Javne ceste na zasebnih

Primerjalni pregled (PP)

Avtorja: mag. Igor Zobavnik

Nina Zeilhofer, MBA

2

: 44/2017

Datum in kraj: Ljubljana, 19. 1. 2018

Kontakt:

Raziskovalno-dokumentacijski sektor:

tatjana.krasovec@dz-rs.si

Raziskovalni oddelek:

mag. Igor Zobavnik, vodja, igor.zobavnik@dz-rs.si

3

I. UVOD

»Lastninska pravica je temeljna, osrednja in stvarna pravica, ki nosilca upravičuje, da ima stvar v posesti, jo uporablja in z njo razpolaga. Obseg in vsebina konkretnih upravičenj sta odvisna od vsakokratne družbeno-ekonomske ureditve, znotraj nje pa od nosilca (subjekta) in predmeta. Zgodovinsko je pomemben proces socializacije lastninske pravice, ki pomeni upoštevanje širših

družbenih interesov in omejevanje lastninske pravice v posameznih elementih.« (Pravo, Bavcon et al., 1987, str. 122). Na splošno lahko na lastninsko pravico gledamo kot na enega od odrazov svobode posameznika v skupnosti. V okvir človekovih naravnih pravic oziroma svoboščin, ki jih potrebuje za samostojno, svobodno in odgovorno življenje, sodi tudi svoboda na premoženjskopravnem področju, ki je pogosto varovana tudi v ustavah demokratičnih držav. Ustavno jamstvo lastnine ima tako dva varovalna učinka: varuje konkreten pravni položaj imetnika pravice in tudi pravni institut lastnine (Virant, 1997, str. 26, 27, 33). Vendar je bilo že po rimskem pravu mogoče lastninsko pravico omejiti. Pri zemljiški lastnini so bile možne omejitve tudi v skupnem interesu (glede neobdelanih zemljišč) (Gotvajn, 2016, str. 4, 5).

Slovenski Stvarnopravni zakonik določa, da je javno dobro: »stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo. Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna

pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.« (Stvarnopravni zakonik, 19. člen).

OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) za potrebe mednarodne statistične primerjave opredeljuje cesto kot »komunikacijo (potovalno pot) z utrjenim voziščem,

razen tirov ali letalskih poti, odprto za javni promet, predvsem za uporabo cestnih motornih vozil z lastnim pogonom, ki vključuje mostove, predore, podporne konstrukcije, križišča, križanja, priključke in

cestninske ceste, ne pa tudi kolesarske poti.« (OECD, Glossary of Statistical Terms). Po slovenski zakonodaji je javna cesta tista cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije. Vsakdo jo lahko prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic (Železnik, 2005). V Sloveniji je lastništvo zemljišč, po katerih so zgrajene ceste, eno od perečih vprašanj v zvezi z občinskimi cestami. Po zakonodaji so javne ceste (državne ali občinske) javno dobro. Tako bi morala biti tudi zemljišča, po katerih tečejo, javno dobro, dejansko pa so zemljiškoknjižni lastniki številnih parcel pod cestami še vedno posamezniki (Goršek, Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste). »Razlastitev je oblasten poseg v lastninsko pravico (njen odvzem ali omejitev), kakršno je v okviru njene gospodarske, socialne ali ekološke funkcije oblikoval zakonodajalec. Z drugimi besedami: pri urejanju načina pridobivanja in uživanja lastnine gre za omejitve lastninske svobode v javnem interesu, ne pa še za posega v lastnino oziroma lastninsko pravico, saj se z zakonskim urejanjem vsebina lastnine šele oblikuje. Pri razlastitvi pa gre za poseg v že oblikovano lastninsko pravico.«

(Virant, 1997, str. 83).

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Protokolu 1. predpisuje: »Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico do spoštovanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti lastnina odvzeta, razen če je to v javnem interesu v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, in ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava. Ta določba pa nikakor ne omejuje pravice držav, da uveljavijo zakone, za katere menijo, da so potrebni za nadzor nad uporabo premoženja v skladu s splošnim interesom ali za zagotovitev plačila davkov, drugih prispevkov ali

4

denarnih kazni.«1 (Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, l.

člen, Varstvo lastnine).

Namen te raziskovalne nalog je prikaz primerjalne ureditve stvarnopravnih razmerij javnih cest, ki so bile zgrajene na zasebnih zemljiščih, v nekaterih (s strani naročnika) izbranih državah članicah EU (Češka, Poljska, Italija, Hrvaška, Avstrija in Nemčija), podrobneje pa naj bi se v njej prikazalo:

- postopek prenosa lastninske pravice na državo oziroma lokalno skupnost, ki je brez potrebnega pravnega temelja zgradila državno oziroma lokalno cesto, ni pa dejanskega stanja zemljiško knjižno uredila,

- možnost omejitve ali odvzema lastninske pravice na nepremičninah v javno korist, - morebitne poenostavljene postopke razlastitve za pridobivanje zemljišč na obstoječih

(zgrajenih) javnih cestah, po kateri poteka promet, - ureditev stvarnopravnih razmerij z zemljiškoknjižnimi lastniki zemljišč, po katerih te

ceste potekajo. Viri za ureditev navedenega področja za Hrvaško, Slovenijo in Češko so bili pretežno pridobljeni na spletnih staneh z veljavno zakonodajo in iz strokovnih člankov, za Slovenijo pa deloma tudi pri službah pristojnih ministrstev. Za informacije o nacionalnih ureditvah smo, zaradi odsotnosti oziroma nedostopnosti drugih virov, zaprosili ministrstva pristojna za promet (cestno infrastrukturo) in za okolje v vseh navedenih državah. Za informacije o ureditvah v Avstriji in v Nemčiji smo, zaradi značilnosti upravne ureditve v teh dveh državah (obstoj zveznih dežel, ki so pristojne za obravnavano področje), zaprosili tudi državne organe nekaterih zveznih dežel v obeh navedenih državah. Do roka oddaje raziskovalne naloge smo prejeli odgovore iz Avstrije, Nemčije in Češke. Del odgovorov (predvsem za Avstrijo, Italijo in Poljsko) smo deloma pridobili tudi iz podatkovnih zbirk Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (ECPRD),2 nekatere informacije (uporabljene v uvodu in pri ureditvi v Nemčiji ter Italiji) pa so bile pridobljene tudi iz doktorskih in magistrskih nalog. II. STVARNOPRAVNA RAZMERJA JAVNIH CEST, ZGRAJENIH NA ZASEBNIH ZEMLJIŠČIH 2.1 Slovenija3 Dejanska stanja javnih cest, zgrajenih na zasebnih zemljiščih v Sloveniji, so lahko naslednja:

- ceste potekajo po zasebnih zemljiščih, niso odmerjene in niso vpisane v zemljiško knjigo (cesta v naravi),

- ceste so vpisane v zemljiško knjigo in niso odmerjene, potekajo po parcelah, ki niso v celoti občinska lastnina, ker spremembe niso bile vpisane,

- zemljišča so sicer bila pridobljena v občinsko last, za njih so bile plačane odškodnine, o tem pa ni ustrezne dokumentacije, na osnovi katere bi bila možna vknjižba v zemljiško knjigo (Železnik, 2015).

»Lastniki zasebnih zemljišč so ob gradnji ali rekonstrukciji lokalnih cest zlasti v času od petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja največkrat prostovoljno podpisovali dokumente (izjave, dovoljenja, soglasja ipd.), s katerimi so dopuščali posege na svoja zemljišča. Ob tem je bil prenos lastništva

1 Podobno določbo je vseboval že eden od temeljnih dokumentov iz obdobja francoske revolucije -

Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789 (Déclaration des droits de l'homme et du citoyen de 1789) (17. člen) (Gotvajn, 2016, str. 11). 2 ECPRD - The European Centre for Parliamentary Research and Documentation, odgovor na

vprašalnik 3472 (Ownership on public roads) iz leta 2017. 3 Ta del raziskovalne naloge je v velikem delu povzet po gradivu Goršek: Problematika stvarnopravnih

razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste, ki je objavljeno na spletni strani Združenja občin ter deloma tudi iz elektronske pošte z avtorico tega gradiva.

5

običajno zanemarjen; na zemljišču, ki je opredeljeno z eno parcelno številko, je tako danes lahko še

vedno kmetijska ali gozdna površina, del nepremičnine pa v naravi predstavlja cesta.« (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, spletna stan). Podobno ugotavlja tudi Goršek: »Pravna neurejenost zemljišč ima korenine v drugi polovici prejšnjega stoletja. Takrat so bile ceste tako pomembna dobrina, da so lastniki zemljišč ob asfaltiranju lokalnih cest brez zadržkov dopuščali posege na svojih zemljiščih, brez odškodnin in pogodb o prenosu zemljišča. Gradilo se je na osnovi ustnih dogovorov z lastniki zemljišč ali njihovih izjav v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Odškodnin se večinoma ni izplačevalo. V zvezi z zemljiščem se ni sklepalo pogodb, niti niso bili uvedeni postopki razlastitve. Ker ni bilo ustreznih listin za vpis, tj. pogodb ali odločb, ni bilo pogojev za spremembo lastninske pravice v zemljiški knjigi. Zakon o javnih cestah iz leta 1997 (ZJC) je skušal to problematiko urediti tako, da je omogočil vpis v zemljiško knjigo po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine, lastnike, ki odškodnine še niso

prejeli, pa je v zvezi z odškodnino napotil na sodišče.« (Goršek: Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste). Zakonodaja je določala, da so javne ceste državne ali občinske in so javno dobro, pri čemer so morale biti državne ceste v lasti države, občinske pa v lasti občine. Na podlagi pridobljene lastninske pravice občine je bilo treba v zemljiško knjigo vpisati zaznamek o javnem dobru. Ustavno sodišče je leta 2002 takšno ureditev razveljavilo, saj je ugotovilo, da je v neskladju z ustavo. Ni namreč dopustno, da bi vpis v zemljiško knjigo imel razlastitveni učinek. Vpis mora imeti dopusten pravni temelj, torej pravni posel z lastnikom ali odločbo o razlastitvi. Izjave lastnikov zemljišč, da dopuščajo poseg na svoje zemljišče, ki so bile dane v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za ceste, pa po mnenju Ustavnega sodišča ne predstavljajo takšnega pravnega temelja (Goršek: Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste). Stvarnopravna razmerja se tudi po navedeni odločitvi Ustavnega sodišča še vedno niso ustrezno urejala. Z novelo Zakona o javnih cestah je bil leta 2005 poenostavljen razlastitveni postopek za pridobivanje zemljišč na obstoječih javnih cestah (na cestah, ki so že bile zgrajene in je po njih tudi potekal promet), za katere še niso bila urejena stvarnopravna razmerja z zemljiškoknjižnimi lastniki zemljišč. V tem posebnem razlastitvenem postopku se šteje, da je javna korist za razlastitev ugotovljena, če takšna cesta obstaja kot javna cesta (je bila kategorizirana ob uveljavitvi novele zakona in je ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej potekal cestni promet tako, da je zagotovljena uporaba cest vsem pod enakimi pogoji). (Goršek: Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste). Ta poenostavitev je bila po mnenju avtorice izjemno pomembna, kajti glede na splošna pravila o razlastitvi se je javna korist ugotavljala zlasti s prostorskim aktom, ki se v preteklosti za ceste niso vedno sprejemali. Nadalje se je štelo, da se je razlastitveni postopek začel že z vložitvijo zahteve za razlastitev (po splošnih predpisih je treba o tem izdati posebno odločbo), že z dokončnostjo odločbe o razlastitvi pa je upravičenec (v tem primeru občina) pridobil lastninsko pravico na nepremičnini; v splošnem postopku pa je bil takšen mejnik pravnomočnost odločbe. Ne glede na plačilo odškodnine pridobi upravičenec posest na nepremičnini takoj, o odškodnini pa se lahko odloča v kasnejših postopkih. Ob tem je zakon določil tudi, da ne glede na pridobljeno lastninsko pravico takšna cesta uživa varstvo pred posegi zemljiškoknjižnih lastnikov. Med poenostavitve postopkov pa je treba šteti tudi poenostavitev geodetskih postopkov v zvezi z določanjem in evidentiranjem mej občinskih cest v Zakonu o cestah iz leta 2010 (Goršek: Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste). Tudi po opisani poenostavitvi pa se stvarnopravna razmerja še vedno niso ustrezno urejala. Lastniki zemljišč so se začeli obračati neposredno na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče je najprej izdajalo ugotovitvene odločbe, v katerih je ugotovilo, da je konkretni občinski akt v delu, ki kategorizira občinsko cesto, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, v neskladju z

