje znanja. Tudi vprašanja, ki jih bo pripravil za konzultacije s svojim u�iteljem ali tutorjem, bo moral oblikovati smiselno in poglobljeno. Odgovornosti za svoj uspeh ne bo mogel prelagati na u�itelja in na premajhno število ur predavanj ali vaj, saj bo vsa u�na snov zajeta v u�nem gradivu.

Socialna izolacija predstavlja glavno slabost e-izobraževanja, torej pomanjkanje osebnih stikov z ostalimi udeleženci izobraževanja. Glede na vse prednosti e-



izobraževanja pa udeleženci u�nih programov obi�ajno hitro pozabijo na pomanjkanje osebnih stikov, še zlasti potem, ko jim uporaba sodobnih telekomunikacijskih tehnologij postane doma�a. Nekateri se v družbi oziroma v razredu po�utijo tudi nelagodno in takrat pomanjkanje osebnih stikov postane celo ena izmed prednosti e-izobraževanja. Prav tako pa je z uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij problem socialne izolacije že možno zmanjšati na minimum. E-izobraževanje zahteva tudi samodisciplino in samostojnost ter ustrezno organizacijo lastnega delovnega �asa. 3.9. Razvojne perspektive Razvoj sodobne informacijsko–komunikacijske tehnologije, prednosti e-izobraževanja, ki omogo�ajo fleksibilno odzivanje na spremenjen na�in dela in življenja, vse ve�ja odprtost in pripravljenost ljudi slediti novim informacijskim rešitvam ter prepoznavnosti in potrebnost koncepta vseživljenjskega u�enja, oblikujejo primerno okolje za e-izobraževalno izkušnjo. K temu je treba dodati, da oblikovanje u�inkovitega u�nega prostora in multimediskih izobraževalnih gradiv pomembno vpliva na uspešnost študija v virtualnem u�nem okolju. Kljub številnim prednostim, ki jih virtuani študij nudi, in možnostim, ki jih omogo�a, ter kljub sodobnim in u�nemu okolju prilagojenim didakti�no-metodološkim prijemom, pa motivacija in kontinuirano sodelovanje predstavljata izziv, s katerim se soo�amo ne le pri izvajanju elektronskega izobraževanja, temve� pri u�enju in pou�evanju na sploh. 3.10. Standardi na podro�ju e-izobraževanja

V e-izobraževanju se je pri nas v preteklosti standardizacija odvijala po�asi. Raziskovalne institucije morajo slediti razvoju drugih standardov, saj je proces standardizacije e-izobraževanja trajen. Obseg komponent e-izobraževanja, ki so v postopku standardizacije, se pove�uje iz leta v leto, predvsem na podro�ju standardizacije arhitekture rešitev, programske opreme in vmesnikov e-izobraževanja. V slovenskem sistemu e-izobraževanja je nujno izbrati standarde, ki so obenem najbolj celoviti, uporabni in najbolj uveljavljeni. Uvedba standardizacije vsebin je smiselna predvsem zaradi prenosljivosti ter splošne in enake dostopnosti do vsebin. Standardi omogo�ajo uporabnikom ali izvajalcem izobraževanja boljši izkoristek kupljenih (izdelanih) vsebin ali druga�e, združljivost vsebin na isti tehnologiji, ki se uporablja, ter možnost ponovne uporabe na drugih sistemih e-izobraževanja. V prihodnje bo treba slediti postavljenim standardom in jih upoštevati v nadaljnjem razvoju e-izobraževanja. (»Celovita izvedba e-izobraževanja na nacionalni ravni”,2004)



3.11. E-izobraževanje za podjetja E-izobraževanje je pomembna in v zadnjem �asu nujna komponenta sistema v poslovnem okolju. Omogo�a izgradnjo znanja in pravilnih poslovnih odlo�itev na osnovi informacij. Podjetja so pri�ela s prvimi koraki pri uvajanju e-izobraževanja za zaposlene zaradi manjših stroškov, vendar so manjši stroški le ena izmed prednosti, ki jih ta oblika izobraževanja ponuja. Za podjetje je pomembna tudi manjša poraba �asa, ve�ja u�inkovitost u�enja in trajnost izobraževanja. Kontrola se zmanjša za eno mesto, saj se vsi, ki se izobražujejo, neprestano na dosegu. Pomembno je, da dolo�ena organizacija vpeljuje e-izobraževanje na vseh ravneh isto�asno in da izbere pravo obliko izobraževalnih programov, ki v enaki meri upoštevajo že vpeljane industrijske standarde, ra�unalniško opremljenost, ra�unalniške aplikacije in vsebino ter z njo cilje oz nivo znanja, ki jih želi s tovrstnim izobraževanjem dose�i. Pomembno je, da organizacija vpeljuje izobraževanje na vseh ravneh.

Prednosti, ki jih elektronsko izobraževanje prinaša v podjetja, so:

- popolna prilagoditev izobraževanja konkretnim potrebam podjetja, - zaposleni pridobijo tista znanja, ki jih na delovnem mestu potrebujejo, - u�inkovito spremljanje pridobivanja znanja (Za vsakega zaposlenega se

natan�no ve, kako dobro je osvojil posamezne vsebine. Na podlagi tega se lahko pripravi dodatna izobraževanja za tiste, ki dolo�enih znanj niso osvojili in zaradi katerih bi bila zato kakovost dela znatno nižja.),

- prilagajanje poteka in tempa izobraževanja vsaki skupini posebej (�e se izvaja eno izobraževanje za ve� skupin, se lahko njegov potek prilagodi delovnemu �asu, predznanju in motivaciji vsake skupine posebej. Pri tem ni treba spremeniti zahtev, vsebine in obsega izobraževanja.).�

Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v prihodnosti inovativne strategije e-izobraževanja postale ena izmed vodilnih aktivnosti na podro�ju izobraževanj v podjetju. Glede na prioritete Evropske unije bo šel razvoj v smeri omogo�anja razli�nih izobraževalnih rešitev za razli�ne ciljne skupine in za razvijanje razli�nih strategij, partnerskih u�nih mrež. Prihodnja raziskovalna usmerjenost bo namenjena tudi izgradnji modelov za merjenje kakovosti, u�inkovitosti in standardizaciji e-izobraževanja na podlagi ustreznih konkretnih kazalcev. Pri�akovati je še ve�ji poudarek na kakovosti interaktivnih u�nih vsebin, inovativnih sposobnostih u�nih strategij ter individualnem pristopu do udeležencev. 3.12. Spletni portal e-izobraževanja E-izobraževalni portal predstavlja le del informacijskega sistema e-izobraževanja. Obi�ajno gre za tisti del izobraževalnega informacijskega sistema, ki potencialnemu uporabniku nudi osnovne informacije o dostopnih e-u�nih vsebinah, na�inu in pogojih registracije ter druge potrebne informacije v zvezi s samo uporabo e-u�nih



vsebin. E-izobraževalni portal predstavlja nepogrešljiv del celotnega informacijskega sistema e - izobraževanja. E-izobraževalni portali obi�ajno predstavljajo vstopne to�ke do dolo�enih e-u�nih vsebin, upravljanih s pomo�jo sistemov za vodenje e-u�nih te�ajev ali po angleško LMS - "Learning Management System" tehnologij. Pojavljajo se lahko kot samostojni spletni portali, še zlasti v primeru, ko so e-u�ne vsebine namenjene vsestranski uporabi. Znotraj organizacij in za lastne potrebe pa se ti portali najve�krat pojavljajo kot del intraneta oziroma kot del širših spletnih rešitev neke organizacije. Portal za e-izobraževanje nudi celovito informacijsko podporo vsem izobraževalnim procesom.

