Upload
lydang
View
222
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Maruša Puhek
PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO Z
ISTOIMENSKIMI FOTOGRAFSKIMI FILMI
Diplomsko delo
Maribor, avgust 2016
PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO Z
ISTOIMENSKIMI FOTOGRAFSKIMI FILMI
Diplomsko delo
Študentka: Maruša Puhek
Študijski program: Medijske komunikacije
Smer: Vizualne komunikacije
Mentor: izr. prof. dr. Marjan Družovec
Somentor: Jernej Burkeljca
Lektorica: Tatjana Caf
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Marjanu Družovcu
in somentorju Jerneju Burkeljci za pomoč ter
strokovno usmerjanje pri pisanju diplomskega
dela. Hvala tudi družini in vsem bližnjim, ki me
podpirate na moji umetniški poti.
II
PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO Z
ISTOIMENSKIMI FOTOGRAFSKIMI FILMI
Ključne besede: film VSCO, analogna fotografija, primerjava emulacij
UDK: 004.057.7:771.531.3(043.2)
Povzetek
Prednastavitve VSCO so emulacije analognih filmov, ki jih je ustvarilo istoimensko podjetje.
So kombinacija različnih nastavitev, ki s samo enim klikom v programih Adobe Photoshop
ali Adobe Lightroom fotografiji spremenijo svetlost, barve, krivulje RGB in šum ter jo tako
približajo videzu filma. Uporaba takšnih emulacij filma je strmo narasla, saj je podjetje
VSCO ustvarilo kakovostne prednastavitve, ki v večini primerov služijo kot odlična osnova
za nadaljnjo obdelavo fotografij. Prednost uporabe le-teh je predvsem združitev praktičnih
koristi digitalne fotografije s priokusom filmskega videza analogne fotografije, ki ga mnogi
cenijo. Prednastavitve VSCO se v večini situacij dobro približajo analognim filmom, kar
dokazuje, da je podjetje vložilo veliko truda v njihovo kreacijo – so več kot le filtri, ki
posnemajo film.
III
COMPARING DIGITAL VSCO EMULATION PRESETS
WITH EPONYMOUS PHOTOGRAPHIC FILMS
Key-words: VSCO Film, analog photography, presets comparison
UDK: 004.057.7:771.531.3(043.2)
Abstract
VSCO presets are emulations of analog films, created by the eponymous company. They
are a combination of various settings, made within Adobe Photoshop or Adobe Lightroom,
that change exposure, colors, RGB curves and noise and therefore imitate the look of film.
The use of such film emulation presets is quickly growing as VSCO managed to create high-
quality presets, that in most cases serve as an excellent baseline for further image
processing. The advantage of using these presets is combining practical benefits of digital
photography with a hint of film look that many appreciate. VSCO presets do a good job in
most situations, which proves that the company put a lot of effort in their creation - they are
more than just vintage filters that imitate the film.
IV
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ....................................................................................................................... 1
2 FILM VSCO .............................................................................................................. 2
Prednastavitve VSCO ......................................................................................... 3
Uporaba prednastavitev VSCO ........................................................................... 4
Prednosti in slabosti uporabe prednastavitev VSCO ........................................... 5
3 ANALOGNI FILMI, VKLJUČENI V PRIMERJAVO .................................................... 7
Kodak Professional Portra 160 ........................................................................... 7
Kodak Gold 200 .................................................................................................. 7
Ilford HP5 PLUS ................................................................................................. 8
4 OPIS OPAZOVANIH SPREMENLJIVK ..................................................................... 9
Osvetljenost ........................................................................................................ 9
Barvna temperatura ...........................................................................................11
Barve .................................................................................................................12
Zrnatost in šum ..................................................................................................12
Prednastavitve VSCO in spremenljivke ..............................................................13
5 RAZISKOVALNI PROBLEM ................................................................................... 15
Opis raziskovalnega problema ...........................................................................15
Cilj raziskave .....................................................................................................16
Omejitve raziskave ............................................................................................16
Metodologija raziskovanja ..................................................................................16
6 PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO S FOTOGRAFSKIMI FILMI ........... 19
Ilford HP5 PLUS ................................................................................................19
Kodak Portra 160 ...............................................................................................25
Kodak Gold 200 .................................................................................................32
7 PRIMERJALNA ANALIZA ....................................................................................... 39
8 SKLEP .................................................................................................................... 42
9 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 43
10 PRILOGE ............................................................................................................... 47
V
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Razlika brez (levo) in z uporabo (desno) izdelanega profila za fotoaparat Canon
EOS 5D Mark III za emulacijo VSCO Ilford HP5. .............................................................. 2
Slika 4.1: Krivulje – temne, srednje in svetle vrednosti. ....................................................10
Slika 4.2: Komplementarne barve rdečega, zelenega in modrega kanala [13]. ................10
Slika 4.3: Kodak Portra 160 je nizkokontrastni film [27]. ...................................................11
Slika 4.4: Kodak Portra 160 je manj nasičen film [27]. ......................................................12
Slika 4.5: Kodak Portra 160 je fino zrnati film [27]. ...........................................................13
Slika 6.1: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Ilford HP5 PLUS;
desno: digitalna emulacija VSCO Ilford HP5. ...................................................................19
Slika 6.2: Levo: prekrivajoča se histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram
v ozadju) in digitalne prednastavitve Ilford HP5 (beli histogram v ospredju); desno:
histogram digitalizirane analogne fotografije. ...................................................................20
Slika 6.3: Vrednosti za svetlost barv prednastavitve VSCO Ilford HP5 in novih
spremenjenih vrednosti, s katerimi smo se približali digitalizirani analogni fotografiji
(označene z oranžno barvo). ...........................................................................................23
Slika 6.4: Levo: digitalna prednastavitev Ilford HP5 približana digitalizirani analogni
fotografiji, posneti s filmom Ilford HP5 PLUS na desni. ....................................................24
Slika 6.5: Iz leve proti desni: digitalizirana analogna fotografija; digitalna fotografija, na
katero je aplicirana prednastavitev Kodak Portra 160; digitalna fotografija, na katero je
aplicirana prednastavitev Portra 160⁺¹. ............................................................................25
Slika 6.6: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: prekrivajoča se
histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram v ozadju) in digitalne
prednastavitve Kodak Portra 160 (beli histogram v ospredju); desno: prekrivajoča se
histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram v ozadju) in digitalne
prednastavitve Portra 160⁺¹ (beli histogram v ospredju). ..................................................26
Slika 6.7: Levo: digitalizirana analogna fotografija; na sredini: prednastavitev Kodak Portra
160; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1. .............................27
Slika 6.8: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: histogram
digitalne fotografije s prednastavitvijo Kodak Portra 160; desno: histogram digitalne
fotografije s prednastavitvijo Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1. ............................27
Slika 6.9: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹,
približana digitalizirani analogni fotografiji. .......................................................................31
VI
Slika 6.10: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Gold 200;
desno: digitalna fotografija z aplicirano emulacijo VSCO Kodak Gold 200. ......................32
Slika 6.11: Levo: prekrivajoča se histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram
v ozadju) in prednastavitve Kodak Gold 200 (beli histogram v ospredju); desno: histogram
digitalizirane analogne fotografije. ....................................................................................32
Slika 6.12: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: emulacija Kodak Gold 200 po
spremembi barvne temperature in osvetljenosti. ..............................................................35
Slika 6.13: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev VSCO Kodak
Gold 200 približana digitalizirani analogni fotografiji. ........................................................38
KAZALO GRAFOV
Graf 6.1: Vrednosti bele, štirih različnih sivih in črne barve na testni tablici za originalne
vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetlo siva črta) in
emulacijo VSCO Ilford HP5 (temno siva črta)...................................................................21
Graf 6.2: Razlike belega polja testne tablice so minimalne. .............................................22
Graf 6.3: Vrednosti bele, štirih različnih sivih in črne barve na testni tablici za originalne
vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta),
emulacijo VSCO Portra 160 (svetlo siva črta) in emulacijo VSCO Portra 160⁺¹ (temno siva
črta). ................................................................................................................................26
Graf 6.4: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo,
prednastavitev Kodak Portra 160 in prednastavitev Portra 160⁺¹. ....................................28
Graf 6.5: Vrednosti RGB vijoličaste barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),
prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno). .......29
Graf 6.6: Vrednosti RGB cveta na digitalizirani analogni fotografiji (levo), prednastavitvi
Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno). ..............................30
Graf 6.7: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),
prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno). .......30
Graf 6.8: Vrednosti bele, štirih različnih sivih in črne barve na testni tablici za originalne
vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta) in
emulacijo VSCO Kodak Gold 200 (temno siva črta). ........................................................33
Graf 6.9: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo
(levo) in prednastavitev Kodak Gold 200 (desno). ............................................................34
VII
Graf 6.10: Vrednosti digitalizirane analogne fotografije (levo) in nove vrednosti za belo
polje po popravljeni barvni temperaturi in osvetljenosti za prednastavitev Kodak Gold 200
(desno). ...........................................................................................................................35
Graf 6.11: Vrednosti RGB rumene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in
prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno). ..........................................................................37
Graf 6.12: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in
prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno). ..........................................................................37
KAZALO TABEL
Tabela 7.1: Primerjanje vrednosti raziskave. ....................................................................41
KRATICE
VSCO – Visual Supply Company
RAW – digitalni negativ
ACR – Adobe Camera Raw
RGB – Red Green Blue; rdeči, zeleni in modri kanal
HSL – Hue Saturation Lightness; odtenek, nasičenost, svetlost
1
1 UVOD
Nekoč vodilno analogno fotografijo je danes nadomestila digitalna, ki je veliko bolj priročna
od zahtevnega procesa fotografiranja na film. Vendar se je kljub številnim prednostim
digitalne fotografije ohranila ljubezen do filma, saj dajejo analogni posnetki za razliko od
hladne digitalne fotografije občutek naravnega in toplega. Zato so številna podjetja
poskusila prenesti različne analogne filme v digitalno obliko s pomočjo temeljitih analiz in s
tehniko prednastavitev v programih za urejanje fotografij. Eno izmed takih podjetij je tudi
VSCO, ki je ustvarilo filme VSCO.
Filmi VSCO so emulacije različnih analognih filmov v obliki prednastavitev, ki jih lahko v
programih Adobe Photoshop ali Adobe Lightroom s samo enim klikom nanesemo na naše
digitalne fotografije. Prednastavitev bo fotografiji spremenila barve, osvetljenost in zrnatost
ter jo po videzu približala izbrani emulaciji filma. Ker je uporaba takšnih prednastavitev
strmo narasla, je postala pereča tema v fotografskem svetu, saj le-te fotografijam
odvzamejo edinstvenost. Eden izmed ciljev raziskave je ugotoviti, kako uspešno je podjetju
VSCO uspelo digitalizirati analogne filme. Primerjali smo dve fotografiji, nastali v enakih
pogojih z enakimi nastavitvami: analogno fotografijo, posneto na izbrani film in preslikano v
digitalno obliko, ter digitalno fotografijo, na katero je aplicirana istoimenska prednastavitev
podjetja VSCO. Predvsem so nas zanimale razlike v svetlosti, kontrastu, barvni temperaturi,
barvah in zrnatosti. Naslednji pomembni cilj raziskave je ugotoviti, ali je podjetju VSCO
uspelo poustvariti analogni videz na digitalnih fotografijah in ali se lahko ločnica med
analogno ter digitalno fotografijo popolnoma zabriše. Pri analiziranju rezultatov nam je
pomagala skupina fotografov z znanjem iz analogne in digitalne fotografije.
2
2 FILM VSCO
Podjetje VSCO (Visual Supply Company) je relativno mlado, saj je bilo ustanovljeno leta
2011. Ponuja več sto prednastavitev za programa Adobe Lightroom in Adobe Photoshop.
Emulacije VSCO različnih filmov so pripravljene v mapah v obeh omenjenih programih in s
samo enim klikom prinesejo fotografijam videz, kot da so bile posnete nekaj desetletij nazaj
[38].