6

ustavo in dalo konkretni občini enoletni rok za uskladitev. Ker občine še vedno niso spoštovale odločitev Ustavnega sodišča, je to začelo najprej razveljavljati sporne občinske odloke z odložnim rokom in je naložilo občini, da (najprej v 1 letu, kasneje v 6 mesecih) sklene pravni posel ali vloži zahtevo za razlastitev, kasneje pa je začelo občinske odloke razveljavljati s takojšnjim učinkom brez odložnega roka. Takšna praksa obstaja od leta 2011. Ustavno sodišče je v svojih odločitvah utemeljilo odstop od svojih prejšnjih odločitev in poudarilo, da se je za stopnjevanje ukrepov odločilo, ker se njegove odločbe niso spoštovale. Pri tem je navedlo tudi, da je dolgo dajalo prednost javnemu interesu, vendar se je odločilo, da bo dalo prednost varstvu lastninske pravice, saj so občine imele na razpolago dovolj časa za ureditev stvarnopravnih razmerij. To je storilo, kot pravi, zaradi jasnih ustavnih in zakonskih obveznosti občine ter zaradi učinkovitejšega varstva lastninske pravice (Goršek: Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste). Praksi Ustavnega sodišča so kmalu začela slediti tudi redna sodišča, ki vedno pogosteje (zlasti v prekrškovnih in upravnih zadevah) ne upoštevajo kategorizacije ceste kot odločilnega dejstva, temveč je zanje odločilna lastninska pravica. »Tako ne more biti več za prekršek kaznovan zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki je na delu cestišča, ki poteka po njegovem zemljišču, postavil oviro ali ga prekoplje, tudi v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj kategorizacija

ni več odločilen dejavnik«.4 (Goršek: Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po

katerih potekajo občinske ceste). Naslednjo pomembno spremembo na tem področju je uvedel nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki bo sicer začel veljati 1. junija 2018, ki v četrtem odstavku 199. člena določa naslednje: "Zahtevo za razlastitev lahko poda tudi razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Zahteva se lahko vloži, če razlastitveni upravičenec v 30 dneh od poziva na ureditev zemljiškoknjižnega stanja tega pogodbeno ne uredi z razlastitvenim zavezancem. Zahteva v tem primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Ustrezno cenitev nepremičnin in morebiten načrt ter izvedbo parcelacije upravni organ s

sklepom naloži razlastitvenemu upravičencu." (Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)). Z navedeno določbo se uvaja nov institut aktivne legitimacije za razlastitvene zavezance (lastnike zemljišč), ki bodo lahko tudi sami zahtevali uvedbo postopka razlastitve v primeru neaktivnosti javnega organa - upravljavca javnih cest v tem postopku (Goršek, e-pošta). 2.2 Avstrija5 Zakonodaja v Avstriji je lahko zvezna ali deželna. Skladno s tem se zakonodaja in upravljanje omrežja javnih cest deli na: 1. Zvezne ceste (Bundesstraßen) (avtoceste in hitre ceste); to so ceste, ki so urejene na

zvezni ravni. Pravna podlaga je Zakon o zveznih cestah iz leta 1971 (Bundesstraßengesetz).

Pri zveznih cestah se institut prenosa lastninske pravice iz privatne lastnine v javno korist ne uporablja. Obstaja pa ta institut v gradbenem sektorju (v gradbeni zakonodaji, Baurecht)

4 Ob tem so se v zadnjem letu začele pojavljati težave pri odmeri zemljišč v posebnem postopku

razlastitve. Sodišča namreč ne dovoljujejo odmere (za potrebe priprave ponudbe) brez soglasja lastnika zemljišča, kar se sicer da rešiti v samem razlastitvenem postopku, občine pa v tem vidijo precejšen problem (Goršek, e-pošta). 5 Iz razpoložljivih virov ni bilo razvidno, da bi v Avstriji obstajal večji problem obstoja javnih cest na

zasebnih zemljiščih, zato je na kratko prikazano le področje razlastitve za potrebe graditve cest

7

(ECPRD 34726). Če se o dani ponudbi za odkup zemljišča ni možno dogovoriti, lahko družba ASFINAG (v imenu države kot zveznega organa za ceste) predloži deželnemu glavarju zahtevo za razlastitev; o potrebnosti, predmetu in obsegu razlastitve odloča deželni glavar (ob smiselni uporabi Zakona o odškodninskih postopkih pri razlastitvah na področju železnic). Zvezni organ za ceste začne postopek razlastitve v skladu z Zakonom o zveznih cestah. Zakon določa, da je zaradi izgradnje, vzdrževanja in rekonstrukcije zveznih cest in pripadajočih objektov, kakor tudi iz prometnih razlogov, možna razlastitev.

2. sekundarno cestno omrežje (deželne ceste, lokalne ceste); to so ceste v pristojnosti

dežel. Pravna podlaga je zakonodaja posamezne dežele. Za ceste v lasti in upravljanju dežel velja deželna zakonodaja, ki določa, da se zasebna cesta lahko razglasi za javno cesto, če je to nujno potrebno za promet in tega v okviru razumnih stroškov ni bilo možno drugače urediti. Deželni zakoni opredeljujejo pogoje za razlastitev in plačilo primerne odškodnine (Verkehr.Steiermark, spletna stran). Zvezne ceste Z zveznimi cestami (v skladu z določbami 34. b člena Zakona o zveznih cestah) upravlja družba ASFINAG (Autobahnen- und Schnellstraßen- Finanzierungs-Aktiengesellschaft), ki je

odgovorna za gradnjo zveznih cest. ASFINAG so dodeljene vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o zveznih cestah (ceste pa so v lasti države). Odkup zemljišč za izgradnjo zveznih cest poteka na naslednji način: - ASFINAG da lastniku zemljišča ponudbo za odkup; - v primeru, da na ponudbo ni odgovora ali se o njej ni možno dogovoriti v razumnem roku,

lahko ASFINAG (v imenu države kot zveznega organa za ceste) predloži deželnemu glavarju zahtevo za razlastitev; o potrebnosti, predmetu in obsegu razlastitve odloča deželni glavar ob smiselni uporabi Zakona o odškodninskih postopkih pri razlastitvah na področju železnic (Eisenbahn-Enteignungsentschädigungsgesetz);

- zvezni organ za ceste začne postopek razlastitve v skladu z Zakonom o zveznih cestah (členi od 17 – 20). Zakon določa, da je zaradi izgradnje, vzdrževanja in rekonstrukcije zveznih cest in pripadajočih objektov, kakor tudi iz prometnih razlogov, možna razlastitev;

- določi se izvedenec za izračun nadomestila (ki se določi v skladu z določbami členov 4 – 8 Zakona o odškodninskih postopkih pri razlastitvah na področju železnic);

- zvezni organ za ceste sprejme odredbo o razlastitvi o nujnosti, predmetu in obsegu razlastitve ter višini odškodnine;

- pravica do pritožbe je možna na krajevno pristojno upravno sodišče (Landesverwaltungsgericht) in je dopustna samo zoper odločitev o nujnosti, predmetu in obsegu ukrepa razlastitve;

- izredna pravica do pritožbe je možna na vrhovno upravno sodišče in / ali ustavno sodišče; odložilni učinek ukrepov razlastitve je odobren le v zelo izjemnih primerih;

- pravica do pritožbe je možna na krajevno pristojno deželno sodišče (Landesgericht) zoper dodeljeno višino odškodnine, v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odredbe o razlastitvi;

- v določenih okoliščinah ima lastnik zemljišča pravico do polnega odkupa svojega premoženja (na primer če preostalo zemljišče nima več ekonomske vrednosti).

Za zagotovitev gradnje zvezne ceste lahko zvezni minister za promet, inovacije in infrastrukturo (v skladu s 14. členom Zakona o zveznih cestah), še pred določitvijo poteka (umestitve) ceste, zemljišče, ki pride v poštev za poznejši potek oz. rabo za zvezne ceste, z odlokom razglasi za t.i. območje planiranja zvezne ceste (Bundesstrassenplanungsgebiet) za

6 Iz deželne ravni v Avstriji odgovora na zastavljeno vprašanje o urejanju stvarnopravnih razmerij

javnih cest, zgrajenih na zasebnih zemljiščih, nismo prejeli, zato povzemamo iz odgovora zveznega Ministrstva za promet, inovacije in infrastrukturo (BMVIT) na ECPRD vprašalnik Ownership of Public Roads.