Osnovne informacije na portalu

Predstavitev osnovnih informacij o namenu portala, katere možnosti nudi uporabnikom, kakšnim uporabnikom je sploh namenjen, kakšna je splošna predstavitev na�ina e-izobraževanja, predstavitev upravitelja portala ter podobno. Predvsem je v tem delu portala potrebno potencialnemu uporabniku prikazati koristi in prednosti uporabe e-u�nih vsebin ter v njem ustvariti zaupanje, na podlagi katerega se bo e-izobraževanj tudi udeležil.

Sistem registracije

E-izobraževalni portal mora vklju�evati sistem prijave uporabnika na posamezen e-te�aj, po možnosti pa tudi sistem registracije na sam portal, s �imer je možno poenostaviti kasnejše prijave registriranega uporabnika na izbrane e-te�aje. Sistem registracije ni potreben, v kolikor organizacija svoje zaposlene sama prijavlja na izbrane e-te�aje oziroma so zaposlenim na voljo vse e-u�ne vsebine.V�asih se pojavi težava pri sami registraciji uporabnika, zato je treba poskrbeti za tehni�no pomo� že pri sami prijavi.

E-izobraževalni portal lahko vklju�uje še celo vrsto drugih podpornih gradnikov, kot so forumi oziroma sistem izmenjave izkušenj s predhodnimi udeleženci dolo�enih e- te�ajev, sistem sprejemanja pozitivnih mnenj ter kritik udeležencev e -te�ajev, sistem ocenjevanja e-te�ajev ter podobno.

Zahteve, ki jih mora izpolnjevati platforma za e-izobraževanje Splošno sprejete osnovne funkcionalnosti integriranega elektronskega okolja za e-izobraževanje so: - administrativna podpora študentu, - elektronska podpora prijavnemu in vpisnemu procesu, - podpora osebni in skupinski komunikaciji z elektronsko pošto, - upravljanje napredovanja študentov pri osvajanju u�ne snovi, - poro�anje in ocenjevanje, - upravljanje u�nih predmetov skupaj s - kreiranjem predmetov, - upravljanje dostopa do u�nih virov,



- distribucija u�nih gradiv, - asinhrona konferen�na komunikacija, - sinhrona konferen�na komunikacija, - izmenjava dokumentov, - zagotavljanje dostopa do spremljajo�ih storitev, - informacijsko podprto testiranje in ocenjevanje. U�na orodja portala za e-izobraževanje Komunikacijska orodja: - forumi (z možnostmi razli�nih pogledov – po avtorju, datumu ali temi), - izmenjava datotek (posredovanje in oddajanje nalog), - elektronska pošta (ponavadi obi�ajni elektronski naslov, v�asih tudi interni), - klepetalnica (s podporo privatnim sobam in administracijo za tutorje), - whiteboard. Ustvarjalna orodja: - zaznamki (osebni in skupni), - koledar/pregled napredka (objavljanje dogodkov in zadolžitev, dodeljevanje nalog), - orientacija/pomo� (online vodnik in opis orodij), - iskanje znotraj te�aja/predmeta (iskanje naslovov, zaznamkov, literature, aktivnosti tematskih podro�ij ...), - delo brez povezave (offline dostop do u�nih vsebin). Orodja za podporo udeležbi študentov: - skupinsko delo (možnosti za dodeljevanje nalog in materialov skupinam), - elektronsko samopreverjanje znanja (z možnostjo komentarja u�iteljev), - študentski portfolio (ponavadi kot povezava na spletno stran študenta).



4. PRIMERJALNA ANALIZA PONUDNIKOV E-TE�AJEV 4.1. Kaj je e-te�aj? E-te�aj je didakti�no urejena celota informacij, ki je prikazana preko multimedijskih in interaktivnih elementov. Predstavlja zaokroženo u�no snov, do katere lahko v celoti pristopamo preko interneta. E-te�aj je e-izobraževanje, kjer u�ni proces poteka v celoti ali vsaj v prevladujo�i obliki preko e-medijev. Lahko se izvaja kot samostojna oblika ali pa se njegove komponente vklju�ijo v ostale oblike izobraževanja. Kakovostno u�enje s pomo�jo e-te�ajev u�inkovito dopolnjuje klasi�no izobraževanje, prinaša nove oblike znanja ob pomo�i multimedijske vsebine ter omogo�a hitro in preprosto testiranje znanja. Z e-te�ajem lahko: - pridobivamo novo znanje

- ocenjujemo lastno znanje z raznimi testi

- komuniciramo lahko s tutorjem in ostalimi obiskovalci portala preko foruma ali zasebnih sporo�il

Vsebine e-te�ajev so razli�ne in namenjene vsem, ki se želijo izobraževati na ta na�in. E-te�aji se lo�ujejo tudi po namenu. Nekateri te�aji so namenjeni izboljšanju znanja ali pa je njihov namen splošno izobraževanje na dolo�enem podro�ju, medtem ko drugi te�aji nudijo pridobitev mednarodnega certifikata oziroma potrdila o opravljenem te�aju. Pri poteku kombiniranih te�ajev ponudniki izobraževanja ponavadi izvajajo preko interneta, medtem ko kon�no ali vmesno preverjanje znanja poteka na klasi�en na�in v u�ilnici in pod nadzorom.

Pogoji uporabe e-te�aja

U�e�i se v sistem prijavi s svojim uporabniškim imenom in geslom. Po prijavi v sistem si izbere enega izmed e-te�ajev, na katere se je prijavil. Uporabnikom morajo biti pred prijavo na posamezen e-te�aj natan�no predstavljeni pogoji uporabe e-u�nih vsebin. Ti naj vklju�ujejo avtorske pravice uporabe e-u�nih vsebin, v kakšne namene in kako se te vsebine lahko uporablja, na�ine in pogoje pla�ila udeležbe na posameznem e-te�aju, varnost osebnih podatkov udeleženca, garancijski pogoji v primeru pred�asnega odstopa od udeležbe na e-te�aju, v katerih primerih ponudnik lahko odpove izvedbo e-te�aja ter podobno.