Filmi VSCO so kombinacije prednastavitev in prilagojenih profilov za kamere (Canon,
Nikon, Fujifilm, Leica, Olympus, Sony), s katerimi se doseže videz filma na naših digitalnih
posnetkih [26]. Uporabniki navajajo, da so posnetki RAW,1 posneti z Nikonom, videti
drugače kot tisti, narejeni s Canonom. Zato potrebujejo tudi različne prednastavitve, da se
približajo analognemu filmu [14]. Prav po meri izdelani profili za različne kamere nudijo
večjo natančnost, saj je vsaka emulacija filma prilagojena za delo v tandemu z izbranim
fotoaparatom [44]. Profili kamer namreč spremenijo barve na bolj specifičen način, kot to
lahko naredi katero koli drugo orodje v programu Adobe Photoshop. Prednastavitve rezultat
približajo za 80 odstotkov, profili kamer pa pomagajo pri niansah, ki jih niso mogli dobiti
drugje [26] (Slika 2.1).
Slika 2.1: Razlika brez (levo) in z uporabo (desno) izdelanega profila za fotoaparat Canon
EOS 5D Mark III za emulacijo VSCO Ilford HP5.
1 RAW – surovi slikovni datotečni format, na katerega nanašamo prednastavitve VSCO.
3
Za razliko od nekaterih drugih emulacij, ki posnemajo film, se je podjetje VSCO poglobilo in
naredilo raziskavo, preden so ustvarili digitalne alternative popularnih analognih filmov [14].
Filme VSCO so ustvarili z analizo optično preslikanih analognih posnetkov in digitalnih
fotografij, ki so nastali ob istem času na isti sceni. Tako so ustvarili prednastavitve, ki se kar
najbolje približajo originalu [14]. Da bi simulirali digitalno fotografijo, je analogna fotografija
potrebovala tudi digitalno predstavitev. Za to so uporabili optična bralnika Fuji Frontier in
Noritsu [26].
Prednastavitve VSCO so namenjene profesionalnim fotografom, ki bi radi dobili avtentičen
videz na svojih fotografijah brez uporabe dejanskega filma [12]. »Veliko ljudi na splošno
označuje videz filma kot naraven, topel in z več osebnosti. Digitalno je hladno, ostro in
sterilno« [26]. Iskanje filmskega videza včasih pride iz stare šole – ljubezni do zrnatosti,
včasih pa iz dejstva, da nam je preprosto všeč, kako film naredi barve in tonaliteto [23].
Prednastavitve VSCO
Podjetje VSCO danes ponuja 7 paketov, ki vsebujejo več različnih prednastavitev znanih in
manj znanih analognih filmov. V paket 01, ki ponuja emulacije sodobnih in popularnih filmov
[45], sta vključeni dve prednastavitvi, ki ju analiziramo v praktičnem delu. Prva je Kodak
Portra 160, katere značilnost so nevtralni toni, ki se nagibajo na toplo stran spektra. Je
emulacija, ki ima fino zrnatost in manj nasičene barve. Barve kože so svetle, skoraj sijoče.
Odlična je za uporabo v modni in komercialni fotografiji, nikakor pa ni primerna za tiste, ki
iščejo kontrastne barve [31]. Druga prednastavitev, ki jo primerjamo z njenim analognim
originalom, je Ilford HP5. Film Ilford HP5 je poleg filma Kodak Tri-X standard modernih črno-
belih filmov. Emulacija HP5 ima srednji kontrast in rahlo zrnatost. Primerna je za splošne
namene fotografiranja, ulično fotografijo in portrete [31].
Tretja prednastavitev, ki je v nadaljevanju vključena v analizo, je Kodak Gold 200, ki jo
najdemo v paketu 05 v različnih verzijah – od verzije z manj izrazitimi toni do verzije z
živahnimi barvami. Ima bolj nasičene barve kot Kodak Portra 160 in je primerna tako za
portrete kot pokrajinsko fotografijo. V paketu 05 so poleg Kodak Gold 200 še drugi
digitalizirani arhetipski filmi. To so filmi, namenjeni za množični trg iz zlate dobe analogne
fotografije [46]. Zadnja prednastavitev, ki je vključena v primerjavo, je Portra 160⁺¹ iz paketa
06. Ta paket vsebuje emulacije alternativno procesiranih filmov in širok nabor
4
prednastavitev, ki dajejo videz procesiranja »push«2 in »pull«3. Obe vrsti procesiranja sta
se pogosto uporabljali pri fotografiranju na film. Kolekcija 06 je idealna za fotografijo
življenjskega sloga in moderne portrete [47].
Prednastavitve VSCO so sestavljene iz številnih orodij in nastavitev, ki prispevajo k dobri
izkušnji pri urejanju fotografij in ustvarjanju kar najboljših rezultatov. Hkrati dajejo
uporabniku možnost neskončnega spreminjanja, s čimer omogočijo izražanje
individualnosti, uporabnik pa ostane neobremenjen s tehničnimi ovirami [26].
Vsaka emulacija ima izhodiščno verzijo, ki je bila oblikovana kot tipična za film. Skozi proces
testiranja so ugotovili, da daje analogni film za razliko od digitalne fotografije veliko bolj
spremenljive rezultate. Na videz filma vplivajo številni dejavniki, kot so starost filma,
temperatura hranjenja, razvijanje itd. Ker so lahko tudi znotraj iste role filma nekatere
fotografije bolj kontrastne od drugih, je podjetje VSCO ustvarilo več verzij iste emulacije, ki
optimizirajo različne rezultate. Verzija, označena s plusom (»+«) zraven imena
prednastavitve, ustvari močnejši videz. Doda več zrnatosti, več toniranja in bledenja ter tako
karakteristike osnovnega filma naredi močnejše. Včasih so tako osnovna verzija kot verzije,
označene s plusom, preveč ekstremne in želimo fotografiji dodati bolj čisto podobo, pri tem
pa vseeno obdržati videz filma. Takrat uporabimo verzijo, označeno z minusom (»–«). V
večini primerov taka verzija zmanjša kontrast in zrnatost ter zmanjša ali popolnoma odstrani
bledenje in toniranje [51].
Uporaba prednastavitev VSCO
Za uporabo prednastavitev VSCO potrebujemo datoteke RAW in programa Adobe
Lightroom ali Adobe Camera Raw (ACR). Ko fotografijo odpremo v programu ACR, lahko
pod zavihkom prednastavitve izbiramo med emulacijami različnih filmov, ki smo jih pred tem
namestili na računalnik. Filmi VSCO omogočajo preprosto in učinkovito pregledovanje,
kako se različne emulacije obnesejo na naši fotografiji. S samo enim klikom so tako rezultati
trenutni [44]. Preden apliciramo določeno emulacijo, je dobro, da čim bolj korektno
nastavimo barvno temperaturo in osvetljenost, saj sta to nastavitvi, na katere prednastavitve
2 Procesiranje »push« – podaljšano razvijanje, ko se fotografira z višjo vrednostjo ISO, kot je navedeno na filmu. Rezultat so večji kontrasti, večja zrnatost in pogosto svetlejše barve [50]. 3 Procesiranje »pull« – skrajšano razvijanje, ko se fotografira z nižjo vrednostjo ISO, kot je navedeno na filmu. Rezultata sta manj kontrastne fotografije in nižja zrnatost [49].
5
VSCO ne vplivajo [51]. Rezultat prednastavitve bo namreč drugačen, če bo fotografija
temnejša/svetlejša ali nepravilne barvne temperature. Ko fotografijo približamo temu, kar
želimo, nanjo nanesemo izbrano emulacijo. Nastavitve, kot so svetli toni, sence, beline in
črnine, bodo prepisane s prednastavitvami VSCO [51].
Osvetljenost in barvna temperatura igrata pomembno vlogo pri natančnosti emulacij VSCO.
Potrebna sta pravilno kalibriran monitor in eksperimentiranje z nastavitvami tako barvne
temperature kot barvnega tona. Tudi nastavitve osvetljenosti so zelo pomembne, saj imajo
lahko presvetle fotografije preveč digitalni videz, pretemne fotografije pa so lahko hitro
problematične [51].
Po tem, ko apliciramo določeno prednastavitev, jo lahko prilagodimo svoji fotografiji.
Dodamo ali odstranimo ji lahko zrnatost in popravimo ostrino, kontrast ter barve. Na splošno
se prednastavitve dobro obnesejo že s samo enim klikom, vendar jih bomo morali za
najboljše rezultate nekoliko prilagoditi. Z nekaj vaje ugotovimo, katero prednastavitev je
najboljše uporabiti v kateri situaciji. Tako npr. nežne barve prednastavitve Portra ne delujejo
najboljše na krajinski fotografiji, odlično pa se obnesejo na portretih [14].
Prednosti in slabosti uporabe prednastavitev VSCO
Prednost uporabe filmov VSCO so kvalitetne prednastavitve, ki združijo praktične koristi
digitalne fotografije s priokusom filmskega videza analogne fotografije, ki ga mnogi cenijo
[26]. Dijkstra pravi, da obstaja pomemben razlog, zakaj se nekateri raje odločijo za
reproduciranje že obstoječih analognih filmov, kot da ustvarjajo popolnoma novi videz:
»Ljudje, ki so ustvarjali filme Kodak, Agfa in Ilford, so porabili veliko časa, da so emulzije
točno takšne, kot so. Film je narejen tako, da je rezultat odličen. Način, kako skupaj delujejo
kontrast, barve in zrnatost, je bil previdno planiran in izpopolnjen tekom let. Ob pogledu na
fotografije, posnete na film, se lahko to potrdi: videti so dobro. Na nek način se zdijo
organske oz. naravne« [14]. Vendar je digitalna fotografija veliko bolj priročna, saj danes
več nimamo časa za kompleksen proces fotografiranja na film [14].
Uporaba emulacij VSCO in drugih podobnih sistemov pospeši hitrost obdelovanja, kar je v
današnjem času bistvenega pomena [39]. S pomočjo prednastavitev se s samo enim klikom
več fotografijam priredi enak videz. Skladnost fotografij je dobra za predstavitev svojega
dela, vendar pa žrtvuje pomemben dejavnik – edinstvenost [39]. Dostop do enakih
6
algoritmov lahko kot rezultat prinese podobne fotografije. Prav zato Sutton trdi, da je treba
našo zasvojenost s temi sistemi ukrotiti, ko ne gre za pospeševanje hitrosti obdelovanja.
Vse, kar ustvarijo prednastavitve VSCO, lahko ustvarimo sami z dobrim znanjem v
programih, kot sta Adobe Photoshop in Adobe Lightroom. Skozi proces učenja bomo boljše
razumeli, kako pristopiti k določeni fotografiji in posledično bomo rastli kot fotografi [39].
V zadnjih letih je veliko podjetij ustvarilo svoje digitalne predstavitve analognih filmov. V
lastnem pregledu trga je Jarvis poudaril 4, ki se jim je s svojimi prednastavitvami uspelo kar
najbolje približati analognemu originalu: Nik Collection (Google), Alien Skin Exposure, DxO
Pack in VSCO. Izmed vseh teh je filme VSCO označil kot najbolj unikaten »vmesnik«. Po
njegovem mnenju je dosegel največ točk pri hitrosti, s katero pridemo do končnega
rezultata. V ospredju je namreč hitro izrisovanje, s katerim si lahko vse prednastavitve
ogledamo le z enim klikom. Tudi prilagajanje prednastavitev je preprosto, saj se s
preprostim premikanjem drsnikov v programih ACR ali Adobe Lightroom hitro doseže želen
videz [23].
7
3 ANALOGNI FILMI, VKLJUČENI V PRIMERJAVO
Kodak Professional Portra 160
Kodakov profesionalni film Portra 160 je uravnotežen barvni negativni film, primeren za
fotografiranje pri dnevni svetlobi. Je član filmov družine Portra, ki ponujajo gladko in naravno
paleto barv s srednjo nasičenostjo in nizkim kontrastom, kar zagotavlja pravilne tone kože
in konsistentne rezultate [8]. Podjetje Kodak je leta 2006 predstavilo prenovljene filme
družine Portra, ki s pomočjo uporabljene filmske tehnologije VISION zagotovijo še bolj fino
zrnato strukturo in ostrino, ki je izboljšala optično branje in dodala večje zmožnosti povečav
[8][10]. Kodak Portra 160 ima nominalno občutljivost ISO 160 in je idealna izbira za portrete,
poroke in komercialno fotografijo [8]. Filmi Portra nudijo veliko širino osvetljevanja, s katero
omogočijo fotografom dobre rezultate tudi v zahtevnejših svetlobnih pogojih [10].
Kodak Gold 200
Kodak Gold 200 je film z občutljivostjo ISO 200, ki ponuja dobro kombinacijo barvne
nasičenosti, fine zrnatosti in visoke ostrine. Namenjen je za vsakdanje situacije pri dnevni
svetlobi ali za uporabo z elektronsko bliskavico. Film je s filtri uporaben tudi za fotografiranje
pod foto svetilkami (3400 K) ali volfram osvetlitvijo (3200 K). Z nominalno občutljivostjo ISO
200 omogoča veliko širino osvetljevanja v različnih pogojih [7].