8

obdobje 5 let (na tem področju se ne sme graditi novogradenj, dograditev ali rekonstrukcij objektov). Takšen odlok lahko izda le, če je na podlagi načrtov in gradbenih pripravljalnih del v kratkem pričakovati določitev poteka ceste in če se je bati, da bi bila z gradbenimi spremembami na tem zemljišču načrtovana gradnja bistveno otežena ali dražja. Šest tednov pred izdajo takega odloka je treba v zadevnih občinah javno predložiti potrebne dokumente. Poleg tega je treba pridobiti mnenja prizadetih dežel in občin (ECPRD 3472 in 2gov.si, spletna stran). Gradbene dejavnosti lahko v izjemnih primerih dovoli le zvezni organ za ceste (odločitev z odredbo, obstaja pravica do pritožbe na krajevno upravno sodišče in izredne pritožbe na vrhovno upravno sodišče in / ali ustavno sodišče). Izjemoma dopustijo gradnjo, če s tem planirana gradnja ceste ni bistveno otežena ali podražena ali če je to potrebno zaradi varovanja življenja in zdravja. Nadomestilo lastnikom zemljišč ni zagotovljeno. Po umestitvi zvezne ceste (z odredbo o umestitvi, ki jo je sprejme minister za promet, inovacije in tehnologijo) in ki ji lastniki zemljišč pogosto nasprotujejo, so možne samo določene (zgoraj omenjene) izjeme. Nadomestilo ni predvideno, ima pa lastnik zemljišča pravico do odkupa svoje nepremičnine po obdobju treh let (Bundesstraßenbaugebiet) (v skladu z določbami 15. člena Zakona o zveznih cestah). Deželne ceste Deželne ceste urejajo deželni zakoni o cestah (na primer na Štajerskem je to Steiermärkisches Landes-Straßenverwaltungsgesetz, LStVG). Zakon določa, da se zasebna cesta lahko razglasi za javno cesto, če je to nujno potrebno za promet in tega v okviru razumnih stroškov ni bilo možno drugače urediti. Če nujnih potreb prometa ni mogoče zadovoljiti na drug način, brez nesorazmernih stroškov, ali če je iz pomembnih razlogov potrebna razglasitev javne ceste, se lahko na zahtevo (ene ali več) občin ali deželne vlade zasebna cesta razlasti. Pri tem se uporabljajo določbe V. poglavja deželnega zakona (LStVG), ki opredeljujejo razlastitev (pogoji, odškodnina) (6. člen LStVG). 2.3. Češka7 Na Češkem obstaja (podobno kot v Sloveniji op. p.) še nerazrešena problematika stvarnopravnega statusa cest, ki so bile zgrajene pred letom 1990 na zasebnih zemljiščih. V tej državi (po navedbah pristojnega ministrstva) v mnogih primerih zasebni lastniki sploh (še) ne vedo, da so lastniki zemljišč, na katerih so zgrajene ceste, predvsem zaradi zapletenih postopkov t.i. »restitucije« (denacionalizacije), ki je potekala v 90. letih prejšnjega stoletja (Ministrstvo za promet, e-pošta). V času komunistične vladavine se je pogosto dogajalo, da so bile ceste zgrajena na zemljiščih, ki jih je imel nekdo v lasti, ne da bi mu bila plačana denarna odškodnina. Tovrstne težave so bile pogosto rešene v postopku restitucije, ki se je urejala v številnih pravnih aktih, eden od njih je bil tudi Zakon o zemljiščih 229/19918 (s kasnejšimi spremembami), ki je urejal vračilo kmetijskih zemljišč in objektov na teh zemljiščih. Navedeni zakon je predpisal, da za objekte na teh zemljiščih ni možna restitucija. Lastniki tovrstnih zemljišč so lahko zahtevali nadomestna zemljišča (če so ta bila na razpolago) ali finančno nadomestilo. Višina nadomestila je bila zelo dolgo enaka cenam zemljišč 24. junija leta 19919, ko je stopil

7 Zaradi obstoja literature in virov v češkem jeziku je bil pri prikazu ureditve v tej državi uporabljen tudi

program Google translate. 8 Zákon č. 229/1991 Sb., o úpravě vlastnických vztahů k půdě a jinému zemědělskému majetku, ve

znění pozdějších předpisů. 9 Glede višine nadomestil je ustavno sodišče leta 2017 presodilo, da je razlika med tržnimi cenami

nepremičnin in cenami iz leta 1991 tako velika, da bi bilo takšno nadomestilo, kot je predpisano, zgolj simbolično, nadomestilo pa bi moralo biti sorazmerno in razumno.

9

navedeni zakon v veljavo, zahteve pa je bilo treba večinoma vložiti do 31. januarja ali 1. septembra leta 1993 (ECPRD 3472). V pravni ureditvi na Češkem je razlastitev dovoljena na podlagi četrtega odstavka 11. člena Listine o osnovnih (človekovih) pravicah10 iz leta 1993 s spremembami, ki predstavlja sestavni del ustavne ureditve te države. Pogoji za razlastitev so, da je ta v javnem interesu, da ima pravno podlago v zakonu, in da je razlaščencu izplačano nadomestilo (ECPRD 3472). Leta 2006 je bil sprejet Zakon o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice do zemljišča ali gradnje (Zakon o razlastitvi).11 Tretji člen tega zakona določa, da je razlastitev dopustna samo za namene, predvidene s posebnim zakonom, in če javni interes za dosego tega cilja prevlada nad ohranitvijo obstoječih pravic razlaščenega. Zakon zagotavlja denarno odškodnino po normalni ceni nepremičnine12 in stroške morebitne selitve. Razlastitev ni dovoljena, če se pravico do zemljišča lahko pridobi sporazumno ali kako drugače. Razlastitev je možna, če se z lastnikom zemljišča ne doseže dogovora (pogodbe), ki ima pravno podlago v Civilnem zakoniku13 (Zakon 89/2012). Posebnost cest pa je, da na podlagi Civilnega zakonika niso sestavni del zemljišča, kot to velja za druge zgradbe (Ministrstvo za promet e-mail). V 5. členu tega zakona je določeno, da je rok za sklenitev sporazuma (pogodbe) 90 dni (Zakon o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice do zemljišča ali gradnje). Postopek razlastitve se začne pred občinsko (mestno) oblastjo, ki je pristojna za določeno nepremičnino (ECPRD 3472). Eden od posebnih zakonov, ki ureja tudi področje razlastitve, je Zakon o cestah (Zákon o pozemních komunikacích) iz leta 1997 s spremembami (zadnja je iz leta 2017). Zakon ceste v širšem pomenu (pozemní komunikace) deli na avtoceste (dálnice)14, ceste v ožjem pomenu (silnice)15, lokalne ceste (místní komunikace)16 in namenske ceste (účelová komunikace).17 (2. člen Zakona o cestah). Lastnik avtocest in cest razreda I. je država; lastnik cest II. in III. razreda je okrožje, v katerem se nahajajo ceste; lastnik lokalnih cest je občina, na območju katere se nahaja lokalna cesta; lastnik namenske komunikacije pa je pravna ali fizična oseba. Lastnik cest vodi evidenco lastnih cest (Zakon o cestah). Na podlagi 17. člena Zakona o cestah so avtoceste, ceste v ožjem pomenu in lokalne ceste prvega razreda (ter njihovi sestavni deli, dodatki in pripadajoča infrastruktura18) v javnem interesu. Drugi odstavek tega člena določa, da se po posebni zakonodaji lahko za te

10

Usnesení č. 2/1993 Sb., o vyhlášení »Listiny základních práv a svobod« jako součásti ústavního pořádku České republiky, ve znění ústavního zákona č. 162/1998 Sb. (ECPRD 3472). 11

Zákon č. 184/2006 Sb., o odnětí nebo omezení vlastnického práva k pozemku nebo ke stavbě (zákon o vyvlastnění). 12

Višina nadomestil je omejena z zakonom (Ministrstvo za promet, e-mail). 13

»Pri tem je bistveni problem premajhnih sredstev, ki so namenjena predvsem vzdrževanju cest, ne pa nakupu zemljišč, na katerih so ceste.« (Ministrstvo za promet, e-mail). 14

Avtocesta je cesta, ki je namenjena hitremu in medkrajevnemu prevozu cestnih motornih vozil, ki je zgrajena brez nivojskih prehodov, z ločenimi vstopnimi in izhodnimi točkami in z usmerjenimi smeri. Avtoceste so razdeljene na avtoceste I. in II. razreda. 15

Ceste v ožjem pomenu se razvrščajo v tri razrede: ceste I., ki so namenjene predvsem za dolge razdalje in meddržavne povezave, ceste II., ki so namenjene prometu med okrožji, in ceste III., ki so namenjene povezovanju občin ali povezavi z drugimi cestami. 16

Lokalne ceste so javne dostopne ceste, ki služijo predvsem lokalnemu prometu znotraj občine in se razvrščajo v 4 podkategorije (I., II., III. in IV.). 17

Namenska cesta je cesta, ki služi za povezovanje posameznih objektov istega lastnika ali za povezovanje teh objektov z drugimi cestami ali za upravljanje kmetijskih in gozdnih površin. Pristojni občinski urad za ceste lahko na zahtevo lastnika ceste in po posvetu s policijo spremeni ali omeji javni dostop do namerne komunikacije, če je to nujno potrebno za zaščito legitimnih interesov tega lastnika. Tiste namenske ceste, ki so javno dostopne, pa se v nekaterih pogledih urejajo podobno kot lokalne ceste. 18

Za pripadajočo infrastrukturo se štejejo tudi kolesarske poti, pešpoti in kolesarske poti, ki so vzporedne s cestnimi v ožjem pomenu, ali lokalnimi cestami razreda I. (17. člen Zakona o cestah).

10

kategorije cest odvzame (odejmout) ali omeji lastniške pravice lastnikov zemljišč (17. člen Zakona o cestah). Ta odstavek je stopil v veljavo konec leta 2015 in je zaradi predpisanega javnega interesa omogočil razlastitev zemljišč, ne da bi bila ta določena v dokumentih o rabi prostora, kot je bilo potrebno na podlagi prej veljavne ureditve. V obrazložitvi spremembe zakona je bilo navedeno med drugim, da se z njo ureja tudi primere, pri katerih je dokumentacija o rabi prostora iz različnih razlogov manjkala (spletna stran Frank Bold advokáti). Sprememba tega zakona je omogočila razlastitev zemljišč19 (in tudi zgradb) ne zgolj v povezavi z gradnjo, ampak tudi s popravilom, modifikacijo, modernizacijo ali rekonstrukcijo cest, ki so v javnem interesu in tudi njihovih dodatkov in pripadajoče infrastrukture). V primerih, ko je cesta na zemljišču, ki ni v javni lasti (tipično zaradi nerešenih lastninskih odnosov v preteklosti), je po novi ureditvi možno določiti ceno zemljišča glede na njegovo preteklo pravno urejanje20. Cena temelji na obveznosti lastnika zemljišča, da tolerira cestno infrastrukturo in omogoča popravila in vzdrževanje ceste, določi pa jo pristojni državni organ na predlog upravitelja ceste. Po tej spremembi je možno ne le omejevati zemljiške lastnine, ampak v celoti odvzeti lastniške pravice za zemljišča na cestah, ki so že bile izgrajene, ter odvzeti tudi pravice do morebitne gradnje na teh zemljiščih. S spremembo zakona je bil določen je tudi najnižji znesek odškodnine za omejevanje lastninskih pravic v višini 1.000 CZK21 (spletna stran Frank Bold advokáti). Vrhovno sodišče je leta 2014 odločilo, da za lokalne ceste velja, da če je bil določen zemljišč lokalna cesta v skladu s staro zakonodajo, je ostala lokalna cesta tudi na podlagi sprememb Zakona o cestah, saj zakon v zvezi s tem ni obsegal nobenih prehodnih določb, kar pomeni da v zvezi s tem ni potrebno izdajati konkretnih odločb (Hlochová, 2016, str. 32). Zakon o cestah od 1. januarja 2016 omogoča razlastitev nepremičnine v lasti fizičnih ali pravnih oseb, če je na njej (avto)cesta, do tega datuma pa je omogočal zgolj javno uporabo tega zemljišča (ECPRD 3472). V primeru spremembe kategorizacije cest, bodisi zaradi nejasnega lastništva zemljišč ali v primerih izgube statusa javnega dobra na lokalnih cestah, mora občina poskušati pridobiti lastništvo na zemljišču, na katerem je lokalna cesta. V primeru, da je pri tem uspešna, na podlagi ustrezne pogodbe (z obstoječim lastnikom zemljišča) cesta ponovno pridobi status lokalne ceste.22 Tovrstni pravni institut se v največji meri uporablja za prenos lastništva cestnih zemljišč iz višjih na nižje administrativne nivoje (Hlochová, 2016, str. 31). 2.4 Hrvaška Lastninska pravica na Hrvaškem je zaščitena z 48. členom ustave, ki določa med drugim tudi, da so nosilci lastninskih pravic in njihovi koristniki dolžni prispevati v splošno dobro (obće dobro). V 52. členu ustave je določeno, da so predmet posebne zaščite med drugim