4. 2. Kvaliteta e-te�ajev

Ponudba e-te�ajev se vedno bolj širi. Danes želijo biti vsi izvajalci e-te�aje na teko�em s hitro rasto�o dostopnostjo do informacijske in komunikacijske tehnologije ter si jo prizadevajo kar najbolje vklju�iti v proces izobraževanja. Z vse hitrejšo



širitvijo omenjene tehnologije se ve�a ponudba e-te�ajev, ki temelji na njej. Pred leti je bilo izobraževanje preko e-te�ajev zanimivo samo po sebi, ker je bila to novost. S širjenjem ponudbe in tudi prvimi negativnimi odzivi zaradi ne doseganja ciljev pa je postalo vedno bolj jasno, da je smiselno samo visoko kvalitetno e-izobraževanje. Kvalitetni e-te�aj je oblikovna na osnovi spletnega okolja, ki temelji na dinami�nih lastnostih.V spletnem okolju se mora tehnologija uporabljati na smiseln na�in, gradivo mora biti multimedijsko. Izrabljati je potrebno nove možnosti, ki jih tehnologija prinaša. E-te�aj je potrebno, najbolje prilagoditi posamezniku.

S širitvijo e-te�ajev na organizacije in institucije se �edalje bolj poudarja potreba po skupnih standardih. Na ta na�in se omogo�i prenosljivost gradiv med razli�nimi sistemi e-izobraževanja in tudi e-te�ajev. Ker je na voljo ve� gradiv med razli�nimi ponudniki e-te�ajev, tudi med njimi veljajo zakoni konkurence. S tem pa se izboljša kvaliteta e-te�aja.

Sistem tehni�ne podpore

Prijavljenim uporabnikom na e-te�aje je nujno potrebno zagotoviti tehni�no pomo� in sicer že pred samo prijavo na dolo�en e-te�aj. Veliko uporabnikov ima namre� težave že s samo prijavo na e-te�aj, uporaba e-u�nih vsebin pa je lahko bolj zapletena. Na voljo naj bo ve� razli�nih sistemov tehni�ne pomo�i, kot so sistemi pomo�i preko interneta, pogosto zastavljena vprašanja, pomo� po telefonu ali možnost pomo�i soudeležencev posameznega e-te�aja.

Cena in trajanje e-te�aja

Cene e-te�ajev so zelo razli�ne. Marsikdaj podjetja ponudijo uporabnikom brezpla�ne demo verzije, s pomo�jo katerih potencialni uporabnik dobi neposreden vpogled in se lažje odlo�i za primeren e-te�aj. Razlika med te�aji je tudi v dolžini trajanja. Dolžina e-te�aja je odvisna od teme, ki si jo izberejo kandidati. Lahko terjajo nekaj ur ali ve� mesecev. Lahko se udeležijo enodnevne spletne konference ali ve�mese�nega e-te�ja.

4.3. Med katerimi e-te�aji lahko izbiramo?

E-te�ajev je na spletu zelo veliko .V Sloveniji so trenutno najbolj priljubljeni e-te�aji tujih jezikov in ra�unalništva, v tujini pa razli�ni poslovni (prodajne strategije, razvoj kadrov, ban�ništvo…) in vodstveni (timsko delo, motivacija zaposlenih….) e- te�aji ter e-te�aji za osebnostno rast (osebne finance, zdrava prehrana, komunikacija, pisanje pisem za razgovore….).

Katalog e-u�nih vsebin

Namen kataloga je vsem potencialnim uporabnikom na kar najbolj prijazen na�in omogo�iti dostop do informacij o posameznih e -te�ajih. Predstavitev posameznega e-te�aja vklju�uje informacije, kot so �as trajanja izobraževanja, na�in certificiranja, vrsta dokazila o pridobljenem znanju, predstavitev mentorja, na�in podpore



mentorja, predstavitev metodologije u�enja, predstavitev postopka celotne izvedbe, kratka vsebinska predstavitev izobraževanja, cilji izobraževanja, opredelitev komu je izobraževanje namenjeno, kaj se bodo udeleženci nau�ili oziroma znali samostojno narediti po kon�anem izobraževanju, opredelitev zahtevanih predznanj ter zahtevana strojna in programska oprema za udeležbo na e-te�aju. Vsekakor naj bi bile e-u�ne vsebine privla�ne, interaktivne, razgibane, njihova uporaba pa mora sovpadati s spremljajo�imi u�nimi aktivnostmi dolo�enega e-izobraževanja. 4.4. Oblike pomo�i pri e-te�aju V Sloveniji imamo kar nekaj ponudnikov e-te�ajev, vendar pa žal niso vsi na enakem kakovostnem nivoju. E-te�aje lahko v prvi vrasti razdelimo na te�aje z mentorstvom in te�aje brez mentorstva. Od mentorja se pri�akuje, da bo imel dovolj tehni�nega znanja, strokovne usposobljenosti, spretnosti za upravljanje z okoljem, da bo znal pravilno pomagati udeležencem pri nastalih težavah ter presoditi, kdaj se aktivno vklju�iti v delo udeležencev. (Geder, 2003). Te�aji z mentorstvom so brez dvoma na višji ravni kot te�aji brez mentorstva. V kolikor u�e�i naleti na nerazumevanje vsebine oziroma potrebuje dodatna pojasnila ali razlago, povpraša mentorja oziroma tutorja, pri tem pa ne izgublja �asa z razjasnitvijo problema ali iskanjem informacij po drugih virih, kot mora to storiti u�enec e-te�ajev brez mentorstva. Komunikacija med u�e�im in mentorjem ponavadi poteka preko klepetalnic ali e-pošte. So skupinske ali individualne oblike (konferenca diskusija, klepetalnica, avdiokonference, vieokonference). 4.5. Bonton pri udeležbi e-te�aja

Na�eloma velja, da sen spletu obnašamo, tako kot v vsakdanjem življenju. Preden se podamo na splet se moramo zavedati , da tudi v spletni komunikaciji obstajajo pravila komuniciranja. Vedeti je treba da so vsi prispevki, ki so objavljeni v spletni klepetlnici ali na forumu vidni in dostopni vsakomur iz u�ne skupine, zato se tja ne vpisuje stvari za katere ne želimo, da bi jih drugi videli. Ne vpisujem tudi sporo�il, ki bi koga užalila. Pošiljanje nezaželene pošte, kot so reklamna sporo�ila in podobno ni dovoljeno. Nadlegovanje drugih u�encev, namerno povzro�anje škode in spravljanje ljudi v zadrego je nedopustno in ni primerno. Do napak drugih je treba biti strpen in spoštljiv do sogovornikov. Uporabljati je treba slovni�ni jezik in se izogibati nepravilnemu �rkovanju. Zaželena je uporaba funkcije za preverjanje �rkovanja. (www.spletna -akademija.com.)

4.6. Preverjanje znanja po kon�anem e-te�aju

Preverjanje znanja mora biti del vsakega kvalitetnega e-te�aja. Cilj ve�ine e-te�ajev je, da u�e�i se znanje u�inkovito uporabi v resni�nem svetu. Ugotoviti je treba, ali so se u�e�i razumeli celotno sliko izobraževanja. Preverjanje lahko poteka preko razli�nih tipov tekstovnih vprašanj, možno pa je tudi preko razli�nih avdio in video sinhronih konferen�nih povezav. Zaželeno je preverjanje pred, med in na koncu izobraževalnega procesa. Po kon�anem izobraževanju so pri nekaterih ponudnikih



na voljo ankete, na osnovi katerih lahko razvijalci prilagodijo u�ne vsebine in orodja u�e�im se v izobraževanem okolju.Utrjevanje znanja na prakti�nih primerih še oplemeniti znanje, pridobljeno na te�aju. U�e�i se na prakti�nih primerih preizkusi, koliko znanja je pridobil na e-te�aju, ki ga je obiskoval.