Njegova osnova je klasična negativna oranžno-rjava barva. Je nekoliko temnejši film in
preprost za optično branje. Ponuja zelo dosledne rezultate. Kontrast je nekoliko večji kot pri
portretnih filmih (npr. Portra), ampak nižji od filmov, ki so primerni za fotografiranje pokrajin
(npr. Fujifilm Velvia). Kodak Gold 200 je eden izmed bolj nasičenih filmov na trgu. Je topel
film, ki kožne tone in zelene barve upodobi nekoliko rumeno-rjavo. Tako ljudje nikoli niso
videti preveč sivi ali dolgočasni, celo v hladni svetlobi. Dobro se obnese tudi pri večini
pokrajinskih posnetkov, kjer dominirajo zelene in rjave barve, razen v meglenih situacijah,
saj so nastale fotografije nekoliko dolgočasne. Zaradi omenjenih tonov je tudi rdeča barva
nekoliko rjava in ne izstopa, kar pomaga, da videz filma ni pretirano nasičen [37].
8
Ilford HP5 PLUS
Črno-beli film Ilford HP5 PLUS je tradicionalni in pankromatski, namenjen za splošno rabo
v različnih fotografskih pogojih [6]. Zaradi občutljivosti ISO 400 in srednje močnega
kontrasta je primeren za akcijsko fotografijo [19]. Širok svetlobni manevrski prostor
omogoča filmu dobro odražanje v mešanih in težkih svetlobnih pogojih, kjer zagotavlja
srednji kontrast za večji splošni nadzor [6].
Razvoj filma Ilford HP5 se je začel že leta 1931, prenovljena verzija, imenovana Ilford HP5
PLUS, pa je bila prvič predstavljena leta 1989 [16]. Z novo verzijo so uporabniki pridobili
možnost, da film potisnejo vse do ISO 3200, s čimer je HP5 dohitel Kodakovo konkurenco
Tri-X [34]. Nominalna občutljivost filma HP5 PLUS je ostala pri ISO 400 in prinaša izjemno
ostrino in fino zrnatost v vseh svetlobnih pogojih [19]. HP5 PLUS je tako fleksibilen film, ki
je idealen za uporabo v splošnih fotografskih situacijah z različnimi svetlobnimi pogoji [6].
Prav zaradi fleksibilnosti ga imajo radi amaterji, saj so njegove lastnosti odlične za
začetnika. Film je odpustljiv, tako pa tudi profesionalcem omogoči manj skrbi glede
nastavitev in več fokusiranja na subjekt. Je film z ozkim tonskim razponom, kar daje
fotografijam več globine, kontrasta in zrnatosti. Te karakteristike odražajo unikatno dramo
in naredijo film zelo surov ter realnega videza [17].
9
4 OPIS OPAZOVANIH SPREMENLJIVK
V tem poglavju so opisane spremenljivke, kot so osvetljenost, barvna temperatura in belina,
barve ter zrnatost oz. šum, ki jih v nadaljevanju v praktičnem delu opazujemo in primerjamo
na digitalizirani analogni in digitalni fotografiji. V zadnjem delu poglavja so opisane
omenjene spremenljivke v korelaciji s prednastavitvami VSCO.
Osvetljenost
Za opazovanje in spreminjanje osvetljenosti so v programu Adobe Photoshop na voljo
histogram in krivulje, v programu ACR pa lahko fotografiji spremenimo osvetljenost, sence
in svetle dele z drsniki. Z drsnikom za osvetljenost se prilagodi splošna svetlost fotografije.
Prilagoditev svetlosti za +1.00 je podobna, kot če bi zaslonko odprli za eno vrednost,
obratno pa velja za –1.00 [1]. Pri tem se ustrezno spreminja oblika histograma. Drsnik za
prilagajanje svetlosti je poleg barvne temperature ena izmed prvih osnovnih nastavitev, ki
jih lahko spremenimo v programu ACR. Je tudi nastavitev, na katero emulacije VSCO ne
vplivajo, zato je potrebno, da jo pravilno nastavimo sami, najboljše preden na fotografijo
apliciramo določeno emulacijo filma [51].
Histogram
Histogram prikazuje podrobnosti v sencah na levem delu histograma, srednje tone na
sredini in svetle dele na desnem delu histograma. Pomaga nam ugotoviti, ali ima fotografija
dovolj podrobnosti [4]. Histogram, ki ima vrednosti za vsako izmed različnih svetlosti med
0–255, je pokazatelj fotografije, ki je izkoristila celotno tonsko lestvico [1]. Preprosti način,
s katerim pravilno osvetlimo fotografijo, je enakomerna porazdelitev vrednosti slikovnih pik
na histogramu od leve proti desni strani, namesto da so le-te skoncentrirane zgolj na enem
ali drugem koncu [1].
Krivulje
Medtem ko je histogram graf, s katerim analiziramo dinamični razpon fotografije, so tonske
krivulje včasih boljše za prilagajanje svetlosti in kontrasta. Ko dodamo na krivuljo kontrolne
točke in jih premikamo, se spreminja oblika krivulje, ki odraža spremembe na fotografiji [3].
Premikanje točke v zgornjem delu krivulje prilagodi svetle dele fotografije. Premikanje točke
10
v centru krivulje prilagaja srednje tone, premikanje točke na spodnjem delu krivulje pa vpliva
na sence [3] (Slika 4.1).
Slika 4.1: Krivulje – temne, srednje in svetle vrednosti.
Enak princip velja tudi za rdeč, zelen in moder barvni kanal. Premikanje krivulje navzgor
katerega koli izmed treh barvnih kanalov bo še povečalo istoimensko barvo kanala, medtem
ko bo premikanje krivulje v drugo smer povečalo komplementarno barvo. Tako bo rdeči
kanal ob premikanju krivulje navzdol vseboval vedno več sinje barve, zeleni kanal vedno
več škrlatne in modri kanal vedno več rumene [13] (Slika 4.2).
Slika 4.2: Komplementarne barve rdečega, zelenega in modrega kanala [13].
Kontrast
Izbira tipa filma in čas razvijanja vplivata na kontrast analogne fotografije. Npr. Kodak Portra
160 se bolj približa nizkokontrastnemu filmu (Slika 4.3). Fina kontrola kontrasta je mogoča
z optično preslikavo filma in nato naknadnim prilagajanjem v programih za urejanje fotografij
[20].
11
Slika 4.3: Kodak Portra 160 je nizkokontrastni film [27].
Na digitalnih fotoaparatih obstaja možnost prilagajanja kontrasta, pri čemer se nastavitve
kontrasta in svetlosti spreminjajo v času, ko je senzor izpostavljen svetlobi. Fotoaparati
danes nudijo številne možnosti za upravljanje kontrasta, največkrat pa uporabimo
avtomatično opcijo. Fotografiranje v RAW-formatu prinese možnost, da se lahko kontrast
dobro prilagodi tudi kasneje pri obdelavi fotografij v različnih programih. S spreminjanjem
tonske krivulje se v postprodukciji kontrolira razmerje med razporeditvijo svetlih in temnih
tonov [20].
Barvna temperatura
V analogni fotografiji sta fotografom običajno na voljo dve vrsti filma: volfram-uravnotežen
(3200 K) in dnevno-uravnotežen (5500 K). Večinoma so filmi dnevno-uravnoteženi in
primerni za fotografiranje na direktni sončni svetlobi. Če bomo namenili barvni temperaturi
pozornost med fotografiranjem, tako pri filmu kot pri digitalni fotografiji, bomo dobili bolj
kvalitetne rezultate in porabili manj časa v postprodukciji [5]. V digitalni fotografiji lahko
fotograf nastavlja barvno temperaturo sam [28]. Izbira lahko med različnimi barvnimi
temperaturami (dnevna, volfram, senca itd.). Možnost izbiranja specifičnega barvnega
odziva na kameri je eden izmed bolj pomembnih razvojev v digitalni fotografiji [28]. Ker v
praktičnem delu raziskave nismo našli načina, s katerim bi izmerili barvno temperaturo
analogne fotografije, smo merili in primerjali vrednosti RGB4 belega barvnega polja testne
tablice.
Fotografiranje v RAW-formatu omogoča možnost, da barvno temperaturo naknadno
prilagajamo v postprodukciji [5] v programu ACR. Prilagoditve barvne temperature so zelo
pomembne, zato so postavljene na sam vrh nastavitev. Barvna temperatura se prilagaja s
spustnim menijem [18]. Na voljo so nastavitve: kot poslikano, avtomatsko, sončna svetloba,
oblačno, v senci, volfram, fluorescentno, bliskavica in po meri. Izberemo barvno
temperaturo, ki najbolj ustreza naši fotografiji in jo po potrebi prilagajamo s premikanjem
4 RGB – barvni model, ki vse barve razgradi na kombinacijo rdeče, zelene in modre barve.
12
drsnika [25]. Kontroliranje barvne temperature v programu ACR je razdeljeno na nastavitve
temperature in nastavitve tona. Z drsnikom za temperaturo nastavljamo barvno temperaturo
v kelvinih [18]. Rezultat premikanja drsnika v levo so bolj hladne barve, v desno pa tople.
Kontroliranje barvnega tona je fino prilagajanje barvne temperature, ki je v praksi bližje
nadzoru zelene in škrlatne barve. Premikanje drsnika v levo doda fotografiji zelene
vrednosti, premikanje drsnika v desno pa škrlatno barvo [18].
Barve
Izbira barvnega analognega filma je odvisna od našega subjektivnega okusa in namena
uporabe – tega, kako filmi interpretirajo primarne barve (rdečo, rumeno in modro).
Pomembno je tudi, kako obravnava zelene barve in kako upodobi barvo kože [32].
Nasičenost barv kontroliramo z izbiro primernega filmskega traku. Manj nasičen film je npr.
Kodak Portra 160, ki je primeren predvsem za portretno fotografijo [27] (Slika 4.4).
Slika 4.4: Kodak Portra 160 je manj nasičen film [27].
Barve so v programu ACR definirane preko treh temeljnih lastnosti barvnega modela HSL:
odtenka, nasičenosti in svetlosti. Odtenek opredeli ime barve, iz nasičenosti je razvidno,
kako je odtenek živ oz. čist, svetlost pa se ukvarja s pojavom svetlosti oz. temnosti barve
[20]. Svetlost ostane edina tudi pri črno-beli fotografiji.
Zrnatost in šum
Med digitalnim šumom in analogno zrnatostjo obstaja povezava. Oboje je odvisno od
svetlobe oz. njene odsotnosti. Slabe svetlobne razmere povzročijo neprivlačne rezultate
tako pri analognih kot pri digitalnih kamerah. Na ta način sta digitalni šum in filmska zrnatost
precej podobni težavi. Prva je sicer čisto elektronske narave, druga pa fizične. Problem
rešimo z dodajanjem več svetlobe v fotografsko sceno, pri digitalni fotografiji pa obstaja tudi
naknadna možnost odstranjevanja šuma v RAW-datotekah [33].
Obstaja direktna povezava med velikostjo filmskih zrn in občutljivostjo filma: bolj kot je film
občutljiv na svetlobo, večja so filmska zrna [29]. Film, ki je manj občutljiv na svetlobo, ima
13
bolj fino strukturo zrn, ampak zahteva več svetlobe pri ustvarjanju fotografije. Takšen film
je priporočljiv predvsem za fotografiranje portretov. Film, ki ima večjo občutljivost na
svetlobo, je primeren za uporabo v pretežno nizkih svetlobnih razmerah, prav tako pa ima
večjo strukturo zrn [29]. Kodak Portra 160 je fino zrnati film (Slika 4.5).
Slika 4.5: Kodak Portra 160 je fino zrnati film [27].
Prednastavitve VSCO in spremenljivke
Krivulje
Velik, če ne največji, pomen pri ustvarjanju filmskega videza s pomočjo prednastavitev
VSCO imajo tonske krivulje. Vsaka izmed emulacij najprej prilagodi krivuljo za skupen RGB-
kanal, nato pa še posebej za rdeči, zeleni in moder barvni kanal tako, da se kar najbolje
približa videzu filma. RGB-krivulja vpliva na kontrast emulacije.