19

Možnost razlastitve je obstajala tudi prej, le v drugačni obliki. Prej postopek razlastitve ni bil opravljen na podlagi Zakona o razlastitvi in ga ni vodil pristojen urad za razlastitev, po 1.1. 2016 pa sta se omejitev ali preklic lastninske pravice na zemljišču opravljala na podlagi Zakona o razlastitvi, pristojni organ pa je postal pristojen urad za razlastitev (Spletna stran okrožja Plzen). 20

Po navedbah češkega ministrstva za promet lahko tudi na podlagi ocene ocenjevalca vrednosti nepremičnine (Ministrstvo za promet, e-mail). 21

1 € = 25,547 CZK (Dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB), 12. 1. 2018. 22

»Kadar sprememba kategorije ali razreda ceste zahteva spremembo lastništva ceste, lahko pristojna uprava za

ceste izda odločbo o spremembi kategorije ali razreda samo na podlagi pogodbe o prihodnjem prenosu lastništva zadevne infrastrukture med obstoječim lastnikom in prihodnjim lastnikom. Do trenutka prenosa lastništva te

infrastrukture vse svoje pravice in obveznosti do te infrastrukture izvaja nekdanji lastnik.« (tretji odstavek 3. člena Zakona o cestah).

11

tudi določene nepremičnine, za katere je z zakonom določeno, da so v interesu Republike Hrvaške. V ustavi je predpisano tudi, da se z zakonom določa način, kako se javno dobro lahko uporablja s strani upravičencev in lastnikov ter tudi nadomestilo za omejitve lastninske pravice. Pravne podlage glede statusa javnih cest23 in njihovega vpisa v zemljiško knjigo v državi so: Zakon o lastnini in drugih stvarnih pravicah,24 Zakon o zemljiških knjigah25, Zakon o razlastitvi in o določitvi odškodnine,26 Zakon o cestah,27 Zakon o komunalnem gospodarstvu,28 Zakon o državni izmeri in katastru nepremičnin,29 Zakon o urejanju prostora30 in še nekateri drugi predpisi.31 Področje razlastitve zaradi izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja javnih cest ureja Zakon o razlastitvi in o določitvi odškodnine, če ni to vprašanje drugače urejeno v Zakonu o cestah (ECPRD 3472). Zakon o cestah (ZoCest) v 3. členu, ki je v celoti naveden v nadaljevanju, opredeljuje pravni status javnih cest, pri čemer se šesti, sedmi in osmi odstavek tega člena nanašajo na vpis v zemljiško knjigo: »(1) Javne ceste so javno dobro v splošni uporabi v lasti Republike Hrvaške. (2) Javne ceste se ne morejo odtujevati iz lastništva Republike Hrvaške, niti se na njih ne morejo pridobivati stvarne pravice, razen v primerih, predpisanih s tem zakonom. (3) Na javni cesti se lahko vzpostavi služnostna pravica in pravica izgradnje komunalnih, vodnih in energetskih objektov in gradnja elektronskih komunikacij in povezane opreme, na način, ki je predpisan s tem zakonom. (4) Cestno zemljišče se lahko da v uporabo za opravljanje spremljevalnih dejavnosti (gostinstvo, trgovina, bencinske postaje in drugo), na način, ki je predpisan s tem zakonom. (5) Javna cesta postane javno dobro v splošni uporabi z pravnomočnostjo uporabnega dovoljenja oziroma z izdajo drugega akta, na temelju katerega je dovoljena uporaba objekta skladno z posebnim predpisom. (6) Javna cesta se vpisuje v zemljiško knjigo na temelju pravnomočnega uporabnega dovoljenja kot javno dobro v splošni uporabi in kot neodtujljiva last Republike Hrvaške, ob vpisu »Hrvatskih autocesta d.o.o.« kot pravne osebe, pooblaščene za upravljanje avtocest, »Hrvatskih cesta d.o.o.« kot pravne osebe, pooblaščene za upravljanje državnih cest in županijskih uprav za ceste kot pravnih oseb, ki so pooblaščene za upravljanje županijskih in lokalnih cest. (7) Služnostna pravica in pravica gradnje na javni cesti ter koncesija na javni cesti se vpisujejo v zemljiško knjigo skladno z predpisi, ki urejajo zemljiško knjigo.

23

Javne ceste so avtoceste, državne ceste, županijske ceste in lokalne ceste. Poleg javnih cest obstajajo tudi t.i. »nekategorizirane« (nerazvrščene - v originalu »nesvrstane«) ceste. Nekategorizirane ceste so na podlagi Zakona ceste, ki so namenjene za promet vozil in jih lahko vsakdo uporablja. Gre predvsem za ceste na področju večjih mest; ceste, ki povezujejo naselja; ceste, ki povezujejo področja znotraj mest in naselij; ceste, ki predstavljajo dostop do stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb in druge ceste na območju naselij in mest (Zakon o cestama, 3. in 98. člen). 24

Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima (pročišćeni tekst zakona), NN 91/96, 68/98, 137/99, 22/00, 73/00, 129/00, 114/01, 79/06, 141/06, 146/08, 38/09, 153/09, 143/12, 152/14. 25

Zakon o zemljišnim knjigama (pročišćeni tekst zakona), NN 91/96, 68/98, 137/99, 114/01, 100/04, 107/07, 152/08, 126/10, 55/13, 60/13, 108/17. 26

Zakon o izvlaštenju i određivanju naknade (pročišćeni tekst zakona), NN 74/14, 69/17. 27

Zakon o cestama (pročišćeni tekst zakona), NN 84/11, 22/13, 54/13, 148/13, 92/14. 28

Zakon o komunalnom gospodarstvu (pročišćeni tekst zakona), NN 36/95, 70/97, 128/99, 57/00, 129/00, 59/01, 26/03, 82/04, 110/04, 178/04, 38/09, 79/09, 153/09, 49/11, 84/11, 90/11, 144/12, 94/13, 153/13, 147/14, 36/15. 29

Zakon o državnoj izmjeri i katastru nekretnina (pročišćeni tekst zakona), NN 16/07, 152/08, 124/10, 56/13, 121/16, 09/17. 30

Zakon o prostornom uređenju (pročišćeni tekst zakona), NN 153/13, 65/17 31

Ti predpisi so dostopni na spletni strani Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo: http://www.mppi.hr/default.aspx?ID=2465.

12

(8) Uporaba cestnega zemljišča se vpisuje v zemljiško knjigo skladno z določbami o vpisu zakupa po

predpisih, ki urejajo zemljiško knjigo.« (Zakon o cestama, 3. člen). Ustavno sodišče Republike Hrvaške (Sklep iz februarja 2017) navaja, da je v zakonodaji Republike Hrvaške od Zakona o javnih cestah iz leta 1990 do novele tega zakona v letu 2004 na področju cest obstajal »nelastniški« pravni režim - tako imenovano splošno dobro (»opće dobro«). Z novelo tega zakona iz leta 2009 je bila na podlagi tega zakona (»ex lege«) na javnih cestah vzpostavljena lastnina Republike Hrvaške, te ceste pa so ves čas imele status javnega dobra v splošni uporabi. Z novim zakonom o cestah (ZoCest) iz leta 2011 (zadnja novela tega zakona je iz leta 2014) so dobile tudi lokalne skupnosti možnost vzpostavitve svojega lastništva na nekaterih cestah. To velja za t.i. nekategorizirane ceste (Rješenje, Ustavni sud Republike Hrvatske, str. 15). Lastniški režim glede javnih cest v Republiki Hrvaški je bil od leta 1990 torej naslednji: »- v obdobju od 1990. do 2009. leta je bila pravica lastništva popolnoma izključena; - v obdobju od 2009. do 2011. leta je bila pravica lastništva popolnoma izključena z izjemo države, kar pomeni, da je Republika Hrvaška na temelju samega zakona dobila pravico lastništva; - v obdobju po uveljavitvi ZoCest-a//84/11-92/14 (od leta 2011) je bila pravica lastništva popolnoma izključena z izjemo države, s tem da je poleg države lahko na temelju samega zakona pravico

lastništva na delu ceste dobila tudi lokalna skupnost.« (Rješenje, Ustavni sud Republike Hrvatske, str. 15). Na Hrvaškem so (podobno kot v Sloveniji op.p.) v zemljiških knjigah pogosto vpisani stari lastniki zemljišč, na katerih so bile zgrajene javne ceste, vključno tudi tisti, ki so izgubili lastništvo nad zemljiščem pred več kot 40 leti (Kontrec, 2011, str. 445). Posebna delovna skupina (v okviru ministrstva, pristojnega za prometno infrastrukturo) je ugotovila, da gre v največjem številu primerov za nepremičnine, za katere so bili prejšnji lastniki razlaščeni, sklepi o razlastitvi pa niso bili nikoli vpisani v zemljiško knjigo, kar je bilo po navedbah ministrstva prejšnjim lastnikom (kot strankam v postopku razlastitve) poznano. Ta delovna skupina je podprla predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, da se v primeru, če so imeli prejšnji lastniki pravico do odškodnine, o tej pravici lahko odloča v postopku pred pristojnim sodiščem (Rješenje, Ustavni sud Republike Hrvatske, str. 16). Z novelo zakona o cestah iz leta 2014 se je želelo povečati učinkovitost katastrskih uradov in sodišč (pristojnih za vknjižbe zemljišč) v postopkih, ko se javne in nerazvrščene ceste niso evidentirale v katastru (in so bile izgrajene pred uveljavitvijo zakona o cestah iz leta 2011). Pri tem se je poskušalo odpraviti težave v izvajanju predpisov in poslovanju upraviteljev javnih in nerazvrščenih cest, ki so jih povzročale neurejene zemljiško knjižne in katastrske evidence, istočasno pa pospešiti postopek vpisa v zemljiško knjigo in kataster ter določiti vrstni red delovanja pristojnih organov pri vpisu javnih in nerazvrščenih cest. Prav tako se je poskušalo izogniti dolgotrajnim pritožbenim postopkom. Na podlagi dokumentacije, ki je overjena v katastrskem uradu, lahko sodišča (pristojna za vknjižbe zemljišč), vpišejo javne ceste v zemljiško knjigo takoj, ne da bi se čakalo na pravnomočnost sodne odločitve. Nerazvrščene ceste se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro v splošni uporabi (in kot neodtujljiva last lokalne skupnosti) ob vpisu pravne osebe, ki jo uporablja, ne glede na obstoječe vpise v zemljiški knjigi (Ministarstvo mora, prometa i infrastrukture, spletna stran). Na nekatere člene novele zakona o cestah iz leta 2014 so bili na Ustavno sodišče Republike Hrvaške dani predlogi za začetek postopka za oceno skladnosti z ustavo (številne so bile pritožbe, da so zemljišča, na katerih so javne ceste, v lasti zasebnih ali pravnih oseb, da ni predviden ustrezen postopek razlastitve in da niso predvidene odškodnine). Ustavno sodišče teh pobud ni sprejelo. Menilo je, da obstaja pravno gledano bistvena razlika med ureditvijo pravnih razmerij na obstoječih in novih cestah. Pridobitev lastninskih pravic javnopravnih subjektov nad nepremičninami, na katerih so ceste, je po mnenju Ustavnega sodišča nastopila znatno pred uveljavitvijo novele zakona o cestah iz leta 2014. V postopku vpisa v