4.7. Kriteriji za analizo

Pri analizi e-te�ajev sem upoštevala naslednje kriterije: pridobivanje znanja, komunikacijo in preverjanje znanja.

- Pridobivanje znanja

Je omogo�ena fleksibilnost pri izbiri �asa in kraja študija? Je možna prilagoditev izobraževanja po lastni meri in lastnem tempu? So izobraževalne vsebine interaktivne namenjene dopolnjevanju in nadgrajevanju lastnega znanja? Je omogo�eno nadaljevanje in dopolnjevanje usposabljanja v okviru klasi�nih oblik izobraževanja? Ali izobraževanje poteka v slovenskem jeziku?

- Komunikacija

Ali je u�e�im se zagotovljena podpora tako s pedagoškega kot tudi tehni�nega stališ�a? Je možno sodelovanje med u�e�imi?

- Preverjanje znanja

Ali se lahko na podlagi predtestiranja odlo�imo za ustrezno izobraževanje? Je omogo�eno sprotno preverjanje in razumevanje na novo pridobljenega znanja? Ali vsebine omogo�ajo utrjevanje znanja na prakti�nih primerih? Ali sistem omogo�a evalvacijo pridobljenega znanja?

4.8. Ponudniki e-te�ajev, seznam e-te�ajev in analiza

Za analizo sem izbrala štiri slovenske ponudnike e-te�ajev. Izbrala sem po en te�aj od vsakega ponudnika. Te�aji so bili brezpla�ni. Izbrala sem naslednje ponudnike:

- Podjetje B2 d.o.o. izobraževanje in informacijske storitve - Inter-es d.o.o., Ljubljana - Laboratorij za telekomunikacije, Fakulteta za elektroniko - Spletno stran www. zmaga.com



Seznam e-te�ajev in analiza

1. Podjetje B2 d.o.o. izobraževanje in informacijske storitve

Podjetje je bilo ustanovljeno 18. 12. 1989. V podjetju B2 d.o.o. se že od leta 1989 ukvarjajo se z ra�unalniškim izobraževanjem in informacijskimi storitvami, od leta 1996 pa z javno priznanimi izobraževalnimi programi.

Pri podjetju B2 omogo�ajo uporabo ra�unalniških vsebin za uporabnike in strokovnjake, e-vsebine za podjetja in podjetnike.

Podjetje B2 nudi portal www.spletno-u�enje.com. Za vstop v sam sistem oziroma »spletlaj«, kakor se imenuje dolo�en e-izobraževalni te�aj, se je potrebno predhodno registrirati oziroma si ustvariti uporabniški profil. Na profil so vezane vse funkcionalnosti portala, ki jih u�e�i se uporablja. Registracija je brezpla�na, dostop do ve�ine u�nih vsebin je pla�ljiv in omejen na 1 mesec. Spletno u�enje ne omogo�a sinhrone komunikacije s tutorjem, pa� pa asinhrono v obliki forumov in osebnih sporo�il mentorju.

E–te�aj Word osnovni- napredno oblikovanje dokumentov v Wordu.

Te�aj traja 2 uri in je brezpla�en. Na voljo je tudi forum, kjer je mo� dobiti vse informacije o te�aju.

Fleksibilnost pri izbiri �asa in kraja

Prilagoditev lastnemu tempu

Vsebine namenjene dopolnjevanju in nadgrajevanju lastnega znanja

Izobraževanje v slovenskem jeziku

E-te�aj WORD OSNOVNI

DA DA DA DA

Tabela 2: E-te�aj Word osnovni po kriteriju pridobivanja znanja

V tabeli 2 je opisan e-te�aj Word osnovni po kriterijih fleksibilnost pri izbiri �asa in kraja, prilagodljivost lastnemu tempu, vsebine namenjene dopolnjevanju in nadgrajevanju znanja ter ali izobraževanje poteka v slovenskem jeziku. Iz tabele je razvidno, da te�aj ustreza vsem izbranim kriterijem.

Za udeležbo pri te�aju s lahko odlo�imo kadarkoli in kjerkoli. Dostop do te�aja je omejen na 1 mesec. Vsebine so namenjene dopolnjevanju in nadgrajevanju lastnega znanja. Na voljo so tudi animacije, s katerimi lažje razumemo snov, saj so pokazane na prakti�nih primerih. Te�aj je na voljo v slovenskem jeziku.



Podpora s pedagoškega vidika

Podpora s tehni�nega vidika

Sodelovanje med u�e�imi

E- te�aj : Word osnovni

DA DA DA

Tabela 3: E-te�aj Word osnovni po kriteriju komunikacije

V tabeli 3 je opisan e-te�aj Word osnovni, ki ustreza vsem izbranim kriterijem. Ustreza podpori s pedagoškega in tehni�nega vidika. Prav tako pa je zagotovljeno sodelovanje med u�e�imi se.

Mentor je pri udeležbi te�aja na voljo. Pri težavah glede tehni�nega vidika je na voljo e-naslov, kamor se lahko u�e�i se obrne po pomo�. Sodelovanje med u�e�imi se je možno preko foruma.

Predtestiranja Sprotno preverjanje pridobljenega znanja

Utrjevanje znanja na prakti�nih primerih

Evalvacija pridobljenega znanja

E-te�aj Word osnovni

NE DA DA DA

Tabela 4: E-te�aj Word osnovni po kriteriju preverjanja znanja

V tabeli 4 so opisani kriteriji preverjanja znanja. E-te�aj Word osnovni nima na voljo predtestiranja pred za�etkom te�aja. Te�aj ustreza kriterijem sprotnega preverjanja znanja, utrjevanja znanja na prakti�nih primerih in evaluacije pridobljenega znanja.

Predtestiranje ni omogo�eno. Pri vsakem poglavju je tudi sprotno preverjanje znanja, ki je obogateno tudi s prakti�nimi nasveti. Zanje lahko utrjujemo na prakti�nih primerih. Na voljo je testiranje znanja po koncu te�aja.



Slika 4: Spletna stran ponudnika e-te�aja (www.spletno-u�enje.com)

Na sliki 4 je primer spletne strani ponudnika e-te�aja. Predstavljana je registracija novega uporabnika.

2. Inter-es, d.o.o. Ljubljanja

V družbi se od leta 2000 ukvarjajo z e-izobraževanjem. Na podlagi ve�letnih izkušenj v izobraževanju so oblikovali svojo lastno aplikacijo, ki omogo�ajo e-izobraževanje in razvili prve e-te�aje. Ponujajo že izdelane e-te�aje: Komunikacija, Bonton pri uporabi e-pošte, Oglaševanje, Prijava na delovno mesto in Življenjepis v angleškem jeziku.