Kontrast
Nekatere emulacije filma so precej drzne in močnega kontrasta. Prednastavitve VSCO
spreminjajo vrednosti svetlih in temnih tonov ter tonskih krivulj, s čimer dosežejo različno
kontrastne emulacije. Kontrast po naravi naredi svetle dele še svetlejše in temne dele še
temnejše. Če je fotografija v osnovi temnejša, bodo tonske krivulje VSCO celotno fotografijo
še potemnile. Nasprotno se bo zgodilo s svetlo fotografijo, saj bo po tem, ko se nanjo
nanese prednastavitev VSCO, postala še svetlejša [43].
Barvna temperatura
Prednastavitve VSCO ne vplivajo na nastavitev barvne temperature, zato podjetje VSCO
predlaga, da barvno temperaturo v programu ACR nastavimo, preden na fotografijo
nanesemo izbrano emulacijo [51]. To navajajo tudi uporabniki, ki opozarjajo na ključen vpliv
barve temperature na videz končnih fotografij [9][11][40]. Pri določenih paketih že razlika
100 K naredi veliko spremembo [40].
14
Barvni model HSL
V programu ACR imamo na voljo tri ločene panele [18], kjer lahko spreminjamo odtenek,
nasičenost in svetlost za osem barv. Goli RAW-format bo imel vrednost vseh lastnosti za
vse barve 0. Prednastavitve VSCO bodo barvni odtenek, nasičenost in svetlost za vsako
barvo približale videzu filma izbrane emulacije. Vsako izmed prednastavitev imamo
možnost naknadno prilagoditi svoji fotografiji. Podjetje VSCO navaja, da lahko določene
barve povzročajo težave zaradi ekstremnih karakteristik. Te probleme rešimo, če vrednosti
HSL približamo vrednosti 0 [48].
Šum
Vsaka izmed prednastavitev ima svojo vrednost zrnatosti, odvisno od filma, ki ga posnema.
Prednastavitve VSCO prilagajajo količino, veličino in grobost zrn. Vrednost šuma lahko
naknadno prilagajamo v programu ACR pod zavihkom Efekti: Šum [42]. Z drsnikom za
količino kontroliramo, koliko zrnatosti se bo dodalo na fotografijo. Odstranimo jo s
prestavitvijo drsnika na vrednost 0. Z drsnikom za velikost nadzorujemo velikost zrnatih
delcev, z drsnikom za grobost pa reguliramo pravilnost zrn [2].
15
5 RAZISKOVALNI PROBLEM
Opis raziskovalnega problema
Pomembno vprašanje raziskave je, kako uspešno je podjetju VSCO uspelo digitalno
emulirati analogne filme. Primerjali smo dve fotografiji, ki sta nastali v enakih pogojih z
enakimi nastavitvami, in sicer:
– analogno fotografijo, posneto na določen film in preslikano v digitalno obliko;
– digitalno fotografijo, na katero smo aplicirali prednastavitev podjetja VSCO
istoimenskega analognega filma.
Na obeh fotografijah so nas zanimale nastale razlike v belini, svetlosti, kontrastu, barvah in
zrnatosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je podjetju VSCO uspelo poustvariti videz filma
na digitalnih fotografijah in ali se lahko ločnica med analogno ter digitalno fotografijo
popolnoma zabriše.
Tema še ni dobro raziskana. Zasledili smo štiri podobne poskuse primerjave prednastavitev
VSCO z dejanskim analognim filmom. Hunter je s filmom Kodak Tmax 400 in procesiranjem
»pull« ter s prednastavitvijo VSCO Kodak Tmax dosegel podoben rezultat na obeh
fotografijah – fotografiral je v enakih pogojih v studiu s podobno osvetlitvijo [21]. Jelley je
primerjal prednastavitev VSCO Portra 400 iz paketa 01 z dejanskim filmom Kodak Portra
400. Ugotovil je, da je prednastavitev Portra 400 potrebovala veliko spremenjenih
nastavitev, da je dobila videz dejanskega filma. Opozoril je tudi na številne spremenljivke,
na katere je težko vplivati, npr. svetloba in barvna temperatura. Poudaril je predvsem
kompleksnost digitalne preslikave negativov [24]. Boyer je primerjal analogni film Kodak
Portra 160 in prednastavitev VSCO Kodak Portra 160. Na digitalnih rezultatih je poskušal z
analogno fotografijo izenačiti barvno temperaturo, osvetljenost in tone. Uporabil je skener
Noritsu, ki ga je uporabilo tudi podjetje VSCO. Z rezultatom ni bil zadovoljen, saj je bila
razlika v tonalnosti in upodobitvi barv zelo velika. Poudaril je barve kože, ki jih analogni film
veliko lepše upodobi. Kot rezultat je navedel, da emulacije VSCO niso film in se temu niti
ne približajo [9].
16
Cilj raziskave
Cilj raziskave je primerjati in ugotoviti podobnosti/razlike med digitalizirano analogno in
digitalno fotografijo, ki sta nastali v enaki situaciji. Zanimalo nas je, s kakšnimi problemi se
srečamo pri samem primerjanju, do kakšnih razlik prihaja, kako pomemben je vpliv barvne
temperature in kakšne so razlike v svetlobi, kontrastu, belini, barvah ter zrnatosti oz. šumu.
Z raziskavo smo ugotavljali, kako uspešno se je podjetju VSCO uspelo s svojimi
emulacijami približati originalnemu filmu in ali je mogoče z njimi popolnoma poustvariti videz
analogne fotografije.
Omejitve raziskave
Kljub nadzoru kar največ dejavnikov so ostali nekateri, na katere ni bilo mogoče vplivati. To
je predvsem postopek razvijanja filma. Težko je zagotovo pojasniti, zakaj je med
primerjanima fotografijama prišlo do določenih razlik. Film je veliko bolj spremenljiv kot
digitalna fotografija, rezultat, ki smo ga dobili, pa bi lahko dobil kdor koli. Rezultati bi lahko
bili drugačni, če bi uporabili drug optični bralnik. Idealnih pogojev za natančno primerjavo ni
bilo, saj nismo fotografirali v nadzorovanem okolju (studiu). Pri fotografiranju so bile
uporabljene enake nastavitve (zaslonka, čas, ISO) na obeh fotoaparatih. Natančne
vrednosti barvne temperature ni bilo mogoče ugotoviti, saj je na fotografiji, posneti z
analognim filmom, ni mogoče izmeriti. Posplošitev rezultatov ni mogoča, saj je bila
primerjava izvedena le med tremi analognimi filmi in njihovimi emulacijami VSCO.
Metodologija raziskovanja
Eksperiment smo izvedli z analognim fotoaparatom Canon EOS 500N in z digitalnim
fotoaparatom Canon 5D Mark III zaradi enakega formata slikovnega polja. Na obeh
fotoaparatih smo uporabili enak objektiv. Na digitalnem fotoaparatu smo fotografirali v
RAW-formatu. Isti motiv smo zajeli z enakimi nastavitvami (zaslonka, čas, ISO).
Fotografirali smo več motivov v različnih situacijah: na opoldanskem in večernem soncu ter
v notranjem prostoru. Ker smo fotografirali na filme, narejene za fotografiranje pri dnevni
svetlobi, smo v programu ACR uporabili nastavitev dnevne barvne temperature 5500 K. Na
začetku vsakega fotografiranja smo fotografirali barvno tablico ColorChecker, ki nam je
pomagala pri določanju beline in barvnih razlik.
17
Uporabljeni analogni filmi so bili novi, hranjeni na primerni temperaturi in niso bili
izpostavljeni soncu. Zaradi svežine kemikalij so bili filmi razviti pri podjetju, ki se še
vsakodnevno ukvarja z razvijanjem filmov. Optični bralnik, uporabljen za digitalizacijo
negativov, je enak tistemu, ki ga je pri svojem delu uporabilo podjetje VSCO – Fuji Frontier.
V negative pri optični preslikavi ni bilo dodatnih posegov (popravkov kontrasta ipd.).
V nadaljevanju smo s komparativno metodo primerjali obe fotografiji: analogno fotografijo,
narejeno z določenim filmom (Ilford HP5 PLUS, Kodak Portra 160, Kodak Gold ISO 200) in
preslikano v digitalno obliko, ter digitalno fotografijo, na katero smo v programu ACR nanesli
digitalno emulacijo filma VSCO, ki se je najbolj približala analognemu originalu.
Najprej sta bili obe fotografiji primerjani kot original (digitalizirana analogna fotografija in
prednastavitev VSCO brez sprememb ostalih nastavitev). V primeru velikih razlik smo za
nadaljnje primerjanje kontrasta, zrnatosti in barv prilagodili svetlobo ali belino digitalne
fotografije tako, da se je čim bolj približala digitalizirani analogni fotografiji. Prilagajali smo
s pomočjo belega polja na testni tablici ColorChecker.
V prvem delu raziskave smo na digitalizirani analogni in digitalni fotografiji primerjali:
– osvetljenost in kontrast: analizirali in primerjali smo ju preko histograma v programu
Adobe Photoshop. Primerjali smo razporeditev svetlih, srednjih in temnih tonov. Preko
histograma smo ugotovili, kakšne spremembe v osvetljenosti je v primerjavi z originalno
digitalno fotografijo naredila prednastavitev VSCO. S pomočjo opazovanih vrednosti testne
tablice (za belo, štiri različne sive in črno barvo) smo ustvarili graf. Ta prikazuje originalne
vrednosti, vrednosti digitalizirane analogne fotografije in vrednosti digitalne fotografije.
Raziskovali smo, katera fotografija ima večji dinamični razpon (največjo razliko med
najsvetlejšim in najtemnejšim delom fotografije). Tako smo določili kontrast fotografije. Pri
analiziranju kontrasta smo si pomagali s skupino ljudi z izkušnjami s področja fotografije in
orodjem za določanje mejnih vrednosti (angl. Threshold) v programu Adobe Photoshop. Z
njim smo določili najsvetlejšo in najtemnejšo točko na fotografiji, kontrastno razmerje med
njima pa nam je pomagal izračunati algoritem Lee Verou [41];
– barvno temperaturo v kelvinih in barvni ton: za določanje kelvinov in barvnega tona
smo za digitalno fotografijo uporabili program ACR, ki je prikazal natančno vrednost obeh;
18
– belo barvno polje: primerjali smo, kako se je belina digitalne fotografije približala belini
optično preslikanega negativa. Pri ugotavljanju razlike nam je pomagala testna tablica
ColorChecker z belim poljem, katerega vrednosti RGB bi morale biti 243, 243 in 242 [52].
V programu Adobe Photoshop smo z orodjem Kapalka določili vrednost RGB belega
barvnega polja za obe fotografiji. Za zmanjševanje variacije smo uporabili vzorec povprečne
vrednosti 51 × 51;
– zrnatost fotografije oz. šum: je nekoliko težje primerjati, saj gre za dve različni zadevi
(pri analogni fotografiji za zrnatost in pri digitalni fotografiji za šum). Spremljali smo
spreminjanje nastavitev zrnatosti emulacij VSCO v programu ACR. Pri analiziranju zrnatosti
oz. šuma smo si pomagali s skupino ljudi z izkušnjami s področja fotografije;
– krivulje: spreminjanje krivulj smo opazovali na digitalnih emulacijah VSCO. Zanimalo nas
je, kako različne prednastavitve spremenijo krivulje za skupen, rdeč, zelen in moder kanal
RGB;
– barve: v programu ACR vidimo, kako prednastavitve VSCO spremenijo odtenek,
nasičenost in svetlost barv na digitalni fotografiji. Preko modela HSL smo spremljali barve,
ki so bile zastopane na fotografiji (rdeča, oranžna, rumena, zelena, sinja, modra, vijoličasta
ali škrlatna) za Kodak Portra 160 in Kodak Gold 200. Pri črno-beli fotografiji smo spremljali
le svetlost omenjenih barv. S pomočjo fotografije barvne tablice smo v programu Adobe
Photoshop z orodjem Kapalka primerjali razlike v barvah na digitalizirani analogni in digitalni
fotografiji preko modela RGB.
V drugem delu smo digitalno fotografijo s spremembo različnih nastavitev RAW (barvne
temperature, barv in kontrasta, osvetlitve, šuma ter krivulj) in Photoshopovim orodjem za
selektivno spreminjanje barv (angl. Seceltive Color) kar najbolj približali digitaliziranemu
analognemu negativu.