13

zemljiško knjigo pa posamezne stranke ne nastopajo, pač pa pristojno sodišče sprejme ustrezen sklep na temelju listine pristojnega katastrskega urada, pri čemer gre zgolj za usklajevanje evidenc z dejanskim stanjem. V zakonu je (četrti odstavek 33. člena Zakona o cestah) predvidena tudi možnost pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem v zvezi z morebitnim spornim lastništvom ali glede morebitne neplačane odškodnine za tovrstna zemljišča (Rješenje, Ustavni sud Republike Hrvatske, str. 17 -19). 2.5 Italija32 V Italiji Civilni zakonik (Codice civile) predpisuje, da so avtoceste in ceste v državni lasti javno dobro (882. člen). Tudi ceste v lasti dežel in občin so urejene na podlagi Civilnega zakonika kot javno dobro (824. člen). T.i. »Novi zakonik o cestah« (Nuovo codice della strada)33 določa, da se ceste in njihovo lastništvo delijo skladno z upravno delitvijo države34 na: državne ceste, deželne ceste, pokrajinske ceste in občinske (mestne) ceste (Codice civile, 822. in 824. člen). Ceste so vpisane v Nacionalni register cest, ki ga vodi ministrstvo, ki je pristojno za promet (ECPRD 3472). Lastnina je postala neodtujljiva že leta 1848 (pred združitvijo Italije) s sprejemom t.i. Statuta Albertino (Statuto Albertino) Kraljevine Sardinije, ki je kasneje (leta 1861) postal Ustava Kraljevine Italije, razlastitev pa je bila na tej podlagi možna zaradi interesa, ki je pravno utemeljen z zakonom in na podlagi plačila odškodnine. Podobno določbo vsebuje tudi veljavna ustava Republike Italije (drugi in tretji odstavek 42. člena). Z Zakonom 865/1971 je bil predpisan način izračuna odškodnine za nepremičnine na območju ali poleg območja gradnje na podlagi javnega interesa (ECPRD 3472, wikipedia spletna enciklopedija). V Italijanski pravni ureditvi je razlastitev institut javnega prava, na podlagi katerega se lahko subjektu ob plačilu pravične odškodnine omeji ali odvzame lastninska pravica na eni ali več nepremičninah, ki jih ima v lasti, na podlagi javnega interesa, ki je pravno deklariran (Gotvajn, 2016, str. 135). Razlastitev je po veljavni zakonodaji urejena z Dekretom predsednika 327/2001 (Enotno besedilo zakonov in predpisov o razlastitvi za javno uporabo)35 (ECPRD 3472). Na podlagi tega dekreta je tisti upravni nivo oblasti, ki je pristojen za gradnjo ceste, pristojen tudi za upravne postopke v zvezi z razlastitvijo lastnikov zemljišč, ki se izvaja prek pristojnega »urada za razlastitev« (ufficio per le espropriazioni). Razlastitev se lahko opravi ob izpolnjevanju naslednjih pogojev36:

- dela se morajo opraviti na podlagi prostorskega razvojnega načrta in nepremičnina mora biti predvidena za razlastitev,

- izdana je bila izjava o javnem interesu, - nadomestilo za lastnika je bilo (vsaj začasno) določeno (8. člen Dekreta

predsednika).

32

Iz razpoložljivih virov ni bilo razvidno, da bi v Italiji obstajal večji problem obstoja javnih cest na zasebnih zemljiščih, zato je na kratko prikazano le področje razlastitve za potrebe graditve cest in vpisa v zemljiško knjigo. 33

Zakonodajni dekret 285/1992 (Decreto Legislativo N. 285 del 30/04/1992). To besedilo je uredilo prejšnji normativni kaos in je razveljavilo sistem iz leta 1865, ki je bil nepregleden in v posameznih delih tudi neusklajen (Gotvajn, 2016, str. 136). 34

Italijanska republika je upravno razdeljena na 20 dežel (regione), ki so razdeljene na 110 pokrajin (provincia), od katerih so tri še v pripravi. Pokrajine se delijo na 8103 občin (Wikipedija, spletna enciklopedija) 35

Testo unico delle disposizioni legislative e regolamentari in materia di espropriazione per pubblica utilità. 36

Podrobno sta področje javne koristi ter postopek razlastitve v Italiji prikazana v magistrskem delu (Gotvajn, 2016, str. 136 – 142 ), ki je dostopno na https://dk.um.si/Dokument.php?id=107722.

14

Status »nepremičnine predvidene za razlastitev« lahko traja največ 5 let. V tem času je potrebno izdati izjavo o javnem interesu, sicer to stanje preneha in se lahko obnovi le na podlagi izpolnjevanja določenih pogojev. Pred vzpostavitvijo statusa »nepremičnina predvidena za razlastitev« mora pristojni upravni organ obvestiti lastnika, ki lahko poda svoje pripombe, ki jih mora pristojni organ obravnavati. Ob tem lahko pristojni organ tudi povpraša lastnika o vrednosti njegove nepremičnine z namenom določitve ustrezne odškodnine. V primeru, da se sporazumeta o odškodnini, je ta izplačana lastniku, v nasprotnem primeru pa jo pristojni organ nakaže na posebno državno banko (Cassa Depositi e Prestiti) ter izda odlok o razlastitvi (8. 9. 11., 13. 20. člen Dekreta predsednika). Odlok o razlastitvi (če se nanj lastnik nepremičnine ne pritoži, kar postopek lahko podaljša) predstavlja tudi pravni temelj za vpis lastništva v zemljiško knjigo in kataster, kar se mora opraviti brez odlašanja in na stroške upravičenca (novega lastnika, običajno države na različnih nivojih op. p.) (23. člen Dekreta predsednika). 2.6 Nemčija V novih deželah (iz nekdanje Nemške Demokratične Republike) se podobno kot v Sloveniji soočajo s tem, da so bile javne ceste ali drugi javni objekti zgrajeni na zasebnih zemljiščih brez formalnega prenosa lastništva zemljišča v javno last oziroma brez pravnih podlag37. Danes (in od prej v Zvezni Republiki Nemčiji) mora država biti lastnik ali imeti soglasje lastnika, da gradi in nameni cesto kot javno cesto. Država mora sama poskrbeti, da postane lastnik zemljišča. Ceste se razglasijo za javne ceste z uradnim aktom, s čimer so dane v javno uporabo. Fizična oseba sicer lahko ostane lastnik, vendar mora dopustiti uporabo ceste. Vendar pa veljavna zakonodaja določa, da mora javni organ pred razglasitvijo javne ceste poskrbeti za stvarne pravice (s pridobitvijo ali vpisom dejanske pravice) (povzeto po odgovoru Ministrstva dežele Turingija in spletni strani Bundestag.de). V novih zveznih deželah problematiko javnih cest, zgrajenih na zasebnih zemljiščih, ureja (zvezni) Zakon o urejanju prometnih površin (Verkehrsflächenbereinigungsgesetz).38 Urejanje pomeni pridobitev lastništva (z odkupom). Do takrat javni državni organ za uporabo plačuje nadomestilo za služnost. Če z lastnikom sporazuma ni mogoče doseči, lahko pride do razlastitve. Upošteva se (deželni) zakon o razlastitvi (Enteignungsgesetz). Lastnik je upravičen do ustrezne odškodnine. Tudi v Nemčiji (kot v Sloveniji) je bila najprej naloga države, da aktivno pristopi k reševanju zadev v zvezi z lastništvom. Zakon je do junija 2007 določal, da je država tista, ki lahko od lastnika zahteva prodajo zemljišča (3. člen Zakona). Če je lastnik zavrnil prodajo, je lahko država na sodišču tožila lastnika za sklenitev prodajne pogodbe. Od julija 2007 (ker država ni bila dovolj aktivna) zakon določa, da imajo lastniki pravico, da zahtevajo, da država zemljišče odkupi (8. člen Zakona). To omogoča lastnikom, da ukrepajo, kadar so javni organi neaktivni. Gre za prodajo v skladu s civilnim pravom (ni postopek razlastitve). Do ureditve pravnega razmerja je javni uporabnik (država) začasno upravičen do posesti (9. člen, prvi odstavek Zakona). Tudi lastnik lahko na sodišču toži državo za sklenitev prodajne pogodbe, če država tega ni pripravljena storiti ali če ni mogoče doseči dogovora o ceni. Pred tem mora lastnik od uporabnika (to je države) v pisni obliki zahtevati sklenitev prodajne pogodbe. Do ureditve mora javni uporabnik plačevati nadomestilo za služnost.

