Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBENOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU
PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC
Strokovna naloga
Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN-14-01237
SLO ANDružba za svetovanje in inženiring, d.o.o.
Strokovna naloga:
PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC
(Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN‐14‐01237)
Strokovna naloga:
PRIPRAVA PROGRAMA UVEDBE NOVIH PRISTOPOV NA PODROČJU PREVERJANJA IN VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI NA AC IN HC
(Končno poročilo, naročilo DARS št.: NN‐14‐01237)
Avtor:
Slovenko Henigman, univ. dipl. inž. grad.
SLOMAN, Družba za svetovanje in inženiring, d.o.o.
Grosuplje, julij 2015
VSEBINA
I Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju ................................................................................. 1 1 Uvod .............................................................................................................................................................................. 1 2 Pričakovani rezultati in koristi za naročnika .............................................................................................. 1 3 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti ................................................................................ 3 3.1 Zahteva, povezana z obnašanjem (performance related requirement) ...................................... 4 3.2 Zahteva, temelječa na obnašanju (performance based requirement) ......................................... 5 3.3 Poskusna polja na avtocestah .......................................................................................................................... 5 4 Pobude za spremembo tehnične regulative .......................................................................................... 12 4.1 Projektiranje asfaltne zmesi ........................................................................................................................... 12 4.2 Uporaba recikliranih asfaltnih zmesi in toplih asfaltov .................................................................... 13 5 Matrika preiskav in predlog zmesi .............................................................................................................. 14 6 Terminski plan aktivnosti ................................................................................................................................. 14 7 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav in tveganja ............................................................................. 15 II Cestogradbeni bitumni .................................................................................................................................... 17 1 Uvod ........................................................................................................................................................................... 17 2 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti ............................................................................. 18 2.1 Ali se je kakovost bitumnov B50/70 na slovenskem trgu glede na leto 2009 poslabšala (po spremembah produktnega standarda)? ....................................................... 19 2.2 Ali so preiskani vzorci bitumnov B50/70 primerljive kakovosti? .................................................. 20 2.3 Ali se kakovost bitumnov posameznih proizvajalcev pomembno spreminja? ...................... 20 2.4 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? ................................................ 20 2.5 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju – simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije? ................................................ 21 2.6 Povzetek ................................................................................................................................................................... 21 3 Pobude za spremembo tehnične regulative .......................................................................................... 22 4 Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo .............................................................................. 22 5 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav bitumnov ................................................................................ 22 6 Terminski in finančni plan aktivnosti ......................................................................................................... 23 7 Spremljanje učinkov po uveljavitvi ............................................................................................................. 23 8 Zaključki .................................................................................................................................................................... 23 III Manj hrupni asfalti ............................................................................................................................................. 25 1 Uvod ........................................................................................................................................................................... 25 2 Pričakovani rezultati ob uvedbi in koristi za naročnika .................................................................... 25 2.1 Opis AC Arja vas – Vransko ............................................................................................................................. 26 2.2 Opis AC Slivnica – Draženci ............................................................................................................................. 26 3 Pobude za spremembo tehnične regulative .......................................................................................... 26 4 Matrika preskusov za posamezni tip asfaltnih zmesi ......................................................................... 27 5 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj ...................................................................................... 27 5.1 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Sloveniji ............................................................... 27 5.2 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Avstriji .................................................................. 30
6 Analiza metod merjenja hrupa (SPB, CPX) .............................................................................................. 37 6.1 Statistična »Pass – by« metoda SPB merjenja emisije hrupa cestnih vozil ............................. 37 6.2 Meritve voznih površin po metodi CPX .................................................................................................... 40 6.2.1 Splošni opis ............................................................................................................................................................ 40 6.2.2 Meritvena prikolica ............................................................................................................................................. 41 6.2.3 Merjenje pnevmatik ........................................................................................................................................... 42 6.2.4 Meritve ..................................................................................................................................................................... 42 6.2.5 Metoda vrednotenja in merilnih rezultatov ........................................................................................... 43 7 Predlog uvedbe poskusnih polj ..................................................................................................................... 43 8 Vplivi na trajnost .................................................................................................................................................. 43 9 Terminski in finančni plan nadaljnjih aktivnosti ................................................................................... 44 10 Postopek uvedbe manj hrupnih asfaltov v uporabo .......................................................................... 44 11 Spremljanje učinkov ........................................................................................................................................... 44 IV Zaključki ................................................................................................................................................................... 46
PRILOGE ................................................................................................................................................................................... 49
1 Zapisniki sestankov Komisije za asfalt (KZA), številke 86, 87, 88 in 89 ...................................... 50 2 Programi preiskav ................................................................................................................................................ 73 3 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa ................................................................................................................. 88 4 Spremembe bitumenskih standardov – aktualni predlogi .............................................................. 92 5 Zapisniki koordinacij DARS‐Sloman, številke 1, 2, 3 in 4 ter sestanek pri Asfinagu, Dunaj ........................................................................................................................ 101
POVZETEK
V nalogi so obdelane tri nepovezane asfalterske tematike in sicer
‐ Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju
‐ Cestogradbeni bitumni
‐ Manj hrupni asfalti
Pri intenzivni gradnji avtocest v obdobju 1995 – 2010 v Sloveniji je bil dosežen velik razvoj asfalterske
dejavnosti. Po letu 2010 so se gradnja in ostale aktivnosti bolj kot ne ustavile. Ne glede na to so bila v
zadnjih petih letih na avtocestah izvedena nekatera poskusna polja, preko katerih so bili preverjani novi
materiali v asfalterstvu (bitumen z gumo, agregat), asfaltne zmesi za znižanje hrupa (SMA LN, PA) in
dinamični preskusi preverjanja asfaltnih zmesi v laboratoriju (utrujanje, togost, preskusi pri nizkih
temperaturah).
Iz pridobljenih rezultatov je vzpostavljena banka podatkov, ki predstavlja dragocen nabor, tako za
določitev kriterijev, kot za implementacijo tehnologij in postopkov v praksi. Na vseh treh opisanih
segmentih so narejeni določeni koraki naprej, ki pa potrebujejo nadaljevanje. Potrebno je določiti
kriterije, dokončati tehnične specifikacije in v končni fazi tudi uveljaviti te spremembe na projektih. S
slednjim se v zadnjem času ne moremo pohvaliti, četudi so prednosti takšne uporabe nesporne in v
strokovnem smislu ne bi bilo posebno velikih tveganj za uporabo.
Z obravnavano nalogo so na preprost način opisane ugotovitve na posameznem obravnavanem
segmentu, vse v cilju, da nove materiale in tehnologije končno pričnemo uporabljati. V zaključkih so
predlagane tudi nekatere druge izboljšave, ki so v tehničnem smislu nujne in ne predstavljajo posebnih
tveganj za naročnika. Gre za uporabo recikliranih asfaltnih zmesi v novem asfaltu, predlagana je uporaba
toplih asfaltnih zmesi in končno uveljavitev enotne vozne površine na vseh prometnih pasovih. Obseg
prometa na slovenskih avtocestah že dolgo več ne opravičuje uporabo asfaltnih zmesi s karbonatnimi
agregati v obrabnih plasteh.
ABSTRACT
This work discusses three unrelated asphalt topics
‐ Tests of asphalt mixes based on behavior
‐ Road bitumens
‐ Reduced noise asphalts
The intensive construction of motorways in the period from 1995 to 2010 in Slovenia has been
significant for development of asphalt activities. After 2010, the building and other activities have, more
or less, stopped. Regardless, over the past five years testing fields have been made on motorways,
where new asphalt paving materials (bitumen with rubber, aggregate), reduced noise asphalt mixes
(SMA LN, PA) and dynamic verification tests of asphalt mixes in laboratories (fatigue, stiffness, low
temperature tests) have been made.
From the obtained results data bank was made, and represents a valuable collection for determining
criteria and implementation of techniques and procedures in practice. In all three described segments,
certain steps forward have been made, but need continuation. It is necessary to define the criteria,
finish technical specifications and ultimately enforce these changes on projects. In recent times, the
latter can not be commended, even if the benefits of use are unimpaired and in a professional sense
there wouldn't be particularly great risk for their use.
The presented work describes the findings of each particular segment in a simple way, with the aim to
finally start using the new materials and technology. In the conclusions there some other improvements
are suggested that are necessary in technical terms and do not represent specific risks for the client. It is
regarding the use of recycled asphalt mixes in new asphalt, it proposes the use of warm asphalt mixes
and finally the implementation of a uniform road surface on all traffic lanes. For a long time the volume
of traffic on Slovenian motorways does not justify the use of asphalt mixes with carbonate agregates in
wearing courses anymore.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
1
I Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju
1 Uvod
Gradnja novih avtocest in drugih prometnih površin ter redno in investicijsko vzdrževanje
obstoječih avtocest je ena od osnovnih nalog Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.
(DARS). Glede na to, da je večji del avtocestnega omrežja že zgrajen, se bo velik obseg aktivnosti
osredotočil na obnove in vzdrževanje avtocest, kjer pa bo glavnina del usmerjenih na voziščne
konstrukcije. Voziščne konstrukcije so eden od najpomembnejših elementov ceste, saj se po
njih odvija promet, kateremu so avtoceste namenjene. Od kakovosti voziščne konstrukcije so
odvisni:
‐ Prometna varnost (torne lastnosti, odvajanje vode z vozišča, ravnost, ...)
‐ Udobnost vožnje in nivo uslug uporabnikom
‐ Življenjska doba ceste.
Od načina in postopkov načrtovanja asfaltnih zmesi, ki so vgrajene v voziščne konstrukcije, je v
veliki meri odvisna kakovost grajenih in vzdrževanih voznih površin. Zato je temu segmentu
potrebno nameniti več pozornosti, kot je to bil slučaj v zadnjih letih. Poleg majhnega fizičnega
obsega ukrepov na voziščih so se v zadnjem obdobju v veliki meri ustavile tudi razvojne
aktivnosti tako s strani naročnika, gradbenih izvajalcev in vseh ostalih deležnikov.
Želja strokovne javnosti je, da se trende obrne, kar je glede na pomen slovenskih avtocest in
gostote prometa ter jakosti prometnih obremenitev nujno potrebno. Od tekočega in
kakovostnega prometa na avtocestah je v dobršni meri odvisno gospodarsko in družbeno
življenje v državi.
2 Pričakovani rezultati in koristi za naročnika
Rezultati in posledične koristi boljšega načrtovanja in izvedbe asfalterskih del (proizvodnja in
vgrajevanje) se pokažejo skozi daljše obdobje. V preteklosti (npr. do leta 1995) je bilo ob znatno
manjših in z današnjim stanjem povsem neprimerljivih prometnih obremenitvah bistveno več
plastičnih deformacij (kolesnic) in drugih poškodb na avtocestnih voziščnih konstrukcijah. S
pravilnimi koncepti in dobrim načrtovanjem, uvedbo modernih laboratorijskih preiskav za
preveritev kakovosti asfaltnih zmesi (plasti) in sodelovanja s celotno verigo udeležencev
(projektanti, dimenzionerji, asfaltni tehnologi, proizvajalci in vgrajavalci asfalta, inženirji, …)
nam je uspelo opisano negativno stanje v časovnem obdobju intenzivne izgradnje avtocest
(1995 – 2010) v veliki meri odpraviti. Na omrežju današnjih avtocest, ki so obremenjene z zelo
težko in izredno težko prometno obremenitvijo, teh poškodb v obravnavanem obdobju
praktično ni bilo več zaznati.
Na drugi strani pa ugotavljamo drugačne vrste poškodb, ki se pretežno izkazujejo v različnih
oblikah razpok. Navedene poškodbe so predvsem posledica utrujanja zaradi prešibke voziščne
konstrukcije ali pa zaradi prekoračenih napetosti v asfaltnih plasteh, povzročenih od
temperaturnih nihanj in sprememb, oboje v povezavi z velikimi prometnimi obremenitvami.
Preprečitev napetosti zaradi temperatur bi bilo možno v veliki meri preprečiti z uporabo
dodatno optimiziranih veziv in/ali bolj optimalnega koncepta asfaltnih zmesi, utrujanje zaradi
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
2
prešibke konstrukcije pa seveda z načrtovanjem večjih debelin posameznih plasti in celotne
voziščne konstrukcije.
V Sloveniji smo ves čas intenzivne izgradnje avtocest uporabljali kakovostna s polimeri
modificirana bitumenska veziva, ki so bila dostopna na našem tržišču. Najprej samo v obrabnih
plasteh, po letu 2000 pa tudi v veznih. Ne glede na to smo imeli v določenem obdobju težave s
kakovostjo obrabno‐zaporne asfaltne zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom, kjer je na nekaj
odsekih prišlo do pojava razpok in propada vozišč pred pričakovano življenjsko dobo. Navedeno
je v končni fazi pripeljalo do uvedbe sistematičnih preskusov preverjanja asfaltne plasti pri
nizkih temperaturah. Lahko smo ponosni, da smo kot prvi (tudi v evropskem merilu) uvedli
sistematično preverjanje asfaltnih zmesi pri nizkih temperaturah, kar so v nadaljevanju pričele
tudi nekatere druge države (Nizozemska, Francija, …).
Kljub znatno povečanim debelinam voziščnih konstrukcij po letu 1998 in predvsem po letu 2005
v Sloveniji, smo na eni strani zaradi dediščine preteklosti na drugi pa zaradi filozofije
dimenzionerjev vseskozi hodili po spodnjem rob načrtovanja potrebnih debelin voziščne
konstrukcije. Navedeno je tudi posledica nenehne in izjemno visoke rasti prometnih
obremenitev, ki so vseskozi prehitevale načrtovalce, kar so bile predvsem posledice številnih
političnih sprememb v obdobju med 2000 in 2010 (vstop Slovenije in nato drugih držav v EU in
NATO, uvedba skupne valute EUR, visoka gospodarska rast Slovenije in okoliških držav, …). Z
današnjega zornega kota in obdobja pred letom 2000 je nepredstavljivo, da so prometne
obremenitve v obdobju 2000 – 2010 naraščale med 15 in 17 % povprečno letno. V svetovnem in
evropskem merilu je pričakovana rast prometnih obremenitev med 2 in 4%. Če se v
posameznem obdobju zgodijo večja odstopanja, pa se ta kmalu anulirajo in vrnejo na
dolgoročne napovedi. Obdobje 2000 do 2010 v Sloveniji je bilo res izjemno, neponovljivo, del
avtocestnega sistema, ki je bil zgrajen pred tem in takoj po letu 2000 pa ostaja z razmeroma
šibkimi voziščnimi konstrukcijami, ki jih je praviloma že potrebno v celoti obnoviti. Za preostali
del, ki ni močno poddimenzioniran pa je še pravi čas, da se z manjšimi ojačitvami
(preplastitvami) prepreči prehiter propad in velika gospodarska škoda. DARS je s pomočjo
Inženirja DRI razvil vzoren sistem gospodarjenja z vozišči PMS, preko katerega je razmeroma
enostavno določiti posamezne odseke za izvedbo potrebnih, vendar bistveno manj finančno
zahtevnih ukrepov.
Poleg opisanega pa so seveda zelo pomembni tudi koncepti načrtovanja sestav asfaltnih zmesi.
Da bi lažje optimirali asfaltne zmesi, so potrebne raznovrstne dinamične preiskave v kombinaciji
z uporabo novo konceptiranih zmesi na terenu. Nove preiskave utrujanja, togosti in preskusov
pri nizkih ali visokih temperaturah asfaltnih zmesi, ob različnih dinamičnih obremenitvah, ki
simulirajo prometne obremenitvem, so preskusi, ki nam omogočajo boljšo prognozo obnašanja
asfaltnih voziščnih konstrukcij. V kombinaciji z navedenim pa je seveda potrebno tudi optimirati
in izboljševati vhodne materiale, saj brez ustrezno kakovostnih vhodnih materialov tudi ni
dobrega končnega rezultata. V tem kontekstu ima posebno (najpomembnejšo) vlogo bitumen,
ki v asfaltni zmesi tvori vezivo in med seboj povezuje skelet kamnitih zrn in bitumenske malte,
sestavljene iz kamene moke in bitumna.
Eden od ciljev naloge je predlagati postopek predhodnih in kontrolnih laboratorijskih
preskusov, s katerimi bo možno bolj natančno predvideti obnašanje in uporabo asfaltnih
voziščnih konstrukcij. To so poskusi, ki temeljijo na dinamičnih obremenitvah, s katerimi
simuliramo obremenitve, katerim je podvržena voziščna konstrukcija. Za opisani postopek bo
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
3
potrebno izdelati ustrezno proceduro uporabe ali izdelati ustrezen dokument, ki bo nadgradil
veljavne standarde serije SIST EN 13108 in nacionalne dodatke SIST 1038.
3 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti
Na avtocestah se v pretežni meri (več kot 95 %) uporabljajo asfaltne zmesi bitumenskega
betona (AC) in drobirja z bitumenskim mastiksom (SMA). V bistveno manjši meri, kjer želimo
preprečiti kakršenkoli vdor vode (zaščitne asfaltne plasti na premostitvenih objektih dolžine do
30 m ali na hodnikih v predorih), se uporablja asfaltna zmes litega asfalta (MA), na nekaterih
posebnih površinah, kjer je cilj znatno znižanje hrupnosti ali preprečitve zastajanja vode,
(vijačenja) pa se uporablja tudi asfaltna zmes drenažnega asfalta (PA).
Za opisane asfaltne zmesi so preko Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) sprejeti in
uvedeni naslednji standardi:
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐1:2006: Bitumenski beton (AC)
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐5: 2006: Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA)
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐6: 2006: Liti asfalt (MA)
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐7: 2006: Drenažni asfalt (PA)
Evropski standardi so posledica dogovora Evropske komisije in Evropskega združenja za prosto
trgovino in se uveljavljajo preko Evropskega inštituta za standardizacijo CEN in nacionalnih
inštitutov za standardizacijo ( v Sloveniji SIST).
Obvezna uporaba evropskih standardov za asfalt je uveljavljena z letom 2008.
Ker evropski standardi predstavljajo okvir zahtev, ki jih mora upoštevati posamezna država
članica, smo v Sloveniji izdelali in dodatno skupaj z zgoraj navedenimi sprejeli naslednje
standarde:
‐ Slovenski standard SIST 1038‐1: 2008: Bitumenski beton – Zahteve – Pravila za uporabo SIST
EN 13108‐1
‐ Slovenski standard SIST 1038‐5: 2008: Drobir z bitumenskim mastiksom – Zahteve – Pravila
za uporabo SIST EN 13108‐5
‐ Slovenski standard SIST 1038‐6: 2008: Liti asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN
13108‐6
‐ Slovenski standard SIST 1038‐7: 2008: Drenažni asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN
13108‐7.
Sprejeti so bili tudi standardi za obvladovanje kakovosti proizvodnje in proizvodov:
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐20: Bitumenske zmesi – specifikacije materialov – 20. del:
Začetni preskus
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐21: Bitumenske zmesi – specifikacije materialov – 21. del:
Kontrola proizvodnje v obratu.
Poleg navedenega so bili v paketu uvedeni tudi standardi:
‐ Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva – Cestogradbeni bitumni,
modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
4
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐8. 2006: Bitumenske zmesi – Specifikacije materialov ‐
8. del: ponovno uporabljen asfalt.
S sprejetjem navedenih standardov je bil postavljen okvir tehnične regulative za proizvodnjo
asfaltnih zmesi, ki so se uveljavile v zadnjem desetletju, ko smo zaradi intenzivne izgradnje
avtocest dosegli velik razvoj.
K navedenim standardom je potrebno dodati še celotno paleto standardov serije SIST EN
12697, skupaj 43 standardov, ki opredeljujejo preskusne metode za posamezne lastnosti
asfaltnih zmesi. S temi standardi so natančno opisane aparature, postopki izvedbe od priprave
vzorca do izvedbe posameznega preskusa in vrednotenja preskusa, vključno z navodilom za
izdelavo poročila. Opisani standardi dajejo na voljo orodja, preko katerih asfaltne zmesi
preiskujemo, ne opredeljujejo pa kriterijev lastnosti oziroma kakovosti. Te kriterije si mora
vsaka država določiti glede na pogoje (klima, promet, osnovni materiali) in zmožnosti. Nekatere
zahteve imamo v izdelanih dokumentih določene, druge ne. Predvsem za novejše preskuse, kjer
še nimamo dovolj izkušenj in rezultatov preskusov, je določitev absolutnih mej zahtevno in tudi
tvegano. Pomembno vlogo pri določitvi teh kriterijev in mej v Sloveniji je imela in še ima
Komisija za asfalt (KZA), ki je pravzaprav trenutno edino strokovno kompetentno telo, da takšne
meje lahko postavi. Bi bilo pa potrebno doreči status KZA, ki edina, od vseh v letu 1995
ustanovljenih komisij, še deluje.
Ker produktni standardi opredeljujejo samo proizvodnjo asfaltnih zmesi, je bila za vgrajevanje s
strani ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije izdelana in s strani Ministrstva za infrastrukturo (Prej
ministrstva za promet), dne 24.7.2009 izdana TSC 06.300/06.410 Smernica in tehnični pogoji za
graditev asfaltnih plasti. V obravnavani smernici so opredeljeni pogoji za vgrajevanje asfaltnih
zmesi, vključno s popisi del za projektiranje.
V standardu SIST EN 13108‐1:2006: Bitumenski beton (BB) imamo določena dva načina
podajanja lastnosti bitumenskega betona:
‐ Prvi, izkustveni pristop, določa bitumenski beton na podlagi obstoječih receptur
kombiniranih z zahtevami za sestavne materiale in z dodatnimi zahtevami, ki temeljijo na
izvajanju preskusov povezanih z obnašanjem.
‐ Drugi, temeljni pristop (temeljne, funkcionalne, fundamentalne ali na pogoje uporabe
orientirane specifikacije ali zahteve), določa bitumenski beton v smislu zahtev, temelječih na
obnašanju in omejeno predpisano sestavo zmesi ter sestavne materiale, kar omogoča večjo
prostost (svobodo) načrtovalcem in projektantom asfaltnih zmesi.
Pri standardih za ostale asfaltne zmesi (SMA, MA in PA) standardi določajo in omogočajo samo
izkustveni pristop, povezan z obnašanjem, saj zaradi manjše uporabe teh zmesi, še ni na voljo
dovolj podatkov in rezultatov.
V nadaljevanju na kratko opisujemo značilnosti enega in drugega postopka.
3.1 Zahteva, povezana z obnašanjem (performance related requirement)
Uveljavljen, osnovni koncept projektiranja asfaltnih zmesi izhaja predvsem iz dolgoletnih
preteklih izkušenj in temelji na teoriji votlin v asfaltni zmesi (plasti). Najbolj uveljavljen postopek
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
5
projektiranja asfaltne zmesi je postopek po Marshallu (po ameriškem inženirju Bruc‐u Marshall‐u),
na osnovi katerega je postopek standardizirala ameriška vojska leta 1948), ki zajema 6 osnovnih
korakov:
‐ Izbira kamnitega materiala
‐ Izbira veziva
‐ Priprava vzorcev
‐ Določitev stabilnosti in tečenja
‐ Izračun gostote in vsebnosti votlin
‐ Izbira optimalnega deleža veziva.
Ministrstvo za promet je za pripravo recepture v Sloveniji leta 2001 izdala posebno tehnično
specifikacijo za javne ceste TSC 06.730 – Predhodna sestava asfaltne zmesi, kjer je postopek
natančno opisan.
3.2 Zahteva, temelječa na obnašanju (performance based requirement)
Vedno zahtevnejši pogoji uporabe prometne infrastrukture (asfaltnih cest, letališč, pristaniških
platojev), ki so posledica naraščanja prometnih obremenitev in klimatskih sprememb (višje
temperature, večja nihanja, nepredvidljive padavine,….), zahtevajo od načrtovalcev asfaltnih
vozišč nove in moderne prijeme. Zaradi tega je bilo po letu 1990 razvitih veliko število različnih
laboratorijskih metod, s katerimi simuliramo obremenitve v naravi.
Poleg zahtev, temelječih na obnašanju, so se uveljavili tudi izrazi kot temeljne, funkcionalne,
fundamentalne ali na pogoje uporabe orientirane specifikacije ali zahteve. Ni pomembno kako
jih poimenujemo, pomembno je da dosežemo naslednji potreben korak v razvoju načrtovanja
asfaltnih prometnih površin.
3.3 Poskusna polja na avtocestah
V obdobju med 2009 in 2014 je bilo pri obnovah avtocest izvedenih več poskusnih polj, na
katerih so se sočasno preverjale nove asfaltne zmesi in nove laboratorijske preskusne metode,
ki sta jih vpeljala inštituta javni zavod ZAG in podjetje Igmat, d.d.
Za obravnavano nalogo so nam bila posredovana poročila ZAG za preiskave:
‐ Togosti in določitve modula togosti po standardu SIST EN 12697‐26:2012, Annex B (4PB‐PR,
štiri točkovni upogib, prizmatični preskušanci) in
‐ Odpornosti proti utrujanju po standardu SIST EN 12697‐24:2012, Annex D (4PB‐PR, štiri
točkovni upogib, prizmatični preskušanci).
Rezultate ostalih preskusov smo pridobili preko Poročila o poskusnih poljih izvedenih v sklopu
sanacijskih del na AC omrežju (DRI št. 402‐8/14‐IF‐082 1586 z dne 10.4.2014) in sicer:
‐ Preskusi odpornosti asfaltnih zmesi na trajno preoblikovanje WTT (Wheel Tracking Test)
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
6
‐ Preskusi asfaltnih zmesi na trajno preoblikovanje v obliki maksimalne deformacijske
napetosti pri triosnem cikličnem tlačnem preskusu
‐ Odpornost asfaltnih zmesi proti razpokam pri nizkih temperaturah po standardu SIST EN
12697‐27.
Poskusna polja so prikazana v Razpredelnici 1: Pregled poskusnih polj z izvedenimi dinamičnimi
preskusi in meritvami hrupa v obdobju 2012 ‐ 2013. V obravnavanem času so bili dinamični
preskusi in meritve hrupa izvajani na asfaltnih zmeseh na treh poskusnih poljih Gabrk – Sežana,
Gabrk – Divača (Kozina) in Šentilj – Pesnica.
Na odsekih Šempeter – Vrtojba in Dramlje – Celje so se izvedle samo meritve hrupa. Rezultati
meritev so prikazani v tretjem poglavju.
Razpredelnica 1: Pregled poskusnih polj z izvedenimi dinamičnimi preskusi in meritvami hrupa v obdobju 2012 ‐2013
Odsek AC
‐ poskusno polje
Stacionaža
l =
Asfaltne zmesi
Bitumen
Agregat
WTT
Preskus
Preskus
Preskus
Preskus
od do PA SMA
LN SMA %/V PMB
45/80‐65
RmB 25/55‐60
Zmesi kamnitih
zrn
Žlindra tvorbe kolesnic
pri nizkih temp.
utrujanja Togosti (E)
Šempeter ‐ Vrtojba
4.050 4.780 730 SMA 11
+ +
2009 0.000 1.950 1.950 PA 11 + +
Dramlje ‐ Celje
1.700 5.760 4.060 SMA 11
+ +
2012 2.035 2.203 168 SMA
LN11 + +
Gabrk ‐ Sežana
0.000 7.982 SMA 11
+ + + + + +
2012 1.800 2.500 700 SMA
LN11 + + + + + +
Gabrk – Divača
1.500 1.970 470 PA 11 + + + + + +
(Kozina) 2013
1.970 2.420 450 SMA
LN 8 + + + + + +
0.00 6.420 6.420 SMA 11
+ + + + + +
Šentilj ‐ Pesnica
7.500 9.400 SMA 11
+ + +
2013 7.860 9.400 1.540 SMA
LN 8 9,5 + + + + + +
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
7
V razpredelnici 2 so prikazani odseki, na katerih je ZAG iz naslova poskusov na poskusnih poljih
in odsekih, na katerih so se izvajale gradnje ali obnove, izvedel dinamične analize togosti in
utrujanja. Rezultati so analizirani za asfaltne zmesi SMA, SMA LN in PA.
Razpredelnica 2: Pregled poskusnih polj in odsekov obnov z izvedenimi dinamičnimi preskusi v obdobju 2011 ‐2014
V grafikonih 1 do 3 so prikazani rezultati preskusa togosti (elastičnega modula), ki ponazarja
relativno obnašanje asfaltne plasti v vozišču. Ugotovimo lahko, da pri izvedenih poskusih tako
na poskusnih poljih kot na odsekih v sklopu obnov, togost narašča z nižanjem temperature in s
padanjem gostote asfaltne zmesi. Asfaltna zmes, ki ima večji delež prostih votlin ima tudi nižjo
togost.