Pri ovrednotenju rezultatov in določanju razlik smo si pomagali s skupino desetih ljudi z
izkušnjami s področja digitalne in analogne fotografije. Sodelovala sta oba spola v starostni
skupini od 18 do 30 let. V sklopu prvega dela je skupina ocenila, katera fotografija (digitalna
ali digitalizirana analogna) je bolj kontrastna in katera je bolj zrnata oz. ima več šuma. V
sklopu drugega dela nas je zanimalo, ali so prepoznali, katera fotografija je digitalizirana
analogna in katera digitalna.
19
6 PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO S FOTOGRAFSKIMI FILMI
V tem poglavju so opisani rezultati raziskave, v kateri smo primerjali optično preslikane
analogne fotografije, posnete na določen film (Ilford HP5 PLUS, Portra 160 in Kodak Gold
200), z digitalnimi fotografijami, na katere smo aplicirali prednastavitve podjetja VSCO
istoimenskega analognega filma.
Ilford HP5 PLUS
V primerjavo sta vzeti digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Ilford HP5 PLUS,
in digitalna fotografija, na katero je aplicirana prednastavitev VSCO Ilford HP5 iz
najstarejšega paketa 01 (Slika 6.1). Fotografiji sta nastali v poznem popoldanskem času v
delno oblačnem vremenu.
Nastavitve: ISO 400, f/2.8, 1/1000 (Priloga A).
Slika 6.1: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Ilford HP5 PLUS;
desno: prednastavitev VSCO Ilford HP5.
20
Osvetljenost in kontrast
Na levi sliki (Slika 6.2) se prekrivata črni histogram v ozadju, ki prikazuje osvetljenost
originalne digitalne fotografije, in beli histogram v ospredju, ki kaže osvetljenost digitalne
prednastavitve Ilford HP5. Opazimo, da je prednastavitev VSCO močno povišala svetle in
temne tone ter nekoliko znižala srednje tone – ustvarila je veliko bolj kontrastno fotografijo.
S tem se je zelo približala histogramu digitalizirane analogne fotografije, ki ga vidimo na
desni sliki. Ta ima zastopanih nekoliko manj temnih in srednjih tonov ter nekoliko več svetlih
kot fotografija z aplicirano prednastavitvijo VSCO Ilford HP5. Svetli deli na digitalizirani
analogni fotografiji (npr. tobogan) so presvetli. Črno-beli film je nekoliko svetlejši od digitalne
fotografije, kar lahko opazimo tudi na Grafu 6.1, kjer smo opazovali vrednosti sivega klina
na testni tablici ColorChecker. Tako digitalizirana analogna fotografija (svetlo siva črta) kot
njena digitalna emulacija (temno siva črta) se za sive vrednosti najbolj oddaljita od
originalnih vrednosti (črna črta). Vrednosti obeh fotografij so svetlejše od originalnih
vrednosti testne tablice, razen za črno barvo, ki je na obeh fotografijah temnejša.
Slika 6.2: Levo: prekrivajoča se histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram
v ozadju) in digitalne prednastavitve Ilford HP5 (beli histogram v ospredju); desno:
histogram digitalizirane analogne fotografije.
21
Graf 6.1: Vrednosti bele, štirih različnih sivih in črne barve na testni tablici za originalne
vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetlo siva črta) in
emulacijo VSCO Ilford HP5 (temno siva črta).
Kontrast ali razpon med svetlimi in temnimi deli je na digitalizirani analogni ter digitalni
fotografiji, na katero je aplicirana prednastavitev VSCO, podoben. Obe fotografiji sta
kontrastni, saj imata bolj zastopane svetle in temne tone ter manj zastopane srednje tone.
Težko je določiti, katera fotografija je bolj kontrastna. Tudi s pomočjo orodja za določanje
mejnih vrednosti (angl. Threshold) smo v programu Adobe Photoshop ugotovili, da je razlika
med najsvetlejšo in najtemnejšo točko minimalna. Kontrastno razmerje med najsvetlejšo in
najtemnejšo točko znaša na digitalizirani analogni fotografiji 21, na digitalni fotografiji pa
20,9. Tudi mnenja fotografov so bila razdeljena – nekateri so digitalizirano analogno
fotografijo ocenili kot bolj kontrastno zaradi temnejše črne barve senc in manjšega obsega
srednjih tonov, nekaterim pa se je zdela bolj kontrastna digitalna fotografija zaradi močnejše
črne barve in večjega razpona med svetlim in temnim.
Belo barvno polje
V programu Adobe Photoshop smo z orodjem Kapalka za obe fotografiji določili vrednosti
RGB in HSL belega barvnega polja. Rezultati vrednosti RGB za belo polje digitalizirane
analogne fotografije znašajo približno 244, 243 in 249. Rezultati vrednosti za belo polje
prednastavitve Kodak Portra 160 znašajo približno 240, 240 in 240. Bela barva je seštevek
podobne vrednosti rdečega, zelenega in modrega kanala. Razlike med originalno
22
vrednostjo belega polja na testni tablici in vrednostjo belega polja na digitalizirani analogni
ter digitalni fotografiji so minimalne (Graf 6.2).
Preko vrednosti HSL za digitalizirano analogno fotografijo HSL (250°, 2 %, 96 %) in digitalno
fotografijo HSL (0°, 0 %, 95 %) lahko potrdimo, kar smo opazili že na prvi pogled.
Digitalizirana analogna fotografija ni popolnoma črno-bela, saj ima blagi ton vijoličaste
barve. To razkrijeta vrednosti nasičenosti in barvitosti, ki za digitalizirano analogno
fotografijo nimata vrednosti 0. Nekoliko povišano vrednost modrega kanala za digitalizirano
analogno fotografijo lahko opazimo tudi preko grafa RGB (Graf 6.2).
Graf 6.2: Razlike belega polja testne tablice so minimalne.
Zrnatost
Zrnatosti digitaliziranega analognega filma in digitalne emulacije sta precej podobni, vseeno
pa lahko opazimo nekoliko več specifične zrnatosti na digitalizirani analogni fotografiji.
Prednastavitev Ilford HP5 je v programu ACR dodala vrednost zrn 45 z velikostjo 15 in
hrapavostjo vrednosti 70, kar je relativno velika zrnatost za prednastavitve VSCO. Pri
fotografih je prevladovalo mnenje, da je bolj zrnata digitalizirana analogna fotografija, kar
so opazili predvsem na obrazu osebe. Vseeno so poudarili, da je količina zrnatosti na obeh
fotografijah precej podobna in da zelo očitne razlike ni mogoče opaziti.
23
Krivulje
Pri črno-beli emulaciji Ilforda HP5 se minimalno spremeni le krivulja RGB, ki nekoliko osvetli
temne tone na fotografiji. Vsi drugi kanali (rdeči, zeleni, modri) ostanejo pri črno-belih
prednastavitvah nespremenjeni.
Barve
Pri črno-beli emulaciji odpadeta odtenek in nasičenost barv. Ostane le svetlost za 8 barv
(Slika 6.3). Najbolj se zniža svetlost za vijoličasto barvo, kar vpliva na svetlost las.
Prednastavitev osvetli škrlatne barve, kar vpliva na osvetlitev ustnic. Nekoliko potemni
modre barve in osvetli sinje barve, torej sam tobogan. Prednastavitev potemni zeleno in
rumeno barvo, kar vpliva na naravo v ozadju. Rahlo potemni tudi oranžne tone, ki
predstavljajo senco na obrazu. Zelene in modre barve so v primerjavi z digitalizirano
analogno fotografijo temnejše, kar potrdimo tudi v naslednjem koraku, ko poskušamo
digitalno fotografijo približati digitalizirani analogni. Oranžne vrednosti na Sliki 6.3
predstavljajo nove, spremenjene vrednosti, s katerimi smo se približali digitalizirani analogni
fotografiji v nadaljevanju.
Slika 6.3: Vrednosti za svetlost barv prednastavitve VSCO Ilford HP5 in novih
spremenjenih vrednosti, s katerimi smo se približali digitalizirani analogni fotografiji
(označene z oranžno barvo).
24
Digitalna fotografija, približana digitalizirani analogni
Prednastavitev VSCO je služila kot dobra osnova za nadaljnje minimalne popravke (Slika
6.4). Digitalizirano analogno fotografijo smo najprej spremenili v črno-belo fotografijo. Tako
smo ji odstranili ton vijoličaste barve in si olajšali prilagajanje digitalne fotografije
digitalizirani analogni. Pri nadaljnjem prilagajanju smo digitalni fotografiji spremenili svetle
tone in sence, dodali zrnatost ter spremenili svetlost za vijoličaste, modre, sinje, zelene,
rumene in oranžne tone. Dodali smo tudi nekaj kontrasta. Vseeno do popolne primerjave
nismo prišli – naleteli smo predvsem na problem v izenačevanju zrnatosti. Če smo želeli
izenačiti zrnatost obraza, se je hkrati preveč povečala zrnatost plašča, kar je ugotovila tudi
testna skupina. Zrnatost na fotografijah, posnetih z analognim fotoaparatom, je zelo
specifična in jo je težko ponoviti v digitalnih programih.
Prav zrnatost je izdala digitalizirano analogno fotografijo, saj je večina fotografov na
vprašanje, katera fotografija je digitalizirana analogna in katera digitalna, odgovorila
pravilno (Slika 6.4).
Slika 6.4: Levo: digitalna prednastavitev Ilford HP5 približana digitalizirani analogni
fotografiji, posneti s filmom Ilford HP5 PLUS na desni.
25
Kodak Portra 160
V primerjavo sta vzeti digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Portra
160, in digitalna fotografija, na katero sta bili naneseni prednastavitev VSCO Kodak Portra
160 iz najstarejšega paketa 01 in prednastavitev VSCO Portra 160⁺¹ iz novejšega paketa
06, ki prikazuje procesiranje »push« (Slika 6.5). Fotografiji sta nastali v notranjem prostoru
s svetlobo, ki jo je prepuščalo bližnje okno.
Nastavitve: ISO 160, f/1.4, 1/250s (Priloga B).
Slika 6.5: Iz leve proti desni: digitalizirana analogna fotografija; digitalna fotografija, na
katero je aplicirana prednastavitev Kodak Portra 160; digitalna fotografija, na katero je
aplicirana prednastavitev Portra 160⁺¹.
Osvetljenost in kontrast
Opazimo, da je film že na prvi pogled veliko svetlejši od digitalne emulacije. Pri opazovanju
histograma (Slika 6.6) ugotovimo, da sta obe prednastavitvi VSCO dodali več temnih tonov.
Zmanjšali sta vrednost srednjih in svetlih tonov, s čimer sta fotografijo precej potemnili (Slika
6.6). Da je bil film v tej situaciji svetlejši potrdi tudi Graf 6.3, kjer smo opazovali vrednosti
sivega klina na testni tablici ColorChecker. Vrednosti vseh šestih polj se za obe digitalni
emulaciji oddaljijo od originalnih vrednosti ColorCheckerja. Digitalizirana analogna
fotografija se le-tem bolj približa, razen v črni barvi, ki je na vseh treh fotografijah temnejša
(Graf 6.3).
26
Slika 6.6: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: prekrivajoča se
histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram v ozadju) in digitalne
prednastavitve Kodak Portra 160 (beli histogram v ospredju); desno: prekrivajoča se
histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram v ozadju) in digitalne
prednastavitve Portra 160⁺¹ (beli histogram v ospredju).
Graf 6.3: Vrednosti bele, štirih različnih sivih in črne barve na testni tablici za originalne
vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta),
emulacijo VSCO Portra 160 (svetlo siva črta) in emulacijo VSCO Portra 160⁺¹ (temno siva
črta).
V nadaljevanju smo primerjali digitalizirano analogno fotografijo in digitalni prednastavitvi,
ki smo ju v programu ACR osvetlili za vrednost +1,0 (Slika 6.7). Prednastavitev Portra 160⁺¹
ima večji dinamični razpon kot prednastavitev Kodak Portra 160. Histogram obeh digitalnih
prednastavitev se po osvetlitvi za eno stopnjo veliko bolj izenači s histogramom
digitalizirane analogne fotografije (Slika 6.8).
27
Slika 6.7: Levo: digitalizirana analogna fotografija; na sredini: prednastavitev Kodak Portra
160; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1.
Slika 6.8: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: histogram
digitalne fotografije s prednastavitvijo Kodak Portra 160; desno: histogram digitalne
fotografije s prednastavitvijo Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1.