37

Po raziskavi, opravljeni v novih zveznih deželah leta 1999, je šlo za več kot 100.000 zemljišč v skupnem obsegu več kot 120 milijonov kvadratnih metrov; večinoma cestne in železniške površine (Bundestag.de). 38

Zakon o urejanju prometnih površin z razlago posameznih členov je na voljo (v nemškem jeziku) na spletni strani: https://www.bundestag.de/service/suche?suchbegriff=Drucksache+14%2F6204

15

Nakupna cena prometnih površin je opredeljena v Zakonu o urejanju prometnih površin (Verkehrsflächenbereinigungsgesetz). Če sporazum o ceni ni dosežen, se to ureja na sodišču s tožbo za sklenitev prodajne pogodbe (povzeto po odgovoru Ministrstva dežele Turingija in spletni strani Bundestag.de). Nakupna cena prometne površine se določi kot 20% vrednosti zemljišča, ki se v času predložitve ponudbe za nakup nahaja na enaki lokaciji, Zakon pa določa še najnižje in najvišje vrednosti za nakupno ceno. Najnižja odkupna cena je 0,10 evrov na m2. Najvišje vrednosti so določene glede na velikost lokalne skupnosti, to je največ 5 evrov na m2 v občini z do 10.000 prebivalcev, največ 10 evrov na m2 v občini z od 10.000 do 100.000 prebivalcev in največ 15 evrov na m2 v občinah z več kot 100.000 prebivalci. Odločilno za določitev vrednosti je stanje zemljišča, kot ga je imelo pred dejansko uporabo kot prometna površina. Če je šlo za obdelovalno površino se uporabi vrednost kmetijskega zemljišča Za določitev vrednosti površine se Zakon sklicuje na smernice o vrednosti v Gradbenem zakonu (196. člen, Baugesetzbuch). Za obdelovalno zemljo in zelene površine se lahko vrednost ustrezno prilagodi (do plus 10%) upoštevajoč regionalne vrednosti (v skladu z Uredbo o pridobivanju zemljišč, Flächenerwerbsverordnung) (povzeto po 5. člen Zakona in spletni strani Rechtslupe.de). Razlastitev je v Nemčiji urejena v več zakonih. Dovoljena je le če gre za javno korist (kar izhaja iz 14. člena nemške ustave). »Nemška pravna teorija definira javno korist kot javni interes, ki je na tehtnici višje od interesa lastnika nepremičnine. Vsak javni interes ne upravičuje razlastitve, obstajati mora posebno pomemben, stvarno objektiven, nujen javni interes. Po določilih 87. člena Gradbenega zakona (BauGB) je razlastitev v posameznem primeru dopustna samo, če je nujna za doseganje javne koristi in če namena razlastitve ni mogoče doseči na drug sprejemljiv način. Pogoj za razlastitev je, da si je tisti, ki jo zahteva, resno, a brezuspešno prizadeval, da bi zemljišče pridobil z nakupom po primernih pogojih in tako, da je ponudil nadomestno zemljišče. Vlagatelj zahteve za razlastitev oziroma razlastitveni upravičenec pa mora izkazati kot verjetno, da bo zemljišče v primernem roku uporabljeno za predvideni namen. Razlastitveni upravičenec, navadno občina ali država, v nemškem sistemu ne more podati zahteve za začetek razlastitvenega postopka brez konkretne perspektive tako glede časovnih in finančnih zmožnosti kot tudi glede nujnosti potrebe po pridobitvi zemljišča za izvedbo ukrepa v javnem interesu. Namen tega pravila je preprečitev zlorabe instituta razlastitve za namene pridobivanja zemljišč. Prav tako mora v nemškem pravu biti javna korist izkazana v pravno zavezujočih načrtih. Razlastitveni namen mora biti rezultat javno organiziranih postopkov načrtovanja. Podrobni pravno zavezujoč prostorski načrt (Bebauungsplan) je najpomembnejša podlaga za prisilne pridobitve zemljišč na področju prostorskega načrtovanja. Vendar zavezujoč prostorski načrt še ne daje avtomatično pravne podlage za razlastitvene ukrepe. Postopek razlastitev pa razdeljen v tri faze: 1. pogajanja, v katerih skuša razlastitveni upravičenec pridobiti nepremičnino brez razlastitve. 2. zahteva za razlastitev in priprave na postopek (predhodni postopek). 3. formalni postopek prisilnega nakupa, ki je razdeljen na dva dela:

- dokazovanje javne potrebe in legitimnosti prenosa lastnine, - določitev primerne odškodnine.

V primerih prostorskega načrtovanja, podroben postopek razlastitve določa Gradbeni zakon, prav tako

pa določbe o razlastitvi vsebujejo tudi drugi področni in deželni zakoni o razlastitvah.« (Gotvajn, 2016, str. 116 - 119). Vsaka zvezna dežela ima svoj zakon o razlastitvi, ki podrobno ureja postopek razlastitve in odškodnino (npr. Enteignungsgesetz des Landes Brandenburg). Večinoma zakon o razlastitvi posamezne dežele določa, da mora, kdor zahteva razlastitev, podati zahtevek (na občino, občina posreduje organu, pristojnemu za razlastitev). Razlastitveni organ odredi razlastitev in tudi znesek odškodnine. Razlaščenec lahko pravno ukrepa proti razlastitvenem organu, če se ne strinja z odločitvijo (ali višino odškodnine). Opredeljen je način določanja višine odškodnine (povzeto po odgovoru Ministrstva dežele Brandenburg). »Razlastitveni

zakon dežele Berlin (Berliner Enteignungsgesetz) pa ne določa posebnega postopka glede razlastitev,

ampak napotuje na uporabo določb Gradbenega zakona.« (Gotvajn, 2016, str. 128).

16

Postopek po Zakonu o zveznih cestah »Zakon o zveznih cestah za daljinski promet (BundesfetnstraPengesetz) deli ceste, ki so v lasti zvezne države, na zvezne avtoceste (Bundesautobahnen) in na zvezne ceste (Bundesstrassen) s cestami znotraj naselja (Ortsdurchfahrten). Zakon predvideva predčasno izročitev nepremičnine v posest nosilcu projekta (vorzeitige Besitzeinweisung - člen 18f) in pa razlastitev (člen 19). Predčasna izročitev nepremičnine v posest je možna če je potrebno takoj začeti z gradbenimi deli in če lastnik ali posestnik nepremičnine, ki se za poseg potrebuje, te nepremičnine noče sporazumno in ob pridržku vseh odškodninskih zahtevkov prepustiti, ima organ, pristojen za razlastitev, pravico, da nepremičnino nosilcu (to je po zakonu Zveza, ki je praviloma odgovorna za gradnjo zveznih cest - Trager der Strassenbaulast) predčasno izroči v posest. Zveza ima za izpolnitev svojih nalog pravico zahtevati razlastitev. Razlastitev je dopustna le, če je potrebna za izvedbo del, ki so bila določena s potrjenim planom ali z dovoljenim gradbenim načrtom. Dodatno ugotavljanje dopustnosti razlastitve ni potrebno. Tak plan ali načrt je osnova za razlastitveni postopek in je zavezujoč za organ, ko v njem odloča. Če se udeleženec s prenosom lastnine ali omejitvijo lastninske ali kakšne druge pravice pisno strinja, se lahko takoj izvede postopek za določitev odškodnine. Zvezni zakon (Bundesfernstrapengesetz) glede odškodnine določa, da če je nosilec gradnje dolžan izplačati odškodnino, o višini katere ni sporazuma, o zahtevku odloči po deželnem

pravu določen organ, za postopek pa veljajo deželni zakoni o razlastitvi.« (Gotvajn, 2016, str. 127 - 128).

Nemška zakonodaja o zemljiški knjigi je zelo stroga in formalna, tako da za primere neurejenega lastništva cest ni nobenih izjem. Večinoma ceste ne predstavljajo celotnega zemljišča, temveč samo del zemljišča v lasti lastnika (ne gre za odvzem premoženja, ki je osnovni pogoj za obstoj dejavnosti, kar sodi med temeljne pravice varovane z ustavo oz. ustavno varstvo lastnine). Zato je treba dejansko uporabljeni del zemljišča (pod cesto) izmeriti in ustvariti novo parcelo. Šele takrat se država lahko vpiše kot novi lastnik tega zemljišča v zemljiški knjigi. To se izvede na zahtevo novega lastnika (države). Postopek je urejen v Pravilniku o zemljiški knjigi (Grundbuchordnung). Pri tem je možen poenostavljen geodetski postopek (ureja ga zakon Bodensonderungsgesetz), kjer se namesto upoštevanja obstoječih načrtov naredi nov zračni posnetek, kar pospeši in zmanjša stroške postopka. Pristojni organ naredi osnutek prostorskega načrta in ga objavi. Rok za pritožbe je en mesec, po tem je sprejet nov prostorski načrt. Ta se vnese v zemljiško knjigo (povzeto po odgovoru Ministrstva dežele Turingija, spletni strani Bundestag.de in Gotvajn V.). 2.7 Poljska39 Na Poljskem ustava določa, da je razlastitev dopustna samo v javnem interesu in na podlagi pravičnega nadomestila.40 (Ustava Republike Poljske, drugi odstavek 21. člena). Področje razlastitve na področju nepremičnin ureja Zakon o upravljanju nepremičnin iz leta 1997 s spremembami.41 Ta zakon definira javni interes med drugim tudi v povezavi z izgradnjo javnih cest. Koristniki razlastitve so lahko zgolj država (državna zakladnica) ali lokalne skupnosti na različnih nivojih.42 Pogoji za razlastitev so, da je zemljišče znotraj območja, ki je namenjeno za javne namene, in da obstaja pravno obvezujoča odločitev glede javnega investicijskega projekta. Razlastitev se lahko za dosego javnih ciljev uporabi šele, če niso možni drugi načini pridobitve nepremičnine (nakup nepremičnine in ustrezna pogodba,

39

Zaradi obstoja literature in virov v poljskem jeziku je bil pri prikazu ureditve uporabljen tudi program Google translate. 40

Načelo pravičnega nadomestila in njegove interpretacije je bilo področje številnih sodb ustavnega sodišča (Več o tem Walacik, Zróbek 2010, str. 2.) 41

Ustawa o gospodarce nieruchomościami. 42

V tej državi obstajajo štirje nivoji teritorialnih enot, po podatkih iz leta 2013: 16 pokrajin (vojvodstva – województwa), 314 okrožij (powiat) in 65 mest s statusom okrožja, 2479 občin (gmina) in 40.571 vaških skupnosti (sołectwo) (Matysiak, str. 222).

17

lastnik ne sprejme tudi predloga za morebitno zamenjavo zemljišča). Razlastitev se lahko opraviti šele po dvomesečnih pogajanjih z lastnikom. Višina nadomestila mora biti v tem primeru navedena v odloku o razlastitvi (temeljiti mora na tržni vrednosti zemljišča) (Zakon o upravljanju nepremičnin, ECPRD 3472). Na Poljskem velja posebna ureditev za izgradnjo javnih cest - Zakon o posebnih pravilih za pripravo in izvedbo naložb v javne ceste43 iz leta 2003 s spremembami. Na podlagi tega zakona poteka postopek razlastitve precej hitreje kot pri razlastitvi drugih zemljišč. Zemljišče, ki se ga določi v gradbenem dovoljenju za izgradnjo ceste, postane last državne ali lokalnih oblasti namreč že na podlagi samega zakona. Znesek nadomestila mora biti določen z odločbo 30 dni pred razlastitvijo44 (Zakon o posebnih pravilih za pripravo in izvedbo naložb v javne ceste) ECPRD 3472). Podrobno je pridobivanje zemljišč za izgradnjo cest urejeno v 12. členu Zakona o posebnih pravilih za pripravo in izvedbo naložb v javne ceste. Tretji odstavek tega člena izrecno določa, da je gradbeno dovoljenje za izgradnjo ceste pravni temelj za vpis v zemljiško knjigo in kataster nepremičnin (katastrze nieruchomości). (Zakon o posebnih pravilih za pripravo in izvedbo naložb v javne ceste) Poljski Civilni zakonik (člen 172 a) omogoča tudi priposestvovanje nepremičnine posestniku nepremičnine, ki ni njen lastnik, če nepremičnino neprekinjeno poseduje 20 let kot lastnik, in po preteku 30 let, če je nepremičnino pridobil na nepošten način. To splošno pravilo se nanaša tudi na državo, kar pomeni, da ni posebnih določb o priposestvovanju zasebnega premoženja v javno korist, ampak glede tega veljajo enaka pravila glede priposestvovanja kot veljajo za fizične osebe (ECPRD 3472). III. ZAKLJUČEK Za zvezne ceste v Avstriji velja zvezna zakonodaja, ki določa, da če se o dani ponudbi za odkup zemljišča ni možno dogovoriti, lahko družba ASFINAG (v imenu države) predloži deželnemu glavarju zahtevo za razlastitev. O potrebnosti, predmetu in obsegu razlastitve odloča deželni glavar (ob smiselni uporabi zakona, ki ureja odškodninske postopke pri razlastitvah na področju železnic). Postopek razlastitve poteka v skladu z Zakonom o zveznih cestah, ki določa, da je zaradi izgradnje, vzdrževanja in rekonstrukcije zveznih cest in pripadajočih objektov, kakor tudi iz prometnih razlogov, možna razlastitev.