Grafikon 1: Preskus togosti – elastični modul pri 20° C
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 LN
SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN
PA 11 og
SMA 8 LN
SMA 11 SMA 11
Elastični m
odul(Mpa)
Vrsta asfaltne zmesi
Preskus togosti ‐ Elastični modul; 20° C
Togost ( E ) Togost ( E ) Togost ( E ) Utrujanje
Poskusno polje /odsek Datum 10 Hz, 20° C 10 Hz, 0° C 10 Hz, ‐20° C 29 Hz, 20 ° C OPOMBE
Vrsta asfaltne zmesi Vrsta bitumna MPa MPa Mpa µm / m
AC Slivnica ‐ Draženci, B, P 131 19.9.2011 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A2 5519 17252 29341 0 gradnja
HC Koper ‐ Izola, P23 22.11.2011 SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 3567 12845 23569 0
gradnja
AC Slivnica ‐ Draženci,B, P 165 28.9.2011 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A2 5468 17722 29383 0
gradnja
AC Slivnica ‐ Draženci,B, P 558 28.9.2011 SMA 11
PmB 45/80‐65 A1 4134 14531 26784 0
gradnja
AC Slivnica ‐ Draženci,B, P 438 28.9.2011 SMA 11
PmB 45/80‐65 A1, A2 4460 16470 28249 0
gradnja
AC Slivnica ‐ Draženci,B, P 520 22.11.2011 SMA 11
PmB 45/80‐65 3711 14574 27094 0
gradnja
AC Slivnica ‐Pesnica, P 490 16.12.2011 SMA 11
PmB 45/80‐65 A1, A2 4175 16088 28090 0
gradnja
AC Brezje ‐ Podtabor, P 537 6.4.2012 SMA 11
PmB 45/80‐65 A2 5053 15669 28265 214 gradnja
AC Pluska ‐ Ponikve, P 35 10.4.2012 SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 5096 16500 27376 0 gradnja
AC Pluska ‐ Ponikve, P 333 11.4.2012 SMA 11
PmB 45/80‐65 A2 4453 15467 27567 0 gradnja
AC Šentilj ‐ Pesnica, P 320 11.4.2012 SMA 11
PmB 45/80‐65 A1, A2 3747 15428 26688 0 gradnja
AC Gabrk ‐ Sežana, km 2,350 8.10.2012 SMA 11 LN PmB 45/80‐65 A2 2920 11314 19966 289 poskusno polje
AC Gabrk ‐ Sežana, km 1,700 8.10.2012 SMA 11
PmB 45/80‐65 A2 3828 14477 24700 326 poskusno polje
AC Gabrk ‐ Kozina, P 26 18.11.2013 SMA 11
PmB 45/80‐65 A2 3648 13615 23686 381 poskusno polje
AC Gabrk ‐ Kozina, km 1,830 18.11.2013 SMA 8 LN PmB 45/80‐65 A2 2101 8117 19013 450 poskusno polje
AC Gabrk ‐ Kozina, km 1,5 18.11.2013 PA 11 og PmB 25/55‐60 A1 1573 6967 14517 252 poskusno polje
AC Šentilj ‐ Pesnica, km 9,144 20.3.2014 SMA 8 LN PmB 45/80‐65 A1, A2 2884 10349 17483 266 poskusno polje
AC Šentilj ‐ Pesnica, km 8,104 8.4.2014 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A2 3393 13457 23146 326 poskusno polje
AC Šentilj ‐ Pesnica, km 8,064 6.5.2014 SMA 11 PmB 45/80‐65 A1, A3 4095 16496 28797 301 poskusno polje
Obrabne in zaporne
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
8
Grafikon 2: Preskus togosti – elastični modul pri 0° C
Grafikon 3: Preskus togosti – elastični modul pri ‐20° C
Podobno se je pokazalo pri meritvi utrujanja (grafikon 4), ko so asfaltne zmesi z večjim deležem
prostih votlin izkazale nekoliko nižji odpor proti štiri točkovnim obremenitvam, s katerimi
obremenjujemo asfaltno plast in simuliramo prometno obremenitev.
Navedeni preskusi potrjujejo splošno znana asfalterska pravila, da je bolj »votlava« asfaltna
zmes bolj nosilna in odporna na plastično preoblikovanje, vendar tudi dolgoročno manj
odporna na utrujanje in ima zato posledično praviloma tudi nižjo življenjsko dobo.
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
18000
20000
SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 LN
SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN
PA 11 og
SMA 8 LN
SMA 11 SMA 11
Elastični m
odul(Mpa)
Vrsta asfaltne zmesi
Preskus togosti ‐ Elastični modul; 0° C
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
35000
SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 LN
SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN
PA 11 og
SMA 8 LN
SMA 11 SMA 11
Elastični m
odul(Mpa)
Vrsta asfaltne zmesi
Preskus togosti ‐ Elastični modul; ‐20° C
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
9
Grafikon 4: Preskus utrujanja pri 20° C
S preskusi pri nizkih temperaturah smo pričeli po letu 2000, ko smo na nekaterih odsekih
vgrajene SMA ugotovili povečan obseg razpok. Prve preiskave so bile izvedene na TU
Braunschweig (Nemčija) in na TU Wien (Avstrija), ki sta izvajali tovrstne preiskave predvsem v
raziskovalne namene, po postopku, ki ga je razvij prof. dr. Wolfgang Arand. Kmalu za tem pa so
te preiskave po zaslugi dr. Zdravka Ramljaka uvedli tudi v laboratoriju podjetja Ramtech
(Hrvaška).
Kljub temu, da je bil eden od glavnih razlogov za sistematično uvedbo teh preiskav v tem delu
Evrope predvsem Slovenija, smo pri nas te preiskave uvedli šele po letu 2005, ko sta se oba
inštituta (ZAG in Igmat) opremila s potrebno opremo.
252
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 11 SMA 8 SMA 11 SMA 11 SMA 11 LN
SMA 11 SMA 11 SMA 8 LN
PA 11 og SMA 8 LN
SMA 11 SMA 11
Utrujanje ‐ 4PB‐PR; 20° C
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
10
Razpredelnica 3: Pregled rezultatov preskusov asfaltnih zmesi pri nizkih temperaturah
Preiskava pri nizkih temperaturah sestoji iz dveh preskusov in sicer z:
‐ Enoosnim nateznim preskusom (UTST) in
‐ Ohlajevalnim preskusom (TSRST)
Zap. št. Izvajalec in asfaltna zmes
Temperatura pri največji
rezervi natezne napetosti
[° C]
Največja rezerva natezne
napetosti
[MPa]
1 CP LJ SMA 11 ‐12,9 3,47 2 CMC SMA 11 PmB 45/80‐65 A2 ‐10,3 5,839 3 SCT lormani SMA 11 PmB 45/80‐65 A2 ‐12,1 4,962 4 SCT lormani SMA 11 PmB 45/80‐65 A2 ‐11,2 4,2
5 CGP Drnovo‐Primorje SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 ‐11,1 5,84 6 CPM SMA 11 PmB 45/80‐65 A1 ‐11,8 5,24 7 TAP SMA 11 PmA 45/80‐65 A1 ‐11,6 5,33 8 CPK SMA 8 PmB 45/80‐65 A2 ‐10,4 4,99 9 TAP SMA 11 PmA 45/80‐65 A1 ‐11,8 5,51 10 SMA 11‐2006 ‐11,5 4,6594
11 SMA 11‐2006 ‐11,5 5,6238
12 SMA 11‐2006 ‐11,2 5,0123
13 SMA 11‐2006 ‐10,6 4,9537
14 SMA 11‐2006 ‐10,3 6,0722
15 SMA 11‐2006 ‐10,0 5,5147
16 SMA 11‐Bitupol C ‐11,1 5,07 17 SMA 11‐Zalaplast ll ‐11,4 4,48 18 SMA 11‐Vilabit 65 ‐15,1 3,89 19 CP LJ SMA 11‐Vilabit 65 ‐13,9 5,121 20 SCT SMA 11‐Starfalt50‐90 ‐15,6 5,149 21 Strabag SMA 11‐Vilabit 65 ‐12,2 4,392 22 Primorje žlindra SMA11 Polyplast A1 ‐13,9 6,21 23 SCT SMA 11 Vilabit 65 ‐13,1 5,035 24 Primorje SMA 11 45/80‐65 Polyplast A1 ‐10,0 3,377 25 Strabag SMA 11 45/80‐65 Starfalt ‐13,8 6,655 26 CPK SMA LN 11 45/80‐65 Polyplast A1 ‐3,3 2,796 27 CPK SMA LN 11 45/80‐65 Starfalt ‐12,7 4,3
28 CPK SMA 11 45/80‐65 Starfalt ‐13,1 5,594 29 Strabag SMA 11 45/80‐65 ‐14,7 6,26 30 CPG PA 11 og RmB ‐11,1 2,802 31 CPG SMA 8 lnPmB ‐11,7 3,926 32 CPG SMA 11 PmB ‐12,2 6,626
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
11
Grafikon 5: Rezultati preiskav pri nizkih temperaturah (vir: podatki inštitutov in zbirni prikaz DRI upravljanje investicij)
Končni rezultat obeh preskusov je razlika med značilnimi vrednostmi nateznih trdnosti in
kriogenih napetosti, ki jo označimo kot rezerva natezne trdnosti. Ta rezerva natezne trdnosti
določa posebno značilnost asfaltne zmesi, da poleg nateznih napetosti zaradi ohlajanja prenaša
tudi natezne napetosti zaradi prometne obremenitve. Sposobnost, da hkrati najboljše prenaša
tako kriogene kot natezne napetosti, je najbolj izražena tam, kjer doseže natezna trdnost
največjo vrednost in je sočasno tudi dosežena najnižja temperatura.
Iz grafikona 5 je razvidno, da asfaltne zmesi z večjim deležem prostih votlin (SMA LN) dosegajo
nekoliko nižjo povprečno rezervo natezne napetosti. Izkušnje s temi preskusi v zadnjih več kot
10. letih dokazujejo, da mora asfaltna zmes za doseganje dobre odpornosti pri nizkih
temperaturah dosegati vsaj 4,5 MPa rezerve natezne napetosti, ob čim nižji temperaturi
(oranžna horizontalna premica v grafikonu 5).
Izmed štirih (4) preiskanih asfaltnih zmesi (v grafikonu 5 označene z zeleno barvo) za znižanje
hrupa (SMA LN) sta se dve temu kriteriju približali na okoli 90% (3,9 in 4,3 MPa), dve pa
dosegata samo 60% zahtev (2,8 MPa).
Ostal preskusi asfaltne zmesi SMA kažejo, da smo po slabih izkušnjah okoli leta 2000,
obravnavano lastnost obvladali, saj praktično ni bilo več ugotovljenega rezultata, ki bi bil izpod
4,5 MPa rezerve natezne napetosti. Navedeno dejstvo je potrebno preveriti tudi na terenu, saj
3,5
5,8
5,04,2
5,85,2 5,3 5,0
5,54,7
5,65,0 5,0
6,15,5
5,14,5
3,9
5,1 5,14,4
6,2
5,0
3,4
6,7
2,8
4,3
5,66,3
2,8
3,9
6,6
‐12,9
‐10,3
‐12,1
‐11,2‐11,1‐11,8‐11,6
‐10,4
‐11,8‐11,5‐11,5‐11,2
‐10,6‐10,3‐10
‐11,1‐11,4
‐15,1
‐13,9
‐15,6
‐12,2
‐13,9‐13,1
‐10
‐13,8
‐3,3
‐12,7‐13,1
‐14,7
‐11,1‐11,7
‐12,2
‐20,0
‐15,0
‐10,0
‐5,0
0,0
5,0
10,0
Največjarezerva natezne napetosti (MPa) ‐graf zgoraj
Temperatura pri največji rezervi natezne napetosti(°C)
graf spodaj
Največja rezerva natezne napetosti (v MPa) in pripadajoča temperatura (° C)
[MPa]
[° C]
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
12
je kot primer na posameznih krakih avtocestnega omrežja ugotovljen povečan obseg razpok
(npr. Novo mesto – Obrežje).
4 Pobude za spremembo tehnične regulative
4.1 Projektiranje asfaltne zmesi
Pri projektiranju asfaltnih zmesi so v večini držav uveljavljene zahteve povezane z obnašanjem,
manj pa se uporabljajo zahteve, temelječe na obnašanju. Nekatere države so že v velikem
obsegu na najbolj obremenjenem omrežju prešle na fundamentalne zahteve, temelječe na
obnašanju. Predvsem sta to filozofijo osvojili v Franciji in na Nizozemskem, ki jim sledijo tudi
ostale države npr. Avstrija, ki nam je sorodna, saj imamo podobne klimatske zahteve, podobne
prometne obremenitve in podoben pristop dojemanja in uveljavljanja asfalterske tehnologije.
Vendar pa Avstrija za razliko od Francije in Nizozemske ta pristop uveljavlja samo v posebnih
primerih.
Takšen primer izvedbe fundamentalnih preiskav je npr. oddaja del po postopku javno
zasebnega partnerstva, pri katerem izvajalec ponudi svoj koncept voziščne konstrukcije, s
katerim uveljavlja prednosti glede na alternativne predloge, ki so lahko tudi cementnobetonska
vozišča, ali konceptualno alternativna asfaltna. V teh primerih izvajalec kot koncesionar
prevzame cesto tudi v upravljanje in vzdrževanje, zato je končna izbira vrste voziščne
konstrukcije v veliki meri odvisna tudi od njegove izbire. Ključno je v kakšnem stanju bo
voziščna konstrukcija ob predaji ceste naročniku. V opisanem ali podobnih primerih, ko izvajalci
iščejo optimalno oziroma najboljšo kakovost, se v glavnem uporablja filozofija na uporabo
orientiranih fundamentalnih preiskav. Takšen pristop je namreč tudi veliko bolj zahteven,
zahteva neprimerno več časa, znanja in je posledično tudi veliko dražji. Zato v Avstriji običajno
tega pristopa ne uporabljajo. Uporabljajo ga torej samo izjemoma v opisanem primeru. Čas bo
pokazal kako bo z razvojem te metode v prihodnje.
Avstrijska družba za raziskave Ceste‐Železnice‐Promet (Österreichische Forschungs‐ gesellschaft
Strasse‐Schiene‐Verkehr, v nadaljevanju: FSV) je 12. marca 2013 skupaj z zveznim Ministrstvom
za promet, inovacije in tehnologije, z avtocestno družbo ASFINAG in vsemi 9. deželnimi
upravami izdala dokument, ki omogoča na pogoje uporabe določene zahteve. Naslov izdanega
dokumenta FSV glasi:
‐ Tehnični pogodbeni pogoji za material (Technical Contract Conditions for Materials), Zahteve
za asfaltne zmesi – na uporabo orientiran dodatek RVS 08.97.06 (Requirements on
Bituminous Mixtures – Performance Based Requirements)
Pri nas smo se že pri pripravi nacionalnih dodatkov SIST 1038‐1,5,6,7 v določeni meri naslonili
na izdelane avstrijske standarde, zato bi kazalo naslednji korak izvesti tudi v tej smeri in se
pripraviti za možnost implementacije tovrstnega sistema.
Ocenjujemo, da je tehnična specifikacija RVS 08.97.06 lahko dober pripomoček za pripravo
dokumenta za našo uporabo.
Navedena tematika je bila obravnavana na 86. sestanku Komisije za asfalt, dne 3. septembra
2014 na DARS (Priloga 1‐1). V razpravi članov komisije je bil izražen dvom ali smo v danem
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
13
trenutku v Sloveniji v stanju uvesti na pogoje uporabe orientirane laboratorijske preiskave za
načrtovanje asfaltov in voziščnih konstrukcij. Navedeni pristop zahteva bistveno boljše
poznavanje in obvladovanju tematike kot je to danes slučaj pri asfalterskih tehnologih. Iz branže
je odšlo kar nekaj uveljavljenih posameznikov, novih pa še ni, oziroma se še niso strokovno
dovolj usposobili. Naslednji razlog je v stroških za uveljavitev tega koncepta. Kdo je pripravljen
kriti nastale stroške? Za širšo in splošno uporabo konceptov, ki temeljijo na uporabo
orientiranih lastnosti, ta trenutek gotovo nismo pripravljeni. Soglasno mnenje članov KZA je bilo
zato, da kaže s tem še nekoliko počakati.
Ne glede na navedeno pa je po našem mnenju prav, da je dana možnost, da se alternativno v
primeru zahtevnejših projektov uporabi tudi temeljni pristop. Oba na tem segmentu
uveljavljena inštituta v Sloveniji (Igmat in ZAG) sta po našem mnenju ob posebnem
prizadevanju v stanju pripraviti projekt asfaltnih zmesi po temeljnem pristopu. V takšnih
primerih se je potrebno dogovoriti za izhodišča vrednotenja in primerjave z osnovnimi
izkustvenimi preiskavami. Osnova za to lahko predstavlja obstoječi zgoraj omenjeni avstrijski
RVS 08.97.06 (Requirements on Bituminous Mixtures – Performance Based Requirements).
Tako kot je to primer v nekaterih sosednjih državah bi moralo biti tudi pri nas dovoljeno, da
izvajalci ponudijo alternativne koncepte, saj samo na ta način vzpodbujamo ustrezen razvoj
novih konceptov asfaltnih zmesi in asfaltnih voziščnih konstrukcij. Žal se število oddaje
projektov po postopkih javno‐zasebnega partnerstva (PPP) v Evropi v zadnjem času zmanjšalo, v
Sloveniji pa nam po tem postopku ni uspelo realizirati nobene investicije. Morda bo Junkerjev
program investicij ponovno vzpodbudil izvedbo PPP.
Za naročnik DARS bi bilo najbolj realno, da bi vzpodbujal tovrstni razvoj pri zahtevnejših
obnovitvenih delih tako, da bi zahteval alternativno preveritev asfaltnih voziščnih konstrukcij.
Na ta način bi bila izvedba veliko manj tvegana, omogočen bi bil razvoj in prišli bi do boljših
izhodišč za prihodnost in posledično boljših vozišč.
Nastavki za takšne postopke so vzpostavljeni, saj je bilo na več poskusnih poljih v zadnjih letih
izvedeno preverjanje dinamičnih lastnosti asfaltni zmesi (plasti). Je pa potrebno vzpostaviti
regulativni okvir, na katerega se bo izvajalec lahko naslonil in na koncu je seveda potrebna
volja, da se tudi kaj premakne.
4.2 Uporaba recikliranih asfaltnih zmesi in toplih asfaltov
Veliko bolj kot na pogoje uporabe orientirane preiskave je industrija asfalta trenutno
pripravljena na povečanje uporabe recikliranih in toplih asfaltov. Obe tehnologiji se v svetu
intenzivno uveljavljata in tudi v Sloveniji imamo na temu področju že določene, celo bogate
izkušnje. Rezkanec uporabljamo od konca 90. let, topli asfalti pa se poskusno uporabljajo v
zadnjih šestih oziroma sedmih letih.
Uporaba rezkanca v asfaltu je obveznost in dolžnost vseh, ki se kakor koli ukvarjajo z
asfalterstvom. V dokumentih posameznih držav Evropske unije so navedbe, da so naročniki
dolžni vzpodbujati ponovno uporabo asfaltnih zmesi. Navedeno je ena od tematik, ki terja
posebno obravnavo in dogovor za naprej. Dejstvo je, da je v Sloveniji osem asfaltnih obratov
usposobljenih za proizvodnjo asfaltnih zmesi z rezkancem, do največ 20%. Eno podjetje
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
14
namešča novi asfaltni obrat z vročim bobnom, posebej prirejenim za dodajanje rezkanca. Po tej
tehnologiji je dodatek rezkanca lahko večji kot 50%.
Združenje asfalterjev Slovenije je v letu 2014 izdalo poseben dokument »Asfalt – 100% ponovno
uporabljiv gradbeni proizvod«, ki je bil izdelan kot prevod dokumenta EAPA.
V sklopu naloge so predstavniki izvajalca in naročnika opravili tudi pogovor s predstavniki
avstrijske družbe Asfinag, ki so potrdili uspešno uporabo te tehnologije na omrežju avstrijskih
avtocest. Podrobnosti so razvidne iz Zabeležke razgovora pri Asfinag – Dunaj, 26. maj 2015,
priloga 5‐4.
5 Matrika preiskav in predlog zmesi
Matrika pogostosti preskusov notranje in zunanje kontrole kakovosti se je prvič izdelala na
osnovi razprav na sestankih za kakovost pri izgradnji avtocest, ki je potekal redno mesečno na
ZAG, Zavodu za gradbeništvo (obdobje 1995 – 1998).
Obravnavani sestanki so se v nadaljevanju prestavili v prostore DARS, Družbe za avtoceste,
skrbništvo nad izdelavo programa pa je prevzel DDC‐SKTR (danes DRI‐Tehnični sektor). Program
se je vsakih nekaj let dopolnjeval, usklajevanje posameznih segmentov pa je potekalo preko
posebej v letu 1995 in 1998 ustanovljenih strokovnih komisij, ki delujejo na osnovi sprejetega
poslovnika DARS.
Skrbništvo nad celotnim programom povprečne pogostosti asfalterskih in drugih del ima ves čas
DRI‐Tehnični sektor, nadgrajevanje in optimiranje programa za asfalterska dela pa teče preko
Komisije za asfalt.
V prilogi 2‐1 je prikazana matrika (Program) povprečne pogostosti preskusov za notranjo in
zunanjo kontrolo kakovosti za asfalterska dela na avtocestah, ki je veljala do decembra 2014 v
prilogi 2‐2 pa so prikazane preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev, ki
se izvajajo pri gradnji in vzdrževanju avtocestnih vozišč. Do sedaj veljavni program je bil sicer
večkrat noveliran, vendar so bile novelacije v zadnjem času izvedene brez ustreznega dogovora
in soglasja strokovne javnosti. V ta namen je bila z naše strani pripravljena nova verzija
programa 117 ‐ januar 2015 v prilogi 2‐3. Preko programa preiskav se odraža veljavnost
vsakokratne tehnične regulative (standardov, tehničnih specifikacij za javne ceste) in posebnih
zahtev naročnika, zato je potrebno Program vseskozi spremljati in aktivno dopolnjevati.
6 Terminski plan aktivnosti
Predlog dopolnjenega programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo
kontrolo kakovosti za asfalterska dela na avtocestah je bil obravnavan na 87. in 88. sestankih
KZA (Prilogi 1‐2 in 1‐3), dopolnjen in urejen z naše strani, posredovan Inženirju DRI, ki ga je že
uspešno uporabil za pripravo najnovejšega razpisa za zunanjo kontrolo kakovosti pri obnovah
avtocest v letu 2015. Komisija za asfalt je Program dokončno potrdila s sklepom 3/89 na 89.
sestanku KZA, dne 7.5.2015 (Prilogi 1‐4).
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
15
7 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav in tveganja
Razprava industrije in najbolj relevantnih strokovnjakov je pokazala, da situacija, v kateri smo se
znašli po propadu številnih gradbenih podjetij, ki je povzročila odhod številnih strokovnjakov iz
branže, ne omogoča sistematične uvedbe projektiranja asfaltnih zmesi na pogoje uporabe
orientiranih preskusov. Prav tako je takšen pristop otežkočen zaradi izredno majhnega obsega
aktivnosti na področju proizvodnje asfaltnih zmesi, ki se je znašla na zgodovinskem dnu v
samostojni Sloveniji. Novi pristopi zahtevajo tudi dodatna sredstva, vlaganja v kadre, povečanje
števila sodelavcev v laboratorijih in drugo. Trenutni trendi pri nas pa so žal še vedno obratni, ta
del kadra se še vedno zmanjšuje, razvojnih in tehnoloških oddelkov v podjetij pa praktično ni
več. Vodstva podjetij se ukvarjajo s povsem eksistenčnimi vprašanji, zato je potrebno dodatno
vzpodbuditi naslednje razvojne korake v tej smeri.
Edina možnost v danem trenutku je zato po našem mnenju uvedba tega pristopa na
najzahtevnejših projektih v fazi predhodnih analiz kot priprave za realizacijo projekta in
sistematičnega preverjanja v fazi izvajanja zunanje kontrole kakovosti. V tem kontekstu
predlagamo naslednje:
‐ Zahteva do proizvajalcev v času razpisa, da dokažejo posamezne lastnosti asfaltnih zmesi
(zahteva naročnika)
‐ Preverjanje doseženih in zahtevanih karakteristik s strani proizvajalcev (izvajalcev del) s
strani izvajalca zunanje kontrole kakovosti.
Ocenjujemo, da je glede na stopnje prometnih obremenitev in predvidenih rasti v prihodnje,
takšen pristop nujno potreben. Opisano uveljavitev na pogoje orientiranih preskusov je možno
doseči s pripravo kriterijev, ki so pridobljeni iz rezultatov meritev in preskušanj v zadnjih letih,
do izdelave domačih smernic pa se lahko začasno uporabi RVS08.97.06. Kriterije se lahko
verificira preko KZA in s potrditvijo naročnika. Pred opisanem pa je potrebno urediti status
Komisije za asfalt.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
16
VIRI
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐1:2006: Bitumenski beton (BB)
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐5: 2006: Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA)
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐6: 2006: Liti asfalt (MA)
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐7: 2006: Drenažni asfalt (PA)
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐20: Bitumenske zmesi – specifikacije materialov – 20. del:
Začetni preskus
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐21: Bitumenske zmesi – specifikacije materialov – 21. del:
Kontrola proizvodnje v obratu.
‐ Slovenski standard SIST 1038‐1: 2008: Bitumenski beton – Zahteve – Pravila za uporabo SIST
EN 13108‐1
‐ Slovenski standard SIST 1038‐5: 2008: Drobir z bitumenskim mastiksom – Zahteve – Pravila
za uporabo SIST EN 13108‐5
‐ Slovenski standard SIST 1038‐6: 2008: Liti asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN
13108‐6
‐ Slovenski standard SIST 1038‐7: 2008: Drenažni asfalt – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN
13108‐
‐ Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva – Cestogradbeni bitumni,
modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023
‐ Slovenski standard SIST EN 13108‐8. 2006: Bitumenske zmesi – Specifikacije materialov – 8.
del: ponovno uporabljen asfalt
‐ Slovenski standard SIST EN 12697,1‐43
‐ Asfalt, 2. izdaja, ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije
‐ Gradiva KZA, Komisije za asfalt
‐ S strani DARS posredovana poročila ZAG
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
17
II. Cestogradbeni bitumni
1 Uvod
Kljub temu, da je bitumen najstarejši gradbeni proizvod, ki so ga uporabljali že pred več tisoč
leti p.n.š. je še vedno eden od pomembnejših. Znatni del voznih površin tako v Sloveniji kot po
svetu je asfaltnih, osnovno vezivo asfaltnih plasti pa je še vedno bitumen. Kljub številnim z
raznimi dodatki modificiranih bitumnov in tudi velikega obsega uporabe naravnih bitumnov
zaseda še vedno pretežni delež uporabe cestogradbeni bitumen. Pridobivamo ga z destilacijo
surove nafte in/ali mešanjem (blendiranjem) predhodno z oksidiranjem otrjenega destiliranega
bitumna. Od vseh znanih okoli 1.300 vrst surove nafte je samo 10 % uporabne za proizvodnjo
bitumna. V EU28 se letno proizvede okoli 20 mio ton bitumna, od katerega je 10 do 20 %
modificiranega. Naravnega bitumna (asfalta) je bilo na trgu EU28 v zadnjem letu okoli 1.9 mio
ton.
V Sloveniji bitumna ne proizvajamo, zato smo ga v celoti prisiljeni uvažati. Ker naftni koncerni
preostanek nafte, ki je primeren za destilacijo in pridobivanje bitumna (bitumen predstavlja 3 –
4 % produktov rafinerij), lahko uporabijo tudi v druge namene in ker lahko s preostalimi
produkti velikokrat tudi bolje in več zaslužijo, se je v zadnjih desetih letih cena bitumna
nekajkrat povečala in predstavlja vedno večji delež pri proizvodnji asfaltnih zmesi. Navedeno je
tudi posledica dejstva, da se je proizvodnja bitumna koncentrira v manjšemu številu rafinerij, s
čimer se povečujejo transportne razdalje in otežuje dostopnost proizvoda za kupce. V EU28 je
skupaj 115 rafinerij, 74 jih še proizvaja bitumen. Od bližnjih rafinerij so bile v zadnjem času
zaprte rafinerije Rijeka, na Hrvaškem in Mantova, ter Porto Margera v Italiji. V Slovenijo
bitumen uvažamo predvsem iz Avstrije, Madžarske in Italije, občasno pa tudi iz Hrvaške, Srbije
in BiH, v preteklosti pa tudi iz Nemčije. Iz slednje ponovno kažejo zanimanje za izvoz PmB
bitumnov v Slovenijo, kar bi bilo za naš trg zelo dobrodošlo.
V letu 2014 je bilo po zbranih podatkih ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije vgrajenega nekaj
nad 66.000 ton bitumna, delež polimernega bitumna je bil 10 %
Od kakovosti bitumnov je v veliki (največji) meri odvisna kakovost asfaltnih površin. Navedeno
je poznano tako iz literature, kot iz prakse, ki jo na temu segmentu v Sloveniji imamo. V
obdobju po letu 2000 smo imeli, kot je že bilo opisano v poglavju I, velike težave s pojavom
razpok na asfaltnih plasteh drobirja z bitumenskim mastiksom. V reševanje so bili vključeni
razpoložljivi domači strokovnjaki, okrepljeni z nekaterimi eksperti iz sosednjih držav (dr.
Zdravko Ramljak, iz Hrvaške, Lothar Druschner, univ. dipl. inž. iz Nemčije). Opravljene so bile
tudi številne laboratorijske analize v inštitutih na Tehnični univerzi Dunaj (prof. dr. Blab), na
Tehnični univerzi Braunschweig (prof. dr. Leutner) in v Zagrebu pri inštitutu Ramtech (dr.