Družba INTER-ES, D.O.O ponuja portal MET - moj e-te�aj, kjer ponuja že izdelane e-te�aje. Ti te�aji so namenjeni uporabnikom, ki želijo hitro in na zanimiv na�in osvojiti nova znanja. Podjetje nudi tudi storitev, kjer ponuja podjetjem in drugim izobraževalnim ustanovam (vrtci, osnovne in srednje šole, višje šole ...) e-te�aje po naro�ilu in v skladu z željami.

E-te�aj Komunikacija

Te�aj je namenjen osnovnemu pridobivanju informacij na podro�ju komunikacije. Namen e-te�aja je, da pridobimo osnovna znanja s podro�ja komunikacije na interaktiven, zanimiv in enostaven na�in. Dostop do te�aja je na voljo 1 mesec. E - te�aj vsebuje avdio in video posnetke. Te�aj je brezpla�en. Dolžina e-te�aja je



ocenjena na 2 uri. Pri vsakem poglavju je na voljo interaktivna predstavitev. E-te�aj vsebuje:

- 4 animacije - 1 zvo�no predstavitev - 1 video predstavitev - 7 on-line testov.

Fleksibilnost pri izbiri �as in kraja




E–te�aj: Komunikacija

DA DA DA DA

Tabela 5: E-te�aj Komunikacija po kriteriju pridobivanja znanja

V tabeli 5 je opisan e-te�aj Komunikacija, ki ustreza vsem izbranim kriterijem. Kriteriji, po katerih sem ocenjevala ustreznost so: fleksibilnost pri izbiri kraja in �asa, prilagoditev lastnemu tempu, vsebine namenjene dopolnjevanju in nadgrajevanju lasnega znanja ter ali je izobraževanje v slovenskem jeziku.

Omogo�ena je fleksibilnost pri izbiri kraja in �asa študija. Dostop do te�aja je omejen na 1 mesec. Možna je prilagoditev lastnemu tempu. Vsebine se interaktivne in namenjene dopolnjevanju lastnega znanja. Na voljo so video in zvo�ne vsebine. Izobraževanje poteka v slovenskem jeziku.



Sodelovanje med u�e�imi se

E- te�aj: Komunikacija

NE DA NE

Tabela 6: E-te�aj Komunikacija po kriteriju komunikacij

V tabeli 6 je opisan e-te�aj Komunikacija po kriterijih pedagoške podpore, podpore tehni�nega vidika ter sodelovanja med u�e�imi se. E-te�aj ustreza samo kriteriju tehni�ne podpore.

Podpora s pedagoškega vidika ni zagotovljena. Za ta e-te�aj ni predvidenega tutorja. Pomo� pri e-te�aju je v obliki navodil. Na voljo je preizkus tehni�nih zahtev pri uporabi e-te�aja. Z njim ugotovimo, ali je naša oprema primerna za udeležbo pri e-te�aju. Zagotovljena je podpora pri tehni�nih težavah. V primeru težav lahko za pomo� zaprosimo preko telefona ali e-pošte. Prav tako pa ni mogo�e sodelovanje med u�e�imi se.







DA DA DA DA

Tabela 7: E- te�aj Komunikacija po kriteriju preverjanja znanja V tabeli 7 je predstavljeno, da e-te�aj Komunikacija ustreza vsem kriterijem preverjanja znanja. Ustreza kriterijem predtestiranja, sprotnega preverjanja znanja, utrjevanja znanja na prakti�nih primerih in evalavacije pridobljenega znanja.

Pred za�etkom e-te�aja je na voljo test: »Kakšne so vaše komunikacijske sposobnosti?« Sprotno preverjanje znanja je na voljo po koncu poglavja. Utrjevanje na prakti�nih primerih je v obliki testa. Na koncu ni evalcvacije pridobljenega znanja, lahko pa se še enkrat reši vse vmesne teste in tako preveri znanje, ki se pridobi z udeležbo pri e-te�aju.

Seznam e-te�ajev:

Oglaševanje Prijava na delovno

mesto in življenjepis v angleškem jeziku Osnove obligacijskega

prava in gospodarske pogodbe Obrestni ra�un

Slika 5: Primer seznama e-te�ajev (www.inter-es.si)

Sliki 5 je primer seznama e-te�ajev ponudnika Inter-es d.o.o. s spletnim portalom Met moj e-te�aj.

3. Laboratorij za telekomunikacije, Fakulteta za elektroniko

Nudi spletni portal E-CHO. Naslov spletne strani je www.dl.ltfe.org.

Sistem E-CHO je razvil in ga tudi vzdržuje in nadgrajuje. Laboratorij za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko. Uporabniki dostopajo do multimedijskih e-te�ajev, uporabljajo študijska in komunikacijska orodja (forume,



klepetalnice), sistem pa zagotavlja tudi sledenje napredovanju, preverjanje znanja in druge uporabne funkcije. Po potrebi je zagotovljena tudi pedagoška podpora.

Spletni portal E-CHO nudi tudi:

- gostovanje na sistemu E-CHO in drugih sistemih - nakup e-te�ajev - izdelava e-te�ajev - gostovanje e-te�ajev na sistemu E-CHO LTFE - izobraževanje (te�aj za mentorje, te�aj za razvijalce) - sodelovanje z LTFE na podro�ju e -izobraževanja.

Sistem E-CHO je internetna platforma za celovito izvedbo e-izobraževanja, ki omogo�a:

- upravljanje e-izobraževanja - upravljanje e-te�ajev - spremljanje aktivnosti uporabnikov - preverjanje znanja/testiranje - povezavo z obstoje�imi informacijskimi sistemi - podporo standardom e-izobraževanja in ve�jezi�nost .

E-te�aj Vitamini

Trajanje te�aja je 30 minut, predznanje ni potrebno. Te�aj je namenjen vsem, ki jih zanimajo osnovna znanja o pomenu vitaminov. Te�aj je brezpla�en. Na voljo je klepetalnica, ki omogo�a pošiljanje privatnih sporo�il, za katera želimo, da niso vidna vsem. Nudijo tudi druga študijska orodja, kot so oglasna deska in kalkulator. Z iskalnikom, ki je na voljo vsem u�e�im, se iš�e po e-te�aju.

Fleksibilnost pri izbiri �as in kraja




E–te�aj: Vitamini DA DA DA DA

Tabela 8: E- te�aj Vitamini po kriteriju pridobivanja znanja

Iz tabele 8 je razvidno, da e-te�aj Vitamini ustreza vsem kriterijem pridobivanja znanja.



Fleksibilnost pri izbiri �asa in kraja študija je omogo�ena. Možna je prilagoditev izobraževanja po lastni meri in lastnemu tempu. Izobraževalne vsebine pri tem te�aju so interaktivne. Poleg teoreti�nega dela so na voljo tudi posnetki v obliki video datotek. E-te�aj je na voljo v slovenskem jeziku. Lahko pa se izbere tudi v angleškem jeziku.