Za ceste v lasti in upravljanju dežel velja deželna zakonodaja, ki večinoma določa, da se zasebna cesta lahko razglasi za javno cesto, če je to nujno potrebno za promet in tega v okviru razumnih stroškov ni bilo možno drugače urediti. Deželni zakoni opredeljujejo pogoje za razlastitev in plačilo primerne odškodnine, če se predhodno ni možno sporazumeti za odkup. Na Češkem obstaja, podobno kot v Sloveniji, še nerazrešena problematika stvarnopravnega statusa cest, ki so bile zgrajene pred letom 1990 na zasebnih zemljiščih. Področje cest ureja Zakon o cestah iz leta 1997 s spremembami (zadnja je iz leta 2017). Zakon ceste v širšem pomenu deli na avtoceste, ceste v ožjem pomenu, lokalne ceste in namenske ceste. Lastnik avtocest in del cest v ožjem pomenu (razreda I.) je država, lastnik cest v ožjem pomenu II. in III. razreda je okrožje, lastnik lokalnih cest je občina, lastnik namenske ceste45 pa je pravna

43 Ustawa o szczególnych zasadach przygotowania i realizacji inwestycji w zakresie dróg publicznych. 44

Večina pridobitev zemljišč za izgradnjo cest se sicer v praksi razreši sporazumno. Obstajalo pa je nekaj primerov nezmožnosti doseganja sporazuma o nadomestilu, ki je vodilo v razlastitev in tudi spore glede višine nadomestil (spletna stran export.gov). 45

Namenska cesta je cesta, ki služi za povezovanje posameznih objektov istega lastnika, za povezovanje teh objektov z drugimi cestami ali za upravljanje kmetijskih in gozdnih površin.

18

ali fizična oseba. Na podlagi Zakona o cestah so avtoceste, ceste v ožjem pomenu in lokalne ceste prvega razreda v javnem interesu. Po posebni zakonodaji se lahko za te kategorije cest odvzame ali omeji lastniške pravice lastnikov teh zemljišč. Od konca leta 2015 zakonodaja zaradi predpisanega javnega interesa omogoča razlastitev zemljišč, ne da bi bila ta predhodno določena v dokumentih o rabi prostora, kot je bilo potrebno pred tem letom.46 V obrazložitvi spremembe zakona je bilo med drugim navedeno, da se tako rešuje tudi primere, v katerih je dokumentacija o rabi prostora iz različnih razlogov manjkala. Ta sprememba zakona je omogočila razlastitev zemljišč ne zgolj v povezavi z gradnjo, ampak tudi s popravilom, modifikacijo, modernizacijo ali rekonstrukcijo cest, ki so v javnem interesu (in tudi njihovih dodatkov in pripadajoče infrastrukture). V primerih, ko je dejansko cesta na zemljišču, ki ni v javni lasti (tipično zaradi nerešenih lastninskih odnosov v preteklosti), je po sedanji ureditvi možno določiti ceno zemljišča glede na njegovo preteklo pravno urejanje. Po tej zakonodaji je možno ne le omejevati zemljiško lastnino, ampak v celoti odvzeti lastniške pravice do zemljišča na cestah, ki so že bile izgrajene ter tudi pravico do gradnje. V primeru spremembe kategorizacije cest zaradi nejasnega lastništva ali celo v primerih izgube statusa javnega dobra na lokalnih cestah mora občina poskušati pridobiti lastništvo na zemljišču, na katerem je lokalna cesta. Vrhovno sodišče je leta 2014 odločilo, da za lokalne ceste velja, da če je bil določen del zemljišča lokalna cesta v skladu s staro zakonodajo, je ostala lokalna cesta tudi na podlagi sprememb Zakona o cestah, saj zakon v zvezi s tem ni obsegal nobenih prehodnih določb, kar pomeni da ni v zvezi s tem potrebno izdajati konkretnih odločb. V Italiji Civilni zakonik (Codice civile) predpisuje, da so avtoceste in ceste v državni lasti javno dobro. Že od leta 1848 je možna razlastitev zaradi interesa, ki je utemeljen z zakonom in na podlagi plačila odškodnine. Po veljavni zakonodaji je področje razlastitve urejeno z Dekretom predsednika 327/2001. Na podlagi tega dekreta je nivo upravne oblasti, ki je pristojna za gradnjo ceste, pristojen tudi za upravne postopke v zvezi z razlastitvijo lastnikov zemljišč. Razlastitev se lahko opravi na podlagi prostorskega razvojnega načrta¸, v katerem mora biti nepremičnina predvidena za razlastitev, izdana mora biti izjava o javnem interesu, nadomestilo za lastnika nepremičnine pa mora biti (vsaj začasno) določeno. Pri tem lahko se pristojni organ tudi usklajuje z lastnikom o vrednosti njegove nepremičnine z namenom določitve odškodnine. V primeru, da se sporazumeta od odškodnini, je ta izplačana lastniku, v nasprotnem primeru pa jo pristojni organ nakaže na posebno državno banko. Sklep o razlastitvi predstavlja pravni temelj za vpis v kataster in zemljiško knjigo, ki se mora opraviti brez odlašanja na stroške upravičenca (v primeru cest države na različnih upravnih nivojih). Na Hrvaškem je bila v obdobju od leta 1990 do 2009 po ugotovitvah ustavnega sodišča pravica lastništva na cestah (zemljiščih) popolnoma izključena; v obdobju od 2009 do 2011 je bila lastnica država, ki je na temelju zakona dobila pravico lastništva. V obdobju od leta 2011 pa je poleg države lahko na temelju samega zakona pravico lastništva dobila tudi lokalna skupnost. V zemljiški knjigi pogosto vpisani stari lastniki zemljišč, na katerih so bile zgrajene javne ceste, vključno tudi tisti, ki so izgubili lastništvo nad zemljiščem pred več kot 40 leti. V največjem številu primerov gre za nepremičnine, za katere so bili prejšnji lastniki razlaščeni, sklepi o razlastitvi pa niso bili nikoli vpisani v zemljiško knjigo. V zakonu je predvidena tudi možnost pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem v zvezi z morebitnim spornim lastništvom ali z neplačano odškodnino za tovrstna zemljišča. Z novelo zakona o cestah iz leta 2014 se je želelo povečati učinkovitost katastrskih uradov in sodišč, pristojnih za vknjižbe zemljišč, v postopkih, ko se javne in nerazvrščene ceste niso

46

V zvezi s tem je bil sicer že leta 2006 sprejet Zakon o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice do zemljišča ali gradnje, ki določa, da je razlastitev dopustna samo za namene, predvidene s posebnim zakonom, in če javni interes za dosego tega cilja prevlada nad ohranitvijo obstoječih pravic razlaščenega. Razlastitev ni dovoljena, če se pravice do zemljišča lahko pridobi s sporazumom ali kako drugače, pri čemer je določeno, da je rok za sklenitev tovrstne pogodbe 90 dni.

19

evidentirale v katastru in so bile zgrajene pred letom 2011. Pri tem se je poskušalo odpraviti težave v izvajanju predpisov in poslovanju upraviteljev javnih in nerazvrščenih cest, ki so jih povzročale neurejene zemljiško-knjižne in katastrske evidence, istočasno pa pospešiti postopek vpisa v zemljiško knjigo in kataster ter določiti vrstni red delovanja pristojnih organov pri vpisu javnih in nerazvrščenih cest. Prav tako se je poskušalo izogniti dolgotrajnim pritožbenim postopkom. Na podlagi dokumentacije, ki je overjena v katastrskem uradu, lahko sodišča, ki so pristojna za vknjižbe zemljišč, vpišejo javne ceste v zemljiško knjigo takoj, ne da bi se čakalo na pravnomočnost sodne odločitve. Na to novelo zakona so bili dani predlogi za začetek postopka za oceno skladnosti z ustavo (številne pritožbe, da so zemljišča v lasti zasebnih pravnih oseb, da ni predviden ustrezen postopek razlastitve in da niso predvidene odškodnine). Ustavno sodišče teh pobud ni sprejelo. V postopku vpisa v zemljiško knjigo posamezne stranke ne nastopajo, pač pa sprejme pristojno sodišče ustrezen sklep na temelju listine pristojnega katastrskega urada, pri čemer gre zgolj za usklajevanje evidenc z dejanskim stanjem. V novih zveznih deželah v Nemčiji (nekdanji Nemški Demokratični Republiki) problematiko javnih cest, zgrajenih na zasebnih zemljiščih, ureja Zakon o urejanju prometnih površin (Verkehrsflächenbereinigungsgesetz). Urejanje pomeni pridobitev lastništva (z odkupom). Do takrat javni državni organ za uporabo plačuje nadomestilo za služnost. Če z lastnikom sporazuma ni mogoče doseči, lahko pride do razlastitve. Lastnik je upravičen do ustrezne odškodnine. Tudi v Nemčiji (kot v Sloveniji) je bila najprej naloga države, da aktivno rešuje zadeve v zvezi z lastništvom. Zakon je do junija 2007 določal, da je država tista, ki lahko od lastnika zahteva prodajo zemljišča. Od julija 2007 (ker država ni bila dovolj aktivna) zakon določa, da imajo lastniki pravico, da zahtevajo, da država zemljišče odkupi. To omogoča lastnikom, da ukrepajo, kadar so javni organi neaktivni. Gre za prodajo v skladu s civilnim pravom (ni postopek razlastitve). Do ureditve pravnega razmerja je javni uporabnik začasno upravičen do posesti. Nemška zakonodaja o zemljiški knjigi je zelo stroga in formalna, tako da za primere neurejenega lastništva cest ni nobenih izjem ali poenostavitev. Za razlastitev je temeljni pogoj javna korist, izvedba ukrepa pa je mogoča le, če lastništva ni mogoče pridobiti na drug (sporazumen) način. Razlastitveni upravičenec mora lastniku zemljišča najprej posredovati razumno pogodbo, ki določa med drugim odškodnino. Razlastitev urejajo deželni zakoni o razlastitvi (Enteignungsgesetz), podroben postopek razlastitve v primerih prostorskega načrtovanja pa določa Gradbeni zakon. Na Poljskem se za dosego javnih ciljev lahko razlastitev uporabi šele, če niso možni drugi načini spremembe lastništva nepremičnine (s pogodbo, lastnik ne sprejme zamenjave zemljišča), po dvomesečnih pogajanjih. Posebna ureditev velja za izgradnjo javnih cest. Na podlagi te ureditve poteka postopek razlastitve precej hitreje, zemljišče, ki se ga določi v gradbenem dovoljenju za izgradnjo cestne, postane last državne ali lokalnih oblasti že na podlagi zakona. Podrobno je pridobivanje zemljišč za izgradnjo cest urejeno v Zakonu o posebnih pravilih za pripravo in izvedbo naložb v javne ceste, ki določa, da je gradbeno dovoljenje za izgradnjo ceste tudi pravni temelj za vpis v zemljiško knjigo in kataster nepremičnin. Civilni zakonik omogoča tudi priposestvovanje nepremičnine posestniku nepremičnine, ki ni njen lastnik, če jo neprekinjeno poseduje 20 let, in po preteku 30 let, če pridobi posest na nepošten način. To splošno pravilo se nanaša tudi na državo oziroma na priposestovanje zasebnega premoženja v javno korist. Pripravila: mag. Igor Zobavnik Nina Zeilhofer, MBA