Ramljak). Problematiki je strokovnjakom uspelo priti do dna predvsem z izvedbo
nizkotemperaturnih (enoosni natezni preskus (UTST) in ohlajevalnih preskusov (TSRST)). Na
osnovi pridobljenih rezultatov so bili oblikovani pomembni zaključki, ki so bili implementirani v
prihodnje delo.
Preko mednarodnega sodelovanje so bile pridobljene dragocene izkušnje in znanje, ki je
omogočilo nabavo zahtevne laboratorijske opreme za izvedbo dinamičnih preskusov asfaltnih
zmesi. Oba že prej omenjena inštituta sta se postopoma opremila z moderno laboratorijsko
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
18
opremo za preverjanje asfaltne zmesi proti utrujanju (2, 3 ali 4 točkovni upogib in indirektni
natezni preskus), za preskus določanja togosti in z zgoraj opisanimi preskusi določitve
odpornosti asfaltnih zmesi na nizke temperature. Obravnavana oprema, ki je tudi zelo draga, je
zahtevna tako za rokovanje kot vzdrževanje in zahteva posebej usposobljeno in tudi motivirano
osebje. Šele na teh osnovah je možno pričeti z izvedbo preskusov in si pridobiti ustrezno banko
podatkov, ki je osnova za določitev zahtev in robnih pogojev za uporabo.
Obravnavane metode sta inštituta osvojila, zato je bilo možno na nekaterih poskusnih poljih na
avtocestah, ki so bila izdelana pri obnovah, opraviti razmeroma veliko število opisanih
preskusov in si pridobiti določeno banko podatkov. Ker sta oba inštituta večkrat po navodilu
naročnika in inženirja sočasno izvajala preskuse, so bile izvedene analize tudi njuna neposredna
medsebojna primerjava.
Ti rezultati so dobra osnova za določitev zahtev in robnih pogojev za asfaltne zmesi/plasti in
uporabljene bitumne v prihodnje. Smer razvoja tehnične regulative gre vedno bolj v dinamično
preverjanje asfaltnih zmesi v kombinaciji z različnimi tipi bitumnov. Ločevanje na vhodne
materiale (Bitumen, zmesi zrn, kamena moka in dodatki) in asfaltne zmesi daje manj
verodostojne rezultate pri napovedovanju obnašanja asfaltnih zmesi. Zato tudi kakovost
bitumnov opisujemo tudi v kombinaciji z asfaltnimi zmesmi.
2 Analiza obstoječega stanja in izvedenih aktivnosti
Na avtocestah se uporabljajo tako cestogradbeni kot s polimeri modificirani bitumni. V
preteklosti (1996 do nekje 2000) smo veliko uporabljali tudi naravni bitumen (Unitaite ali
Gilsonite), ki se je, kljub nesporni kakovosti zaradi tehnoloških težav pri vmešavanju, prenehal
uporabljati.
Polimerne bitumne uporabljamo v obrabnih, obrabno zapornih in veznih plasteh,
cestogradbene pa v nosilnih plasteh in obrabno zapornih plasteh na odstavnih pasovih in
deviacijah.
Za bitumne so bili preko Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) sprejeti in uvedeni
naslednji standardi:
‐ Slovenski standard SIST EN 12591:2000 Bitumen in bitumenska veziva – Specifikacije za
cestogradbene bitumne
‐ Slovenski standard SIST EN 14023:2005 Bitumen in bitumenska veziva – Okvirna specifikacija
za bitumne, modificirane s polimeri
‐ Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva – Cestogradbeni bitumni,
modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023.
Za preveritev stanja v Sloveniji je DARS naročila strokovni nalogi za preveritev cestogradbenih in
polimernih pri ZAG, Zavodu za gradbeništvo. Pri nalogi na temo cestogradbenih bitumnov je
sodeloval Igmat, v razgovore in pripravo zaključkov pa je bil vključen tudi predstavnik Sloman‐a.
Opravljenih je bilo več koordinacijskih razgovorov, izveden strokovni posvet na temo
cestogradbenih bitumnov v letu 2014 in pripravljeni zaključki posveta kot sledi. V letu 2015 so
bili na srečanju ZAS predstavljeni tudi rezultati polimernih bitumnov. Rezultati slednjih so bili
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
19
zelo dobri, vendar je ZAG uspel pridobiti vzorce samo dveh proizvajalcev PmB in enega bitumna
z gumo. Navedeno je posledica padca proizvodnje asfalta in pomanjkljivega zanimanja
proizvajalecev za prisotnost na našem trgu.
V nadaljevanju opisujemo izsledke analize za cestogradbene bitumne.
V zadnjih letih ugotavljamo velike spremembe lastnosti bitumenskih veziv po zaključenem
procesu proizvodnje, vgrajevanja in uporabe asfaltnih zmesi. Navedeno se dogaja kljub temu,
da praviloma vsa bitumenska veziva pred uporabo izkazujejo zahtevane in s produktnim
standardom SIST EN 12591 predpisane karakteristike. Spremembe bitumnov v vgrajeni asfaltni
zmesi, ki se odražajo predvsem v hitrem staranju, vodijo do krajšega časa uporabnosti oziroma
hitrejšega propada (razpokanost, razgradnja, …) asfaltnih plasti. Navedene trende ugotavljajo v
vseh primerljivih državah (npr. Avstrija, Nemčija, Madžarska in druge), zato je industrija asfalta
v Evropi pričela z aktivnostmi, s katerimi bi z dodatnimi zahtevami dosegli spremembo
omenjenega standarda. V navedeni proces smo se preko ZAS in EAPA vključili tudi v Sloveniji.
Da bi ugotovili kakovost na našem trgu navzočih bitumnov in predvsem obseg in velikost
opisanega pojava, je bila izvedena obsežna raziskava lastnosti na slovenskem trgu prisotnih
bitumnov B 50/70, ki jo je financirala DARS, Družba za AC v RS, izvedla pa sta jo inštituta Zavod
za gradbeništvo (ZAG) in IGMAT, Inštitut za gradbene materiale, d.d. Prvič v Sloveniji so bili
vzorci bitumna dolgotrajno starani v laboratoriju. Sočasno so bile izvedene novejše
laboratorijske preiskave za določitev odpornosti bitumnov pri različnih temperaturah oziroma v
različnih pogojih uporabe. Vse preiskave so bile izvedene na vhodnih (originalnih) in na
kratkotrajno ter dolgotrajno staranih vzorcih bitumna. S kratkotrajnim staranjem opisujemo
proces proizvodnje in vgrajevanja, z dolgotrajnim staranjem pa proces uporabe asfaltne plasti.
Navedene laboratorijske metode so v Evropi sicer že standardizirane, vendar so rezultati samo
informativne narave in ne predstavljajo zahtev v produktnih standardih. Za navedene zahteve
bo v Evropi zelo težko pridobiti soglasje, saj takim zahtevam zelo nasprotuje bitumenska
industrija. V skrajnem slučaju bodo morali oblikovati dodatne zahteve naročniki, oziroma bodo
posebne zahteve do dobaviteljev postavili proizvajalci in vgrajevalci asfaltnih zmesi, ki želijo, da
vgrajene asfaltne zmesi dosežejo pričakovano življenjsko dobo.
Opisano ne velja oziroma velja v manjši meri tudi za s polimeri modificirane bitumne, kar je
pokazala tudi izvedena preiskava.
Na strokovnem posvetu na obravnavano temo v Poslovni hiši Unija se je maja 2014 zbralo več
kot sedemdeset udeležencev iz Slovenije, prisotni pa so bili tudi predstavniki iz Avstrije (OMV)
in Madžarske (MOL).
ZAKLJUČKI strokovnega srečanja na temo kakovosti bitumnov, so podani v obliki odgovorov, ki
so bili postavljeni na zastavljena vprašanja.
2.1 Ali se je kakovost bitumnov B50/70 na slovenskem trgu glede na leto 2009 poslabšala (po
spremembah produktnega standarda)?
Preiskave vseh odvzetih vzorcev bitumna kažejo, da je kakovost vhodnih (originalnih) bitumnov
na slovenskem trgu praviloma v mejah zahtev standarda (SIST EN 12591:2009). Pri ekstrahiranih
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
20
bitumnih pa so bila po letu 2009 ugotovljena večja nihanja posameznih kakovostnih
karakteristik.
V letu 2013 je bilo odvzetih osem vzorcev bitumna proizvajalcev IES Mantova, Niš (Pančevo),
Alma Petroli Ravena, Bosanski brod, MOL (Zalaegerszeg) ter Alma Petroli Ravenna in OMV
Schwechat (vzorčeno dvakrat). Kakovost preiskanih osmih vzorcev bitumna, je bila v mejah
zahtev tega standarda. Ugotavljamo pa, da je kakovost preiskanih bitumnov glede na vir
dobavitelja, različna.
Kakovosti bitumnov po kratkotrajnem in dolgotrajnem staranju žal ne moremo primerjati s
stanjem pred letom 2009. Takrat se dolgotrajno staranje ni izvajalo, novejša metoda
kratkotrajnega staranja pa ni primerljiva s prejšnjo.
2.2 Ali so preiskani vzorci bitumnov B50/70 primerljive kakovosti?
‐ Glede na osnovne karakteristike, ki so zahtevane s SIST EN 12591:2009, je kakovost
dobavljenih bitumnov med seboj primerljiva, saj je vseh osem preiskanih bitumnov tipa
B50/70 izpolnjevalo zahteve standarda.
‐ Po kratkotrajnem staranju so se pokazale razlike v karakteristikah.
‐ Preiskave po dolgotrajnem staranju pa kažejo pomembne razlike med obravnavanimi
bitumni in posledično njihov namen uporabe.
2.3 Ali se kakovost bitumnov posameznih proizvajalcev pomembno spreminja?
‐ Od šestih virov sta bila dva vira preiskana dvakrat (Ravenna in MOL). Po en vzorec vsakega
vira je bil odvzet maja 2013, drugo vzorčenje je bilo decembra 2013. Na podlagi preiskav teh
štirih vzorcev ugotavljamo, da so bile karakteristike bitumna posameznega vira, ki je bil
vzorčen decembra, podobne lastnostim vzorca odvzetega maja 2013.
‐ Vzorce iz preostalih štirih virov smo odvzeli samo enkrat, zato homogenost virov v teh
primerih nismo mogli preverjati.
2.4 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju –
simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?
Izvedene standardizirane preiskave vhodnih in staranih bitumnov so dale primerljive in
ponovljive rezultate. Celovito smo preiskali osem bitumnov B50/70 in dobljeni rezultati se
nanašajo le na te vzorce. Ugotovljeno je bilo, da laboratorijsko dolgotrajno staranje ne vpliva na
karakteristike vseh bitumnov enako.
Z osnovnimi preiskavami (PK, penetracija, Fraass) je potrjeno, da bitumen zelo otrdi.
Posamezne vrednosti parametrov teh preiskav po dolgotrajnem staranju so :
‐ Fraass ‐ temperatura se je zvišala glede na vhodni bitumen za 3o C do 10o C
‐ PK – zmehčišče se je zvišalo za +12o C do 25o C
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
21
‐ Penetracija se je zmanjšala na 30% do 42% začetne vrednosti
Osnovne preiskave dolgotrajno staranih bitumnov ne dajo dobrih podatkov o temperaturnem
območju uporabe asfaltne zmesi v času eksploatacije.
2.5 Ali znamo ugotoviti karakteristike dobavljenih bitumnov po laboratorijskem staranju –
simulacija obnašanja bitumnov v letih eksploatacije?
Znamo, vendar je treba dobljene rezultate preiskav dolgotrajno staranih bitumnov B50/70
obravnavati previdno.
‐ Nabor podatkov je omejen (samo osem vzorcev).
‐ Nimamo še povezave med laboratorijsko ugotovljenimi karakteristikami bitumnov in
dejanskim obnašanjem asfalta v letih eksploatacije.
‐ Na dolgotrajno obnašanje vgrajene asfaltne zmesi vplivajo tudi drugi dejavniki (sama
proizvodnja asfalta in vgradnja).
Za ugotavljanje teh karakteristik smo izvedli tudi novejši standardizirani preiskavi 'Ugotavljanje
upogibne togosti ‐ reometer z nosilcem, obremenjenim na upogib' (BBR) in 'Ugotavljanje
kompleksnega strižnega modula in faznega kota ‐ dinamični strižni reometer' (DSR).
Rezultate smo vrednotili z zahtevami za bitumne v standardu AASHTO‐320‐10 Performance‐
Graded Asphalt Binder). Ta standard razvršča bitumne glede na temperaturno območje
uporabe ‐ povprečna 7 dnevna maksimalna do minimalna projektna temperatura (način
določitve karakterističnih temperatur je podan v ameriških standardih).
Glede na zahteve tega standard so bili nekateri bitumni B50/70 primerni za temperaturno
območje ‐22o C do +64o C, nekateri pa za manjše temperaturno območje (en vzorec le od ‐16oC
do +58o C).
Laboratorijsko staranje pokaže pomembne razlike v temperaturnem območju uporabe
bitumnov. Osnovne preiskave vhodnih in tudi staranih bitumnov tega ne pokažejo.
2.6 Povzetek
Glede na spremenjene klimatske spremembe (ARSO ugotavlja, da je smiselno obnoviti karto
najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let), velike prometne obremenitve, ki so v
porastu, nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode,
pridobljene izkušnje v zadnjih 20. letih v Sloveniji ter revizije EN standardov, ki bodo zaključene
v letu 2015, se v Združenju asfalterjev Slovenije ugotavlja predvsem naslednje:
‐ Razširiti je treba slovenske tehnične zahteve za bitumne, ki bodo zadostile našim pogojem
uporabe. Zahteve so lahko v obliki priporočil, tehničnih specifikacij ali nacionalnega dodatka
k EN standardu. ZAS meni, da je za posamezne kategorije cest smiselno podati dodatne
zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
22
‐ Optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni vzpostaviti čim bolj
učinkovite kontrole kakovosti
‐ Podobno kot za bitumne B50/70 preveriti obnašanje cestogradbenih bitumnov tipa B70/100
ter s polimeri modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru.
S polimeri modificirani bitumni so za DARS izjemnega pomena, saj se v obeh zgornjih asfaltnih
plasteh na celotnem avtocestnem omrežju uporablja tovrstne bitumne. Zaradi konkurenčnega
boja so na našem trgu v glavnem prisotni samo še trije proizvajalci bitumna. Sočasno se velike
spremembe obetajo tudi na regulatorni vsebini, saj se pričakuje revizijo evropskega standarda.
Dejstvo je, da podobno kot s cestogradbenim bitumnom tudi s polimernim bitumnom industrija
asfalta ni povsem zadovoljna.
V zvezi z zgornjo pobudo je bil na ZAG, dne 17. septembra 2014 organiziran poseben sestanek,
kjer je bila obravnavana problematika kakovosti asfalta pri gradnji avtocest, s poudarkom na s
polimeri modificiranih bitumnih. Uveljavljajo se nove laboratorijske preiskave (BBR, DSR,
MSCRT), pri čemer še niso dokončno opredeljene zahteve. V letu 2015 ali 2016 se pričakuje tudi
uveljavitev novih zahtev za standard SIST EN 14023, s katerimi bi boljše opisovali zahteve za
polimerne bitumne.
ZAG se je v zadnjih letih opremil z ustrezno laboratorijsko opremo. Prav tako ZAG ugotavlja
nelogičnost zahteve v slovenskem standardu za polimerni bitumen SIST 1035:2008 pri preskusu
»Force‐Ductility«.
3 Pobude za spremembo tehnične regulative
Slovenija se je preko ZAS priključila pobudi evropskega asfalterskega združenja EAPA, ki bdi nad
dogajanjem evropskega inštituta za standardizacijo CEN (Draft zapisnika sestankov med EAPA in
Eurobitume (priloga 4‐1), vključno z razpredelnicami novih kriterijev (priloga 4‐2)). Na osnovi
dogovorov skupnih sestankov evropskih inštitucij so se začele uveljavljati spremembe evropskih
standardov za bitumne. Slovenija je svoje stališče v obliki dopisa predhodno že posredovala na
EAPA.
4 Matrika preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo
Določena je pogostost notranje in zunanje kontrole kakovosti, pri čemer se je dobra praksa
stalne notranje kontrole na asfaltnih obratih v zadnjem času opustila. O navedenem je
potrebno odpreti diskusijo in ugotoviti smotrnost ponovne takšne zahteve.
5 Postopek uvedbe dinamičnih preiskav bitumnov
Postopek bo v veliki ali izključni meri odvisen od novega standarda za cestogradbeni bitumen.
Ker smo v Sloveniji povsem odvisni od redkih proizvajalcev (dobaviteljev) bitumna, se moramo
na navedeno situacijo ustrezno odzvati in prilagoditi.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
23
6 Terminski in finančni plan aktivnosti
Bo izdelan, ko bo znana izdaja novih standardov (priloga 4‐2 zapisnik sestanka EAPA in
Eurobitume).
7 Spremljanje učinkov po uveljavitvi
Učinke uporabe optimalnih bitumnov merimo skozi stanje vozišč in voziščnih konstrukcij.
Kakovost vsake gradnje ali obnove na voziščni konstrukciji je spremljana v času izvedbe
(kontrola s strani izvajalca samega, kontrola nadzornega inženirja in kontrola ter preverjanje s
strani posebej izbrane zunanje kontrole kakovosti), pri čemer je z garancijo, ki jo daje gradbeni
izvajalec, zagotovljeno obvladovanje kakovosti tudi skozi daljše obdobje, ki je praviloma pet (5)
let. V tem obdobju se lahko pojavijo tudi skrite napake. In oboje se pred iztekom garancijske
dobe tudi odpravi. Za vse voziščne površine, ki so ob izteku 5 letne garancijske dobe brez
poškodb pa velja pravilo, da bo takšno stanje veljalo tudi do samega konca življenjske dobe
asfaltne voziščne konstrukcije, ki je brez ukrepov okoli 15 let.
Poleg navedenega je na DARS‐u zelo uspešno vpeljan tudi sistem gospodarjenja z vozišči PMS ‐
Pavement Management System, preko katerega z rednimi pregledi in ocenami po MSI
(modificirani švicarski indeks) ter meritvami karakteristik voznih površin (ravnost, torne
lastnosti, …) ugotavljamo in spremljamo kakovost voziščnih konstrukcij in voznih površin.
8 Zaključki
Preveritev kakovosti cestogradbenih bitumnov na našem trgu je pokazala, da vsi preverjeni
bitumni ustrezajo zahtevam iz veljavnih standardov. Razlike v kakovosti se pokažejo šele pri
dolgotrajnem staranja, ki simulira obnašanje asfaltnih plasti v njegovi življenjski dobi. Navedene
ugotovitve kažejo prihodnji razvoj preverjanja asfaltnih zmesi in voziščnih konstrukcij. Cilj
naročnikov in izvajalcev je, da gradimo asfaltne voziščne konstrukcije, ki bodo brez poškodb
dosegle pričakovane življenjske dobe. In temu se morajo prilagoditi vsi sodelujoči, od
dobaviteljev ter ostalih akterjev.
Za obligatorne zahteve iz tega naslova čas še ni dozorel. Bitumenska industrija trenutno še ne
kaže razumevanja za posredovanje verodostojnih podatkov, ki bi bili obvezujoči. Je pa dosežen
pozitivni korak v smeri objavljanja rezultatov laboratorijskih preskusov s strani proizvajalcev
bitumnov. Na tej osnovi je potrebno graditi za naprej. Naročniki bitumna se morajo v prvem
koraku usposobiti za ocenjevanje rezultatov preiskav, ki bodo na voljo ob posamezni pošiljki
bitumna. In proizvajalci asfalta, ki kupujejo bitumen, bodo odločili ali je kakovost bitumna za
njih ustrezna ali ne. Enako se upravičeno pričakuje tudi od nadzornih inženirjev, ki bi se morali
prav tako usposobiti za ocenjevanje kakovosti bitumnov in posledično asfaltov. V naslednjem
koraku pa lahko pričakujemo bolj zavezujoče zahteve za vse sodelujoče.
Za DARS je najpomembnejša uporaba s polimeri modificiranih bitumnov, saj se ta tip veziva
uporablja tako v vezni kot obrabni asfaltni plasti tako na voznih kot prehitevalnih pasovih.
Kakovost teh bitumnov je bila preverjena v letu 2015, kljub majhnemu številu vzorcev (skupaj 3)
so bili ugotovljeni dobri rezultati obnašanja v procesu dolgotrajnega staranja.
Na osnovi stanja v evropski industriji bitumna, izkušenj pridobljenih v zadnjih letih in izdelanih
analizah za cestogradbene in s polimeri modificirane bitumne (PmB) je za naročnika DARS
najvarnejša uporaba PmB. Cena teh bitumnov ni več bistveno višja od cestogradbenih
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
24
bitumnov, zato je smiselno slediti usmeritvi, ki jo uporabljajo tudi v Avstriji, da v vseh plasteh na
avtocestah uporabljajo izključno PmB.
Opozarjamo tudi na uporabo rezkanca v asfaltu, kar je treba vzpodbujati, vendar ob uporabi
mehkejših tipov bitumna (npr. B 160 – 220).
VIRI
‐ Slovenski standard SIST EN 12591:2000 Bitumen in bitumenska veziva – Specifikacije za
cestogradbene bitumne
‐ Slovenski standard SIST EN 14023:2005 Bitumen in bitumenska veziva – Okvirna specifikacija
za bitumne, modificirane s polimeri
‐ Slovenski standard SIST 1035 Bitumen in bitumenska veziva – Cestogradbeni bitumni,
modificirani s polimeri – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN 14023.
‐ Asfalt, 2. izdaja, ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije
‐ Bitumen, Zagotavljanje kakovosti – izvedba osnovnih preskusov, ARBIT, 4/11
‐ Bitumen, Enostaven in kompleksen, ARBIT, 2/12
‐ Bitumen, Dinamični strižni reometer, ARBIT, 1/13
‐ Bitumen, Lastnosti pri nizkih temperaturah, ARBIT, 2/13
‐ Gradiva KZA, Komisije za asfalt
‐ s strani DARS posredovana poročila ZAG
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
25
III Manj hrupni asfalti
1 Uvod
Na osnovi ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije o hrupu prometa na zdravje ljudi in
stroške varstva je pomembno naslednje:
‐ Hrup prometa ima lahko različne škodljive učinke na zdravje ljudi, je najbolj razširjen in zelo moteč: povzroča napetosti in včasih tudi usodne bolezni. Zato ga je treba obravnavati enako resno kot druge načine onesnaževanja okolja, še posebno, ker vzporedno z naraščanjem prometa trenutno narašča tudi hrup.
‐ Že leta 2000 je bilo več kot 44 % prebivalcev v takratni EU trajno izpostavljenih hrupu prometa nad 55 dB, tj. hrupu, ki je potencialno nevaren za zdravje. Učinek hrupa prometa na njihovo zdravje občutijo milijoni ljudi, številni kot vznemirjenje, nekateri pa tudi kot zelo resne motnje. Strokovna preveritev stanja je pokazala, da je zaradi hrupa prometa vsako leto veliko ljudi zelo prizadetih – utrpijo srčno žilne bolezni (v EU nad 245.000), približno 20 % (skoraj 50.000) jih utrpi srčni napad in prezgodaj umre. Slabšanje zdravja ljudi zaradi učinkov hrupa cestnega prometa se bo nekaj časa še nadaljevalo, nasprotno pa se varnost prometa zaradi uveljavljenih ukrepov izboljšuje. Vplivi hrupa prometa na zdravje (motnje spanca in splošnega počutja, povišan krvni tlak) niso enakomerni: bolj ranljivi so otroci ter starejši in bolni ljudje.
‐ Stroški za varstvo zdravja, neposredno povezani s prekomernim hrupom cestnega prometa, so zelo veliki: v EU znašajo približno 40 milijard evrov na leto (0,4 % celotnega bruto družbenega proizvoda). Pretežni del teh stroškov povzročajo osebna in tovorna vozila.
Poznane oziroma že uveljavljene možnosti za zmanjšanje hrupa cestnega prometa so predvsem
naslednje:
‐ Da bi bila problematika hrupa ublažena, mora biti deležna večjega upoštevanja v politiki. Mejne vrednosti emisij hrupa vozil že od leta 1995 niso bile spremenjene, četudi so tehnologije medtem napredovale.
‐ Zmanjšanje hrupa je treba zagotoviti najprej na izvoru, tj. v proizvodnji pnevmatik in vozil (motorjev in oblike – aerodinamike). Uspešni ukrepi za zmanjšanje hrupa so tudi omejitve hitrosti vozil, predvsem v za hrup občutljivejših območjih, in omejitve vožnje, tudi z lokalnimi zaporami za promet z motornimi vozili.
Za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje so uveljavljene in uspešne izvedbe zaščitnih ograj in/ali
zvočna zaščita objektov oziroma aktivna in pasivna zaščita pred hrupom. Najbolj učinkovito
zmanjšanje hrupa cestnega prometa dosežemo z ustreznimi obrabnimi plastmi na voziščih.
2 Pričakovani rezultati ob uvedbi in koristi za naročnika
Rezultati in posledične koristi boljšega načrtovanja in izvedbe asfalterskih zmesi in plasti se
pokažejo skozi daljše obdobje. DARS je s sodelujočimi kot so Inženirji, inštituti, gradbenimi
izvajalci, projektanti že v preteklosti vlagal velike napore v kar se da največjo zaščito
prebivalstva pred hrupom. Zaščita pred hrupom, ki se izvaja je raznovrstna in zajema predvsem:
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
26
‐ Pasivno zaščita z zamenjavo stavbnega pohištva z novejšim
‐ Postavitev protihrupnih ograj in
‐ Ukrepi na voziščih – vgradnja manj hrupnih asfaltnih površin.
Lahko rečemo, da je zdaleč največja aktivnost na postavljanju protihrupnih ograj. Na avtocestah
je bilo že v preteklosti postavljenih preko 60.000 m protihrupnih ograj, trenutno pa se jih
postavlja dodatnih več deset tisoč metrov, saj poteka okoli 40 mio EUR vreden kohezijski
projekt postavitev dodatnih konstrukcij zaščite proti hrupu, ki je v zaključni fazi.
Žal na področju vgradnje manj hrupnih voznih površin, ki so najboljši možni način zmanjšanja
hrupa na izvoru (skupaj z boljšimi pnevmatikami in znižanja hrupa pogona vozil) ni bilo
narejenega dovolj. Razlogov za slednje je več, eden od pomembnejših pa izvira iz afer kot
posledice raznih pomanjkljivosti (npr. drsnost v Trojanskih predorih), na osnovi katerih se je
razvoj v veliki meri upočasnil ali celo ustavil.
V preteklosti je bilo kar nekaj večjih odsekov, na katerih je bila s strani soglasodajalcev
postavljena zahteva po manj hrupnih voziščih. To je bilo npr. na avtocestnih odsekih Arja vas –
Vransko in Slivnica – Draženci.
2.1 Opis AC Arja vas – Vransko
Zahteva soglasodajalcev je bila uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi. Na osnovi analize DDC je
bila predlagana uporaba SMA 8s, ki se je vgradila in se pozneje tudi uveljavila na avtocestnem
programu. Tako po letu 1998 uporabljamo to asfaltno zmes kot standardno. Splošna ocena, ki je
upoštevana tudi v izračunih je, da SMA glede na klasično asfaltno zmes bitumenskega betona
znižuje hrupno obremenjenost za 2 dB (A).
2.2 Opis AC Slivnica – Draženci
V projektni dokumentaciji je bila določena asfaltna zmes drenažnega asfalta PA 11s (priloga 3 ‐ 1
predlog DDC). Odsek se je gradil kmalu po težavah v Trojanah. Naročnik DARS je postavil
vprašanje v zvezi z zimsko službo in ker ni bilo prepričljivih odgovorov, je dal obrabno plast
preprojektirati v SMA 11. s tem je bila zamujena edinstvena priložnost, da na celotnem odseku
podravske avtoceste Maribor – Gruškovje izvedemo manj hrupno vozno površino.
3 Pobude za spremembo tehnične regulative
V sestavi Tehničnega odbora TO 06 Voziščne konstrukcije na MP‐DRSC je bil izdan osnutek
Tehnične specifikacije TSC06.418:2010, ki ga je pripravila Komisija za asfalt. V predlagani
tehnični specifikaciji so dane usmeritve za izvedbo naslednjih asfaltnih zmesi (plasti) za znižanje
hrupa:
‐ Gumirana asfaltna zmes
‐ Drobir z bitumenskim mastiksom SMA 8 in SMA 11, LN in
‐ Drenažni asfalt PA 8 in PA 11
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
27
Žal je delo v TO 06 zastalo, tako kot v ostalih strokovnih odborih in TSC je ostala na nivoju
delovnega osnutka.
4 Matrika preskusov za posamezni tip asfaltnih zmesi
Velja povsem običajna matrika povprečne pogostosti notranje in zunanje kontrole kakovosti –
priloga, saj meritev hrupa še nimamo uvedenih v našo prakso.
5 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj
5.1 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Sloveniji
Rezultati meritev hrupa na v Sloveniji izvedenih poskusnih poljih so se izvedli po metodi SPB.
Zbrali smo rezultate meritev, ki so nam bile na voljo in so prikazane v tem poročilu.