Digitalizirani analogni film je minimalno bolj kontrasten, saj ima največji razpon med
zastopanjem temnih in svetlih delov. Testna skupina je imela težave pri opredeljevanju,
katera fotografija je bolj kontrastna. Izenačenje je nastalo med digitalizirano analogno
fotografijo in prednastavitvijo Portra 160⁺¹. Pri obeh fotografijah so navajali kot razlog za
bolj kontrastno fotografijo večjo razliko med svetlimi in temnimi deli. S pomočjo orodja za
določanje mejnih vrednosti (angl. Threshold) smo v programu Adobe Photoshop potrdili,
da ima digitalizirana analogna fotografija nekoliko večjo kontrastno razmerje med
najtemnejšo in najsvetlejšo točko (20,8) kot digitalna prednastavitev Portra 160⁺¹ (20,4).
Belo barvno polje
Rezultati vrednosti RGB za belo polje digitalizirane analogne fotografije so približno 237,
236 in 242. Rezultati vrednosti za belo polje prednastavitve Kodak Portra 160 so približno
202, 207 in 208. Rezultati vrednosti za belo polje prednastavitve Portra 160⁺¹ so približno
198, 207 in 209. Razlike med vrednostjo belega polja na testni tablici za prednastavitev
28
Kodak Portra 160 in Portra 160⁺¹ so po osvetlitvi minimalne (Graf 6.4). Vrednost belega
polja testne tablice za digitalizirano analogno fotografijo se v vseh treh kanalih razlikuje od
digitalnih emulacij. Njena bela barva je veliko bolj pravilna, najbolj se približa originalnim
vrednostim in ima rahlo vijoličen podton. Bela barva obeh emulacij ima v osnovi nekoliko
več sinje barve (Graf 6.4).
Graf 6.4: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo,
prednastavitev Kodak Portra 160 in prednastavitev Portra 160⁺¹.
Zrnatost
Čeprav je zrnatost analognega filma Kodak Portra 160 fina, je še vedno najbolj izrazita na
digitalizirani analogni fotografiji. Vrednost zrn za prednastavitev Kodak Portra 160 je v
programu ACR 20. Z velikostjo zrn v vrednosti 30 in njihovo grobostjo v vrednosti 30 se
razlikuje od zrnatosti emulacije Portra 160⁺¹, ki ima vrednost zrn 15 v velikosti 20 in
hrapavosti 50. Testna skupina si je bila tokrat pri izbiri najbolj zrnate fotografije enotna. Kot
najbolj zrnato je izbrala digitalizirano analogno fotografijo. Njena zrnatost je zelo specifična,
večina pa je opredelila, da je največja razlika opazna v neizostrenem ozadju.
Krivulje RGB
Prednastavitev Portra 160⁺¹ ima vse tri krivulje za rdečo, zeleno in modro barvo v pravilnejši
S-obliki kot prednastavitev Kodak Portra 160. Pri obeh prednastavitvah so svetli toni
mešanica rdeče, zelene in modre barve, medtem ko so sence mešanica sinje, škrlatne in
rumene barve.
29
Barve
Prednastavitvi Kodak Portra 160 in Portra 160⁺¹ se razlikujeta v skoraj vseh barvah za vse
vrednosti HSL. Portra 160⁺¹ ima vse vrednosti odtenka pomaknjene bolj na desno stran.
Kodak Portra 160 ima manjšo nasičenost vijoličaste in sinje barve, medtem ko ima Portra
160⁺¹ manjšo nasičenost zelene in škrlatne barve.
Po barvnem modelu RGB je vidna je razlika v vijoličasti barvi, katere vrednosti bi na
ColorCheckerju morale biti 94, 60 in 108 [52]. Vrednosti digitalizirane analogne fotografije
so približno 50, 50 in 112. Vrednosti prednastavitve Kodak Portra 160 so približno 39, 40 in
94, vrednosti prednastavitve Portra 160⁺¹ pa so približno 38, 25 in 72. Originalnim
vrednostim se najbolj približa digitalizirana analogna fotografija. Ta in prednastavitev Kodak
Portra 160 imata nekoliko več modrega tona za vijoličasto barvo, medtem ko je vijoličasta
barva pri Portra 160⁺¹ bolj vijoličasto-roza barve. Digitalizirani analogni fotografiji se tokrat
za vijoličasto barvo bolj približa prednastavitev Kodak Portra 160 (Graf 6.5).
Graf 6.5: Vrednosti RGB vijoličaste barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),
prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno).
Na prvi pogled je opazna razlika med rumenimi barvami notranjih cvetov rože. Z orodjem
Kapalka in vzorcem povprečne vrednosti 51 × 51 smo pridobili približne vrednosti RGB za
barvo cveta na vseh treh primerih. Pri analizi smo ugotovili, da se barve cveta
prednastavitve Portra 160⁺¹ veliko bolj ujemajo z barvo cveta na digitalizirani analogni
fotografiji. Prednastavitev Kodak Portra 160 ima to barvo veliko bolj oranžno (Graf 6.6).
30
Graf 6.6: Vrednosti RGB cveta na digitalizirani analogni fotografiji (levo), prednastavitvi
Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno).
Opazovali smo še tretjo zastopano barvo na fotografiji – zeleno. Pomagali smo si s testno
tablico ColorChecker, katere vrednosti za zeleno barvo bi morale biti 70, 148 in 73 [52].
Tem številkam je ponovno najbližje digitalizirana analogna fotografija z vrednostmi približno
22, 160 in 96. Prednastavitev Kodak Portra 160 ima vrednosti približno 0, 141 in 26, Portra
160⁺¹ pa približno 0, 110 in 50. Po zelenem kanalu se vrednosti zelene barve na digitalizirani
analogni fotografiji bolj približa prednastavitev Kodak Portra 160, po modrem kanalu pa
prednastavitev Portra 160⁺¹ (Graf 6.7).
Graf 6.7: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),
prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno).
31
Digitalna fotografija, približana digitalizirani analogni
V nadaljevanju smo poskušali digitalno fotografijo kar najbolj približati digitalizirani analogni
fotografiji. Kot osnovo smo zaradi več podobnosti z digitalizirano analogno fotografijo
(osvetljenost, kontrast, barve) uporabili prednastavitev Portra 160⁺¹. Kot rezultat smo dobili
zelo podobni fotografiji (Slika 6.9). Prilagajanje je potekalo s spreminjanjem nastavitev, kot
so sence, kontrast in svetli deli, ter spreminjanjem vrednosti HSL za zeleno, rdečo, škrlatno
in modro barvo. Povečana je bila tudi zrnatost, kasneje pa je bila v programu Adobe
Photoshop opravljena minimalna korekcija barv z orodjem za selektivno spreminjanje barv
(angl. Selective Color).
Slika 6.9: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹,
približana digitalizirani analogni fotografiji.
Testna skupina je imela pri določanju digitalizirane analogne in digitalne fotografije težave
– rezultati so bili deljeni. Nekateri so trdili, da je leva fotografija digitalizirana analogna, saj
jo izda zrnatost. Nekaterim so pri določanju pomagali temnejši predeli na fotografiji, ki na
levi delujejo bolj filmsko, nekateri pa so trdili, da je leva fotografija mehkejša v ostrini, zaradi
česar naj bi bila posneta z analognim fotoaparatom. Fotografe, ki so kot digitalizirano
analogno fotografijo izbrali desno, je zmotila kromatična aberacija na levi fotografiji, kar je
nenavadno za analogno fotografijo.
32
Kodak Gold 200
V primerjavo sta vzeti digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Gold 200,
in digitalna fotografija, na katero je aplicirana prednastavitev VSCO Kodak Gold 200 iz
novejšega paketa 05 (Slika 6.10). Fotografiji sta nastali v večernem času, imenovanem
zlata ura.
Nastavitve: ISO 200, f/1.8, 1/1000s (Priloga C).
Slika 6.10: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Gold 200;
desno: digitalna fotografija z aplicirano emulacijo VSCO Kodak Gold 200.
Osvetljenost in kontrast
Na prvi pogled opazimo, da je film svetlejši od digitalne fotografije. To potrdi tudi histogram
(Slika 6.11). Na levi sliki se prekrivata črni histogram v ozadju, ki prikazuje osvetljenost
originalne digitalne fotografije, in beli histogram v ospredju, ki kaže osvetljenost digitalne
prednastavitve Kodak Gold 200. Na desni sliki vidimo histogram digitalizirane analogne
fotografije. Opazimo, da je prednastavitev VSCO dodala več najbolj temnih tonov in
zmanjšala vrednost srednjih ter svetlih tonov. S tem se je oddaljila od histograma
digitalizirane analogne fotografije, ki ima zastopanih več temnih, srednjih in svetlih tonov.
Slika 6.11: Levo: prekrivajoča se histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram
v ozadju) in prednastavitve Kodak Gold 200 (beli histogram v ospredju); desno: histogram
digitalizirane analogne fotografije.
33
Digitalna emulacija se vrednostim šestih polj testne tablice ColorChecker dobro približa
(Graf 6.8). Digitalizirana analogna fotografija je svetlejša predvsem v sivih vrednostih, črna
in bela barva pa sta tako na digitalizirani analogni kot na digitalni fotografiji temnejši od
originalnih vrednosti (Graf 6.8).
Graf 6.8: Vrednosti bele, štirih različnih sivih in črne barve na testni tablici za originalne
vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta) in
emulacijo VSCO Kodak Gold 200 (temno siva črta).
Kontrast ali razpon med svetlimi in temnimi deli je na digitalizirani analogni fotografiji
nekoliko večji, saj ima fotografija večji dinamični razpon med zastopanimi svetlimi in temnimi
toni (ima čisto temne tone in tudi čisto svetle tone). S pomočjo orodja za določanje mejnih
vrednosti (angl. Threshold) lahko v programu Adobe Photoshop to potrdimo, saj ima
digitalizirana analogna fotografija večje kontrastno razmerje med najtemnejšo in
najsvetlejšo točko (21) kot digitalna prednastavitev Portra 160⁺¹ (20,2).
Večinsko mnenje fotografov je temu nasprotovalo. Kot bolj kontrastno so izbrali digitalno
fotografijo. Kot razlog so navedli trše prehode med senčnimi in svetlimi deli ter temnejše
črne dele. Le dva izmed vprašanih sta se odločila, da je bolj kontrastna digitalizirana
analogna fotografija, z razlago, da le-ta ponuja tako čisto črne kot tudi presvetljene dele.
34
Belo barvno polje
Rezultati vrednosti RGB za belo polje analogne fotografije so približno 235, 234 in 238.
Rezultati vrednosti za belo polje prednastavitve Kodak Gold 200 so približno 208, 217 in
226 (Graf 6.9).
Digitalizirana analogna fotografija je najbližje vrednostim RGB 243, 243 in 242, medtem ko
se je digitalna prednastavitev nekoliko oddaljila od omenjenih vrednosti in predstavlja bolj
sivo barvo (Graf 6.9). Iz dane primerjave lahko ugotovimo, da je bela barva na digitalizirani
analogni fotografiji bolj pravilna, ima pa podton vijoličasto-škrlatne barve. Bela barva
prednastavitve VSCO Kodak Gold 200 se bolj približa modri, kar lahko razberemo s
fotografije že na prvi pogled.
Graf 6.9: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo
(levo) in prednastavitev Kodak Gold 200 (desno).
Preko primerjanja beline ugotovimo, da se barvna temperatura, ki smo jo v programu ACR
prilagodili na dnevno temperaturo 5500 K, tokrat ni približala originalni barvni temperaturi
digitalizirane analogne fotografije. Ko drsnik barvne temperature v programu ACR za
digitalno fotografijo prestavimo na 6750 K in barvni ton iz +5 na +16, se belo barvno polje
digitalne fotografije veliko bolj približa belemu barvnemu polju digitalizirane analogne
fotografije. Fotografijo smo še osvetlili za 3 stopnje in primerjali dobljene rezultate (Graf
6.10).
35
Graf 6.10: Vrednosti digitalizirane analogne fotografije (levo) in nove vrednosti za belo
polje po popravljeni barvni temperaturi in osvetljenosti za prednastavitev Kodak Gold 200
(desno).
Belo barvno polje digitalne fotografije se je zdaj dobro približalo belemu barvnemu polju
digitalizirane analogne fotografije (Slika 6.12). Nastavitev dnevne temperature v programu
ACR v tem primeru ni bila dovolj za ustrezno barvo beline.
Slika 6.12: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: emulacija Kodak Gold 200 po
spremembi barvne temperature in osvetljenosti.