E–te�aj: Vitamini DA NE DA

Tabela 9: E-te�aj Vitamini po kriteriju komunikacije

V tabeli 9 je predstavljen e-te�aj Vitamini po kriterijih komunikacije. E-te�aj ustreza kriterijema pedagoške podpore in sodelovanja med u�e�imi. Ne ustreza pa kriteriju podpore s tehni�nega vidika.

Za pedagoško pomo� pri e-te�aju Vitamini je na voljo mentor. Na forumu potekajo diskusije med mentorji in u�e�imi o snovi. Za pogovore med u�e�imi je na voljo spletna klepetalnica.




E–te�aj Vitamini NE DA NE NE Tabela 10: E-te�aj Vitamini po kriteriju preverjanja znanja V tabeli 10 so opisani kriteriji preverjanja znanja. E-te�aj Vitamini ne ustreza kriterijem predtestiranja, sprotnega pridobivanja znanja in evalvacije pridobljenega znanja, ustreza pa kriteriju sprotnega pridobivanja znanja. Predznanje za obisk tega te�aja ni potrebno, prav tako pa ni na voljo predtestiranje. Sprotno preverjanje je na voljo po vsaki opravljeni lekciji. Utrjevanje na prakti�nih primerih ni mogo�e. Na koncu te�aja ni na voljo celotno preverjanje znanja. Lahko po se pomikamo po nalogah za posamezno podro�je in še enkrat opravimo naloge, ki so nam na voljo ob koncu posamezne lekcije.



��

1. ��

�

��

��

��

Slika 6: Primer sprotnega preverjanja znanja (www.dl.ltfe.org)

Na sliki 6 je primer sprotnega preverjanja znanja pri te�aju e-te�aj Vitamini ponudnika Laboratorij za telekomunikacije, Fakulteta za elektroniko.

4. Zmaga.com, spletno pridobivanje znanja

Spletni portal Zmaga.com je odprt od 26. 11. 2006. Gre s za nov spletno- izobraževalni portal, ki je namenjen vsem uporabnikom spleta in ponuja ra�unalniško znanje. Vsi te�aji na spletni strani so brezpla�ni. Avtorja spletne strani sta Dejan Nikitovi� in Sergej Eržen.

E-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila Poljubnemu e-poštnemu odjemalcu nastavimo poljubno zvo�no datoteko, ki se predvaja ob prihodu nove pošte. Fleksibilnost

pri izbiri �as in kraja




E–te�aj: Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila

DA DA DA DA

Tabela 11: E-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�il po kriteriju pridobivanja znanja Iz tabele 11 je razvidno, da e-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�il po kriteriju pridobivanja znanja ustreza vsem kriterijem pridobivanja znanja.



Fleksibilnost pri izbiri �asa in kraja je omogo�ena, prav tako ni �asovne omejitve za obisk te�aja. Možna je prilagoditev lastnemu tempu. Vsebine so namenjene dopolnjevanju in nadgrajevanju lastnega znanja. Izobraževanje poteka v slovenskem jeziku.





NE NE DA

Tabela 12: E-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�il po kriteriju komunikacije Iz tabele 12 je razvidno, da e-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�il ustreza kriteriju sodelovanja med u�e�imi. Ne ustreza pa kriterijema pedagoške in tehni�ne podpore. Komunikacija s tehni�nega vidika ni omogo�ena. Omogo�ena je asinhrona komunikacija s pomo�jo foruma. Sinhrona komunikacija z mentorjem ni zagotovljena. Sodelovanje med u�e�imi se je možno. Na voljo je forum, kjer udeleženci lahko povedo svoje pohvale in kritike o te�aju, namenjen pa je tudi, da udeleženci med seboj delijo pridobljeno znanje in lahko razpravljajo tudi o drugih temah. Predtestiranja Sprotno

preverjanje pridobljenega znanja




NE NE DA NE

Tabela 13: E-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�il po kriterijih preverjanja znanja

Iz tabele 13 je razvidno, da e-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�i ustreza smo kriteriju utrjevanja znanja na prakti�nih primerih.

Predtestiranje ni na voljo, prav tako pa tudi ni sprotnega preverjanja znanja, kar pa zaradi kratkega te�aja tudi ni možno. Omogo�eno je preverjanje znanja na prakti�nem primeru. Evalvacije pridobljenega znanja po kon�anem te�aja ni.



Slika 7: E -te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila (www.zmaga.com) Na sliki 7 je primer e-te�aja Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila ponudnika spletne strani zmaga.com, spletno pridobivanje znanja. Primerjava e-te�ajev po kriteriju pridobivanja znanja 1. Pridobivanje znanja Fleksibilnost

pri izbiri �as in kraja




E–te�aj: Word osnovni

DA DA DA DA


DA DA DA DA

E-te�aj: Vitamini DA DA DA DA E-te�aj: Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila

DA DA DA DA

Tabela 14: Primerjava e-te�ajev po kriteriju pridobivanja znanja Iz tabele 14 je razvidna primerjava e-te�ajev po kriteriju pridobivanja znanja. E-te�aji se med seboj primerjajo po fleksibilnosti pri izbiri kraja in �asa, po prilagoditvi lastnemu tempu, po tem ali so vsebine namenjene dopolnjevanju in nadgrajevanju lastnega znanja in ali je izobraževanje v slovenskem jeziku. Vsi te�aji ustrezajo kriterijem pridobivanja znanja. Primerjava e-te�ajev po kriteriju komunikacije



2. Komunikacija Podpora s

pedagoškega vidika



E-te�aj: Word osnovni

DA DA DA

E – te�aj: Komunikacija

NE DA NE

E-te�aj: Vitamini DA NE DA E-te�aj: Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila.

NE NE DA

Tabela 15: Primerjava e- te�ajev po kriteriju komunikacija

V tabeli 15 so e-te�aji opisani po kriteriju komunikacije. E-te�aji se med seboj primerjajo po tem, ali je omogo�ena podpora s pedagoškega in tehni�nega vidika, ali je u�e�emu se za pomo� pri e-te�aju na voljo mentor. V tabeli se primerja ali je možno tudi sodelovanje med u�e�imi se v e-izobraževanju. E-te�aj Word osnovni ustreza vsem kriterijem komunikacije. E-te�aj Komunikacija in e-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila nimata zagotovljene pedagoške podpore. E-te�aj Vitamini in e-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila nimata zagotovljene podpore s tehni�nega vidika, medtem ko jo e-te�aj Komunikacija ima. Nima pa e-te�aj Komunikacija možnosti, da u�e�i se sodelujejo med seboj. E-te�aj Vitamini ima pedagoško podporo in omogo�eno sodelovanje med u�e�imi se. Prav tako je možno sodelovanje med u�e�imi se pri e-te�aju Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila.



Primerjava e-te�ajev po kriteriju preverjanja znanja

3. Preverjanje znanja




E–te�aj: Word osnovni

NE DA DA DA


DA DA DA DA

E-te�aj: Vitamini NE DA NE NE E–te�aj: Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila.