Izvedena so bila naslednja poskusna polja na naslednjih odsekih:
‐ HC Koper – Izola
‐ AC Šentilj – Pesnica
‐ HC Šempeter – Vrtojba
‐ AC Dramlje – Celje
‐ AC Gabrk – Sežana
Ugotovimo lahko, da so trije odseki na primorskem in dva na štajerskem, kar je posledica truda,
ki so ga v to vložili gradbeni izvajalci na teh področjih. Žal na drugem kraku avtocestnega križa
teh prizadevanj ni bilo zaznati.
Izvedena poskusna polja na avtocestah so bila prvenstveno namenjena preveritvi rezultatov, ki
so dostopni preko tuje literature in preveriti usposobljenost izvajalcev in inštitutov ter preko
izvajanja del in vseh razpoložljivih standardnih in nestandardnih (predvsem dinamičnih)
preskusov asfaltnih zmesi in lastnosti voznih površin pridobiti ustrezne izkušnje. Za poskusna
polja ni predvideno sistematično spremljanje in vrednotenje in ga tudi ni možno izvesti iz
naslednjih razlogov:
‐ Neredna pogostost in raznoliki pogoji izvedbe vseh vrst meritev
‐ Različni izvajalci
‐ Različne dolžine odsekov izvedenih poskusnih polj
‐ Različni časovni termini in pogoji ob izvedbi poskusnih polj.
Ne glede na navedeno pa smo z izvedenimi poskusnimi polji pridobili neprecenljive izkušnje, ki
jih bo možno aplicirati v prakso. Poskusna polja bodo služila pri dokončanju osnutka tehnične
specifikacije za to področje, omogočila bo lažjo določitev mej za izvedbo laboratorijskih preiskav
togosti, utrujanja in preskusov pri nizkih temperaturah, izvajalcem je olajšano projektiranje
asfaltnih zmesi za znižanje hrupa, vsi udeleženi v procesu so dobili dodatna znanja in izkušnje.
V razpredelnici 4 in na grafikonih 6 do 8 so prikazani rezultati meritev hrupa po metodi SPBI na
poskusnih poljih na avtocestah. Iz rezultatov meritev lahko ugotovimo predvsem naslednje:
‐ Med različnimi asfaltnimi zmesmi so ugotovljene pomembne razlike pri meritvah hrupa
‐ Na osnovi preverjenih asfaltnih zmesi ugotavljamo 3 nivoje obremenjenosti s hrupom kot
sledi:
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
28
Najbolj ugodne rezultate dosega asfaltna zmes drenažnega asfalta
Asfaltne zmes SMA je manj ugodna
Asfaltna zmes SMALN kot kombinacija zgoraj navedenih zmesi kaže vmesne rezultate
Navedeni trendi se izkazujejo tako za velike, srednje kot nizke hitrosti.
Opisano seveda ni ničesar novega, ampak že dolgo znano dejstvo, da se hrup s povečanim
deležem prostih votlin v vgrajeni asfaltni plasti zmanjšuje. Pomembno ob tem je tudi dejstvo, da
se s časovno komponento votline v asfaltni plasti zapolnijo in s tem se posledično zmanjša
učinek znižanja hrupa. Asfaltne plasti za zmanjšanje hrupa imajo za to lastnost omejeno
življenjsko dobo in jih je potrebno zaradi tega glede na klasične asfaltne zmesi nekoliko bolj
pogosto obnavljati.
Razpredelnica 4: Poskusna polja – rezultati meritev SPBI za velike hitrosti
HC Koper‐ Izola AC šentilj ‐ Pesnica HC Šemp. ‐ Vrtojba AC Dramlje ‐ Celje AC Gabrk ‐ Sežana AC Dramlje ‐ Celje
nova stara nova nova 1 leto 1 leto 1,5 leta 1,5 leta 1 leto nova nova nova nova
1 2 3 4 5 6 7
majhna 69,3 74,4 69,7 73,6 70,4 71,3 73,1 74,4 76,7 71,8 73,8 74,3 73,7
srednja 74,7 79,8 75,3 79,6 76,9 76,8 78,5 80,2 80,2 77,9 79,2 79,8 78,4
velika 78,4 83 78,8 83,3 83,4 77,4 82,1 83,7 82,7 82,2 82,4 83,7 81,3
PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN
Grafikon 6: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za velike hitrosti
78,4
83
78,8
83,3 83,4
77,4
82,183,7
82,7 82,2 82,483,7
81,3
65
67
69
71
73
75
77
79
81
83
85
PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN
Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2010 ‐ 2014
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
29
Grafikon 7: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za srednje hitrosti
Grafikon 8: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih za velike hitrosti
Da bi lahko dodatno pojasnili zgornje rezultate, podajamo še rezultate sistematično izvedenega
poskusnega polja v sosednji Avstriji (Bundesministerium fuer Verkehr, Inovation und
Technologie (Strassenforschung) – Test Section for Noise‐Reducing Road Surfaces A12, Dunaj
2012 – avtorja Prof. Dr. Johann Litzka in Dr. Juergen Haberl).
65
67
69
71
73
75
77
79
81
83
85
PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN
Primerjava indeksov SPBI za majhne hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2012 ‐ 2014
65
67
69
71
73
75
77
79
81
83
85
PA AC SMA 8 LN SMA 11 SMA 11 PA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN
Primerjava indeksov SPBI za srednje hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v obdobju 2012 ‐ 2014
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
30
5.2 Monitoring spremljanja stanja poskusnih polj v Avstriji
Poskusno polje je bilo izdelano na avtocesti A 12 – avtocesti »Inntal« na Tirolskem v letu 2005 in
opazovano naslednjih 6 let do leta 2011. Poskusna polja so izvedena na odseku, ki je
obremenjen z 20.492 vozili na dan (PLDP) in s 3.896 kamioni na dan (PLDP kamionov). Odsek
poskusnih polj je skupaj dolg 4,600 km, posamezno poskusno polje je dolžine med 400 m in 600
m. Posamezni tipi uporabljenih asfaltnih zmesi so opisani v razpredelnici 5. Navedene so oznake
zmesi, ki so jih uporabili in oznake, ki bi jih uporabili pri nas. Vsaka asfaltna zmes je
okarakterizirana z naslednjimi podatki: sejalna krivulja, delež veziva, fotografija vozne površine,
primerjava sejalne krivulje z najbližjo sejalno krivuljo iz veljavnega standarda OE NORM 3580ff.
Navedenih podatkov ne navajamo so pa na voljo v citirani literaturi ali pri avtorju te naloge.
Na opisanem poskusnem polju so prvič v Avstriji pod enakimi pogoji vgradili inovativne vozne
površine za znižanje hrupa. Vgradili so tri različne vrste zmesi SMA, polje enoslojnega
drenažnega asfalta PA, dve polji dvoslojnega drenažnega asfalta PA in dve referenčni polji z
uporabo klasičnih zmesi SMA 11 in AC 11 z uporabo PmB. Rezultati meritev hrupa po statistični
metodi »pass – by« SPB nedvoumno potrjujejo naslednje:
‐ Rezultati meritev drenažnih asfaltov kažejo nedvoumne koristi v pogledu zmanjšanja hrupa
glede na klasične referenčne zmesi do 6 dB(A)
‐ Sočasno se kaže tudi značilna razlika med dvoslojnim in enoslojnim dranažnim asfaltom v
obsegu med 2 in 3 dB(A)
‐ Asfaltne zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom SMA za znižanje hrupa LN so manj ugodne
»glasnejše« od drenažnih zmesi PA, med 2 in 4 dB(A), vendar pa so glede na referenčna SMA
11, oziroma AC 11, za 3 dB(A) ugodnejše.
Tudi po petih letih uporabe izvedenih poskusnih polj se kaže podoben nivo hrupne
obremenjenosti kot po sami izvedbi. Še vedno je razlika med najhrupnejšo in najtišjo vozno
površino 6 dB(A). Drenažni asfalti ne kažejo primerjalno bistveno slabših karakteristik, samo
malenkostno se kažejo prve razlike v zmanjšanju medsebojnih razlik, kar daje sklepati, da se
pričel zniževati delež prostih votlin zaradi zapolnitve votlin z odpadki. Same lastnosti voznih
površin in njihovo stanje se v opazovanem obdobju ni bistveno spremenilo.
Opisana tendenca se je pokazala tudi pri preveritvi pnevmatičnega/cestnega hrupa z meritvijo CPX (Close Proximity Method). Pri teh meritvah znaša razlika nivojev hrupa med naglasnejšo in najtišjo vozno površino izraženo s CPX‐indeksom 6 dB(A) po petih letih oziroma 6,2 dB(A) po šestih letih uporabe merjenih voznih površin.
Razpredelnica 5: Asfaltne zmesi uporabljene na poskusnem polju v Avstriji
Poskusno polje
Oznaka zmesi po standardu RVS 01.02.12
Tip asfaltne obrabne plastiOznake, ki bi jih uporabili v Sloveniji
LSMA 8, bitumen modificiran z gumo SMA8, S3 SMA 8g LN
LSMA 11, bitumen modificiran z gumo SMA 11, S3 SMA 11g LN
SMA 11 (PmB) SMA 11, S2 SMA 11 ‐ PmB
LSMA 11 (PmB) SMA 11, S3 SMA 11 LN ‐ PmB
ZDA (PmB) DLPA 8/16, P2 ZDA dvoslojni PA
ZDA bitumen modificiran z gumo DLPA 8/16, P2 ZDA dvoslojni PA
DA 8 bitumen modificiran z gumo PA 8, P2 PA 8 g
pmAB 11 AC 11 deck, A2 AC 11 ‐ PmB
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
31
V nadaljevanju so prikazani rezultati meritev SPBI in CPX ter zaključki teh meritev.
Meritve SPBI – Asfinag ‐ Meritve SPB 6 mesecev po vgradnji
V razpredelnici 6 in v grafikonu 9 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestih mesecih uporabe na avtocesti.
Razpredelnica 6: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih – 6 mesecev po vgradnji
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA
dvosloj.PA PA 8 AC 11
bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB
SPBI 6m 81,3 81,3 84,4 82,3 78,3 78,2 80,6 84,3
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA
dvosloj.PA PA 8 AC 11
Grafikon 9:
81,3 81,3
84,482,3
78,3 78,2
80,6
84,3
65
70
75
80
85
90
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA
ZDA dvosloj.PA
PA 8 AC 11
Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 ‐ 6 mesecev po vgradnji
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
32
‐ Meritve SPB 60 mesecev po vgradnji
V razpredelnici 7 in v grafikonu 10 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestdesetih mesecih uporabe na avtocesti.
Razpredelnica 7: Rezultati meritev SPBI na poskusnih poljih – 60 mesecev po vgradnji
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA
dvosloj.PA PA 8 AC 11
bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB
SPBI 60 m 85,2 84,9 85,4 85,1 80,8 79,7 81 83,9
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA
dvosloj.PA PA 8 AC 11
Grafikon 10:
85,2 84,9 85,4 85,1
80,879,7
81
83,9
65
70
75
80
85
90
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA
ZDA dvosloj.PA
PA 8 AC 11
Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 ‐ 60 mesecev po vgradnji
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
33
‐ Primerjava meritve SPB - 6 in 60 mesecev po vgradnji
V razpredelnici 8 in v grafikonu 11 so prikazani rezultati meritev SPBI po šestih in šestdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Kot že napisano ostajajo pri nekaterih zmeseh enake razlike takoj po vgradnji kot po petih letih uporabe. Na drugi strani lahko pri nekaterih zmeseh ugotovimo znatno znižanje učinka zmanjšanja hrupa. Predvsem se navedeno kaže pri asfaltnih zmeseh SMA LN. Razpredelnica 8: Primerjava Rezultatov meritev SPBI na poskusnih poljih – 6 in 60 mesecev po vgradnji
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA
dvosloj.PA PA 8 AC 11
bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB
60 mesecev po vgradnji
85,2 84,9 85,4 85,1 80,8 79,7 81 83,9
6 mesecev po vgradnji
81,3 81,3 84,4 82,3 78,3 78,2 80,6 84,3
3,9 3,6 1,0 2,8 2,5 1,5 0,4 ‐0,4
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA
dvosloj.PA PA 8 AC 11
Grafikon 11:
Meritve CPX – Asfinag
3,93,6
1,0
2,82,5
1,5
0,4
‐0,4
‐1,0
0,0
1,0
2,0
3,0
4,0
5,0
6,0
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 in 2011
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
34
Meritve CPX – Asfinag
‐ Meritve CPX 8 mesecev po vgradnji
V razpredelnici 9 in v grafikonu 12 so prikazani rezultati meritev CPX po osmih mesecih uporabe na avtocesti. Razpredelnica 9: Rezultati meritev CPX na poskusnih poljih – 8 mesecev po vgradnji
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB
CPX 8 mesecev 95 98,2 99,5 98,6 94,9 94 98,2 97,6
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
Grafikon 12:
9598,2 99,5 98,6
94,9 94
98,2 97,6
65
70
75
80
85
90
95
100
105
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
Primerjava indeksov CPX za velike hitrosti (100 km/h)pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 ‐ 8 mesecev po vgradnji
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
35
‐ Meritve CPX 59 mesecev po vgradnji
V razpredelnici 10 in v grafikonu 13 so prikazani rezultati meritev CPX po devetinpetdesetih mesecih uporabe na avtocesti.
Razpredelnica 10: Rezultati meritev CPX na poskusnih poljih – 59 mesecev po vgradnji
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB
CPX 59 mesecev 102 103,2 103,4 103,6 100,7 97,6 101,9 101,9
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
Grafikon 13:
102 103,2 103,4 103,6100,7
97,6
101,9 101,9
65
70
75
80
85
90
95
100
105
110
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
Primerjava indeksov CPX za velike hitrosti (100 km/h) pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2010 ‐ 59 mesecev po vgradnji
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
36
‐ Primerjava meritve CPX - 8 in 59 mesecev po vgradnji
V razpredelnici 11 in v grafikonu 14 so prikazani rezultati meritev SPBI po osmih in devetinpetdesetih mesecih uporabe na avtocesti. Kot že napisano ostajajo pri nekaterih zmeseh enake razlike takoj po vgradnji kot po petih letih uporabe. Na drugi strani lahko pri nekaterih zmeseh ugotovimo znatno znižanje učinka zmanjšanja hrupa. Predvsem se navedeno kaže pri asfaltnih zmeseh SMA LN in tudi pri dvojnem PA – ZDA.
Razpredelnica 11: Primerjava Rezultatov meritev CPX na poskusnih poljih – 8 in 59 mesecev po vgradnji
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA
dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
bitumen BIT + guma BIT + guma PmB PmB PmB BIT + guma BIT + guma PmB
CPX 59 mesecev 102 103,2 103,4 103,6 100,7 97,6 101,9 101,9
CPX 8 mesecev 95 98,2 99,5 98,6 94,9 94 98,2 97,6
7,0 5,0 3,9 5,0 5,8 3,6 3,7 4,3
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA ZDA dvosloj.PA PA 8 AC 11
Grafikon 14:
7,0
5,03,9
5,05,8
3,6 3,74,3
‐1,0
0,0
1,0
2,0
3,0
4,0
5,0
6,0
7,0
8,0
SMA 8 LN SMA 11 LN SMA 11 SMA 11 LN ZDA dvosloj.PA
ZDA dvosloj.PA
PA 8 AC 11
Primerjava indeksov SPBI za velike hitrosti pri meritvah na različnih asfaltnih zmeseh v letu 2006 ‐ 6 mesecev po vgradnji
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
37
6 Analiza metod merjenja hrupa (SPB, CPX)
6.1 Statistična »Pass – by« metoda SPB merjenja emisije hrupa cestnih vozil
Meritve emisije hrupa cestnih vozil po statistični »pass‐by« metodi (SPB) se izvaja skladno s standardom SIST EN ISO 11819‐1:2002. Po tej metodi se na oddaljenosti 7,5 m ± 0,1 m od osi vožnje in na višini 1,2 m ± 0,1 m nad ravnijo površine vozišča meri maksimalne ravni hrupa LA,max posameznih po testnem odseku mimo vozečih vozil v tekočem prometu ob sočasnem merjenju hitrosti vozil, ko peljejo mimo lokacije merilnega mikrofona. Izmerjene maksimalne ravni hrupa LA,max so utežene ravni hrupa, kjer se s korekcijskim filtrom prilagodi občutljivost instrumenta na način, da zaznava take ravni hrupa kot bi jih zaznalo človeško uho. Tako utežene ravni hrupa se izraža v t.i. decibelih A [dB(A)]. Standard SIST EN ISO 11819‐1:2002 opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so merilni rezultati korektni, kot npr.: odsotnost odbojnih površin, okoli merilnega mikrofona (protihrupne ograje, nasipi ipd.), odsotnost ovir med linijo vožnje in merilnim mikrofonom (varnostne ograje ipd.), ustrezna struktura tal med merjeno cestno površino in merilnim mikrofonom, odsotnost padavin itd. Morebitna odstopanja od pogojev v standardu, katerim se v mnogih primerih zaradi objektivnih razlogov ni mogoče izogniti, je potrebno jasno navesti v poročilu o meritvah. Primer izvajanja SPB meritev je predstavljen na sliki 1.
Slika 1: Primer izvajanja SPB meritev ob avtocesti
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
38
SPB meritev v prerezu na mestu merilnega mikrofona je shematično predstavljena na sliki 2.
Slika 2: Shematična predstavitev postavitve mikrofona pri SPB meritvah
Emisijo hrupa mimo vozečih vozil se skladno s standardom določa za tri značilne kategorije vozil, in sicer: ‐ kategorija 1: osebna vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 100) ‐ kategorija 2a: dvoosna težka vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 30), ‐ kategorija 2b: večosna težka vozila (minimalno potrebno število izmerjenih vozil je 30). Minimalno potrebno število izmerjenih dvoosnih in večosnih težkih vozil skupaj je 80. Pri navedenih minimalnih številih izmerjenih vozil se pričakuje merilna negotovost v okviru vrednosti po standardu SIST EN ISO 11819‐1:2002. Značilni primer rezultatov meritev za osebna vozila je predstavljen v diagramu 1.
70
72
74
76
78
80
82
84
50 60 70 80 90 100 110 120
Rav
en z
voka
L A
max
(dB
A)
hitrost (km/h)
Diagram 1 - osebna vozila
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
39
Hrup kotaljenja pnevmatik je proporcionalen logaritmu hitrosti vozil. V diagramu 2 so zato ravni zvoka LA,max iz diagrama 1 predstavljene v odvisnosti od logaritma hitrosti, pri čemer se regresijska krivulja iz diagrama 1 spremeni v premico v diagramu 2.
V diagramu 2 sta predstavljeni tudi spodnja in zgornja meja 95% intervala zaupanja regresijske premice, kar opredeljuje negotovost rezultatov. Iz diagrama 2 odčitane vrednosti ravni zvoka pri logaritmih značilnih hitrosti po standardu SIST EN ISO 11819‐1:2002 so ravni hrupa osebnih vozil Lveh,1 [dB(A)]. Po enakem postopku se iz merilnih rezultatov določi ravni hrupa pri logaritmih značilnih hitrosti za dvoosna težka vozila Lveh,2a [dB(A)] in za večosna težka vozila Lveh,2b [dB(A)]. Zaradi primerljivosti rezultatov je potrebno ugotovljene ravni reducirati na temperaturo 20° C. Da bi lahko primerjali vpliv različnih voznih površin na emisijo hrupa tekočega prometa, se skladno s standardom SIST EN ISO 11819‐1:2002 privzame standardna struktura prometa, torej standardne deleže osebnih, dvoosnih težkih in večosnih težkih vozil. Na tej osnovi se določi statistične »pass‐by« indekse SPBI [dB(A)], in sicer za tri značilne kategorije cest: ‐ za ceste z majhnimi hitrostmi med 45 km/h in 64 km/h, ‐ za ceste s srednjimi hitrostmi med 65 km/h in 99 km/h, ‐ za ceste z velikimi hitrostmi nad 100 km/h. Najbolj natančna vrednost indeksa SPBI je seveda v tisti kategoriji hitrosti, v kateri se je nahajal pretežni del izmerjenih mimo vozečih vozil. Opozoriti je potrebno, da vrednosti indeksov SPBI niso dejanske ravni emitiranega hrupa tekočega prometa, temveč le izvrednotene vrednosti za primerjavo vpliva različnih voznih površin na emisijo hrupa tekočega prometa s standardno strukturo vozil.
y = 25,842x + 28,861R² = 0,5899
70
72
74
76
78
80
82
84
1,70 1,75 1,80 1,85 1,90 1,95 2,00 2,05 2,10
Rav
en z
voka
LA
max
(dB
A)
log v
Diagram 2 - osebna vozila
¸¸
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
40
Standard predvideva različne možnosti primerjav statističnih indeksov SPBI za različne vozne površine. Kot osnovno možnost predvideva način, da se najprej določi t.i. normalizirana referenčna vozna površina, ki predstavlja fiktivno vozno površino, temelječo na povprečni vrednosti ugotovljenih ravni Lveh na večjem številu izvedenih SPB meritev gostega asfaltnega betona z gladko teksturo in z maksimalno velikostjo zrn med 11 mm in 16 mm. Tako določena normalizirana referenčna vozna površina predstavlja mero, s katero se primerjajo rezultati SPB meritev posameznih voznih površin. Poleg navedene možnosti pa so seveda možne tudi neposredne primerjave rezultatov SPB meritev za različne vozne površine, ali za enake površine različnih starosti, ali za enake površine z različno stopnjo poškodovanosti ipd.
Nenazadnje je potrebno opozoriti, da z meritvami po metodi SPB določimo dejanski emitirani hrup standardne strukture tekočega prometa in ugotavljamo, kako različne vozne površine vplivajo na ta hrup. Hrup kotaljenja pnevmatik v celotnem emitiranem hrupu sicer prevladuje, vendar ni edini. Rezultati SPB meritev nam torej omogočajo, da ugotovimo, kako se vpliv hrupa kotaljenja pnevmatik po različnih voznih površinah odraža v dejansko emitiranem celotnem hrupu cestnega prometa, kar je pomembno npr. pri modeliranju hrupa v okolju ipd. V tem se metoda SPB razlikuje od metode merjenja pri kolesih t.i. CPX metoda meritev (close proximity), kjer se ločeno ugotavlja emisija hrupa kotaljenja pnevmatik po vozni površini, pri čemer se osredotočimo na kotaljenje standardnih avtomobilskih pnevmatik po različnih voznih površinah. Uporabnost CPX meritev je torej bolj v smeri razvoja voznih površin ter preverjanja skladnosti s specifikacijami. Obe metodi meritev se torej med seboj dopolnjujeta.
6.2 Meritve voznih površin po metodi CPX
6.2.1 Splošni opis
Metoda ‐ CPX (Close Proximity Method) je metoda za merjenje pnevmatičnega/cestnega
hrupa. Ta metoda je namenjena za meritve pnevmatičnega/cestnega hrupa brez okoljskih
motenj, kot so hrup motorja ali aerodinamični hrup na karoseriji. Meritve CPX se izvajajo
neprekinjeno, za dokončane cestne odseke, zato je metoda primerna tudi za opredelitev
homogenosti zvočnih lastnosti na cestnih površinah.
Metoda je podrobno opisana v ISO / DIS 11819‐2: "Akustika ‐ Merjenje vpliva cestnih površin na
prometni hrup ‐ 2. del: CPX metoda". Najsodobnejše CPX‐meritve so izvršene s pomočjo
posebej zasnovane dvo ‐ kolesne prikolice, opremljene z referenčnimi pnevmatikami. Na dobro
opredeljenih, kratkih razdaljah do stične površine pnevmatike / stika s cestno površino, so
merilni mikrofoni nameščeni tako pred kot za pnevmatiko za snemanje voznega hrupa. Ker
pnevmatike tečejo v akustično ločenih kolesnih zabojih, se lahko obe kolesi preiskuje ločeno.
Prikolica mora izpolnjevati posebne zahteve glede zvočne izolacije glede na zunanji hrup, npr.
hrup ki ga povzroča vsakodnevni promet: vozila zadaj ali spredaj ter mimoidoča vozila. Posebne
zahteve imajo tudi obloge notranjih površin prikolice, za zagotavljanje skoraj brez‐terenskih
pogojev v merilnih komorah v ustreznem frekvenčnem območju. Tako z mikrofoni registriran
hrup pnevmatik / ceste ni moten z zvokom notranjih površin.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
41
6.2.2 Meritvena prikolica
CPX‐prikolica, ki jo uporabljajo verificirani izvajalci meritev, izpolnjuje zahteve v skladu z zgoraj
omenjenim standardom. Njena konstrukcija je prikazana na slikah 3 do 6.
Slika 3: CPX prikolica za CPX‐meritve glede na ISO/DIS 11819‐2 ‐ shematična skica
Slika 4: CPX prikolica Slika 5: Pnevmatika in mikrofon (sprednja pozicija)
Slika 6: Pozicije meritvenih mikrofonov glede na ISO/DIS 11819/2, pogled od zgoraj. Višina
vseh mikrofonov je 100 mm nad cestno površino.
Za standardne meritve se uporablja obvezne meritvene pozicije.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
42
6.2.3 Merjenje pnevmatik
Za ponovljive meritve z uporabo CPX‐metode so v uporabi naslednje pnevmatike (glej sliko 7):
Pnevmatika A: Uniroyal Tiger Paw SRTT 225/60 R16
Pnevmatika D: AVON AV4 195/80 R14
Slika 7: Meritvene pnevmatike glede na ISO/DIS 11819‐2
Tlak v pnevmatikah je preverjen pred vsako merilno serijo in je v skladu s standardom,
nastavljen na 2,0 bara.
Pnevmatike A so še posebej občutljive na razlike v značilnostih teksturne površine ceste. Njena
akustično obnašanje ustreza standardnim pnevmatikam za osebne avtomobile. Pnevmatike D
še posebej zaznajo razlike v značilnostih absorpcije zvoka cestnih površin. To je primerljivo z
akustičnostjo tovornih pnevmatik.
6.2.4 Meritve
Meritve CPX se izvajajo z merjenjem pnevmatik A in D. Za vsako od dveh merilnih pnevmatik,
med vožnjo na prometnem pasu, A meri raven zvočnega tlaka registriranega s časovno
konstanto "HITRO" na obveznih mikrofonskih pozicijah, pred in za kontaktno površino
pnevmatike.
Poleg tega se zabeleži tudi temperature zraka in cestne površine ter hitrost vozila. Za natančno
pozicioniranje, se merilni rezultati shranijo skupaj s signali iz GPS sprejemnika. Markirani signali
so zabeleženi na vsak kilometer ceste in na posebnih mestih na cesti v preiskavi (npr. začetek /
konec preskusne steze).
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
43
Običajno se meritve CPX opravljajo pri konstantni hitrosti 50 km/h v mestu in 80 km/h izven
mesta.
6.2.5 Metoda vrednotenja in merilnih rezultatov
Za vrednotenje rezultatov se izračuna LA, 20m in LD, 20m iz izmerjenih ravni zvočnega tlaka Lp, A in LP,
D, ki jih poda dinamično povprečje v 20 meterskih intervalih za pnevmatiko A in D, za vsako
pozicijo mikrofona.
dB101
lg101
dB1020mA,
iA,P,
n
i
L
nL
dB101
lg101
dB1020mD,
iD,P,
n
i
L
nL
Opomba: Indeksi A in D, v trajanju ravni zvočnega tlaka L se nanašajo na vsako merjenje pnevmatike
posebej. Ta indeks se ne sme mešati s frekvenčnim ponderjem. Vse ravni hrupa so dane v dB (A).
Nato se za vsako merilno pnevmatiko, od obeh merilnih pnevmatičnih setov A in D, določa raven
zvočnega tlaka za posamezne 20 meterske intervale, na obeh obveznih merilnih mestih, pred in za
pnevmatiko se določi aritmetično sredino.
Za primerjavo z drugimi podatki, je potrebno vse rezultate popraviti na referenčno hitrost (običajno 80
km / h) in referenčno temperaturo zraka 20° C.
7 Predlog uvedbe poskusnih polj
Izvedena poskusna polja v zadnjih letih so odgovorila na vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Nadaljevanje podobnih poskusnih polj ne bi bilo učinkovito, zato jih ne priporočamo. Sedaj je
čas, da preidemo od besed k dejanjem in pričnemo sistematično uporabljati manj hrupne
asfaltne voziščne površine.
8 Vplivi na trajnost
Iz rezultatov meritev na sistematičnem poskusnem polju v sosednji Avstriji nedvoumno izhaja,
da je za obdobje petih ali šestih let zagotovljeno pričakovano znižanje hrupa. Z veliko gotovostjo
se lahko to obdobje podaljša za dve do tri leta, ko pa je že potrebno načrtovati zamenjavo
plasti. Navedeno tudi sovpada z ostalimi lastnostmi voznih površin, saj po sedmih oziroma
osmih letih lahko pričakujemo posamezne razpoke na izvedeni asfaltni plasti.