36
Zrnatost
Zrnatost je tokrat na obeh fotografijah podobna. Program ACR doda prednastavitvi vrednost
zrnatosti 25 v velikosti 25 in grobosti 69. S temi nastavitvami se dobro približa originalni
zrnatosti filma, vendar so vsi fotografi ocenili zrnatost digitalizirane analogne fotografije kot
bolj zrnato. To so opazili predvsem na dlaki psa, temnih delih fotografije in na prehodu med
ostrimi in neostrimi deli.
Krivulje RGB
Splošna krivulja RGB prednastavitve Kodak Gold 200 minimalno potemni svetle dele in
nekoliko osvetli temne dele. Vse tri barvne krivulje so v pravilni S-obliki. Pri prednastavitvi
so svetli toni mešanica rdeče, zelene in modre barve, medtem ko so temni toni mešanica
sinje, škrlatne in rumene barve.
Barve
Prednastavitev Kodak Gold 200 spremeni vrednosti odtenka skoraj vsem barvam. Odtenki,
ki so prisotni na naši fotografiji, so oranžni, zeleni in rumeni. Vrednosti rumenih odtenkov
prednastavitev ne spremeni, zeleno barvo na drsniku pomakne k modri, oranžna barva pa
dobi pridih rdeče. Na naši fotografiji sta pomembni nasičenosti rumene in zelene barve, ki
sta na drsniku pomaknjeni v levo stran, torej imata manjšo nasičenost. Prednastavitev
osvetli rumeno in oranžno barvo, zelena barva pa ostane nespremenjena.
S pomočjo testne tablice smo na obeh fotografijah primerjali vrednosti RGB rumene barve,
katere vrednosti bi morale biti 231, 199 in 31 [52]. Vrednosti za rumeno barvo so na
digitalizirani analogni fotografiji približno 233, 223 in 92, vrednosti na digitalni fotografiji pa
približno 251, 217 in 61. V rdečem kanalu se originalnim vrednostim dobro približa
digitalizirana analogna fotografija, v modrem in zelenem kanalu pa je nekoliko bliže digitalna
fotografija. Na grafu (Graf 6.11) opazimo, da je rumena barva na digitalizirani analogni
fotografiji bolj bleda z malo zelenega pridiha, medtem ko je rumena na digitalni fotografiji
bolj čista (Graf 6.11).
37
Graf 6.11: Vrednosti RGB rumene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in
prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno).
Vrednosti RGB zelene barve bi morale biti 70, 148 in 73 [52]. Vrednosti za zeleno barvo na
digitalizirani analogni fotografiji so približno 82, 160 in 103. Vrednosti za digitalno
prednastavitev Kodak Gold 200 so približno 49, 154 in 100. Originalnim barvam se po
rdečem kanalu bolj približa digitalizirana analogna fotografija, po modrem in zelenem kanalu
pa digitalna prednastavitev. Oba zelena odtenka sta nečista. Odtenek digitalizirane
analogne barve vleče bolj na rumeno barvo, medtem ko odtenek digitalne prednastavitve
vleče bolj na modro barvo (Graf 6.12).
Graf 6.12: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in
prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno).
38
Digitalna fotografija, približana digitalizirani analogni
V nadaljevanju smo poskušali digitalno fotografijo kar najbolje približati digitalizirani
analogni fotografiji (Slika 6.13). Prednastavitev VSCO Kodak Gold 200 je služila kot dobra
osnova za nadaljnje spreminjanje, zato večjih težav pri ustvarjanju enakega videza nismo
imeli. Spremenili smo vrednosti HSL za rumeno in zeleno barvo. Zrnatosti nismo
spreminjali. Povečali smo svetlost fotografije za 0,35, nekoliko znižali sence in povišali
svetle tone. Kasneje smo si v programu Adobe Photoshop pomagali s prilagajanjem zelene
in rumene barve z orodjem za selektivno spreminjanje barv (angl. Selective Color). Testna
skupina je v večini pravilno odgovorila na vprašanje, katera fotografija je digitalizirana
analogna in katera je njena digitalna emulacija VSCO. Sklicevali so se na bolj naravne
barve in drugače razporejeno zrnatost. Nekaterim sta bila v pomoč pri določanju tudi
mehkejša ostrina in manjši dinamični razpon. Fotografi, ki so se pri določanju zmotili, so
navajali, da prva fotografija deluje bolj digitalno zaradi strukture zrn, vendar v odgovor niso
bili prepričani.
Slika 6.13: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev VSCO Kodak
Gold 200 približana digitalizirani analogni fotografiji.
39
7 PRIMERJALNA ANALIZA
Med primerjanjem smo se srečali s številnimi težavami. Že med fotografiranjem smo
ugotovili, da nastavitve za digitalni in analogni Canon niso na voljo v enakih korakih.
Analogni fotoaparat ima manjšo izbiro vrednosti zaslonskega števila in časa kot digitalni
fotoaparat. Zato smo morali dlje časa kombinirati, da smo lahko na obeh fotoaparatih dobili
enake nastavitve. Digitalizirani črno-beli negativi filma Ilford HP5 PLUS imajo vijoličasti
podton, ki ga nismo pričakovali. Ugotovili smo, da je najverjetnejši razlog za to prekratek
čas fiksiranja [36]. Pri izbiranju digitalne emulacije VSCO, ki bi izmed številnih različic najbolj
ustrezala digitalizirani analogni fotografiji, smo dvakrat izbrali osnovno prednastavitev. Pri
drugem primeru, ko smo fotografirali v notranjem prostoru, se je kot bližja emulacija izkazala
procesirana »push« Portra 160⁺¹ iz novejšega paketa (Tabela 7.1). Ugotovili smo, da je film
skozi vse tri primere deloval svetleje kot njegova digitalna predstavitev (Tabela 7.1). Prav
tako so bili nekateri posnetki na filmu tako prežgani, da jih ni bilo mogoče uporabiti v
raziskavi, čeprav smo uporabili enake nastavitve na obeh fotoaparatih. Lahko je prišlo do
problemov že med razvijanjem filma, lahko pa se vrednosti ISO razlikujejo od navedenih
tako na analognem filmu kot na digitalnem fotoaparatu [15]. Obstaja tudi možnost, da so
bile nastavitve optičnega bralnika nekoliko drugačne. Uporabniki prednastavitev VSCO
fotografije velikokrat podosvetlijo, saj pravijo, da je rezultat boljši. Pri primerjanju kontrasta
smo naleteli na težave pri opredeljevanju, katera fotografija je bolj kontrastna. S pomočjo
testne skupine in kontrastnega razmerja med najsvetlejšo in najtemnejšo točko smo
ugotovili, da je digitalizirana analogna fotografija v vseh treh primerih nekoliko bolj
kontrastna (Tabela 7.1).
Digitalizirana analogna fotografija se je z barvo beline v vseh treh primerih boljše približala
originalnim vrednostim kot njene digitalne emulacije (Tabela 7.1). Tako smo ugotovili, da je
barvna temperatura filma veliko bolj prilagodljiva in ni enaka dnevni barvni temperaturi
5500 K, ki jo nastavi program ACR. Ugotovili smo, da je zrnatost digitalizirane analogne
fotografije veliko bolj specifična od njene digitalne emulacije, ki je bila v vseh treh primerih
manj zrnata kot digitalizirana analogna fotografija. Tudi testna skupina je kot bolj zrnato za
vse tri primere izbrala digitalizirano analogno fotografijo (Tabela 7.1). Krivulje se na vseh
emulacijah spremenijo podobno – krivulja RGB minimalno osvetli temne dele in različno
osvetli ali potemni svetle dele. Krivulje za rdeči, zeleni in moder kanal so pri vseh štirih
prednastavitvah v rahli ali pravilni S-obliki. Pri črno-beli fotografiji se spremeni le krivulja za
kanal RGB (Tabela 7.1).
40
Ugotovili smo, da so prednastavitve VSCO v večini ustvarile dobre osnove, ki posnemajo
analogne filme. Kljub temu pa osnove niso bilo dovolj, da bi dobili enake rezultate. Treba je
bilo narediti še kar nekaj korekcij, predvsem v svetlosti, zrnatosti, barvni temperaturi in
spreminjanju vrednosti HSL barv, da smo digitalno fotografijo približali digitalizirani
analogni. Velikokrat smo tudi povečali kontrast in v programu Adobe Photoshop uporabili
orodje za selektivno spreminjanje barv (Selective Color), da smo barve natančneje
prilagodili. Ugotovili smo, da se z omenjenim spreminjanjem vrednosti lahko skoraj
popolnoma približamo digitalizirani analogni fotografiji. Digitalno fotografijo je velikokrat
izdal šum, ki se razlikuje od specifične zrnatosti analogne fotografije. Večina fotografov je
pri črno-beli fotografiji, narejeni s filmom Ilford HP5 PLUS, in njegovi digitalni prednastavitvi
Ilford HP5 ugotovila, katera je digitalizirana analogna fotografija. Tudi za film Kodak Gold
200 in njegovo emulacijo Kodak Gold 200, pri katerem so bile motiv pasje tačke, je večina
fotografov odgovorila pravilno. Pri fotografiji, ki je nastala s filmom Kodak Portra 160, in
njeni digitalni emulaciji Portra 160⁺¹ so bili rezultati izenačeni (Tabela 7.1). Prišli smo do
rezultata, da lahko s pomočjo emulacij VSCO in dodatnih popravkov fotografijo v programih
ACR in Adobe Photoshop zelo dobro približamo digitalizirani analogni fotografiji, in sicer
tako, da niti fotografi, ki imajo izkušnje z analogno in digitalno fotografijo, ne ugotovijo,
katera fotografija je posneta na film in katera je njena digitalna emulacija.
41
Tabela 7.1: Primerjanje vrednosti raziskave.
Film Ilford HP5 PLUS Kodak Portra
160
Kodak Gold 200
Najbližja digitalna
emulacija VSCO
Ilford HP5 Portra 160⁺¹ Kodak Gold 200
Osvetljenost Film je svetlejši Film je svetlejši Film je svetlejši
Kontrast Film je minimalno
bolj kontrasten
Film je bolj
kontrasten
Film je bolj
kontrasten
Belo barvno polje Film ima bolj
pravilno belino,
obe beli polji se
približata
originalni barvi
Film ima najbolj
pravilno belino
tudi po osvetlitvi
Film ima bolj
pravilno belino, po
osvetlitvi sta
približno
izenačeni
Zrnatost Film je bolj zrnat Film je bolj zrnat Film je bolj zrnat
Krivulje Krivulja RGB
minimalno osvetli
temne dele
Krivulja RGB
minimalno osvetli
temne in svetle
dele; krivulje R, G
in B so v obliki
črke S
Krivulja RGB
osvetli temne dele
in minimalno
potemni svetle
dele; krivulje R, G
in B so v pravilni
S-obliki
Film/digitalno Večina ljudi je
pravilno uganila
Rezultat je
izenačen
Večina ljudi je
pravilno uganila
42
8 SKLEP
Primerjanje digitaliziranih analognih in digitalnih fotografij je kompleksna tematika,
sestavljena iz številnih spremenljivk, na katere je težko vplivati. Z raziskavo smo ugotovili,
da se je podjetju VSCO s svojimi emulacijami v večini primerov uspelo precej uspešno
približati digitaliziranim analognim filmom.
Ugotovili smo, da je bil film pri enakih osvetlitvenih vrednostih svetlejši v primerjavi z
digitalno fotografijo. Do največje razlike je prihajalo pri črno-belem filmu Ilford HP5 PLUS,
na katerem so bili nekateri posnetki tako svetli, da so bili neuporabni. Ker nismo sami
nadzirali procesa razvijanja filma, nam točnega razloga, zakaj je prišlo do tega, ni uspelo
določiti. Digitalizirana analogna fotografija se je po belem barvnem polju bolj približala
pravilnim vrednostim testne tablice. Posledično smo ugotovili, da nastavitev dnevne
temperature 5500 K v programu ACR ni bila dovolj za primerjanje.
Zrnatost analognega filma je zelo specifična. Podjetju VSCO s prednastavitvami ni uspelo
poustvariti zrn, kot jih ima analogna fotografija, kar je potrdila tudi testna skupina. Vrednosti
različnih barv so se na obeh fotografijah le redko približale, zato jih je bilo treba kasneje pri
izenačevanju rezultatov spreminjati. Podjetju VSCO je v tem pogledu uspelo le delno
poustvariti analogni videz na digitalnih fotografijah.