NE NE DA NE

Tabela 16: Primerjava e-te�ajev po kriteriju preverjanje znanja Iz tabele 16 je razvidna primerjava e-te�ajev po kriteriju preverjanja znanja. Kriteriji preverjanja so ali je u�e�emu na voljo predtestiranje ali je možno, da u�e�i se sprotno preverjajo znanje. Ali vsebine omogo�ajo utrjevanja znanja na prakti�nih primerih in ali je omogo�ena evalavacija pridobljenega znanja po koncu e-izobraževanja. E-te�aj Komunikacija ima na voljo predtestiranje, za razliko od ostalih e-te�ajev, kjer to ni mogo�e. Vsi te�aji razen e-te�aja Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila ustrezajo kriteriju sprotnega pridobivanja znanja. Utrjevanje znanja je možno pri vseh e-te�ajih, razen pri e-te�aju Vitamini. Evalvacija pridobljenega znanja po koncu te�aja je možna pri te�aju E-Word osnovni in E-te�aj Komunikacija. Medtem ko pri E-te�aju Vitamini in E-te�aju Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila evalvacije po kon�anem e-te�aju ni.

4.9. Ugotovitve in predlogi

Vseeživljensko u�enje je eden izmed temeljev razvojnih programov EU, vendar so koncepti razvoja tega precej raznoliki. Skoraj edini skupni imenovalec vseživljenjskega izobraževanja je nelo�ljiva povezanost z e-izobraževanjem ter odprtim izobraževanjem. Vse kaže, da bo prav informacijsko-komunikacijska tehnologija tisti gradnik vseživljenjskega izobraževanja, ki bo temelj u�inkovitosti in ekonomi�nosti izobraževalnega procesa. Da bi se to dejansko zgodilo, pa mora e-izobraževanje postati cenejše, uporabniško prijazno, aktivno motiviracijsko, multimedijsko podprto in široko dostopno. Inovacije v informacijski tehnologiji e-izobraževanja odgovarjajo na te potrebe. Primer dobre tehnološke inovacije je personalizacija, ki naredi informacijske sisteme za e-izobraževanje uporabniško prijaznejše in pomembno zmanjša dobro poznano tehnološko oviro, ki se pojavi pri institucionalnem uvajanju e-izobraževanja.



Da bi izbrali e-te�aj, ki bi zadovoljil naše potrebe po e-izobraževanju moramo upoštevati dolo�ene kriterije, po katerih se odlo�imo, kateri e-te�aj bomo izbrali. Ponudniki e-te�ajev ponujajo brezpla�ne e-te�aje, kjer lahko preizkusimo, ali nam ta na�in izobraževanja sploh ustreza. Pred nakupom e-te�aja preverimo, kateri kriteriji so za nas pomembni in kako bomo najlažje zadovoljili naša pri�akovanja pri e-izobraževanju. Na voljo je ve� vrst e-te�ajev, zato je dobro preveriti ponudbo ve� ponudnikov. �e izberemo te�aj brez pedagoške podpore, potrebujemo veliko samodiscipline, da te�aj uspešno zaklju�imo. E-izobraževanje nam prihrani �as in denar potreben za obisk klasi�nega izobraževanja. E-izobraževanje pa lahko prilagodimo potrebam trenutnega primanjkljaja znanja na podro�ju, ki ga potrebujemo.



5. ZAKLJU�EK Glede na same za�etke u�enja na daljavo bi lahko rekli, da je prišlo do bliskovitega razvoja e-izobraževanja v �asu, ko je sodobna informacijska in telekomunikacijska tehnologija vklju�ila v svoje delovanje svetovni splet, preko katerega je mogo�a dvosmerna komunikacija. Izobraževalne institucije se trudijo približati znanje ljudem. E-izobraževanje je potrebno, ker živimo v informacijski dobi. Zaradi potreb sodobne družbe, ki zahteva sprotno pridobivanje novih sposobnosti za uspešno delovanje, ni ve� dovolj redno šolanje ampak je potrebno vseživljenjsko u�enje. Prav e-izobraževanje naj bi najbolj služilo izobraževanju odraslih, predvsem zaposlenih. Potrebno pa je postaviti celovite skupne standarde, da bo vsebina izobraževanja dostopna v razli�nih u�nih okoljih, obenem pa bo dosežena potrebna kvaliteta. Intenzivno uvajanje informacijske tehnologije v e-izobraževanje je postala prioritetna naloga v modernih izobraževalnih institucijah povsod po svetu. Nedvomno je prišel pravi �as za implementacijo e-izobraževanja tistih, ki se želijo razvijati v nezadržno rasto�em globalnem izobraževalnem trgu. E-izobraževanje je izziv in orodje za izboljšanje izobraževalnih procesov in zdi se, da je tudi temelj za nove in bolj u�inkovite na�ine za upravljanje z znanjem. Za primerjalno analizo sem izbrala štiri e-te�aje razli�nih ponudnikov. Izbrala sem naslednje ponudnike in njihove te�aje: Podjetje B2 d.o.o. izobraževanje in informacijske storitve in e-te�aj Word osnovni, Inter-es d.o.o., Ljubljana in e-te�aj Komunikacija, Laboratorij za telekomunikacije, Fakulteta za elektroniko in e-te�aj Vitamini ter spletno stran www.zmaga.com in e-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila. Te�aje sem primerjala po kriterijih pridobivanja znanja, komunikacije in preverjanja znanja. Vsi e-te�aji so zadostili kriteriju pridobivanja znanja. Ko sem e-te�aje primerjala po kriteriju komunikacije te�aja, e-te�aj Komunikacija in e-te�aj Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila nista zadostila kriteriju pedagoške podpore. Vsi razen e-te�aj Komunikacija imajo omogo�eno sodelovanje med u�e�imi. Podporo s tehni�nega vidika pa imata te�aja e-te�aj Word osnovni in e-te�aj Komunikacija. Te�aje sem primerjala tudi po kriteriju preverjanja znanja in ugotovila, da vsi razen e-te�aja Komunikacija nimajo na voljo predtestiranja pred za�etkom e-te�aja. Imajo pa sprotno prevevanje znanja na voljo te�aji: e-te�aj Word osnovni, e-te�aj Komunikacija, e-te�aj Vitamini. Utrjevanje znanja na prakti�nih primerih ni možno pri e-te�aju Vitamini. Evalvacija pridobljenega znanja po kon�anem e-te�aju pa je možna pri te�ajih e-te�aj Word osnovni in e-te�aj Komunikacija. S sodelovanjem pri vseh e-te�ajih, ki sem jih izbrala za primerjalno analizo, sem bila zadovoljna. Vsi e- te�aji so zadostili mojim pri�akovanjem in mi prinesli novo izobraževalno izkušnjo.