Manj hrupni asfalti (PA, SMA LN) izkazujejo tako z izvedenimi dinamičnimi preiskavami, ki so
opisane v tem poročilu, kot tudi našimi izkušnjami pri uporabi drenažnih asfaltov (zadnjih
petnajstih letih je bilo vgrajenih vsaj petdeset vijačnih prehodov), nižjo življenjsko dobo kot
alternativni klasični asfalti AC ali SMA. Vseeno pa je pričakovana življenjska doba daljša kot je
zagotovljena primarna lastnost tovrstnih zmesi, to je znižanje hrupa. Ocenjujemo, da je možno
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
44
realno vgrajevati in uporabljati asfaltne zmesi PA za obdobje do največ 8 let, in asfaltne zmesi
SMA LN za največ 12 let. Po tem obdobju se pričnejo na posamezni plasti pričakovano pojavljati
poškodbe (predvsem razpoke), zmanjšanje hrupa pa se pričakovano že precej zmanjša, kar
pomeni, da postane prispevek tovrstnega asfalta na znižanje hrupa že vprašljiv. Tovrstne
asfaltne zmesi imajo tudi druge prednosti kot so npr. zmanjšano pršenje v času dežja, boljše
torne lastnosti in podobno. Vse opisano pozitivno vpliva na prometno varnost. V pogojih
izvedbe obrabnih asfaltnih plasti v Sloveniji je uporaba drenažnih asfaltov PA priporočljiva na
primorskem, uporaba SMA LN pa v ostalih predelih države. Zimska služba je namreč pri PA
zahtevna, bistveno nižja pa je lahko tudi življenjska doba tega asfalta, zato jo na celinskem in
gorskem območju ne priporočamo.
9 Terminski in finančni plan nadaljnjih aktivnosti
Predlagamo, da se v vse projektne naloge za pripravo projektne dokumentacije za obnove
vključi zahteva za projektanta, da se alternativno projektira tudi asfaltno zmes za znižanje
hrupa. Prioritetno je potrebno izbrati območja, kjer je ugotovljena večja izpostavljenost hrupni
obremenitvi in na teh odsekih uporabiti asfaltno zmes za znižanje hrupa.
10 Postopek uvedbe manj hrupnih asfaltov v uporabo
Glede na pridobljene izkušnje in dosežene rezultate je možno manj hrupne asfaltne zmesi
uvesti v realno prakso. Predlagamo, da se na ta način že razpiše posamezni ukrep, pri čemer je
potrebno uvesti tudi preverjanje rezultatov znižanja hrupa. Meritve hrupa (6 mesecev po
izgradnji in 6 mesecev pred iztekom garancijskega roka) se vključi v program preiskav zunanje
kontrole kakovosti. Obe preverjeni metodi meritev, tako SPB kot CPX dajeta ustrezne in
primerljive rezultate, zato je v začetni fazi dovolj, da se opravijo meritve SPB, s katerimi imamo
v Sloveniji že dolgoletne izkušnje. Predlagamo, da se meritev izvede v pogostosti 1 meritev na 2
km izvedenega ukrepa.
11 Spremljanje učinkov
Ko bodo izvedeni prvi daljši odseki bodo jasni tudi učinki. Vsekakor je potrebno projektirati
manj hrupne asfaltne plasti najprej tam, kjer je hrupna obremenjenost prebivalcev največja in
kjer so predvideni ukrepi na voziščnih konstrukcijah.
Navedene izvedene plasti za znižanje hrupa je potrebno vzpostaviti tudi sistematično banko
podatkov za spremljanje.
Na osnovi banke podatkov je potrebno te ukrepe vključiti v sistem gospodarjenja PMS in pred
iztekom življenjske dobe 10. let predvideti ustrezno zamenjavo.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
45
VIRI
‐ Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, TSC 06.418:2010,
delovni osnutek
‐ Poročilo o poskusnih poljih izvedenih v sklopu sanacijskih del na AC omrežju, Irena Fortuna,
DRI upravljanje investicij, d.o.o.
‐ Gradiva ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije
‐ Gradiva ZAG, Zavod za gradbeništvo, mag. Mihael Ramšak, v poglavju 6.1 Statistična metoda
SPB
‐ Gradiva Müller, GmbH, München (D), v poglavju 6.2 Metoda CPX
‐ Bundesministerium fuer Verkehr, Inovation und Technologie (Strassenforschung) – Test Section for
Noise‐Reducing Road Surfaces A12, Dunaj 2012 – avtorja Prof. Dr. Johann Litzka in Dr. Juergen Haberl
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
46
IV Zaključki
V nalogi so obdelana tri področja preko katerih želi naročnik uvesti nove pristope na področju
preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na avtocestah in hitrih cestah in sicer:
‐ Preskusi asfaltnih zmesi temeljeni na obnašanju
‐ Cestogradbeni bitumni
‐ Manj hrupni asfalti.
Ugotovitve, ki izhajajo iz obdelave materialov, rezultatov pridobljenih na osnovi izvedenih
poskusnih polj so naslednji:
‐ Preskusi asfaltnih zmesi (temeljeni na obnašanju)
Pri izvajanju asfalterskih del je v uporabi izkustveni pristop, ki temelji na izvajanju preskusov
povezanih z obnašanjem. Osnova je projektiranje asfaltnih zmesi po Marshallu, kateremu so bili
predvsem v zadnjem času dodani nekateri preskusi, s katerimi se dodatno preko zunanje
kontrole kakovosti preverjajo lastnosti asfaltnih zmesi. Ti preskusi zajemajo preiskave tvorbe
kolesnic pri visokih temperaturah, ki so sicer sestavni del izkustvenega pristopa (odpornost
proti trajnemu preoblikovanju) in preiskave obnašanja asfaltnih površin (velja za zmesi za
obrabne plasti) pri nizkih temperaturah. Z obvladovanjem obnašanja asfaltne zmesi, ki je
vgrajena v asfaltni plasti, pri visokih in nizkih temperaturah imamo pokrit velik del
temperaturnega razpona. Seveda pa poleg temperature na asfaltno plast delujejo tudi
prometne obremenitve, ki so predvsem na avtocestah zelo visoke. Velik del omrežja je
obremenjen z izredno težko prometno obremenitvijo, preostanek pa z težko.
Za obvladovanje asfaltne tehnologije oziroma asfaltne zmesi vgrajene v asfaltne plasti je
potrebno poleg opisanih lastnosti obvladovati tudi obnašanje v spreminjajočih temperaturnih
pogojih, ob čim bolj dejansko primerljivih prometnih obremenitvah. Za simulacijo teh pogojev
so v evropsko prakso uvedeni preskusi utrujanja (resistance to fatigue), ki jih od vseh opisanih
pri nas najmanj obvladujemo in ki zahtevajo veliko večjo pozornost v prihodnje. Za boljše
prognoziranje, ki je koristno tudi pri načrtovanju voziščnih konstrukcij (dimenzioniranju), pa so
pomembni tudi elastični moduli, ki jih pridobimo s preskusi togosti (stiffness). Dodatno pa se v
triaksilanemu aparatu preverja tudi odpornost proti trajnemu preoblikovanju. V Sloveniji sta v
zadnjih letih dva inštituta v stanju izvajati večji del teh preskusov, s katerimi lahko v veliki meri
napovemo obnašanje asfaltnih plasti v času uporabe. Seveda pa je potrebno tako načrtovane
asfaltne zmesi tudi ustrezno proizvesti in vgraditi v asfaltne plasti.
Z uporabo vseh opisanih preskusov in primerno filozofijo smo na poti temeljnega pristopa
načrtovanja in preverjanja asfalterskih del, pri čemer je za uveljavitev tega pristopa potrebno
sprejeti potrebno regulativo. Gre namreč za to, da se je potrebno odločiti za enega od obeh
pristopov. V primeru temeljnega, na pogoje uporabe orientiranega pristopa, se je potrebno
odreči izkustvenim pristopom. Da bi bili v stanju prestopiti v to območje, bi morali najprej
izdelati ustrezno tehnično specifikacijo, ki bi uporabnikom omogočila, da gredo po tej poti.
Razprava o tej tematiki na sestanku Komisije za asfalt je pokazala, da ob oslabitvi strokovnega
potenciala v državi v zadnjih letih, v povezavi z nenehnim padanjem proizvodnje, še nismo v
stanju, da bi ta pristop uvedli. Navedeno pa nikakor ne pomeni, da ne bi bilo potrebno pričeti s
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
47
pripravami. Da se najprej izdela tehnična specifikacija in postopno nadgradi sistem tako, da bi
lahko v doglednem času omogočili najbolj razvojno naravnanim, da gredo po tej poti. Do tedaj
pa je potrebno nadaljevati delo po zastavljeni smeri, kar pomeni, da se okrepi vlogo zunanje
kontrole kakovosti v pogledu preverjanja dinamičnih lastnosti. Z izdelavo noveliranega
programa preiskav za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti preko te naloge, ki ga je potrdila
tudi Komisija za asfalt, smo prvi korak že izvedli. Naslednji pa pomeni določitev zahtev za
posamezno preiskavo, tako da bodo inštituti lahko podajali ocene o izvedenih preiskavah.
Takšne kriterije lahko postavi skupina strokovnjakov, ki je zbrana v Komisiji za asfalt, ki pa nima
urejenega statusa in deluje na osnovi več kot 17 let starega Poslovnika.
‐ Cestogradbeni bitumni
Zaskrbljenost, da se na naš trg dobavlja bitumna heterogenih lastnosti, je bila upravičena. Kljub
temu, da so preiskani bitumni izpolnjevali zahteve, ki so predpisane z veljavnimi evropskimi in
slovenskimi standardi, so izvedeni preskusi kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja pokazali
razmeroma velike kakovostne razlike med njimi. To pomeni, da so posamezni bitumni bolj
dolgoročno uporabni kot drugi, kar posledično seveda velja tudi za asfalte. Opisano dejstvo je
predvsem pomembno za asfaltne zmesi, ki so vgrajene v obrabnih plasteh. Na DARS so tovrstne
asfaltne površine vgrajene samo na odstavnih pasovih in na deviacijah.
Zaradi nenehnih rasti prometa na DARS‐ovem omrežju je dozorel čas, da se uporablja enovite
asfaltne površine na vseh prometnih površinah. To pomeni, da bi bilo potrebno preko
projektiranja zagotoviti enovite obrabne plasti na vseh prometnih pasovih (vozni, prehitevalni
in odstavni). Menimo, da bi navedeno zahtevo DARS moral uvesti takoj.
Za DARS so najpomembnejši s polimeri modificirani bitumni, ki so bili preverjeni v letošnjem
letu. Žal so bili na voljo samo trije tipi bitumnov (dva polimerna in en modificiran z gumo),
katerih rezultati kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja niso problematični.
Glede na majhne razlike v ceni med polimernim in klasičnim cestogradbenim bitumnom je
smiselno odpreti razpravo ali ne bi DARS v celoti na svojem omrežju zahteval uporabo PmB.
‐ Manj hrupni asfalti
Hrup, kot posledica cestnega prometa je z naraščanjem le‐tega vedno večji problem, pa tudi
izziv. Tega se DARS močno zaveda, zato se tudi izvajajo številni ukrepi.
Najboljši in najbolj učinkovit ukrep zmanjšanja hrupa je zmanjšanje na njegovem izvoru. Poleg
pogona vozil in pnevmatik je to seveda tudi vozna površina. Žal smo v Sloveniji ta segment do
sedaj premalo izkoristili, saj je uporaba manj hrupnih voznih površin za uporabnike in
obremenjene prebivalce ter okolje praktično optimalna, za naročnika pa ne predstavlja
pomembnih dodatnih finančnih obremenitev.
V nalogi smo analizirali izvedena poskusna polja v Sloveniji, ki so kljub nekoliko manjši
sistematičnosti, ki je posledica izvedbe v različnih časovnih obdobjih, z neenotnim
monitoringom, z izvedbo različnih izvajalcev, itd., ponudila odgovore na bistvena vprašanje. Ali
smo v Sloveniji v stanju izvesti manj hrupne asfaltne površine? Odgovor na zastavljeno
vprašanje je zagotovo pritrdilen, saj so bila uspešno izvedena številna poskusna polja.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
48
Da bi lahko primerjali dosežene rezultate na poskusnih poljih, smo v nalogi izdelali primerjavo
sistematičnega poskusnega polja, ki ga je organiziralo avstrijsko zvezno ministrstvo skupaj z
družbo Asfinag. Poskusno polje, na katerem so preverili osem različnih manj hrupnih voznih
površin so spremljali 60 mesecev. Izvajali so tako meritve SPBI kot meritve CPX. Doseženi
rezultati kažejo ustrezne učinke manj hrupnih asfaltnih zmesi in skoraj identične rezultate obeh
uporabljenih meritev.
Če navedeno apliciramo na naša poskusna polja lahko ugotovimo, da so rezultati zmanjšanja
hrupa podobni in da so dosežene tudi podobne absolutne vrednosti hrupne obremenjenosti pri
posameznih hitrostih. Prav tako je s tem dan odgovor, da ni tako nujna takojšna uvedba meritev
neposrednih voznih površin (CPX), kot smo predvidevali do sedaj. Bo pa takšna uvedba vsekakor
smotrna ob sistematični izvedbi manj hrupnih voznih površin, ko bo potrebno dokazovati
zmanjšanje hrupa po izvedbi del in pred zaključkom garancijske dobe.
Gradbena operativa je v stanju sprojektirati in izvesti manj hrupne asfalte površine, zato ni
nobenega pomembnega razloga, da se k temu ne pristopi veliko bolj sistematično. Predlagamo,
da se ob pripravi projektnih nalog za izdelavo projektne dokumentacije oceni smotrnost izvedbe
takšne obrabne plasti. V primeru, da je takšna uporaba smotrna, naj se projektantom da
ustrezne usmeritve, tako da bo v projektni dokumentaciji takšna uporaba predvidena. Do takrat
pa je potrebno osnutek tehnične specifikacije, ki je bil pripravljen že od leta 2010, dodelati in
sprejeti. Navedeno je možno izvesti prej kot v enem letu.
Slovenko Henigman, SLOMAN: Priprava programa uvedbe novih pristopov na področju preverjanja in vgrajevanja asfaltnih zmesi na AC in HC
49
PRILOGE K POROČILU:
PRILOGA 1 ............................................................................................................................................................................. 50
1‐1 Zapisnik 86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014 ........................................................ 51
1‐2 Zapisnik 87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014 .................................................. 57
1‐3 Zapisnik 88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015 .................................................... 63
1‐4 Zapisnik 89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015 ......................................................... 68
PRILOGA 2 ............................................................................................................................................................................. 73
2‐1 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za
asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 116 ‐ do decembra 2014 ........................ 74
2‐2 Preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev ‐
na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA .................................................................................................................... 81
2‐3 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo
del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 117 ‐ do januarja 2015 .............. 82
PRILOGA 3 .............................................................................................................................................................................. 89
3‐1 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa na AC Slivnica – Draženci (Gruškovje),
predlog sklepa Uprave DARS, 2006 .............................................................................................................. 90
PRILOGA 4 ............................................................................................................................................................................. 92
4‐1 Zapisnik (predlog) skupnega sestanka EAPA – Eurobitume
(Draft Minutes, EAPA TC‐14‐N948) .............................................................................................................. 93
4‐2 Predlogi sprememb kriterijev za cestogradbene ("Draft Annex for provision
of bitumen test data for EN 12591 ‐ Annex X ‐ Informative properties") .................................. 97
in
polimerne bitumne ("Table 1 — Specification framework for polymer
modified bitumen after meeting of 12th of September 2014 in Table 2 —
Specification framework for polymer modified bitumen ‐
Additional Properties after meeting of 29th of August 2014") ........................................................ 98
PRILOGA 5 ........................................................................................................................................................................... 101
5‐1 Zapisniki koordinacij DARS ‐ Sloman .......................................................................................................... 102
5‐2 Zapisnik razgovora pri ASFINAG, Dunaj .................................................................................................... 111
Priloga 1
50
PRILOGA 1
1‐1 Zapisnik 86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014 ........................................................ 51
1‐2 Zapisnik 87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014 .................................................. 57
1‐3 Zapisnik 88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015 .................................................... 63
1‐4 Zapisnik 89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015 ......................................................... 68
Priloga 1
51
Številka: 707‐1‐2014
Datum: 5.9.2014
ZAPISNIK
86. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 3.9.2014
Sestanek je bil organiziran v prostorih družbe DARS, Dunajska 7, Ljubljana.
Prisotni:
- člani komisije za asfalt: g. Henigman, g. Ipavec, Prosen, g. Cotič
- ZAG: ga. Turk
- Igmat: g. Ljubič
- DRI: ga. Fortuna
- Pomgrad: g. Donko
- DARS: g. Kušnik (delno) Odsotni:
- DRSC: T. Willenpart
- DRI: ga. Marc
- DARS: g. Poznič
Dnevni red:
1. Pregled zapisnika 85. sestanka KZA 2. Pregled zaključkov strokovnega posveta o bitumnih in nadaljevanje naloge za PmB 3. Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj
hrupne asfaltne zmesi, priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za uporabo preskusov temelječih na obnašanju (na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih zmesi
4. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….)
5. Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti, pregled in prilagoditev članstva KZA, organizacija specialističnih usposabljanj v laboratorijih, sklic TO ZAS,….)
K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika
Na zapisnik 85. KZA ni bilo pripomb.
Sklepi so bili realizirani, razen Sklepa 3: »Izvede se pregled asfaltnih površin na odseku Novo
mesto – Obrežje in poda predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.« Zadolžen: DRI.
V razpravi pod to točko je bilo izpostavljeno naslednje:
- Potrebno bi bilo sistematično spremljanje kaj se s cestno površino pod prometom dogaja
(kakšen je morebitni nastanek in razvoj poškodb).
Priloga 1
52
- DARS izvaja sezonske preglede (ni bilo povsem jasno ali sam ali to delo v njegovem imenu
opravlja DRI?)
- Izvajajo se meritve OCV, zadnja meritev je bila izvedena 2012, naslednja bo predvidoma 2015, saj ravno poteka postopek javnega naročila.
Sklep ostaja v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov, izvede se vizualni ogled.
Obstoji možnost, da se naslednja seja KZA izvede na dolenjskem.
Sklep 1: Naslednja seja KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem.
Zadolžen: vodja komisije Rok: naslednja seja KZA
S strani DRI (Irena Fortuna) Izdelano je bilo poročilo o poskusnih poljih. Dana je bila ocena, da
so bila poskusna polja ustrezno izvedena, da pa meritve hrupa vedno ne dajejo pričakovanih
rezultatov. V tem kontekstu je bilo izpostavljeno, da meritve po postopku meritev hrupa mimo
vozečih vozil morda niso enakovredne meritvam same vozne površine CPX. Zato je bilo
naročniku predlagano, da ponovno razmisli o meritvah CPX, saj je sicer težko upravičiti celotno
vložena je energijo in stroški v poskusna polja.
Sklep 2: KZA priporoča naročniku, da izvede dodatne meritve CPX.
Zadolžen: Rok: skladno z možnostmi
K tč.2 dnevnega reda: Pregled zaključkov strokovnega posveta o bitumnih in nadaljevanje
naloge za PmB
Podana je bila kratka informacija o aktivnostih v zvezi z analizo na slovenskem trgu prisotnih
cestogradbenih bitumnov. V maju je bil na to temo izveden poseben strokovni posvet, zaključki
posveta so objavljeni na spletni strani ZAS.
V zaključkih so predvidene naslednje nadaljnje aktivnosti:
»Glede na
spremenjene klimatske razmere (ARSO ugotavlja, da je smiselno obnoviti karto najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let),
velike prometne obremenitve, ki so v porastu,
Priloga 1
53
nove možnosti zagotavljanja kakovosti, ki jih dajejo moderne laboratorijske metode,
pridobljene izkušnje v zadnjih 20. letih v Sloveniji ter
revizije EN standardov, ki bodo zaključene v letu 2014,
se ugotavlja (v ZAS in širše) predvsem naslednje:
1. razširiti je treba slovenske tehnične zahteve za bitumne, ki bodo zadostile našim
pogojem uporabe. Zahteve so lahko v obliki priporočil, tehničnih specifikacij ali
nacionalnega dodatka k EN standardu. Za posamezne kategorije cest bi bilo smiselno
podati dodatne zahteve za karakteristike bitumnov in asfaltov.
2. optimizirati naročanje bitumnov glede pogojev uporabe ob sočasni vzpostaviti čim bolj
učinkovite kontrole kakovosti
3. podobno kot za bitumne B50/70 preveriti obnašanje cestogradbenih bitumnov tipa
B70/100 ter s polimeri modificiranih bitumnov, ki se uporabljajo v slovenskem
prostoru.«
V Evropi tečejo razprave glede novelacije standarda EN 12591, ki je v postopku. Prejeli smo
sporočilo EAPA (evropsko asfaltersko združenje), ki se redno sestaja z Eurobitume (evropsko
bitumensko združenje), da so z medsebojnimi usklajevanji in pogajanji prišli do konca.
Navedeno pomeni, da so se uspeli uskladiti glede kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja, ki je
potrebno, vendar je največ na kar bo pristal Eurobitume, samo navedba rezultatov preskusov
po izvedenem staranju. Navedba brez zahtev, seveda ni zavezujoča. To bo sicer glede na sedaj
veljavno regulativo izboljšalo informacije, vendar pa s tem pričakovanja asfalterske industrije
niso izpolnjena.
Navedeno pomeni, da bo kupec bitumna moral v prihodnje obvladovati rezultate in kazalce
preskusov po staranju, na osnovi katerih bo lahko optimiral kakovost. Seveda bo to možno
samo v primerih, ko bodo navedbe rafinerij zanesljive.
Predlaga se sprejem naslednjih sklepov:
Sklep 3: Za uporabo cestogradbenih bitumnov se v dogovoru z naročnikom (DARS, DRSC) lahko
postavijo dodatne zahteve, ki bi bile tudi v sozvočju (preskusi po staranju) z novim evropskim
standardom.
Zadolžen: KZA v dogovoru z naročniki Rok: 15.10.2014
Priloga 1
54
Sklep 4: Pripravi se predlog, da se preskusi zunanje kontrole kakovosti razširijo s preskusi
kratkotrajnega in dolgotrajnega staranja.
Zadolžen: Ipavec Rok: 15.10.2014
Sklep 5: Po vzoru naloge za cestogradbeni bitumen se izvedejo preskusi staranja in analiz za
PmB. Naročilo ZAG‐u je v postopku. Informira se o napredku naloge.
Zadolžen: ZAG in Ipavec Rok: naslednja seja KZA
K tč. 3 dnevnega reda: Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih
zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi, priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za
uporabo preskusov temelječih na obnašanju (na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih
zmesi
Posredovane so bile samo osnovne informacije o potrebnih dokumentih, s katerimi bomo
kolikor toliko sledili razvoju asfalterstva:
- tople asfaltne zmesi: uporabo asfaltnih zmesi z okoli 30 st. nižjimi temperaturami je trend v
svetu in Evropi, ki mu moramo slediti. V Sloveniji imamo prvi tovrstni obrat (penjeni bitumen), vsi proizvajalci pa lahko znižajo temperature z uporabo dodatkov. V ZAS se pripravlja prevod dokumenta EAPA, ki bo predstavljen na naslednji seji KZA.
- Recikliranje asfaltnih zmesi: na obravnavanem segmentu, kljub določeni ponovni uporabi
starega asfalta v novem asfaltu ne dosegamo povprečnih evropskih rezultatov. Po podatki ZAS za leto 2013 sta samo dva proizvajalca dodajala rezkanec v vroči asfalt in to v
obsegu 5.845 ton. Če je bil rezkanec dodan v obsegu 10 % to pomeni, da je bilo 58.450 ton
asfalta proizvedenega z rezkancem, kar je okoli 4 % celotne proizvodnje .V Evropi je ta delež
v posameznih državah veliko višji (Belgija 49 %, Danska 47 %, Finska 65 %, Francija več kot 60
%, Nizozemska 73 %...)
Potrebno je okrepiti prizadevanja, da se sistematično prične z uporabo rezkanca in da se to
uporabo s strani naročnikov tudi vzpodbuja.
Postavilo se je vprašanje ali niso sanacije vozišč na avtocestah pravzaprav idealne za takšno
uporabo (kontrolirana kakovost obstoječih rezkanih plasti, velike količine rezkanca,…), ter ali
je postopek krpanja poškodb in nadgradnja za dani promet na avtocestah še vedno
optimalen. Ali bi bilo potrebno več odstranjevati in ponovno uporabiti? Navedeno je
tematika za recenzijsko komisijo DARS.
- tehnična specifikacija za manj hrupne asfalte: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji
za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, je bila v obliki delovnega osnutka pripravljena v letu 2010. Ker je delo TO 06 zastalo, se je tudi delo na obravnavani TSC ustavilo. Aktivnosti bi bilo potrebno nadaljevati, saj je problematika hrupa vedno bolj pereča.
Priloga 1
55
- priporočilo (predhodnik standarda ali TSC) za uporabo preskusov temelječih na obnašanju
(na uporabo orientirani) za načrtovanje asfaltnih zmesi: postavljeno je bilo vprašanje ali je trenutna situacija pri nas zrela za tako zahteven prehod. Soglasno mnenje članov KZA je bilo, da kaže še malo počakati.
O navedenih tematikah bo govora na naslednjih sestankih KZA.
Grafikon 1: Razpoložljiv in uporabljen rezkanec po podatkih proizvajalcev asfalta v Sloveniji 2013
Podjetje 1 2 3 4 skupaj
Razpoložljiv oziroma z rezkanjem pridobljeni granulat (rezkanec)
1.700 2.700 5.160 5.060 14.620
V novi asfaltni zmesi ponovno uporabljen rezkanec
500 5.345 0 0 5.845
Uporaba rezkanca v druge namene (nevezane plasti, bankine, zasipi)
1.200 9.948 5.160 3.991 20.299
Sklep 6: Člani KZA so se seznanili s stanjem na področju novih tehničnih dokumentov. Tematika bo
obravnavana na naslednjih komisijah.
Zadolžen: Henigman Rok: naslednja seja KZA
K tč. 4 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena potrebne
prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste, …)
Program za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti je potrebno ves čas prilagajati potrebam in stanju. Še
posebej sedaj, ko ugotavljamo, da je veliko strokovnjakov odšlo iz branže in da notranja kontrola
kakovosti komaj kje v pravem pomenu besede opravlja svojo vlogo. Stanje se je v zadnjih letih drastično
poslabšalo.
V navedenem kontekstu se izvede pregled in v naslednji fazi (npr. veljavnost v letu 2015) uvede nov
Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti.
Sklep 7: Izdela se pregled in predlaga novelacijo Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti.
Tematika bo obravnavana, člani KZA naj pripravijo svoje predloge.
Rok: 1. 3. 2014 Zadolžen: člani KZA
K tč 5 dnevnega reda: Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti, pregled in
prilagoditev članstva KZA, organizacija specialističnih usposabljanj v laboratorijih, sklic TO ZAS, …)
Priloga 1
56
S strani vodje komisije je bilo ponovljeno stališče glede pomena in potrebnosti komisij in v tem
kontekstu tudi Komisije za asfalt, ki je bilo posredovano skupaj z vabilom na sejo.
V splošnem je bilo glede potrebnosti delovanja komisij doseženo soglasje. Predstavnik DARS g. Kušnik je
izrazil mnenje, da bi bila lahko v prihodnje KZA formalno strokovno telo obeh naročnikov, tako DARS kot
DRSC. Dogovorjeno je, da bi status KZA rešili v letu 2014.
KZA je v zadnjih letih delala v okrnjeni sestavi (odšla oziroma odstopila sta predstavnika izvajalcev g.
Zupan in g. Kušnik, g. Henigman je odšel iz DRI). V tem kontekstu je bilo predlagano, da se KZA okrepi z
go. Ireno Fortuno, univ.dipl.inž.kem. (DRI) in Deanom Donkom, univ.dipl.inž.grad. (Pomgrad)
Sklep 8: V Komisijo za asfalt se kot člana komisije imenujeta:
- Irena Fortuna, univ. dipl. inž. kem., zastopa DRI
- Dean Donko, univ.dipl.inž.grad., zastopa Pomgrad
- Rok: takoj Zadolžen: Henigman
Posredovana je bila informacija, da sta bila inštituta ZAG in Igmat pozvana, da pripravita v sodelovanju z
ZAS izobraževanja (delno usposabljanja) za zahtevne laboratorijske preskuse na bitumnu in asfaltu.
Samo na ta način bodo predstavniki naročnikov, inženirjev, projektantov, izvajalcev,… prišli do
prepotrebnih znanj, kar bo tudi posledično pomenilo, da bodo te preskuse naročali in uporabljali pri
odločitvah.
Nesprejemljivo je, da so podjetja (posebej Javni zavod) opremljen z vso ustrezno opremo, ki pa se ne
uporablja in ne daje tistega kar bi bilo potrebno. Posledice pa so manj trajna vozišča, slabša kakovost
projektiranja, proizvodnje in vgrajevanja.
V razpravi je bilo kar nekaj izraženih pogledov, tudi nasprotovanj, kar kaže predvsem na slabše
medsebojno razumevanje oziroma slabšo informiranost. Podan je bil predlog, da si pogledamo kako je
takšen sistem vpeljan v sosednji Avstriji, kjer tovrstna aktivnost zelo dobro teče.
Sklep 9: Pregleda se sistem izobraževanj v ustanovah v Avstriji. Člani KZA so pozvani, da predlog
podprejo ali pa dajo nasproten predlog takšne organiziranosti. Cilj je pridobiti kritično maso
strokovnjakov, ki bo razumela zahtevne preiskave bitumnov in asfaltov.