Da bi fotografiji kar najbolje približali, je bilo nujno pri vseh primerih spremeniti dodatne
nastavitve, kot so kontrast, vrednosti HSL za različne barve in osvetljenost, ter dodati šum.
Ko smo fotografiji z omenjenimi nastavitvami približali, se je ločnica med digitalizirano
analogno in digitalno fotografijo dobro zabrisala, saj so imeli tudi fotografi z izkušnjami iz
analogne in digitalne fotografije težave pri prepoznavanju digitalizirane analogne fotografije.
Zanimivo bi bilo narediti raziskavo s še več različnimi filmi in ugotoviti, kateremu filmu se je
podjetju VSCO s svojimi emulacijami uspelo kar najbolje približati. Da bi spremenljivke lažje
nadzorovali, bi bilo v nadaljnjih raziskavah bolje uporabiti studijsko okolje in bolj natančno
nadzirati proces razvijanja filmov.
43
9 LITERATURA IN VIRI
[1] Adobe Systems Incorporated. Adobe Camera Raw Help: Make color and tonal
adjustments in Camera Raw. Dostopno na: https://helpx.adobe.com/creative-
suite/using/make-color-tonal-adjustments-camera.html [12. 06. 2016]
[2] Adobe Systems Incorporated. Creative Suite Help: Vignette, grain, and dehaze effects
in Camera Raw. Dostopno na: https://helpx.adobe.com/camera-raw/using/vignette-grain-
effects-camera-raw.html [08. 07. 2016]
[3] Adobe Systems Incorporated. Photoshop Help: Curves adjustment. Dostopno na:
https://helpx.adobe.com/photoshop/using/curves-adjustment.html [11. 06. 2016]
[4] Adobe Systems Incorporated. Photoshop Help: View histograms and pixel values.
Dostopno na: https://helpx.adobe.com/photoshop/using/viewing-histograms-pixel-
values.html [11. 06. 2016]
[5] Alexander, J. A. Perspectives on Place: Theory and Practice in Landscape
Photography. London: Bloomsbury Publishing Plc, 2015.
[6] B & H Foto & Electronics Corp. Ilford HP5 Plus Black and White Negative Film (35mm
Roll Film, 36 Exposures). Dostopno na: http://www.bhphotovideo.com/c/product/24744-
REG/Ilford_1574577_HP5_Plus_135_36_Black.html [16. 06. 2016]
[7] B & H Foto & Electronics Corp. Kodak GOLD 200 Color Negative Film (35mm Roll
Film, 24 Exposures). Dostopno na: http://www.bhphotovideo.com/c/product/27710-
USA/Kodak_GB_135_24_Gold_200.html [17. 06. 2016]
[8] B & H Foto & Electronics Corp. Kodak Professional Portra 160 Color Negative Film
(35mm Roll Film, 36 Exposures). Dostopno na:
http://www.bhphotovideo.com/c/product/760232-USA/Kodak_Portra_160_film.html [17.
06. 2016]
[9] Boyer, R. W. VSCO vs Real Kodak Portra. RB Design, 17. oktober 2012. Dostopno na:
http://photo.rwboyer.com/2012/10/17/vsco-v-portra/ [17. 06. 2016]
[10] Cameratown. Kodak Introduces Enhanced PORTRA Color Negative Films.
Cameratown, 2006. Dostopno na: http://www.cameratown.com/news/news.cfm?id=3035
[10. 05. 2016]
[11] Colleran, C. VSCO FILM- MY EDITING STYLE. Colin Colleran Photographer, 31.
marec 2016. Dostopno na: http://www.colincolleranphotographer.com/archives/491 [05.
06. 2016]
44
[12] Dean, J. VSCO FILM FOR LIGHTROOM | FOR WEDDING PHOTOGRAPHERS.
Jamieson Dean Photography, 30. januar 2013. Dostopno na:
http://jamiesondean.com/vsco-film-for-lightroom-for-toronto-wedding-photographers [12.
05. 2016]
[13] Dexter, C. Curves Adjustment in Photoshop Pt. 2 Ezbackgounds. Dostopno na:
http://ezbackgrounds.com/blog/how-to-curve-adjustments-photoshop.php [22. 05. 2016]
[14] Dijkstra, R. VSCO Film review. LightingRumours, 9. oktober 2014. Dostopno na:
http://www.lightingrumours.com/vsco-film-review-6397 [15. 06. 2016]
[15] DxO Labs. Canon EOS 5D Mark III : Measurements. Dostopno na:
http://www.dxomark.com/Cameras/Canon/EOS-5D-Mark-III [10. 07.2016]
[16] Fisher, M. ILFORD Chronology. Photomemorabilia, 4. maj 2016. Dostopno na:
http://www.photomemorabilia.co.uk/Ilford/Chronology.html [12. 06. 2016]
[17] Ford, C. ILFORD HP5 PLUS 400. CHRIS FORD PHOTOGRAPHY, 7. november
2014. Dostopno na: http://www.chrisford.com/blog/ilford-hp5-plus-400 [13. 06. 2016]
[18] Fraser, B., Schewe, J. Real World Camera Raw with Adobe Photoshop CS4.
Berkeley, CA: Peachpit Press, 2009.
[19] HARMAN technology Ltd. Ilford Photo. Ilford Technical Information HP5 Plus, april
2010. Dostopno na: http://www.ilfordphoto.com/Webfiles/20106281054152313.pdf [14. 06.
2016]
[20] Hirsch, R. Exploring Color Photography: From Film to Pixels, 6th Edition. Focal Press:
Taylor & Francis Group, 2015.
[21] Hunter, H. ELISE – REAL FILM VS. VSCO FILM. Cleveland Wedding Photographer -
Hunter Photographic. Dostopno na: http://www.hunterphotographic.com/vsco-film-vs-real-
film/ [24. 05. 2016]
[22] Janzrm. VSCO FILM – USER REPORT. Aperture Priority: 1. februar 2014. Dostopno
na: http://aperturepriority.co.nz/2014/02/01/vsco-film-user-report/ [21. 05. 2016]
[23] Jarvis, C. 4 GREAT WAYS TO GET THE LOOK OF FILM IN YOUR DIGITAL
DARKROOM. Chasejarvis, 2013. Dostopno na: http://www.chasejarvis.com/four-great-
ways-to-get-the-look-of-film-in-the-digital-darkroom/ [10. 06. 2016]
[24] Jelley, Ed. Comparing a VSCO Film Emulation to the Actual Film. PetaPixel, 1.
september 2016. Dostopno na: http://petapixel.com/2015/09/01/comparing-a-vsco-film-
emulation-to-the-actual-film/ [05. 07. 2016]
[25] Kelby, S., Kloskowski, M. The Photoshop Elements 13 Book for Digital Photographers
(Voices that Matter). San Francisco: New Riders, 2015.
[26] King, E. VSCO questions. Izpraševalec: M. Puhek, 18. februar 2016.
45
[27] Kodak Alaris. Kodak Proffesional - Color Negative Films, 2013. Dostopno na:
http://imaging.kodakalaris.com/sites/prod/files/files/products/brochure-porta160film.pdf
[25. 06. 2016]
[28] McKenzie, J., Overturf, J. Artificial Lighting for Photography. New York: Cengage
Learning, 2009.
[29] McKenzie, J. Basic Black and White Photography. Canada: Delmar Learning, 2004.
[30] Meadows, D. Professional Retouching Tutorial: Using Curves in Photoshop (Part 3).
psdfan, 15. okrober 2012. Dostopno na: http://psd.fanextra.com/tutorials/professional-
retouching-tutorial-using-curves-in-photoshop-part-3/ [25. 05. 2016]
[31] Nathan, J. VSCO Film – Guides & Tutorials. Nate Photographic, 2016. Dostopno na:
http://natephotographic.com/vsco-film-01/ [24. 05. 2016]
[32] Norton, B. The Art of Outdoor Photography. Minnesota, U.S.A.: Voyageur Press,
2001.
[33] Paynter, H. Digital Noise versus Film Grain- A Short Primer for Newbies. The Way
Eye Sees It, 18. januar 2013. Dostopno na:
https://thewayeyeseesit.com/2013/01/18/digital-noise-versus-film-grain-a-short-primer-for-
newbies/ [23. 04. 2016]
[34] proPRESS Ilford's HP5 Plus: competiting for Fleet Street confidence. PHOTOpro,
zima 1989-90., str. 22.
[35] Schewe, J. The Digital Negative: Raw Image Processing in Lightroom, Camera Raw,
and Photoshop Second Edition. United States of America: Peachpit Press, 2016.
[36] Schneider, B. Potential Film Developing Problems. Ohio.edu. Dostopno na:
http://www.ohio.edu/people/schneidw/vico222/problems.html [12. 06. 2016]
[37] Schoppmann, D. Kodak Farbwelt / Gold 200. DavidSchoppmann. Dostopno na:
http://davidschoppmann.de/index.php/about/ [22. 05. 2016]
[38] Sipes, T. Urban Exploration Photography: A Guide to Creating and Editing Images of
Abandoned Places. United States of America: Peachpit Press, 2015.
[39] Sutton, Z. Waging War with VSCO - Why I Hate Simple Preset Systems. Fstoppers,
9. januar 2015. Dostopno na: https://fstoppers.com/originals/waging-war-vsco-why-i-hate-
simple-preset-systems-53852 [04. 05. 2016]
[40] Tijerina, L. VSCO FILM 05 REVIEW. LEVI TIJERINA PHOTOGRAPHY. Dostopno na:
http://www.levitijerina.com/personal-musings/reviews/vsco-film-05-archetype-film-review
[04. 05. 2016]
46
[41] Verou, L. Contrast ratio. GitHub, 7. oktober 2012. Dostopno na:
http://leaverou.github.io/contrast-ratio/ [12. 06. 2016]
[42] VSCO. EDITING + WORKFLOW: Can I adjust the grain? Dostopno na:
https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325110-EDITING-WORKFLOW-Can-I-adjust-
the-grain- [07. 05. 2016]
[43] VSCO. EDITING + WORKFLOW: Why are my photos getting so bright/dark with
VSCO Film? Dostopno na: https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325120-EDITING-
WORKFLOW-Why-are-my-photos-getting-so-bright-dark-with-VSCO-Film- [12. 05. 2016]
[44] VSCO. OVERVIEW: VSCO Film. Dostopno na: https://support.vsco.co/hc/en-
us/articles/200325400-OVERVIEW-VSCO-Film- [12. 05. 2016]
[45] VSCO. VSCO Film 01. Dostopno na: http://vsco.co/store/film/01 [25. 06. 2016]
[46] VSCO. VSCO Film 05. Dostopno na: http://vsco.co/store/film/05 [22. 06. 2016]
[47] VSCO. VSCO Film 06.Dostopno na: http://vsco.co/store/film/06 [23. 06. 2016]
[48] VSCO. VSCO Film 04: I'm seeing some unnatural looking lines and artifacts on my
photo with a VSCO Film 04 preset applied, what's wrong? Dostopno na:
https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200324310-VSCO-Film-04-I-m-seeing-some-
unnatural-looking-lines-and-artifacts-on-my-photo-with-a-VSCO-Film-04-preset-applied-
what-s-wrong- [16. 06. 2016]
[49] VSCO. VSCO Film 06: What is pull processing? Dostopno na:
https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203300324-VSCO-Film-06-What-is-pull-
processing- [25. 05. 2016]
[50] VSCO. VSCO Film 06: What is push processing? Dostopno na:
https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203466140-VSCO-Film-06-What-is-push-
processing- [25. 05. 2016]
[51] VSCO. VSCO Film Manual. Dostopno na:
http://vsco.s3.amazonaws.com/manuals/VSCOFilmManual.pdf [17. 06. 2016]
[52] X-Rite Incorporated. X-Rite Photo. ColorData: 2009. Dostopno na:
http://xritephoto.com/documents/literature/en/ColorData-1p_EN.pdf [11. 06. 2016]
47
10 PRILOGE
Priloga A: Testna tablica na digitaliziranem analognem filmu Ilford HP5+ (levo) in digitalni
emulaciji VSCO Ilford HP5 (desno).
48
Priloga B: Testna tablica na digitaliziranem analognem filmu Kodak Portra 160 (prva),
digitalni emulaciji VSCO Kodak Portra 160 (druga) in digitalni emulaciji VSCO Portra 160⁺¹
(tretja).
49
Priloga C: Testna tablica na digitaliziranem analognem filmu Kodak Gold 200 (prva) in
digitalni emulaciji VSCO Kodak Gold 200 (druga).