20

Viri in literatura:

Uvod - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Spletna stran:

http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/svet-evrope/evropska-konvencija-o-varstvu-clovekovih-pravic-in-temeljnih-svoboscin/ (januar 2018).

- Gotvajn Valerija, Razlastitev - meje dopustnih prisilnih utesnitev lastninske pravice, magistrska naloga, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2016, Spletna stran: https://dk.um.si/Dokument.php?id=107722 (januar 2018).

- OECD, Glossary of Statistical Terms, Spletna stran: http://stats.oecd.org/glossary/detail.asp?ID=4005 (januar 2018).

- Pravo, Bavcon Ljubo, Kristan Ivan, Pavčnik (urednik), Cankarjeva založba 1987. - Stvarnopravni zakonik (SPZ), Spletna stran:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3242 (januar 2018).

- Virant Gregor, Odvzem in omejitev lastninske pravice v javno korist ter socialna vezanost lastnine, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana, oktobra 1997.

- Wikipedia, spletna enciklopedija, Spletna stran, https://sl.wikipedia.org/wiki/Cesta (januar 2018).

- Železnik Milan, Evropski pravni center, Pravna vprašanja urejanja občinskih cest, marec 2015, Spletna stran: http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/ds_po_urejanje_kategorizacije_obcinskih_cest_2015_milan_zeleznik.pdf (januar 2018).

Slovenija - Goršek Anita, e-pošta z dne 3. 1. 2018. - Goršek Anita, Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo

občinske ceste, spletna stran združenja občin. Spletna stran: http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2015/POJASNILA_MINISTRSTEV/JAVNE_CESTE.pdf (januar 2018).

- Spletna stran Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Spletna stran: http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti/prispevki/Pravo/10%20Obcinske%20ceste%20na%20zasebnih%20zemljiscih.pdf (januar 2018).

- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Spletna stran: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2915?sop=2017-01-2915 (januar 2018).

Avstrija - 2gov.si. Spletna stran:

http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/d7dfeb70daf51369c1256616002978bf/37dba7bc83ca08c6c12576820035bccb?OpenDocument (januar 2018).

- Bundesstraßengesetz. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10011428 (januar 2018).

- Eisenbahn-Enteignungsentschädigungsgesetz. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001929 (januar 2018).

- ECPRD 3472, Ownership of public roads, Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/public/page/about (januar 2018).

- Steiermärkisches Landes-Straßenverwaltungsgesetz. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrStmk&Gesetzesnummer=20000068 (januar 2018).

- Verkehr.Steiermark. Spletna stran: http://www.verkehr.steiermark.at/cms/beitrag/10558595/11160490 (januar 2018).

Češka - Dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB, Banka Slovenije, Spletna stran:

https://www.bsi.si/statistika/devizni-tecaji-in-plemenite-kovine/dnevna-tecajnica-referencni-tecaji-ecb (12. 1. 2018.).

21

- ECPRD 3472, Ownership of public roads, Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/public/page/about (januar 2018).

- Frank Bold advokáti, Změny ve vyvlastnění pozemků pro stavbu silnic (Spremembe v razlastitvi zemljišč za gradnjo cest), Spletna stran: http://www.fbadvokati.cz/cs/clanky/368-zmeny-ve-vyvlastneni-pozemku-pro-stavbu-silnic, (januar 2018).

- Hlochová Olga, Pozemní komunikace ve vlastnictví obcí a krajů, Diplomová práce, Právnická fakulta Masarykovy univerzity, 2016, Spletna stran: https://is.muni.cz/th/402820/pravf_m/Diplomova_prace.pdf (januar 2018).

- Ministrstvo za promet, e-pošta z dne 17. 1. 2018. Spletna stran okrožja Plzen, Spletna stran: http://www.plzensky-kraj.cz (januar 2018).

- Zakon o cestah (Zákon o pozemních komunikacích, Zákon č. 13/1997 Sb.), Spletna stran: https://www.zakonyprolidi.cz/cs/1997-13 (januar 2018).

- Zakon št. 184/2006 Coll. O odvzemu ali omejitvi lastninske pravice do zemljišča ali gradnje (zakon o razlastitvi) - Zákon č. 184/2006 Sb., o odnětí nebo omezení vlastnického práva k pozemku nebo ke stavbě (zákon o vyvlastnění) Spletna stran: https://www.zakonyprolidi.cz/cs/2006-184 (januar 2018).

Hrvaška - ECPRD 3472, Ownership of public roads, Spletna stran:

https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/public/page/about (januar 2018). - Kontrec Damir, Pravni status prometnica i upis u zemljišne knjige, Zb. Prav. fak. Rij. (1991) v.

32, br. 1, 445-471 (2011), Spletna stran: https://hrcak.srce.hr/file/122295, (januar 2018). - Ministarstvo mora, prometa i infrastrukture, Vlada: Usvojen Zakon o izmjenama i dopuni

Zakona o cestama s Nacrtom konačnog prijedloga zakona, 2014, Spletna stran: http://www.mppi.hr/default.aspx?id=13984 (januar 2018).

- Ustavni sud Republike Hrvatske, Rješenje, Zagreb, 7. veljače 2017, Spletna stran: https://sljeme.usud.hr/usud/praksaw.nsf/7114c25caa361e3ac1257f340032f11e/c12570d30061ce54c12580c6004bc216/$FILE/U-I-6326-2011%20i%20dr.pdf (januar 2018).

Italija - Codice civile, Spletna stran: https://www.brocardi.it/codice-civile/ (januar 2018). - Decreto del Presidente della Repubblica 8 giugno 2001, n. 327, Testo unico delle disposizioni

legislative e regolamentari in materia di espropriazione per pubblica utilità Spletna stran: http://www.bosettiegatti.eu/info/norme/statali/2001_0327.htm (januar 2018).

- ECPRD 3472, Ownership of public roads, Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/public/page/about (januar 2018).

- Gotvajn Valerija, Razlastitev – meje dopustnih prisilnih utesnitev lastninske pravice, magistrska naloga, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2016 Spletna stran: https://dk.um.si/Dokument.php?id=107722 (januar 2018).

- Spletna stran e-justice, https://e-justice.europa.eu/content_land_registers_in_member_states-109-it-sl.do?member=1 (januar 2018).

- Wikipedia, spletna enciklopedija, Spletna stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Upravna_delitev_Italije (januar 2018).

Nemčija

- Bundestag.de. Zakon o urejanju prometnih površin z razlago členov. Spletna stran: https://www.bundestag.de/service/suche?suchbegriff=Drucksache+14%2F6204. (januar 2018).

- Enteignungsgesetz des Landes Brandenburg (EntGBbg). Spletna stran: https://bravors.brandenburg.de/de/gesetze-211753. (januar 2018).

- Gotvajn Valerija. Razlastitev – meje dopustnih prisilnih utesnitev lastninske pravice. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. 2016.

- Odgovor Ministrstva za infrastrukturo dežele Brandenburg z dne 16. 1. 2018. - Odgovor Ministrstva za infrastrukturo in kmetijstvo dežele Turingija z dne 10. 1. 2018. - Rechtslupe.de. Spletna stran: https://www.rechtslupe.de/zivilrecht/erwerbsrecht-oeffentlicher-

nutzer-an-verkehrsflaechen-nach-dem-verkehrsflaechenbereinigungsgesetz-349518. (januar 2018).

- Verkehrsflächenbereinigungsgesetz. Gesetz zur Bereinigung der Rechtsverhältnisse an Verkehrsflächen und anderen öffentlich genutzten privaten Gründstücken – (VerkFlBerG).

22

Spletna stran: https://www.gesetze-im-internet.de/verkflberg/BJNR271610001.html. (januar 2018).

Poljska - ECPRD 3472, Ownership of public roads, Spletna stran:

https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/public/page/about (januar 2018). - http://prawo.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU19971150741 - Matysiak Ilona, The Village Fund as an Innovative of Strengthening Civic Participation in Rural

Areas in Poland, Civil Society and Innovative Public Administration. Spletna stran: https://www.academia.edu/18287966/The_Village_Fund_as_an_Innovative_of_Strengthening_Civic_Participation_in_Rural_Areas_in_Poland (september 2017).

- Export.gov. Spletna stran: https://www.export.gov/apex/article2?id=Poland-Legal-Regime (januar 2018).

- Ustava Republike Poljske, Spletna stran: http://www.sejm.gov.pl/prawo/konst/angielski/kon1.htm (januar 2018).

- Walacik Marek, Zróbek Sabina, Compulsory Purchase Compensation in Polish Law on a Background of Solutions Adopted in Other Countries, 2010 Spletna stran: http://www.fig.net/resources/proceedings/fig_proceedings/fig2010/papers/ts03f/ts03f_zrobek_walacik_4028.pdf (januar 2018).

- Zakon o posebnih pravilih za pripravo in izvedbo naložb v javne ceste, Ustawa z dnia 10 kwietnia 2003 r. o szczególnych zasadach przygotowania i realizacji inwestycji w zakresie dróg publicznych, Spletna stran: http://prawo.sejm.gov.pl/isap.nsf/download.xsp/WDU20030800721/U/D20030721Lj.pdf (januar 2018).

- Zakon o upravljanju nepremičnin iz leta 1997 s spremembami, Ustawa o gospodarce nieruchomościami z dnia 21 sierpnia 1997 roku. (Dz. U. 80/2003 z późn. zm.), Spletna stran: http://prawo.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU19971150741 (januar 2018).