Rok: 30. 10. 2014 Zadolžen: člani KZA
Vodja komisije
Slovenko Henigman, univ.dipl.inž.grad.
V vednost:
- DARS: g. Skok, član uprave
- DRSC: g. Grmek, direktor
- Vsem prisotnim in vabljenim
Priloga 1
57
Številka: 707‐1‐2014
Datum: 20.11.2014
ZAPISNIK
87. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 19.11.2014
Sestanek je bil organiziran v prostorih družbe DARS, Dunajska 7, Ljubljana.
Prisotni:
- člani komisije za asfalt: g. Henigman, Prosen, g. Cotič
- ZAG: ga. Turk (nadomešča g. Ipavca)
- DRI: g. Jurgele (nadomešča go. Fortuna)
- DARS: g. Poznič
Odsotni: opravičeni
- Pomgrad: g. Donko,
- DRSC: T. Willenpart
- DRI: ga. Marc
Dnevni red:
1. Pregled zapisnika 86. sestanka KZA 2. Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi, TSC za manj
hrupne asfaltne zmesi); njihova uveljavitev in pobude za pripravo novih 3. Predstavitev programa Dneva asfalterjev, 27. november 2014 na Bledu 4. Priporočila glede uporabe cestogradbenih bitumnov in nadaljevanje naloge za PmB
(dopolnitev standarda za bitumen po predlogu ZAG) 5. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena potrebne prilagoditve
glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….) 6. Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti)
K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika
Na zapisnik 86. KZA ni bilo pripomb.
Sklepi so bili realizirani, razen Sklepa 3, ki ostaja v realizaciji: »Izvede se pregled asfaltnih
površin na odseku Novo mesto – Obrežje in poda predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.«
Zadolžen: DRI.
V razpravi pod to točko je bilo izpostavljeno naslednje:
- Potrebno bi bilo sistematično spremljanje kaj se s cestno površino pod prometom dogaja
(kakšen je morebitni nastanek in razvoj poškodb).
Priloga 1
58
- Izvajajo se meritve OCV, zadnja meritev je bila izvedena 2012, naslednja bo predvidoma
2015, saj ravno poteka postopek javnega naročila.
Sklep ostaja v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov, izvede se vizualni ogled.
Obstoji možnost, da se naslednja seja KZA izvede na Dolenjskem.
Sklep 1: Naslednja seja KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem.
Zadolžen: vodja komisije Rok: naslednja seja KZA
S strani DRI (Irena Fortuna) je bilo izdelano poročilo o poskusnih poljih. Dana je bila ocena, da
so bila poskusna polja ustrezno izvedena, da pa meritve hrupa vedno ne dajejo pričakovanih
rezultatov. V tem kontekstu je bilo izpostavljeno, da meritve po postopku meritev hrupa mimo
vozečih vozil SPB morda niso enakovredne meritvam same vozne površine po metodi CPX. Zato
je bilo naročniku predlagano, da ponovno razmisli o meritvah CPX, saj je sicer težko upravičiti
vso vloženo energijo in stroške pri izvedbi poskusnih polj.
Sklep 2: KZA priporoča naročniku, da na poskusnih poljih izvede dodatne meritve CPX.
Zadolžen: Rok: skladno z možnostmi
Sklep 3: Poročilo o poskusnih poljih se v dogovoru z naročnikom razpošlje članom komisije.
Zadolžen: vodja komisije Rok: naslednja seja KZA
K tč.2 dnevnega reda: Novi tehnični dokumenti (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih
zmesi, TSC za manj hrupne asfaltne zmesi); njihova uveljavitev in pobude za pripravo novih
Predstavljena sta bila prevoda dokumentov EAPA. Tople asfaltne zmesi in Recikliranje asfaltnih
zmesi. Obe tehnologiji sta pomembni in jih je potrebno vzpodbujati za čim širšo uporabo.
V razpravi je bilo izraženo predvsem naslednje:
- Ponovna uporaba asfaltnih zmesi (recikliranje): rezkanec je kakovosten gradbeni proizvod, ki pa ga okoljska zakonodaja obravnava kot gradbeni odpadek. Potekajo prizadevanja kako to situacijo obvladovati. V ponedeljek 24.11.2014 je na to temo poseben razgovor.
V skladu z možnostmi je potrebno vzpodbujati ponovno uporabo rezkanca v asfaltu. Pri nas
je osem obratov usposobljenih za hladno dodajanje (do največ 20 %), obrat z vročim bobnom
še ni pričel s proizvodnjo. Za proizvajalce je pomembno, da rezkanec ustrezno pripravijo
(zdrobijo in presejejo ter ustrezno skladiščijo ‐ nadstrešek), kontrolirajo osnovne
Priloga 1
59
karakteristike in izvedejo začetni tipski preskus. Vse ostalo je enako kot pri novih vhodnih
surovinah.
- Tople asfaltne zmesi: ta tehnologija je zelo uporabna tudi v povezavi z uporabo rezkanca.
Veliko bolj kot z uporabo dodatkov se uveljavlja tehnologija penjenega bitumna z dodajanjem vode na asfaltnem obratu. V ta namen je potrebno nabaviti tehnologijo. V Slovenije je s takšno opremo opremljen en asfaltni obrat (Smodinovec).
- V letu 2010 je bila izdelana tehnična specifikacija 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje hrupa, ki je na nivoju delovnega osnutka. V vmesnem času je bilo izdelanih več poskusnih polj (SMA, SMA LN, PA, uporabljeni sta bili vezivi PmB in bitumen z gumo), opravljene so bile meritve hrupa. Na osnovi pregleda rezultatov poskusnih polj je možno nadaljevati s pripravo smernic.
Predlaga se sprejem naslednjih sklepov:
Sklep 4: Pripravljene dokumente (tople asfaltne zmesi, recikliranje asfaltnih zmesi) se čim bolj
uporabi pri delu.
Zadolžen: naročniki, izvajalci Rok: stalen
Sklep 5: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za zmanjšanje
hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z naročniki.
Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: naslednja seja KZA
K tč. 3 dnevnega reda: Predstavitev programa Dneva asfalterjev, 27. november 2014 na Bledu
Podana je bila informacija o srečanju asfalterjev na Bledu. Poleg običajnih tematik in sestankov
je bila podana informacija o načrtovanih predavanjih na temo zagotavljanju trajnostnega
razvoja asfalterske industrije‐predstavitev projekta ReBirth s poudarkom na ponovno uporabo
asfaltnih zmesi in uporabe SMA v vezni asfaltni plasti na najbolj obremenjenem cestnem
omrežju. Navedena tehnologija je uporabna predvsem za podaljšanje trajnosti, izboljšanja
nosilnosti v manjših debelinah in za zmanjšanje votlavosti plasti (npr. v primeru uporabe
drenažnih ali bolj odprtih asfaltnih zmesi).
Podano je bilo vabilo predstavnikom DARS in DRSC, da se udeležijo srečanja, ki je prvenstveno
namenjeno članom.
Sklep 6: Člani KZA so se seznanili s strokovnim delom programa Dneva asfalterjev na Bledu.
Naročniki so posebej povabljeni k udeležbi.
Zadolžen: Henigman Rok: 27.11.2014
Priloga 1
60
K tč. 4 dnevnega reda: Priporočila glede uporabe cestogradbenih bitumnov in nadaljevanje
naloge za PmB (dopolnitev standarda za bitumen po predlogu ZAG)
Povzeti so bili zaključki naloge, ki sta jo na cestogradbenih bitumnih, ki so prisotni na
slovenskem trgu, izvedla ZAG in Igmat. Ugotovljeno je bilo, da bitumni po veljavnih standardih
ustrezajo, da se pri kratkotrajnem staranju ne pokažejo bistvene razlike v doseženi kakovosti.
Situacija se spremeni v primeru dolgotrajnega staranja, tam so razlike med bitumni večje in
predstavljajo razliko v kakovosti.
V EU tečejo prizadevanja, da bi bili bitumni opremljeni z rezultati meritev, ki bi bili obvezni. Žal
tukaj napredka ni pričakovati. Največ, kar je bilo možno doseči, je objava meritev in lastnosti
bitumnov, ki pa ne predstavljajo zahteve. Torej po principu vzemi ali pusti. Vsekakor je za našo
industrijo pomembno obvladovanje kakovosti, kar pomeni ustrezna interpretacija rezultatov in
ukrepanje. Postavljeno je bilo vprašanje kolikšen delež kolegov pozna to tematiko dovolj, da
lahko interpretirajo rezultate.
Ko je bilo izpostavljeno vprašanje organizacije sistemskega izobraževanja, je bilo pojasnjeno, da
nekateri posamezniki iščejo te informacije in nato ustvarjajo nelojalno konkurenco. Zato so
zasebni inštituti do vprašanja organizacije izobraževanj precej zadržani. To morda uspešno in na
ta način poteka v večjih državah, pri nas pa bo lahko ponovno, ko bo na trgu več posla.
Predlaga se, da se še enkrat oceni možnost uvedbe teh izobraževanj (morda preko javnega
zavoda), saj brez ustreznega znanja odgovornih in neposredno tangiranih proizvajalcev,
izvajalcev, predstavnikov laboratorijev, naročnikov in nadzornikov napredka ni pričakovati.
Sledila je predstavitev ge. Mojce Ravnikar Turk na temo problematike nekaterih zahtev za PmB.
Podala je informacijo o reviziji standarda EN 14023:2010, ki je v postopku.
Pojasnila je neustrezno zahtevo v našem standardu SIST 1035:2008 glede zahteve za duktilnost
z meritvijo sile pri 25 st. C. Navedeno nedoslednost je potrebno odpraviti.
Prav tako so bile dane informacije glede usmeritev v novem standardu, nekatere preiskave se
opuščajo (Fraass, morda celo elastični povratek po kratkotrajnem staranju,…), druge (npr. DSR,
BBR in MSCRT) se na novo uvajajo. Spremembe bodo očitno kar velike. Predstavitev je zaključila
z naslednjimi poudarki:
• Preiskave laboratorijsko staranih PmB dajo uporabne podatke o karakteristikah bitumna pri nizkih in visokih temperaturah v daljši življenjski dobi. Zato naj bi te preiskave vpeljal tudi novi evropski standard. Zahteve pa v standardu še ne bodo določene, saj bitumenska industrija temu nasprotuje.
• Potrebno bo novelirati zahteve podane v SIST 1035:2008 za najpomembnejše kakovostne zahteve za lastnosti bitumnov'.
• Potrebno bo novelirati program preiskav notranje in zunanje kontrole za asfalte z uporabljenim PmB
Priloga 1
61
Sklep 7: Proizvajalce in izvajalce je potrebno osveščati o uporabi vrste bitumna glede na pogoje
uporabe. Na lokalnih cestah in še sploh, ko se dodaja rezkanec, je obvezna uporabo mehkejših
tipov bitumnov. Vprašljiva je že uporaba tipa B 70/100, potrebno bi bilo uporabljati vsaj 100‐
150, če ne celo 160‐220. Navedeno tematiko bo potrebno s povečanjem uporabe rezkanca v
vročem asfaltu še odpirati.
Zadolžen: proizvajalci, člani KZA, naročniki Rok: stalen KZA
Sklep 8: Spremljati je treba novelacijo EN standardov za bitumen in spremembe takoj uvesti v
našo prakso. Potrebno se je bolj usposobiti za uporabo dinamičnih metod preverjanja bitumnov
tako po kratkotrajnem kot dolgotrajnem staranju.
Zadolžen: inštituti, proizvajalci, člani KZA, naročniki Rok: stalen KZA
K tč 5 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – ocena
potrebne prilagoditve glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….)
Posredovan je bil najnovejši program povprečne pogostosti kontrole kvalitete za asfalt in
voziščne konstrukcije. Na sestanku se je postavilo vprašanje ali vsi razpolagamo z enotnim
programom. Opravi se razgovor z DRI (ga. Fortuna) in uskladi izhodišče, nato se pripravijo
predlogi dopolnil programa preiskav. Poudarek je posvetiti zahtevam za bitumen.
Sklep 9: Izdela se pregled in predlaga novelacijo posameznih sestavin Programa za notranjo in
zunanjo kontrolo kakovosti. Tematika bo obravnavana, člani KZA naj pripravijo svoje predloge.
Zadolžen: člani KZA Rok: naslednji sestanek KZA
K tč. 6 dnevnega reda: Razno (Ocena delovanja sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti)
Podane so bile naslednji pogledi:
- Večjih težav pri realizaciji obnov na avtocestah ni bilo. Izvajalci se dobro organizirajo v skladu s svojimi zmožnostmi. Opazno je, da so projekti glede rezultatov oddaje del na robu, da se išče prihranke, da se varčuje, kjer ni neobhodno nujno. Npr. pri kontroli kakovosti !
- Pri pregledovanju zaključka 5 letne garancijske dobe, razen na Biču ni ugotovljenih
nepravilnosti
- Ravnost: splošna ocena je, da z ravnostjo ne moremo biti zadovoljni. V razpravi so bili
izpostavljeni najpomembnejši razlogi za odstopanja (ustavljanje finišerja (rešitev dodajalec asfaltne zmesi), neenakomerne dobave, slabo pripravljena podlaga, neustrezno valjanje, neenakomerna temperatura, neoptimalna uskladitev mehanizacije – kapaciteta baze, število kamionov,… Predlog, da se tamatika poglobljeno obravnava na izobraževanju asfalterjev
Priloga 1
62
Sklep 10: Kontrola kakovosti na DARS‐u ne kaže velikih odstopanj. Problem predstavlja
dosežena ravnost, potrebno je proaktivno delovanje v vseh fazah procesa izgradnje in obnov.
Dano je priporočilo, da se tematika obravnava z izvajalci asfalterskih del.
Zadolžen: člani KZA Rok: naslednji sestanek KZA
G. Jurgele je podal naslednjo problematiko: v praksi se ugotavlja, da posamezni dimenzionerji
povsem različno interpretirajo tehnično regulativo in kot izhodišče v posameznem primeru
vzamejo:
‐ samo asfaltne plasti
‐ asfaltne plasti in cementno stabilizacijo
‐ asfaltne plasti in Cementno stabilizacijo in drobljenec
Podal je pobudo, da se zavzame enotno stališče, ki se ga uveljavi. Problematika bo obravnavana
na naslednjem sestanku za katerega se pripravi pisni predlog.
Sklep 11: Pripravi se predlog enotnega pristopa obravnave voziščne konstrukcije pri
dimenzioniranju.
Zadolžen: Jurgele Rok: naslednji sestanek KZA
Večina članov komisije se predlagala, da se naslednji sestanek organizira v letu 2015.
Vodja komisije
Slovenko Henigman, univ. dipl. inž. grad.
V vednost:
- DARS: g. Skok, član uprave
- DRSC: g. Grmek, direktor
- Vsem prisotnim in vabljenim
Priloga 1
63
Številka: 107‐1‐2015
Datum: 15.1.2015
ZAPISNIK
88. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 14.1.2015
Sestanek je bil organiziran v prostorih družbe DARS, Dunajska 7, Ljubljana.
Prisotni:
- člani komisije za asfalt: Henigman, Cotič, Donko, ga. Fortuna, Ipavec, Prosen,
- ZAG: ga. Turk
- IGMAT: Bašelj
- DARS: Poznič
Odsotni: opravičeni
- DRSC: T. Willenpart
KZA se je prvič sestala v popolni in deloma obnovljeni strukturi. Vodja KZA je čestital obema
novima predstavnikoma v komisiji ge. Fortuna in g. Donko in jima zaželel uspešno delo.
Sklep 1/88: Na sestanku so prisotni vsi člani komisije s čimer je zagotovljena sklepčnost.
Dnevni red:
1. Pregled zapisnika 87. sestanka KZA ‐ priloga 2. Seznanitev s Poročilom DRI o izvedbi poskusnih polj na avtocestah ‐ priloga 3. Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – predlogi potrebnih
prilagoditev glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….) ‐ priloga 4. Posredovanje informacij o dnevu asfalterjev, informacija o predstavitvah na Kongresu DRC o
cestah in prometu in priprave na 15. KAB. 5. Razno
K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika
Na zapisnik 87. KZA ni bilo pripomb.
Priloga 1
64
Sklepi so bili realizirani, razen starih sklepov, ki ostajajo v realizaciji:
Sklep 3/86 »Izvede se pregled asfaltnih površin na odseku Novo mesto – Obrežje in poda
predlog naročniku DARS za izvedbo preiskav.«
Sklep 5/87: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za
zmanjšanje hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z
naročniki.
Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: do dogovora
Sklep 11/87: Pripravi se predlog enotnega pristopa obravnave voziščne konstrukcije pri
dimenzioniranju.
Zadolžen: Jurgele Rok: naslednji sestanek KZA
Sklepi ostajajo v veljavi. DRI bo izvedel analizo obstoječih podatkov dolenjskih odsekov, izvede
se vizualni ogled. G. Jurgele je pripravil predlog rešitve za sklep 11/87. Dodatno je bil pozvan, da
predlog preveri na enem od najbolj obremenjenih odsekov na avtocestah. Tematika bo
uvrščena na naslednjo KZA.
V odvisnosti od vremenskih pogojev se naslednji sestanek KZA izvede na Dolenjskem.
Sklep 2/88: Naslednji sestanek KZA se po možnosti izvede na Dolenjskem. Predlagano je bilo, da
je sestanek na AC bazi Krško, nato pa se izvede pregled odseka.
Zadolžen: vodja komisije Rok: spomladanska seja KZA
K tč.2 dnevnega reda Seznanitev s Poročilom DRI o izvedbi poskusnih polj na avtocestah –
gadivo v prilogi
S strani ge. Irene Fortuna je bilo predstavljeno Poročilo o poskusnih poljih, izvedenih v obdobju
2010 – 2013.
Izdelano poročilo nazorno prikazuje kaj vse je bilo v teh letih narejeno na razvojnem področju.
Pridobljene informacije so zelo dobra osnova za uporabo posameznih spoznanj v praksi.
Podano je bilo tudi stališče, da je potrebno izvedene razvojne naloge čim večkrat predstaviti in
na ta način širiti strokovna spoznanja, osveščati in izobraževati. KZA bo te aktivnosti
vzpodbujala.
Priloga 1
65
Sklep 3/88: KZA se je seznanila s poročilom o izvedenih poskusnih poljih.
Zadolžen: člani KZA Rok: stalen
K tč. 3 dnevnega reda: Pregled Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti – predlogi
potrebnih prilagoditev glede na pogoje (promet, klima, kategorija ceste,….) ‐ priloga
Novelacija »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za
asfalt in hidroizolacije«, je bila osrednja točka dnevnega reda.
Pred sestankom je bila razposlana zadnja verzija, ZAG, Igmat sta posredovala svoje pripombe.
Organizirani so bili že nekateri medsebojni razgovori.
Na sestanku so bile usklajevane posamezne pozicije, predlog programa je v prilogi zapisnika.
Navedeni predlog bo usklajen in potrjen s strani članov KZA. Formalna potrditev programa bo
izvedena na naslednjem sestanku KZA.
Sklep 4/88: Člani KZA so obravnavali »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in
zunanjo kontrolo del za asfalt in hidroizolacije«. Pripravljen bo čistopis, ki bo posredovan v
dodatni pregled in potrditev.
Zadolžen: Henigman Rok: naslednja seja KZA
K tč. 4 dnevnega reda: Posredovanje informacij o dnevu asfalterjev, informacija o predstavitvah
na Kongresu DRC o cestah in prometu in priprave na 15. KAB.
Podana je bila informacija o izvedenem dnevu asfalterjev, novembra 2014 na Bledu. Ena od točk sestanka OPD je bila posvečena kakovosti del v letu 2014. Žal je obseg del razmeroma majhen, razdrobljen, osnovni kriterij za oddajo del ostaja cena izvedbe. Zaradi navedenega ni možno posvetiti večje pozornosti na kakovost proizvodnje in izvajanja del. Na obnovah na avtocestah, je bila s strani DARS izpostavljena slabša ravnost izvedbe vozišč. Prav tako smo v zadnjem letu ugotavljali, da se v vseh pogojih uporablja skoraj izključno bitumen 50‐70, skoraj samo izjemoma 70‐100, mehkejših tipov se praktično ne uporablja. Navedeno je zaskrbljujoče, predvsem pri uporabi rezkanca v vročem asfaltu. Poročila o Dnevu asfalterjev so dostopna na spletni strani ZAS. Na kongresu DRC, aprila 2015 bo posebna točka namenjena kakovosti del po področjih. Za področje asfalterskih del je bil k sodelovanju povabljen Jani Prosen, ki je izpostavil, da je na skupnem sestanku edini zastopal stališče, da je kakovost asfalterskih del sicer padla, vendar nikakor ni izjemno slaba ali celo katastrofalna. Delamo, se povezujemo, sledimo stroki, novi proizvajalci in izvajalci del se trudijo, se vključujejo v vzpostavljene institucije in organe ter si prizadevajo dati svoj prispevek. Seveda je propad velikih sistemov nemogoče nadomestiti v kratkem času. V času med 26. in 27. novembrom bo na Bledu organiziran 15. Kolokvij o asfaltih in bitumnih. Glede na sovpadanje kongresa in kolokvija so potrebna dodatna prizadevanja, da bo vsaka
Priloga 1
66
prireditev zase dala svoj maksimum za udeležence, stroko in podjetja. V ta namen je bila dana pobuda, da se prične z razmišljanjem glede ciljev, ki jih želimo doseči na 15. KAB. Članom KZA je bil predstavljene osnutek sekcij:
- SEKCIJA 1: OSNOVNI MATERIALI V ASFALTERSTVU – AGREGATI IN BITUMNI
- SEKCIJA 2: VZDRŽEVANJE IN FINANCIRANJE CEST + okrogla miza
- SEKCIJA 3: PONOVNA UPORABA ASFALTA
- SEKCIJA4: TRAJNOSTNI RAZVOJ ASFALTERSKE TEHNOLOGIJE (nizkotemperaturni asfalti,
asfalti za znižanje hrupa, zeleno‐javno naročanje, laboratorijske tehnike, novi materiali …)
Tradicionalno so predvidene predstavitve podjetij in družb ter ključni referenti (»key note
speakers«).
Povabljeni so že nekateri uveljavljeni strokovnjaki iz tujine, z drugimi tečejo pogovori.
Člani KZA so pozvani, da posredujejo predloge referatov. Kot predstavniki KZA so seveda vsi
osebno povabljeni k aktivnem sodelovanju.
Sklep 5/88: Člani KZA so bili informirani o preteklih dogodkih (DAN asfalterjev na Bledu) in o
Kongresu DRC ter Kolokviju ZAS, oboje v letu 2015. Člani KZA so povabljeni k sodelovanju in
prevzemu aktivne vloge. Poziv za posredovanje predlogov.
Zadolžen: člani KZA, naročniki Rok: april in november 2015
K tč. 6 dnevnega reda: Razno
Podana je bila informacija, da bo v letošnjem letu obletnica končanja prvega avtocestnega
odseka, ki ga je kot naročnik »zgradil« DARS. Navedeno sovpada z ustanovitvijo Komisij za
posamezna področja, med katerimi je bila ves čas KZA najbolj aktivna. Vodja Komisije si bo
prizadeval, da se dogodek ustrezno obeleži.
Vodja komisije
Slovenko Henigman, univ.dipl.inž.grad.
Priloga 1
67
Priloga: predlog »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del
za asfalt in hidroizolacije«, verzija 117, januar 2015
V vednost:
- DARS: g. Skok, član uprave
- DRSI: g. Grmek, direktor
- DRI: g. Kač, generalni direktor
- Vsem prisotnim in vabljenim
Priloga 1
68
Številka: 107‐1‐2015
Datum: 8.5.2015
ZAPISNIK
89. sestanka Komisije za asfalt (KZA) z dne 7.5.2015
Sestanek je bil organiziran v prostorih avtocestne baze DARS Na Brezovici 25, v Novem mestu.
Prisotni:
- člani komisije za asfalt: Henigman, Cotič, Donko, ga. Fortuna, Ipavec, Prosen,
- ZAG: ga. Turk
- IGMAT: Bašelj
- DARS: Dragan (delno), Poznič
Odsotni: opravičeni
- DRSC: Mojca Turk, Janez Kušnik, Ksenija Marc
V uvodu je vodja KZA pojasnil, da smo že večkrat prelagali izvedbo komisije na terenu, tokrat
nam je uspelo. Z DARS smo vse dogovorili, g. Janez Dragan, vodja baze je pripravil vse potrebno
za izvedbo sestanka.
Henigman in Dragan sta pojasnila celotnega sestanka, ki zajema tudi ogled AC odsekov do
Obrežja (DARS je zagotovil spremstvo) in zaključek v Šentjerneju.
Podana so bila navodila v zvezi z varnostjo na odseku. Dragan je prav tako predstavil stanje na
področju vozišč, ki jih njegova AC baza pokriva. Skupaj skrbijo za okoli 70 km dvosmernih
avtocest, posamezni odseki so v zelo dobrem stanju, posamezni so slabši. Tudi z asfalti na
posameznem odseku ne morejo biti zadovoljni, problematika na posameznih voziščnih
konstrukcijah je sestavljena iz naslednjih poškodb:
- Posamezne razpoke,
- Manjše udarne jame,
- Razpokane in posedene površine
- Mehurjenje na premostitvenih objektih
Vsekakor je Dragan izrazil veliko zadovoljstvo, da se je KZA odločila, da pride na dolenjsko in s
svojimi predlogi pomaga rešiti/izboljšati problematiko.
V nadaljevanju je bil predlagan spodnji dnevni red in pregledana sklepčnost sestanka.
Priloga 1
69
Dnevni red:
1. Pregled zapisnika 89. sestanka KZA – priloga 2. Potrditev Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ‐ priloga 3. Informacija ZAG o izvedbi preiskav staranja na polimernih bitumnih (PmB) 4. Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij na avtocestah – predstavitev analize DRI –priloga 5. Uporaba rezkanca v procesu klasične proizvodnje asfaltnih zmesi 6. Kongres DRC o cestah in prometu ‐ ocena, priprave na skupščino ZAS – razprava na temo
okrogle mize o razvoju asfalterske branže in 15. KAB – referati 7. Razno (obravnava razpok na AC Novo mesto – Obrežje, ogled stanja in razprava)
Predlaga se naslednja dva sklepa:
Sklep 1/89: Na sestanku so prisotni vsi člani komisije, s čimer je zagotovljena sklepčnost.
Sklep 2/89: Dnevni red sestanka je bil soglasno sprejet.
K tč.1 dnevnega reda: Pregled zapisnika
Na zapisnik 88. sestanka KZA ni bilo pripomb.
Posamezni sklepi so bili pojasnjeni in diskutirani. Posebno pojasnilo je bilo dano glede predloga
Sloman, da se s strokovnim dogodkom obeleži 20 let od ustanovitve in delovanja strokovnih
komisij. Če smo precizni, je pravzaprav ves čas delala samo KZA. Vodja komisije je na to temo
opravil razgovor s predstavniki DARS, ki kažejo zanimanje za takšno obeležitev, do konkretnega
dogovora še ni prišlo.
Sklepi so bili realizirani, razen starih sklepov, ki ostajajo v realizaciji. Vse odprte teme bodo
obravnavane na današnjem sestanku.
Za posamezne sklepe predhodnih sestankov so bila dana naslednja pojasnila.
Sklep 5/87: TSC 06.418:2010 Smernice in tehnični pogoji za asfaltne obrabne plasti za
zmanjšanje hrupa; se nadgradi v osnutek in predlog. Nosilca naloge je potrebno dogovoriti z
naročniki.
Zadolžen: vodja komisije in naročniki Rok: do dogovora
Pripravlja se srečanje s predstavniki Asfinag, kjer se bo preverila njihova uporaba manj hrupnih
asfaltov. DARS se bo tudi na osnovi te informacije odločila kako naprej.
Priloga 1
70
K tč.2 dnevnega reda Potrditev Programa za notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti ‐ priloga
Sloman je na osnovi predlogov, ki so bili obravnavani na prejšnjem sestanku pripravil čistopis, ki
je bil posredovan na DRI, ki ga predlog uporabil za izvedbo razpisa za zunanjo kontrolo
kakovosti za obnove vozišč.
V razpravi je bilo pojasnjeno, da so v programu že upoštevani nekateri preskusi, ki so določeni v
predlogih noveliranih standardov (npr. za bitumne), saj s tem zagotavljamo razvoj. Seveda pa se
od izvajalcev zunanje kontrolo pričakuje tudi razvojno delovanje in informiranje o izvedbi del in
doseženi kakovosti.
Podani so bili tudi nekateri predlogi za dopolnila, v glavnem gre za lepotne popravke.
Sklep 3/89: KZA se je seznanila z noveliranim Programom za notranjo in zunanjo kontrolo
kakovosti in ga potrjuje. Popravke se posreduje Ireni Fortuna. Upošteva se popravke, ki bodo
dospeli do roka realizacije sklepa.