6. LITERATURA Knjige: Bates, A., Tony, W. (1995) Tehnology, Open Learning and Distance Education, Routledge, London. Bregar, L. (1998) Študij na daljavo-nove poti komuniciranja v procesu izobraževanja, Ekonomska Fakulteta, Ljubljana. Guri_Rosenbilt, S. (2005) »Distance education« and »e-learning«: Not the some thing, Higer Education. Jereb, J. (1998) Teoreti�ne osnove izobraževanja, Založba Moderna organizacija, Kranj. Jereb, E. (2002) Avtomatizacija pisarniškega poslovanja, Moderna organizacija, Kranj. Suli�, V. (2001) Vpliv informacijske tehnologije na študij na daljavo v Sloveniji, Magistrsko delo, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor. Suli�, V., Lesjak, D., Balde, A. (2004) Uvod v ekonomiko e-izobraževanja, Fakulteta za management, Koper. �lanki v reviji: Bergar, L. (2002) Razvojne možnosti e- izobraževanja v svetu in Sloveniji: e-izobraževanje kot sestavni del izobraževalne ponudbe. Andragoška spoznanja, 8 (3/4) Bergar, L., Zagmajster, M., Papi�, M. (2004) Spletni portal kot informacijski vir za spodbujanje razvoja in raziskovanja e-izobraževanja v Sloveniji. Uporabna inforamatika, 12(4). Jereb, E., Šmitek, B. (1999) Using an elektronic book in distance education. Informatica, Ljubljana. Special issue, (4), str. 483-486. Kragelj, S. (2002) Gospodarski vestnik, Konferenca izobraževalni management, Ljubljana. Geder, M. (2003) Principi oblikovanja modelov e-izobraževanja in njihovo uvajanje v prakso. Zbornik strokovne konference, 3. in 4. november 2003, Doba, Maribor, str. 41-45. Cergol, S. (2003) Participacija, komunikacija in kolaboracija v e-izobraževanju – ali novi mediji omogo�ajo optimalno in potecialno u�inlovito u�enje? Zbornik strokovne konference, 3. in 4. november 2003, Doba, Maribor, str.107-119. Poro�ila: Pou�evanje na daljavo, CPR »konkuren�nost Slovenije 2001-2006«, Strategija »Celovita izvedba e-izobraževanja na nacionalni ravni« (2004) Akcijski na�rt »E- izobraževanje in SiTV”, Naro�nik: Minisrtstvo za šolstvo, znanost, šport, Izvajalec: Fakulteta za elektroniko, Univerza v Ljubljani. Puppis, S. (2004/05) Srednješolsko izobraževanje v inforamcijski dobi, magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za ra�unalništvo in informatiko.



Spletne strani: Althabasca University,The Centre for Distance Education, pregledano 26. 09. 2006, http://cde.athabascau.ca. Andragoški center Slovenije, pregledano 20. 12. 2006, www.zarisce.acs.si. Doba, pregledano 06. 01.2007, www.doba.si. Eu�enje, pregledano 10. 10. 2006,www.eu�enje.spin.si. Inter-es, pregledano 05. 04. 2007, www.inter-es.si Ltfe, pregledano 04. 03. 2007, www.ltfe.org. Nevron, pregledano 10. 02. 2007, www.nevron.si. Nki, pregledano 21. 02. 2007, www.nki.no. Ris, (Raba interneta v Sloveniji), E-izobraževanje, pregledano 10. 09. 2006. www.ris.org. Spletna akademija, pregledano 06.10.2006, www.spletana akademija.com. Spletno u�enje, pregledano 21. 03. 2007, www.spletno u�enje.com. Univerza v Mariboru, pregledano 10.02.2007, www.eizobrževanje.uni-mb.si. Zmaga, pregledano 06. 04. 2007, www.zmaga.com. Cummings Elaine, Re-learning e-Learning, Darwin Magazine, pregledano 20. 02. 2007 http://www.darwinmag.com/read/090101/relearn.html. KAZALO SLIK Slika 1: Koncept tradicionalnega izobraževanja; Predavatelj je v središ�u… … ...… 19 Slika 2: Koncept e- izobraževanja; Študent je v središ�u… … … … … … .… … .… ....22 Slika 3: Model e-izobraževanja (Suli�, 2004)… … … … … ...… … … … … ..… … … ....24 Slika 4: Spletna stran ponudnika e-te�aja (www.spletno-u�enje.com) … … ...… ......37 Slika 5: Primer seznama e- te�ajev(www.inter-es.si) … … … … … … … … … ...… … .39 Slika 6: Primer sprotnega preverjanja znanja (www.dl.ltfe.org) … … … … … ..… ....42 Slika 7: E-te�aj: Poljubna glasba ob prihodu sporo�ila (www.zmaga.com)… … ......44 KAZALO TABEL Tabela 1 : Primerjava klasi�nega in e-izobraževanja… … … … … .… … … … … … … .20 Tabela 2: E-te�aj: Word osnovni po kriterijih pridobivanja znanja… … … … … … … 35 Tabela 3: E-te�aj: Word osnovni po kriterijih komunikacije… … … … … … … … … ..36 Tabela 4: E-te�aj: Word osnovni po kriterij preverjanja znanja… … … … … … .… … 36 Tabela 5: E-te�aj: komunikacija po kriterijih pridobivanja znanja… … … … … ...… ..38 Tabela 6: E-te�aj: komunikacija po kriteriju komunikacije… … … … … … … … ..… ..38 Tabela 7: E- te�aj: komunikacija po kriteriju preverjanja znanja… … … … … … ...… 39 Tabela 8: E- te�aj: vitamini po kriteriju pridobivanja znanja… … … … … … … … .… 40 Tabela 9: E-te�aj:vitamini po kriterijih komunikacije… … … … … … … … … … .… .41 Tabela 10: E-te�aj: vitamini po kriteriju preverjanja znanja… … … … … … … … … ..41 Tabela 11: E-te�aj: poljubna glasba ob prihodu sporo�il po kriterijih pridobivanja znanja… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … ..42 Tabela 12: E-te�aj :poljubna glasba ob prihodu sporo�il po kriterijih komunikacije.43



Tabela 13: E-te�aj :poljubna glasba ob prihodu sporo�il po kriterijih preverjanja znanja… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … ..… 43 Tabela 14: Primerjava e-te�ajev po kriteriju pridobivanja znanja… … … … … … … ..44 Tabela 15: Primerjava e -te�ajev po kriteriju komunikacija… … … … … … … … ...… 45 Tabela 16: Primerjava e- te�ajev po kriteriju preverjanje znanja… … … … … … … ...46 KRATICE IN AKRONIMI ASL: Asynshronous Shared Learning: asihrono e-izobraževanje CBT : Computer based training: ra�unalniško zasnovano usposabljanje EU: Evropska unija IEL: Independent E-Learning: neodvisno e-izobraževnje IK: Informacijsko komunikacijska tehnologija IT: Ra�unalniškla tehnologija LMS: Learning Management System LTFE: Laboratorij za telekomunikacije, Fakulteta za elektroniko OECD:Organization for Economic Cooperation and Development SSL: Synchronous Shared Learning: sihrono e-izobraževanje

Documents

PRIMERJALNA ANALIZA PONUDNIKOV E-TE AJEV · Omejitev ni, razen tistih, ki jih postavijo organizatorji sami. Res pa je, de ta oblika izobraževanja ni za vsakogar in ni za vse.Tistemu,