Zadolžen: člani KZA Rok: 31.5.2015
K tč. 3 dnevnega reda: Informacija ZAG o izvedbi preiskav staranja na polimernih bitumnih
(PmB)
ZAG je po vzoru preskusov staranja cestogradbenih bitumnov pristopil k izdelavi analize tudi za
polimerne bitumne. Poročilo je podal Aleksander Ipavec, bolj natančno bo naloga predstavljena
DARS‐u, predvidena pa je tudi predstavitev v času skupščine ZAS 11. junija 2015, zato povzetka
v tem zapisniku ne delamo.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da je potrebno rezultate preiskav predstaviti čim širšemu krogu
in to čim večkrat. Naš trg ni posebej velik in samo dovolj znanja in izkušenj s strani izvajalcev,
proizvajalcev, nadzornikov,… in dober nadzor sta zagotovilo, da bodo proizvajalci bitumnov
pazljivi pri distribuciji bitumnov na slovensko tržišče.
Sklep 4/89: Podana je bila informacija s strani Aleksandra Ipavca glede izvedb preskusov
staranja s polimeri modificiranih bitumnov. Naloga bo predstavljena naročniku in na naslednjih
dogodkih ZAS (skupščina, 15. KAB)
Zadolžen: ZAG, Henigman Rok: skladno z dogodki
Priloga 1
71
K tč. 4 dnevnega reda: Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij na avtocestah – predstavitev
analize DRI –priloga
Izdelan je bil predlog DRI »Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij, obnove DARS« glede
upoštevanja obstoječih v konstrukcijo vgrajenih plasti.
- V1: Upošteva se vse plasti
- V2: Upošteva se samo asfalt
- V3: Upošteva se TD – 25 cm
- V4: CS se upošteva kot asfalt
- V5: 50 % CS se upošteva kot asfalt
Predlagatelj (Mitja Jurgele) je predlagal, da se izdela priporočilo, po katerem se uporabi V5.
Na predlog vodje komisije je bilo za preveritev predloga s strani Mitje Jurgelete izdelano
dodatno testiranje predloga na treh AC odsekih Brnik – Vodice, Logatec – Unec in Maribor –
Slivnica. Za vsak odsek je bilo obdelano vseh 5 različnih variant in pokazalo se je, da je predlog
sprejemljiv.
V razpravi so bila podana različna stališča in sicer,
- da se vsi člani KZA ne počutijo dovolj kompetentne, da bi sodelovali pri takšnem priporočilu
ter
- da je predlog morda preveč administrativen.
Vodja komisije je izpostavil zavzemanje za odločitev, saj je najslabše to kar imamo sedaj, ko
vsak dimenzioner po mili volji opredeljuje obstoječe stanje. Poznič je pojasnil, da so primeri, ko
so predlagane debeline kot primer: 18 ali 4 cm, prave (realne) debeline pa se nekje vmes! Z
danim predlogom želimo poenotiti pristop, želimo da se dimenzioner bolj poglobljeno ukvarja z
obstoječim stanjem in želimo da bodo predlogi varni, vendar sočasno tudi dovolj racionalni.
Soglasno mnenje je bilo, da bi morali zagotoviti oddajo del kompetentnim strokovnjakom, pa
takšnega priporočila niti ne bi potrebovali. Žal pa oddaja del vsakomur, ki izpolnjuje formalne
pogoje, ne zagotavlja dovolj dobre kakovosti. Žal velikokrat niti najmanjše še sprejemljive!
Podan je bil predlog (Prosen), da se o predlogu DRI opravi dodaten razgovor, na katerega se
povabijo Jožica Cezar, Aleksander Ljubič, …. in na katerem se doseže širše soglasje o predlogu
DRI.
Sklep 5/89: Člani KZA so Obravnavali dopolnjen predlog DRI »Dimenzioniranje voziščnih
konstrukcij, obnove DARS« in ga potrjujejo ob pogoju, da se pridobi širše strokovno soglasje.
DARS‐u predlagamo, da okrepi zahteve glede oddaje izdelave predlogov dimenzioniranj in
okrepi izvedbo revizij, recenzij.
Zadolžen: člani KZA, naročnik DARS Rok: 30. junij 2015/stalen
Priloga 1
72
K tč. Kongres DRC o cestah in prometu ‐ ocena, priprave na skupščino ZAS – razprava na temo
okrogle mize o razvoju asfalterske branže in 15. KAB – referati
V kratki razpravi smo se spomnili 12. Kongresa DRC, ki je zelo uspel. Strokovne teme so bile
uravnotežene (beton, zemeljska dela in asfalt) s po tremi predstavljenimi prispevki, ki so bili
zanimivi in dobro sprejeti.
Podana je bila informacija glede Skupščine ZAS in glede domačih referatov na 15. Kolokviju o
asfaltih in bitumnih, novembra na Bledu. Člani KZA so bili pozvani k aktivnemu sodelovanju.
K tč. 7 dnevnega reda: Razno
Janez Dragan je predstavil odseke na dolenskem kraku med Novim mestom in Obrežjem
(priloga).
Sledil je ogled odsekov, podan je predlog, da se pripravi posebno poročilo.
Vodja komisije
Slovenko Henigman, univ.dipl.inž.grad.
Priloga: predlog »Programa povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del
za asfalt in hidroizolacije«, verzija 117, januar 2015
V vednost:
- DARS: g. Skok, član uprave
- DRSI: g. Grmek, direktor
- DRI: g. Kač, generalni direktor
- Vsem prisotnim in vabljenim
Priloga 2
73
PRILOGA 2
2‐1 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo del za
asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 116 ‐ do decembra 2014 ........................ 74
2‐2 Preiskave asfaltnih zmesi v odvisnosti od prometnih obremenitev ‐
na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA .................................................................................................................... 81
2‐3 Program povprečne pogostosti preskusov za notranjo in zunanjo kontrolo
del za asfalterska dela in hidroizolacije, verzija programa 117 ‐ do januarja 2015 .............. 82
Priloga 2
74
Naročnik:
Inženir:
Odsek AC / objekt
PROGRAM POVPREČNE POGOSTOSTI PRESKUSOV ZA NOTRANJO IN ZUNANJO KONTROLO DEL za asfalterska dela in hidroizolacije
Program je izdelan na osnovi posredovanih količin iz projektne dokumentacije. Obseg povprečne pogostosti pre-skusov za notranjo in zunanjo kontrolo del je določen na osnovi tehničnih specifikacij (Splošni in tehnični pogoji,standardi, Tehnične specifikacije za javne ceste, ipd.) in obravnave na komisiji za asfalte.
Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih (po Zakonu o gradbenih proizvodih iz leta 2000 in TSC 04.100 za prevzemanje gradbenih proizvodov).
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
2 SPODNJE NOSILNE PLASTI
2.1 Nevezane nosilne plasti ‐ NNP (TSC 06.200)2.1.1 Predhodni preskusi (deponija)
- odvzem vzorca SIST EN 932-1 m3 1000 4000 ‐
- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m3 1000 4000 ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-8 m3 * 2000 4000 ‐
- oblika grobih zrn SIST EN 933-4 m3 2000 4000 ‐
- delež organskih primesi SIST EN 1744-1, T.15.1 m3 2000 8000 ‐
- preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m3 10000 40000 ‐
- odpornost proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 m3 10000 40000 ‐
- preskus metlen modro TSC 06 720 m3 1000 4000
Notranja kontrola Zunanja kontrola
preskus metlen modro TSC 06.720 m 1000 4000
- odpornost proti obrabi (micro Deval) SIST EN 1097-1 m3 20000 80000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen mo ‐
2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju
- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 16000 ‐
- preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m2 4000 16000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro
2.1.3 Preskusi vgrajene NNP
- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2+ 4000 16000 ‐
- gostota in vlažnost (z izotopsko sondo) TSC 06.711 m2 200 800 ‐
- dinamični deformacijski modul - Evd TSC 06.720 m2 400 1600 ‐
- statični deformacijski modul - Ev2 TSC 06.720 m2 1000 4000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro
2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320)2.2.1 Zmesi kamnitih zrn
- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 - 16000 ‐
2.2.2 Hidravljično vezivo
- delež m2 8000 - 20000 ‐
2.2.3 Proizvedena mešanica
- dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m2 8000 - 20000 ‐
- tlačna trdnost (3 preskušanci) m2 4000 20000 ‐
- odpornost proti zmrzovanju po potrebi m2 40000 20000 ‐
2.2.4 Vgrajena plast mešanice
- vlažnost in gostota m2 100 400 ‐
Stran 1 od 7
VERZIJA PROGRAMA 116 - DO DECEMBRA 2014
Priloga 2
75
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Notranja kontrola Zunanja kontrola
3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410)
3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab)
3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes
- delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 4000 ‐
3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes
odvzem jeder iz vgrajene plasti:
- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
neporušna metoda
- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne in vezne plasti (AC base, AC bin)
3.2.1 Zmesi kamnitih zrn
- zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostihi poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.2.2 Bitumensko vezivo
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 4000 ‐
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000*** ‐
- RTFOT: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000*** ‐
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000*** ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t 4000 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000*** ‐
- RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000*** ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000*** ‐
*** dodatno se zahtevajo preiskave po posameznem viru
3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes
- delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes
odvzem jeder iz vgrajene plasti:
- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Stran 2 od 7
Priloga 2
76
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Notranja kontrola Zunanja kontrola
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda
- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 4000 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 4000 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
Za PmB vezivo dodatno: - elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 - 4000 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 - 4000 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t 4000 - 4000 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
**dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo
3.4 Bituminizirane zmesi za nosilno‐obrabne in obrabno‐zaporne plasti (AC surf Z3)
3.4.1 Zmesi kamnitih zrn
- zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.4.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t ‐
- penetracija SIST EN 1426 t ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t ‐
- duktilnost DIN 52013 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.4.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes
- delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
3.4.4 Vgrajena bituminizirana zmes
odvzem jeder iz vgrajene plasti:
- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
neporušna metoda
- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 - 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.4.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno‐zaporne asfaltne plasti
3.5.1 Bitumenski beton (AC surf)
3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn
- zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi MDE SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Stran 3 od 7
Priloga 2
77
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Notranja kontrola Zunanja kontrola
3.5.1.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
*** dodatno se zahtevajo preiskave po posameznem viru
3.5.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes
- delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes
odvzem jeder iz vgrajene plasti:
- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐
neporušna metoda
- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.1.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za uporabljeno PmB vezivo
- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13703 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t XXXXX XXXXX 2500** ‐
3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA)
3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn
- zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t ‐
- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Stran 4 od 7
Priloga 2
78
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Notranja kontrola Zunanja kontrola
3.5.2.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za PmB vezivo
- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
3.5.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes
- delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t 8000 ‐
- odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t 8000 ‐
- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi.** SIST EN 13697-46 t 8000 ‐
- odpornost proti utrujanju** SIST EN 12697-24, anne t 8000 ‐
- določitev modula togosti** SIST EN 12697-26, anne t 8000 ‐
- določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu**SIST EN 12697-25, meto t 8000 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
**dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za bituminzirano zmes
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
**
**
*
*
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
**
**
3.5.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes
odvzem jeder iz vgrajene plasti:
- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐
neporušna metoda
- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
Za PmB vezivo dodatno: **dodatno se lahko zahtevajo tudi podatki, ki so pomembni za uporabljeno PmB vezivo
- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13703 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 137 t XXXXX XXXXX 2500** ‐
3.6 Površinska prevleka‐PP
vhodni materiali:
- lastnosti zmesi zrn:
- zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
Stran 5 od 7
Priloga 2
79
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Notranja kontrola Zunanja kontrola
- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t ‐
- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
- lastnosti veziva m2 vajalec del pridobi izjavo o lastnostih 8000 ‐
- standardne lastnosti (veziva, ki je lahko B, PmB, bit-emulzija ....) **izjavo o lastnostih poda dobavitelj veziva za ta proizvod PP
izvedba del:
- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 8000* - 30000 ‐
- količina pobrizga m2 2000* - 8000 ‐
- količina posipa m2 4000* - 20000 ‐
3.7 Nadzor in poročilo o kakovosti izvedenih del
- redni nadzor in sodelovanje z Inženirjem odsek 0,5/km ‐
- zaključno poročilo za
voziščne konstrukcije celotnega odseka odsek 1 - 1 ‐
5 HIDROIZOLACIJE
5.1 Hidroizolacije na bitumenski osnovi in zaščita hidroizolacije
5.1.1 Preiskave materialov
5.1.1.1 Epoksidni predhodni premaz
- identifikacijski preskus (IR spekter, pot-life, TL-BEL-EP šarža 1 x šaržo ‐
gostota, vsebnost polnil)
5.1.1.2 Bitumenski materiali
- bitumenski predh.premaz-lastnosti (del. preisk.) TSC 07 104 kg 5000 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
skladno z operat. sestank
izjava o lastnostih
izjava o lastnostih
20000
- bitumenska lepilna zmes-lastnosti (del. preisk.) TSC 07 104 kg 5000 ‐
- bit. hidroizol. trak za vertik.hidroizol. (del.preisk.) SIST EN 1031 m2 ‐
- bit. hidroizol. trak za horizont.hidroizol. (del.preisk.) SIST EN 1031 m2 4000 ‐
- s polimeri modificiran bit. (del.preisk. lastnosti) t ‐
- zalivna zmes SIST EN 14 188-1,2 kg ‐
- meritve ravnosti zaščitnih plošč (sistem Servidek/Servipak) ‐
5.1.2 Kontrola vgradnje
- površina podlage (ravnost, hrapavost) m2 250 - 500 ‐
- površina podlage (odtržna trdnost betona) m2 500 - 500 ‐
- osnovni epoksidni premaz (odtržna trdnost) SIST EN 1542 m2 250 - 500 ‐
- bituminizirane zmesi za zaščitno plast:(MA (7)-liti asfalt ali t na objekt - ocena ‐
AC (7)-bitumenjski beton ali SMA (7)-drobir z
bitumenskim mastikom; kompletna preiskava zmesi)
- meritve gostote zaščitne plasti z izotopno sondo
(AC (7); SMA (7)) m2 * 10/objekt - 10/objekt ‐
- bituminizirane zmes za obrabno in zaporno plast: t na objekt - ‐
(AC surf-bitumenski beton ali SMA-drobir z * najmanj 10 meritev/objekt
bitumenskim mastiksom; kompletna preiskava zmesi)
- meritve gostote plasti obrabne in zaporne plasti
z izotopno sondo (AC surf; SMA) m2 10/objekt - 10/objekt ‐
- bit. hidroiz.trak za horizont.hidroiz. (odtržna trdn.) TSC 07 104 m2 - - 500* ‐
* za objekte do 1000 m2 najmanj 3x
5.1.3 Nadzor in delna poročila o kakovosti izvedenih del
- redni nadzor in sodelovanje z Inženirjem število - * ‐
- delna poročila (mesečna, polletna in letna) za
Hi na bitumenski osnovi celotnega odseka objekt 1 - ocena ‐
* Za objekte do velikosti 1000 m2. Za viadukte se obseg potrebnega
nadzora smiselno prilagodi
izjava o lastnostih
izjava o lastnostih
izjava o lastnostih
izjava o lastnostih
izjava o lastnostih
Stran 6 od 7
Priloga 2
80
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Notranja kontrola Zunanja kontrola
11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL
Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem
objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij)
11.1 Trasa
‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del število - 1 ‐
11.2 Objekti
‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del število - 1 ‐
11.3 Deviacije
‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del število - 1 ‐
12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja,
vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete,
izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah)točke - 1 ‐
OPOMBA:
Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časuizvajanja zunanje kontrole pride do sprememb v obsegu preiskav. Vse spremembe v količinipreiskav je potrebno predhodno dogovorit i s strokovno službo inženirja.
REKAPITULACIJA:2 SPODNJE NOSILNE PLASTI
3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410)
11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja,
Skupaj (1 - 12)
22 % DDV:SKUPAJ
REKAPITULACIJA
REKAPITULACIJA
preiskav je potrebno predhodno dogovorit i s strokovno službo inženirja.
Izvajalec zunanje kontrole kvalitete je dolžan po dogovoru z inženirjem zagotoviti pokrit je vsehizvedenih del z zunanjo kontrolo kvalitete oziroma z oceno notranje kontrole kvalitete in pripravit ikončno poročilo o kvalitet i izvedenih del.
Stran 7 od 7
Priloga 2
81
PREISKAVE ASFALTNIH ZMESI V ODVISNOSTI OD PROMETNIH OBREMENITEV ‐ na osnovi 4. sklepa 84. seje KZA
Izredno težka Zelo težka, težka Srednja Lahka, Zelo lahka
Hodniki za
pešce,
kolesarske steze
ipd.
Zmesi kamnitih zrn A1 A2 A3 A4 A5
- zrnavost SIST EN 933-1 X X X X
- delež finih delcev SIST EN 933-1 X X X X
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 X X X
- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 X X
- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 X X
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 X X
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 X X X
- odpornost proti obrabi MDE SIST EN 1097-1 X X X
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A X X X X X
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 X X
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 X X
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 X X X X
Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 X X X X X
- penetracija SIST EN 1426 X X X X X
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 X X X X X
- duktilnost DIN 52013 X X X X
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 X X X X
- RTFOT: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 X X X X
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 X X X X
PmB vezivo dodatno:
- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 X X X
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13703 X X X
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13703 X X X
- PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 X X
- PAV: ohranjena vrednost penetracije SIST EN 1426 X X
- PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 X X
Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes
- delež veziva SIST EN 12697-1 X X X X X
- zrnavost SIST EN 12697-2 X X X X X
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 X X X X X
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 X X X X X
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 X X X X X
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 X X X
- odtekanje veziva (SMA, PA) SIST EN 12697-18 X X X
- izguba delce (PA) SIST EN 12697-17 X X
- vodopropustnost (PA) SIST EN 12697-19 X X
- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 X X
- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD X X
- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annex B X X
- določitev odpornosti proti trajnemu preoblikovanj SIST EN 12697-25, metoda B X X
Vgrajena bituminizirana zmes
odvzem jeder iz vgrajene plasti:
- prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 X X X X X - vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 X X X X X
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 X X X X X
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 X X X X X
- zlepljenost plasti TSC 06.753 X X X X X
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 X X
- meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 X X X X
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 X X X X
- penetracija SIST EN 1426 X X X X
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 X X X
- duktilnost DIN 52013 X X X
Ekstrahirano PmB vezivo dodatno:
- elastična povratna deformacija SIST EN 13398 X X
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13703 X X
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13703 X X X
Preiskave Prometne obremenitve
Priloga 2
82
Naročnik:
Inženir:
Odsek AC / objekt
PROGRAM POVPREČNE POGOSTOSTI PRESKUSOV ZA NOTRANJO IN ZUNANJO KONTROLO DEL za asfalterska dela in hidroizolacije
VERZIJA PROGRAMA 117 ‐ JANUAR 2015
Program je izdelan na osnovi posredovanih količin iz projektne dokumentacije. Obseg povprečne pogostosti pre-skusov za notranjo in zunanjo kontrolo del je določen na osnovi tehničnih specifikacij (Splošni in tehnični pogoji,standardi, Tehnične specifikacije za javne ceste, ipd.) in obravnave na komisiji za asfalte.
Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih po Zakonu o gradbenih proizvodih
V izjavah o lastnostih morajo biti navedene lastnosti, ki so zahtevane v pripadajočih standardih. Program povprečne pogostosti je razvojno naravnan, tako da so predvideni že nekateri preskusi, ki se predvideni v noveliranihstandarih.
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
2 SPODNJE NOSILNE PLASTI
2.1 Nevezane nosilne plasti ‐ NNP (TSC 06.200)2.1.1 Predhodni preskusi (deponija) - odvzem vzorca SIST EN 932-1 m3 1000 4000 ‐
- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m3 1000 4000 ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-8 m3 * 2000 4000 ‐
- oblika grobih zrn SIST EN 933-4 m3 2000 4000 ‐
- delež organskih primesi SIST EN 1744-1, T.15.1 m3 2000 8000 ‐
- preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m3 10000 40000 ‐
- odpornost proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 m3 10000 40000 ‐
- preskus metlen modro TSC 06.720 m3 1000 40003
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- odpornost proti obrabi (micro Deval) SIST EN 1097-1 m3 20000 80000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro ‐
2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 16000 ‐
- preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m2 4000 16000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro
2.1.3 Preskusi vgrajene NNP - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2+ 4000 16000 ‐
- gostota in vlažnost (z izotopsko sondo) TSC 06.711 m2 200 800 ‐
- dinamični deformacijski modul - Evd TSC 06.720 m2 400 1600 ‐
- statični deformacijski modul - Ev2 TSC 06.720 m2 1000 4000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro
2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320)2.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 - 16000 ‐
2.2.2 Hidravljično vezivo - delež m2 8000 - 20000 ‐
2.2.3 Proizvedena mešanica - dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m2 8000 - 20000 ‐
- tlačna trdnost (3 preskušanci) m2 4000 20000 ‐
- odpornost proti zmrzovanju po potrebi m2 40000 20000 ‐
2.2.4 Vgrajena plast mešanice - vlažnost in gostota m2 100 400 ‐
3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035)
Stran 1 od 7
Priloga 2
83
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab): vezivo cestogradbeni bitumen3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.2.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0
- duktilnost DIN 52013 t 4000 0
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
duktilnost DIN 52013 t 4000 0
- indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0
- kinematična viskoznost pri 135°C - samo za BIT SIST EN 12595 t 4000 0
- dinamična viskoznost pri 60°C - samo za BIT SIST EN 12596 t 4000 0
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 -
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
Stran 2 od 7
Naročnik:
Inženir:
Odsek AC / objekt
PROGRAM POVPREČNE POGOSTOSTI PRESKUSOV ZA NOTRANJO IN ZUNANJO KONTROLO DEL za asfalterska dela in hidroizolacije
VERZIJA PROGRAMA 117 ‐ JANUAR 2015
Program je izdelan na osnovi posredovanih količin iz projektne dokumentacije. Obseg povprečne pogostosti pre-skusov za notranjo in zunanjo kontrolo del je določen na osnovi tehničnih specifikacij (Splošni in tehnični pogoji,standardi, Tehnične specifikacije za javne ceste, ipd.) in obravnave na komisiji za asfalte.
Za gradbene proizvode in polproizvode, ki se uporabljajo v procesu gradnje posameznih objektov je proizvajalec (izvajalec) dolžan zagotoviti izjave o lastnostih po Zakonu o gradbenih proizvodih
V izjavah o lastnostih morajo biti navedene lastnosti, ki so zahtevane v pripadajočih standardih. Program povprečne pogostosti je razvojno naravnan, tako da so predvideni že nekateri preskusi, ki se predvideni v noveliranihstandarih.
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
2 SPODNJE NOSILNE PLASTI
2.1 Nevezane nosilne plasti ‐ NNP (TSC 06.200)2.1.1 Predhodni preskusi (deponija) - odvzem vzorca SIST EN 932-1 m3 1000 4000 ‐
- zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m3 1000 4000 ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-8 m3 * 2000 4000 ‐
- oblika grobih zrn SIST EN 933-4 m3 2000 4000 ‐
- delež organskih primesi SIST EN 1744-1, T.15.1 m3 2000 8000 ‐
- preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m3 10000 40000 ‐
- odpornost proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 m3 10000 40000 ‐
- preskus metlen modro TSC 06.720 m3 1000 40003
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- odpornost proti obrabi (micro Deval) SIST EN 1097-1 m3 20000 80000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro ‐
2.1.2 Preskusi pri vgrajevanju - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 16000 ‐
- preskus po Proctorju SIST EN 13286-2 m2 4000 16000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro
2.1.3 Preskusi vgrajene NNP - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2+ 4000 16000 ‐
- gostota in vlažnost (z izotopsko sondo) TSC 06.711 m2 200 800 ‐
- dinamični deformacijski modul - Evd TSC 06.720 m2 400 1600 ‐
- statični deformacijski modul - Ev2 TSC 06.720 m2 1000 4000 ‐
* če je ugotovljen delež delce >0,063 mm večji od 3% se izvede preiskava metilen modro
2.2 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravljičnimi vezivi (TSC 06.320)2.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost zmesi zrn SIST EN 933-1 m2 4000 - 16000 ‐
2.2.2 Hidravljično vezivo - delež m2 8000 - 20000 ‐
2.2.3 Proizvedena mešanica - dosežena gostota proiz. zmesi po Proctorju m2 8000 - 20000 ‐
- tlačna trdnost (3 preskušanci) m2 4000 20000 ‐
- odpornost proti zmrzovanju po potrebi m2 40000 20000 ‐
2.2.4 Vgrajena plast mešanice - vlažnost in gostota m2 100 400 ‐
3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035)
Stran 1 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab): vezivo cestogradbeni bitumen3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.2.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0
- duktilnost DIN 52013 t 4000 0
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
duktilnost DIN 52013 t 4000 0
- indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0
- kinematična viskoznost pri 135°C - samo za BIT SIST EN 12595 t 4000 0
- dinamična viskoznost pri 60°C - samo za BIT SIST EN 12596 t 4000 0
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 -
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
Stran 2 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 - 4000 -
- duktilnost DIN 52013 t 4000 - 4000 -
3.3 Bituminizirane zmesi za vezne asfaltne plasti (AC bin): vezivo PmB3.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.3.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 - 4000 -
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 -
- duktilnost DIN 52013 t 4000 -
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 -
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 -
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 -
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 -
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C (ali 5 °C) SIST EN 13589 in 13703 t 4000
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 4000 -
- stabilnost pri skladiščenju SIST EN 13399 t 4000 -
- sprememba PK SIST EN 1427 t 4000 -
- sprememba pen SIST EN 1426 t 4000 -
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi (bitumna) za uporabljeno bitumensko vezivo
3.3.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih *
Izvajalec del pridobi izjavo o lastnostih*
prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697 6 t 1000 4000
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t 8000 ‐
- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t 8000 ‐
- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t 8000 ‐
- določitev odporn. proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-25, metoda B t 8000 ‐
3.3.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.3.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 2000 - 4000 -
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 -
- duktilnost DIN 52013 t 4000 -
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 -
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 -
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 4000 -
** preiskave se izvedejo, ko je potreba po predhodni izvedbi poskusnega polja
3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno‐zaporne asfaltne plasti3.5.1 Bitumenski beton (AC surf) ‐ vezivo cestogradbeni bitumen3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
Pridobiti v primeru izdelave poskusnega
polja **
izvajalec del pridobi predhodno poročilo
Stran 3 od 7
Priloga 2
84
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 - 4000 -
- duktilnost DIN 52013 t 4000 - 4000 -
3.3 Bituminizirane zmesi za vezne asfaltne plasti (AC bin): vezivo PmB3.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.3.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 - 4000 -
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 -
- duktilnost DIN 52013 t 4000 -
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 -
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 -
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 -
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 -
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C (ali 5 °C) SIST EN 13589 in 13703 t 4000
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 4000 -
- stabilnost pri skladiščenju SIST EN 13399 t 4000 -
- sprememba PK SIST EN 1427 t 4000 -
- sprememba pen SIST EN 1426 t 4000 -
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi (bitumna) za uporabljeno bitumensko vezivo
3.3.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih *
Izvajalec del pridobi izjavo o lastnostih*
prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697 6 t 1000 4000
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t 8000 ‐
- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t 8000 ‐
- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t 8000 ‐
- določitev odporn. proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-25, metoda B t 8000 ‐
3.3.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.3.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 2000 - 4000 -
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 -
- duktilnost DIN 52013 t 4000 -
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 4000 -
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 4000 -
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 4000 -
** preiskave se izvedejo, ko je potreba po predhodni izvedbi poskusnega polja
3.5 Bituminizirane zmesi za obrabne in obrabno‐zaporne asfaltne plasti3.5.1 Bitumenski beton (AC surf) ‐ vezivo cestogradbeni bitumen3.5.1.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
Pridobiti v primeru izdelave poskusnega
polja **
izvajalec del pridobi predhodno poročilo
Stran 3 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab): vezivo cestogradbeni bitumen3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.2.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0
- duktilnost DIN 52013 t 4000 0
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
duktilnost DIN 52013 t 4000 0
- indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0
- kinematična viskoznost pri 135°C - samo za BIT SIST EN 12595 t 4000 0
- dinamična viskoznost pri 60°C - samo za BIT SIST EN 12596 t 4000 0
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 -
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
Stran 2 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi MDE SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.5.1.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000 ‐
- RTFOT in PAV: vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 ‐
- po RTFOT: DSR (pri dveh temperaturah) SIST EN 1427 t 4000 ‐
- po RTFOT in PAV: DSR SIST EN 14770:2012 t 4000 ‐
- po RTFOT in PAV: BBR SIST EN 14771:2012 t 4000 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.5.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec preveri 8000 ‐
3.5.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec preveri 8000 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih *
odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697 22 t izvajalec preveri 8000
neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.5.1.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) ‐ vezivo PmB3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t ‐
- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.5.2.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Stran 4 od 7
Priloga 2
85
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi MDE SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.5.1.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 4000 ‐
- RTFOT in PAV: vrednost penetracije SIST EN 1426 t 4000 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 ‐
- po RTFOT: DSR (pri dveh temperaturah) SIST EN 1427 t 4000 ‐
- po RTFOT in PAV: DSR SIST EN 14770:2012 t 4000 ‐
- po RTFOT in PAV: BBR SIST EN 14771:2012 t 4000 ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.5.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec preveri 8000 ‐
3.5.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec preveri 8000 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih *
odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697 22 t izvajalec preveri 8000
neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.5.1.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
3.5.2 Drobir z bitumenskim mastiksom (SMA) ‐ vezivo PmB3.5.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t ‐
- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.5.2.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Stran 4 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab): vezivo cestogradbeni bitumen3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.2.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0
- duktilnost DIN 52013 t 4000 0
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
duktilnost DIN 52013 t 4000 0
- indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0
- kinematična viskoznost pri 135°C - samo za BIT SIST EN 12595 t 4000 0
- dinamična viskoznost pri 60°C - samo za BIT SIST EN 12596 t 4000 0
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 -
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
Stran 2 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 2500 ‐
3.5.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi. SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu SIST EN 12697-25, metoda B t XXXXX XXXXX 8000 ?
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec predloži poročilo 8000 ‐
neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
g j - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
3.5.3 Drenežni asfalt (PA) ‐ vezivo PmB3.5.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t ‐
- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.5.3.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Stran 5 od 7
Priloga 2
86
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 2500 ‐
3.5.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi. SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu SIST EN 12697-25, metoda B t XXXXX XXXXX 8000 ?
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec predloži poročilo 8000 ‐
neporušna metoda - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
g j - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
3.5.3 Drenežni asfalt (PA) ‐ vezivo PmB3.5.3.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- kakovost finih delcev SIST EN 933-9 t ‐
- modul ploščatosti ali oblika grobih zrn SIST EN 933-3, 933-4 t ‐
- delež drobljenih zrn v zmesi grobih zrn SIST EN 933-5 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- odpornost grobih zrn proti zaglajevanju SIST EN 1097-8 t ‐
- odpornost proti obrabi SIST EN 1097-1 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.5.3.2 Bitumensko vezivo - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 2500 ‐
- duktilnost DIN 52013 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: sprememba mase SIST EN 12607-1/-3 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 2500 ‐
- RTFOT in PAV: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 2500 ‐
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Izvajalec del pridobi Izjavo o lastnostih
Stran 5 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab): vezivo cestogradbeni bitumen3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.2.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0
- duktilnost DIN 52013 t 4000 0
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
duktilnost DIN 52013 t 4000 0
- indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0
- kinematična viskoznost pri 135°C - samo za BIT SIST EN 12595 t 4000 0
- dinamična viskoznost pri 60°C - samo za BIT SIST EN 12596 t 4000 0
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 -
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
Stran 2 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 2500 ‐
3.5.3.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- preskus izgube delcev SIST EN 12697-17 t izvajalec predloži poročilo 2500 ‐
- občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu SIST EN 12697-25, metoda B t XXXXX XXXXX 8000 ?
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.3.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t 8000 ‐
- preskus horizontalne in vertikalne prepustnosti SIST EN 12697-19 t 2500 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.3.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
izvajalec predloži poročilo
p g p - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij)
11.1 Trasa ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del
število - 1 ‐
11.2 Objekti ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del
število - 1 ‐
11.3 Deviacije ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del
število - 1 ‐
12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete, izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah)
točke - 1 ‐
OPOMBA:
Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časui j j j k t l id d b b i k V b k liči i
Stran 6 od 7
Priloga 2
87
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t 2500 ‐
3.5.3.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 500 - 2500 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 500 - 2500 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 500 - 2500 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- preskus izgube delcev SIST EN 12697-17 t izvajalec predloži poročilo 2500 ‐
- občutljivost na vodo* SIST EN 12697-12 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odtekanje veziva* SIST EN 12697-18 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti razpokam pri nizki temperaturi SIST EN 13697-46 t XXXXX XXXXX 8000 ?
- odpornost proti utrujanju SIST EN 12697-24, annexD t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev modula togosti SIST EN 12697-26, annexB t XXXXX XXXXX 8000 ?
- določitev odpornost proti trajnemu preoblikovanjuu SIST EN 12697-25, metoda B t XXXXX XXXXX 8000 ?
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.3.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 500 - 2500 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 500 - 2500 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 500 - 2500 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 500 - 2500 ‐
- zlepljenost plasti TSC 06.753 t 1000 - 2500 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t 8000 ‐
- preskus horizontalne in vertikalne prepustnosti SIST EN 12697-19 t 2500 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 100 200 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713) *izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za ta proizvod
3.5.3.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 2500 - 2500 ‐
- penetracija SIST EN 1426 t 2500 - 2500 ‐
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
izvajalec predloži poročilo
p g p - duktilnost DIN 52013 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- elastična povratna deformacija SIST EN 13399 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 10°C SIST EN 13589 in 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
- sila in energija pri raztezanju pri 25°C DIN 52013, SIST EN 13704 t XXXXX XXXXX 2500 ‐
11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL Končna ocena kvalitete izvedenih del mora vsebovati oceno vseh izvedenih del na posameznem objektu, deviaciji ali trasi (nevezanih zmesi, asfaltov in hidroizolacij)
11.1 Trasa ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del
število - 1 ‐
11.2 Objekti ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del
število - 1 ‐
11.3 Deviacije ‐ končno poročilo o kakovosti izvedenih del
število - 1 ‐
12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja, vrednotenje preiskav in končnih ocen notranje kontrole kvalitete, izvedba dodatnih preiskav (vrednoteno v točkah)
točke - 1 ‐
OPOMBA:
Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časui j j j k t l id d b b i k V b k liči i
Stran 6 od 7
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
3.1 Bituminizirane zmesi za spodnje asfaltne nosilne plasti (AC base‐stab): vezivo cestogradbeni bitumen3.1.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
3.1.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2 Bituminizirane zmesi za zgornje asfaltne nosilne plasti (AC base) : vezivo cestogradbeni bitumen3.2.1 Zmesi kamnitih zrn - zrnavost SIST EN 933-1 t ‐
- delež finih delcev SIST EN 933-1 t ‐
- odpornost grobih zrn proti drobljenju (LA) SIST EN 1097-2 t ‐
- obvitost grobih zrn z bitumenskim vezivom SIST EN 12697-11/A t ‐
- odpornost zrn proti zmrzovanju in odtajevanju SIST EN 1367-1 t ‐
- odpornost zrn proti temperaturnem šoku SIST EN 1367-5 t ‐
- volumska stabilnost žlindre SIST EN 1744-1 t ‐
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljene kamnite materiale za proizvod
3.2.2 Bitumensko vezivo
- zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 1000 0 4000 0
- penetracija SIST EN 1426 t 1000 0 4000 0
- pretrgališče po Fraassu SIST EN 12593 t 4000 0
- duktilnost DIN 52013 t 4000 0
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
duktilnost DIN 52013 t 4000 0
- indeks penetracije - samo za BIT SIST EN 12591 t 4000 0
- kinematična viskoznost pri 135°C - samo za BIT SIST EN 12595 t 4000 0
- dinamična viskoznost pri 60°C - samo za BIT SIST EN 12596 t 4000 0
- RTFOT: sprememba mase SIST EN 12607-1 t 4000 0
- RTFOT: znižanje penetracije SIST EN 1426 t 4000 0
- RTFOT: porast zmehčišča SIST EN 1427 t 4000 0
*izjavo o lastnostih poda dobavitelj asfaltne zmesi za uporabljeno bitumensko vezivo za proizvod
3.2.3 Vgrajevana‐proizvedena bituminizirana zmes - delež veziva SIST EN 12697-1 t 1000 - 4000 ‐
- zrnavost SIST EN 12697-2 t 1000 - 4000 ‐
- največja gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-5 t 1000 - 4000 ‐
- prostorska gostota bituminizirane zmesi SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v bituminizirani zmesi SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- občutljivost na vodo SIST EN 12697-12 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
3.2.4 Vgrajena bituminizirana zmes odvzem jeder iz vgrajene plasti: - prostorska gostota asfaltne plasti SIST EN 12697-6 t 1000 - 4000 ‐
- vsebnost votlin v asfaltni plasti SIST EN 12697-8 t 1000 - 4000 ‐
- zgoščenost asfaltne plasti SIST EN 12697-9 t 1000 - 4000 ‐
- debelina asfaltne plasti SIST EN 12697-36 t 1000 - 4000 ‐
- odpornost proti trajnemu preoblikovanju SIST EN 12697-22 t izvajalec del pridobi poročilo 8000 ‐
neporušna metoda: - meritve gostote asfaltne plasti z izotop. sondo ASTM D2950-91 m2 200 - 400 ‐
ali druga neporušna metoda (TSC 06.713)
3.2.5 Ekstrahirano bitumensko vezivo iz vgrajevane bituminizirane zmesi - zmehčišče po PK SIST EN 1427 t 4000 - 4000 -
- penetracija SIST EN 1426 t 4000 - 4000 -
Deklarirano na izjavi o lastnostih *
Stran 2 od 7
Priloga 2
88
Veljavna regulativa Obseg del
(standard, TSC,…) enota mere količina na enoto število na enoto število
Zunanja kontrolaNotranja kontrola
REKAPITULACIJA:2 SPODNJE NOSILNE PLASTI3 BITUMINIZIRANE ZMESI (TSC 06.300/06.410, SIST 1038 in 1035)11 KONČNA POROČILA Z OCENO IZVEDENIH DEL12 Koordinacije, sodelovanje s strokovno službo naročnika in inženirja,
Skupaj (1 - 12)22 % DDV:SKUPAJ
REKAPITULACIJA
REKAPITULACIJA
OPOMBA:
Ta program preiskav je pripravljen na podlagi v času priprave programa razpoložljive projektnedokumentacije in poznavanju pogojev gradnje (geološko-geomehanski pogoji, vrsta uporabljenihmaterialov, vremenski pogoji in faznost izvajanja del) ter uporabljenih tehnologij. Zaradisprememb v projektni dokumentaciji, spremenjenih pogojev gradnje in drugo, lahko v časuizvajanja zunanje kontrole pride do sprememb v obsegu preiskav. Vse spremembe v količinipreiskav je potrebno predhodno dogovorit i s strokovno službo inženirja.
Izvajalec zunanje kontrole kvalitete je dolžan po dogovoru z inženirjem zagotovit i pokrit je vsehizvedenih del z zunanjo kontrolo kvalitete oziroma z oceno notranje kontrole kvalitete in pripravit ikončno poročilo o kvalitet i izvedenih del.
Stran 7 od 7
Priloga 3
89
PRILOGA 3
3‐1 Asfaltne zmesi za znižanje hrupa na AC Slivnica – Draženci (Gruškovje), predlog sklepa Uprave DARS, 2006 .............................................................................................................. 90
Priloga 3
90
Priloga 3
91
Priloga 4
92
PRILOGA 4
4‐1 Zapisnik (predlog) skupnega sestanka EAPA – Eurobitume
(Draft Minutes, EAPA TC‐14‐N948) .............................................................................................................. 93
4‐2 Predlogi sprememb kriterijev za cestogradbene ("Draft Annex for provision
of bitumen test data for EN 12591 ‐ Annex X ‐ Informative properties") .................................. 97
in
polimerne bitumne ("Table 1 — Specification framework for polymer
modified bitumen after meeting of 12th of September 2014 in Table 2 —
Specification framework for polymer modified bitumen ‐
Additional Properties after meeting of 29th of August 2014") ........................................................ 98
Priloga 4
93
EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx
1
DRAFT Minutes Joint EAPA - Eurobitume TC Meeting held on Friday 12th September 2014 in the Eurobitume offices in Brussels.
9.00 - 14.00 hours CET
1. Opening
E Beuving opened the meeting. 2. Adoption of the agenda
The agenda was approved with a change to the title of items 4 & 5 because the rev 1 version of the annex was not discussed at the previous meeting
3. Minutes of the Joint EAPA - Eurobitume TC Meeting (EAPA-TC-14
N942 / Eurobitume 2014/TC/0xx) The minutes were approved without changes.
Actions Action for GPB to discuss with French contractors; Subject was discussed at the national mirror group, but not directly between GPB & USIRF. The item was discussed again during the meeting.
4. Paving Grade Bitumen standard
Approval of proposal (N943 Rev.1)
Minor detail changes to the table for rheological properties were made: MPa was deleted from the unit column for BBR data and ‘degrees’ was added for the unit value for delta.
E Beuving stated that it was positive that EAPA and Eurobitume could agree on the rheological properties to be measured.
Regarding the proposal from EAPA for bitumen for emulsions there was discussion about whether and how to implement any requirements within CEN. It was agreed to remove the proposal for bitumen for emulsions from the annex.
Action 1: A French led sub-group will organise a meeting to discuss potential solutions to the information for bitumen for emulsions.
It was agreed that the development of harmonised test methods for salt content and acid value could take place at CEN level. There was discussion on the possible ways in which to do this, B Eckmann stated that such properties were typically tested by the bitumen manufacturers, therefore it was more likely to be a TC 336 WG1 action than WG2. It was proposed that WG2 should raise the issue with TC 366 and that the item should be raised at the next CEN TC336 Plenary meeting.
5. PMB standard and Performance Related Specifications
Approval of proposal (N944 Rev.1)
E Beuving introduced the revised proposal. T Blomberg gave two PPT presentations on the relevance of m-value to PMB properties (see TC-14-N949 and TC-14-N950). Reservations were expressed about the usefulness of the m-value for PMB, but it was agreed that it would be included in the proposal to TG5.
Priloga 4
94
EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx
2
It was noted that the row for R&B Softening Point was not currently in the TG5 proposal. C Southwell requested that if there were changes to the TG5 proposal they should be communicated to TG5.
6. Common approach / position in work of CEN TC336 WG1
E Beuving stated that he was pleased that EAPA and Eurobitume could agree on a common position regarding the Paving Grade Bitumen standard and the Performance Related standard for PMB to provide to CEN. The common position should be formally communicated as the view of the industry to the chair of TC 336 WG1.
It was stated that this common position of EAPA and Eurobitume should also be supported by national associations in the national mirror committees.
Action2: E Beuving to forward the proposals agreed under agenda points 4 & 5 formally to C Southwell as chair of WG 1 and TG5. (See: TC-14-N943 Rev.2 - Annex X after the meeting 12-09-2014.doc and TC-14-N943 Rev.2 - Annex X after the meeting 12-09-2014)
7. Presentation of EAPA TC Work Programme 2014 – 2016
E Beuving presented the work programme (TC-14-N951).
The main items are
Stimulating adoption of Warm Mix Asphalt & temperature reduction
Increasing the use of RAP and rejuvenators
Increasing durability of pavements during maintenance.
Best practice documents
M Simms reported that TRL will shortly publish a report by a joint working group on best practice for repair of Joints in asphalt pavements.
European standardisation, including CEN TC 350 & TC 351
Interaction with EAPA Asphalt plant and equipment producers
CEN TC 350 and TC 351 and what to do in the future
E Beuving stated that TC 227 is working on Environmental Product Declarations in CEN TC227 WG6..
TC 351 activity is covered by a liaison between TC 154 (Aggregates), TC 227 (Road Materials) and TC 336 (Bituminous binders).
8. Presentation of Eurobitume TC Work items
M Southern reported on the activities of the Eurobitume Technical and HSE Committees. The main topics under discussion by the Eurobitume Technical Committee are:
European standardisation
CEN Data Collection re-analysis
Update to the Eurobitume/Asphalt Institute Global perspective document
PIARC Sub-committee 4.2 (Road Pavements) Carbon footprinting
JRC Green Roads Infrastructure Ad Hoc Working Group
Priloga 4
95
EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx
3
For HSE the main topics are;
ANSES – New research project on bitumen tracers
INRS new occupational exposure monitoring method.
Task Force Differentiation; looking at ways to differentiate between Air-rectified and Oxidised bitumen
Safe Handling of bitumen
Review of Safety Data Sheets
REACH testing proposals.
9. Presentation of EAPA Environment Group Work Programme 2014 –
2016 (TC-14-N952) C Karcher reported on the activity of the EAPA Environment Group.
Items include;
Carbon Footprint ; It was stated that NAPA, Asphalt Institute are establishing working groups on LCI, Product Category Rules and Environmental Product Declarations.
Rolling resistance
Green Public Procurement
Waste framework directive
Emissions from plants
Urban Heat Island
WMA, recycling and noise reduction is also discussed in this group, but these topics are led by the EAPA Technical Committee.
Determination of items of common interest
Use of Reclaimed Asphalt Shingles of waste of asphalt shingles production in asphalt production
E Beuving reported that the Environmental Group was preparing a report on the use of Reclaimed Asphalt Shingles (RAS) in asphalt mixtures. There was a question about the amount of shingles used and whether this topic might also include membranes also.
10. Involvement of EAPA and Eurobitume in European FP-7, Horizon 2020
and CEDR projects Overview of projects EAPA and / or Eurobitume are involved in
E Beuving reported on the following projects;
Back2Pave
EDGAR (CEDR project)
FunDBitS (CEDR project); The project is trying to develop new test methods for fundamental bitumen testing. EAPA is providing information
DURABROADS (FP7 project); Aimed at developing sustainable growth by the use of ‘eco-friendly’ & nano technology enhanced asphalts. EAPA is a member of the Advisory Board
Priloga 4
96
EAPA TC-14-N948 2014/TC/0xx
4
ROSANNE (FP7 project); measurement standards for road surfaces for rolling resistance, skid resistance and noise emission. EAPA is a member of the Stakeholder Reference Group.
Horizon 2020; EAPA is a partner in 2 research proposals, both related to asphalt. One covers asphalt including fibres, the other on durability of porous asphalt.
Another project that is ongoing is the Ecolabel project; the project is working on Ecolabelling of construction products. Neither EAPA nor Eurobitume are currently involved in this project.
11. Possible future co-operation on projects of common interest
Future steps for creating joint plans
It was greed that EAPA and Eurobitume should work closely on exchange of information relating to Climate change related projects.
A Sörensen mentioned that tar containing materials was a topic being discussed in the media in Germany. E Beuving reported that in the Netherlands tar containing material was incinerated.
12. Closing
E Beuving stated that the meeting was positive and that it would be positive to conduct regular joint TC meetings so that exchange of information can take place.
Participants were informed that the E&E Congress would take place in June 2016. Members of both associations are encouraged to submit papers for the congress. The call for abstracts is open and will close on 30th November 2014.
A next meeting was planned for 4th February 2014; 0900 – 1400h CET (including lunch)
Priloga 4
93
EAPA‐TC‐14‐N943 Eurobitume TC/14/Nxxx
Draft Annex for provision of bitumen test data for EN 12591
Annex X
Informative properties
Table X.1 lists informative properties which suppliers of paving grade bitumens shall make available as “Supplier Declared Values”.
The values to be provided are typical values and are not intended to be used as specifications or interpreted as limiting values, but the data so provided may be of assistance in preparing asphalt mixture
designs or for bitumen emulsion formulation.
“Supplier Declared Values” shall be made available and shall be updated whenever a change occurs which would affect significantly one or more of the declared characteristics.
PROPERTY
TEST METHOD
UNIT VALUE
Low temp behaviour after long term ageing, a
Temp at which
S= 300 MPa,
EN 12607-1 +
EN 14769 +
EN 14771 °C DV Temp at which
m-value = 0.3
G* and δ 1,59 Hz (10 rad.s-1)
after short term ageing a
@15 ºC EN 12607-1
+
EN 14770 MPa DV
@40 or 60 ºC
Note a The applicable properties shall be provided for bitumen grades appearing in Table 1A
97
Priloga 4
98
TC‐14‐N944 Rev.2
Tabl
e 1
— S
peci
ficat
ion
fram
ewor
k fo
r pol
ymer
mod
ified
bitu
men
afte
r mee
ting
of 1
2th o
f Se
ptem
ber 2
014
PRO
PER
TY
TEST
MET
HO
D
UN
IT
1 2
3 4
5 6
7 8
9
Pen
etra
tion
@ 2
5 °C
E
N 1
426
1/10
mm
10
-40
25-5
5 45
-80
40-1
00
65-1
05
75-1
30
90-1
50
120-
200
200-
300
MS
CR
T a
fter a
gein
g
J nr
and
% R
ecov
ery
@ 3
,2
kPa
and
@ 6
0°C
EN
126
07-1
a +
pr
EN
166
59
kPa-1
D
V
%
DV
Sof
teni
ng
Poi
nt (
until
the
next
5
year
s re
vie
w)
OK
E
N 1
427
°C
≥
80
≥ 75
≥
70
≥ 65
≥
60
≥ 55
≥
50
≥ 45
≥
40
Low
tem
p be
havi
or a
fter
agei
ng, t
emp
and
m-v
alue
at
300
MP
a
EN
126
07-1
+
EN
147
69 +
E
N 1
4771
°C
DV
Li
mit
1 Li
mit
2 Li
mit
3 Li
mit
4 Li
mit
5
- D
V
Coh
esio
n b
Forc
e du
ctili
ty
(50
mm
/min
tra
ctio
n)
Or
EN
135
89
follo
wed
by
EN
137
03
J/cm
2 ≥
3 at
5 °
C
≥ 2
at 5
°C
≥
1 at
5 °
C
≥ 2
at 0
°C
≥
2 at
10
°C
≥ 3
at 1
0 °C
≥
0,5
at 1
5 °C
≥
2 at
15
°C
≥ 0,
5 at
20
°C
Tens
ile te
st
(100
mm
/min
tra
ctio
n)
EN
135
87
follo
wed
by
EN
137
03
J/cm
2 ≥
3 at
5 °
C
≥ 2
at 5
°C
≥
1 at
5 °
C
≥ 3
at 0
°C
≥
3 at
10
°C
Evo
lutio
n af
ter m
ixin
g C
hang
e in
mas
s a
EN
126
07-1
c
%
≤ 0,
3 ≤
0,5
≤ 0,
8 ≤
1,0
Flas
h po
int
EN
ISO
259
2 °C
≥
250
≥ 23
5 ≥
220
a.
For s
ome
high
ly v
isco
us p
olym
er m
odifi
ed b
itum
ens
whe
re it
is n
ot p
ossi
ble
to c
arry
out
the
RTF
OT
at th
e re
fere
nce
tem
pera
ture
of 1
63 °
C, t
he p
roce
dure
sha
ll be
car
ried
out a
t 180
°C
. b.
O
ne c
ohes
ion
met
hod
shal
l be
chos
en.
c.
Cha
nge
of m
ass
afte
r age
ing
(RTF
OT)
can
be
posi
tive
or n
egat
ive
Priloga 4
99
TC‐14‐N944 Rev.2
Tabl
e 2
— S
peci
ficat
ion
fram
ewor
k fo
r pol
ymer
mod
ified
bitu
men
- A
dditi
onal
Pro
pert
ies
afte
r mee
ting
of 2
9th o
f Aug
ust 2
014
PRO
PER
TY
TEST
MET
HO
DU
NIT
0
1 2
3 4
5
Add
ress
ing
tem
pera
ture
sen
sitiv
ity:
G*
and δ
1,59
Hz
(10
rad.
s-1) a
fter
shor
t ter
m a
gein
g
@ 1
5 ºC
EN
126
07-1
+
EN
147
70
MP
a D
V
de
gree
s D
V
@ 4
0 ºC
M
Pa
DV
degr
ees
DV
@ 6
0 ºC
M
Pa
DV
degr
ees
DV
Add
ress
ing
the
deve
lopm
ent o
f st
iffne
ss:
G*
and δ
1,
59 H
z (1
0 ra
d.s-1
) @
15°C
and
30°
C, f
resh
and
afte
r sho
rt te
rm a
nd lo
ng te
rm a
gein
g
fresh
E
N 1
4770
M
Pa
DV
Deg
ree
DV
Afte
r RTF
OT
EN
126
07-1
+ E
N 1
4770
MP
a D
V
de
gree
s D
V
Afte
r RTF
OT
+ P
AV
EN
126
07-1
+ E
N 1
4769
+ E
N 1
4770
MP
a D
V
de
gree
s D
V
Dyn
amic
vis
cosi
ty @
100
s-1
@
135
ºC b
EN
133
02
Pa.
s N
R a
DV
Sto
rage
sta
bilit
y c
Diff
eren
ce in
sof
teni
ng p
oint
E
N 1
3399
+ E
N 1
427
°C
NR
a D
V
≤ 5
Sto
rage
sta
bilit
y c
Diff
eren
ce in
pen
etra
tion
EN
133
99+
EN
142
6 °C
N
R a
DV
≤
9 ≤
13
≤ 19
≤
26
Ela
stic
reco
very
@ 2
5 °C
E
N 1
3398
%
N
R a
DV
≥
80
≥ 70
≥
60
≥ 50
Ela
stic
reco
very
@ 1
0 °C
E
N 1
3398
%
N
R a
DV
≥
75
≥ 50
Priloga 4
100
TC‐14‐N944 Rev.2
The
pro
pert
ies
in T
able
2 a
re a
dditi
onal
pro
pert
ies,
whi
ch a
re n
on-m
anda
ted,
but
hav
e be
en fo
und
usef
ul in
som
e co
untr
ies
to d
escr
ibe
poly
mer
mod
ified
bitu
men
s.
a.
NR
. No
Req
uire
men
t may
be
used
whe
n th
ere
are
no re
quire
men
ts fo
r the
pro
perty
in th
e te
rrito
ry o
f int
ende
d us
e.
b.
For
som
e bi
nder
s (e
.g. h
ighl
y vi
scou
s bi
nder
s), a
t 135
°C
, the
requ
ired
shea
r rat
e (1
00 s
-1) m
ay n
ot b
e ac
hiev
able
. If d
iffer
ent t
estin
g pa
ram
eter
s (i.
e sh
ear r
ate
or te
mpe
ratu
re) a
re u
sed,
th
ose
cond
ition
(s) s
hall
be c
lear
ly s
tate
d.
c.
Stor
age
cond
ition
s of
the
poly
mer
mod
ified
bin
der s
hall
be g
iven
by
the
supp
lier.
Hom
ogen
eity
is n
eces
sary
for p
olym
er m
odifi
ed b
itum
en. T
he te
nden
cy o
f pol
ymer
mod
ified
bitu
men
s to
sep
arat
e du
ring
stor
age
may
be
asse
ssed
by
the
stor
age
stab
ility
test
(see
EN
133
99).
If th
e pr
oduc
t doe
s no
t ful
fill t
he p
rope
rties
in T
able
2 c
lass
es 2
to 5
, inf
orm
atio
n sh
all b
e gi
ven
by th
e su
pplie
r re
gard
ing
stor
age
cond
ition
s fo
r the
pol
ymer
mod
ified
bitu
men
to a
void
sep
arat
ion
of th
e co
mpo
nent
s an
d to
ens
ure
the
hom
ogen
eity
of t
he p
rodu
ct.
Priloga 5
102
PRILOGA 5
5‐1 Zapisniki koordinacij DARS ‐ Sloman .......................................................................................................... 102
5‐2 Zapisnik razgovora pri ASFINAG, Dunaj .................................................................................................... 111
101
Priloga 5
102
P
RIP
RA
VA
PR
OG
RA
MA
UV
EDB
E N
OV
IH P
RIS
TOP
OV
NA
PO
DR
OČ
JU P
REV
ERJA
NJA
IN
VG
RA
JEV
AN
JA
ASF
ALT
NIH
ZM
ESI
NA
AC
IN
HC
ZAP
ISN
IK 1
. SES
TAN
KA
dn
e 2
7.6
.20
14
Dn
evn
i red
:
1.
Preg
led
proj
ektn
e na
loge
2.
O
brav
nava
tem
atsk
ih s
klop
ov
2.1
Pres
kusi
asf
altn
ih z
mes
i te
mel
jni n
a ob
naša
nju
2.2
Cest
ogra
dben
i bitu
mni
2.
3 M
anj h
rupn
i asf
alti
3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Pri
sotn
i :
-
DAR
S: g
. Kuš
nik,
g. P
oznič,
ga.
Pod
gorš
ek (
deln
o)
-
SLO
MAN
: g.
Hen
igm
an
Dok
um
enti
v p
rilo
gi :
Pr
egle
d po
treb
nih
aktiv
nost
i za
real
izac
ijo n
alog
e :
»Uve
dba
novi
h pr
isto
pov
na
podr
očju
pre
verj
anja
in v
graj
evan
ja a
sfal
tnih
zm
esi n
a AC
in H
C «
Dog
ovor
i / S
klep
i:
1.
Preg
led
proj
ektn
e na
loge
V pr
ojek
tni n
alog
i je
naročn
ik o
pisa
l pro
blem
atik
o in
prič
akov
anja
od
izva
jalc
a po
djet
ja S
lom
an, d
ružb
a za
sve
tova
nje
in in
ženi
ring,
d.o
.o.
G. K
ušni
k je
v u
vodu
pov
zelj
cilje
DAR
S, d
.d. v
obr
avna
vani
nal
ogi,
ki
pom
enijo
, da
se k
ljub
zman
jšan
i int
enzi
teti
grad
nje
sled
i teh
nolo
škim
na
pred
kom
, ki s
o po
znan
i v n
ajbo
lj ra
zviti
h ok
oljih
. V t
a na
men
je p
otre
bno
prip
ravi
ti pr
ogra
me
posa
mez
nih
aktiv
nost
i za
uved
bo t
eh n
ovih
pris
topo
v v
prak
so in
širš
o up
orab
o.
Sled
il je
pre
gled
vse
bine
nal
og iz
vse
h tr
eh v
sebi
nski
h sk
lopo
v.
2.
Obr
avna
vanj
e te
mat
skih
skl
opov
N
a os
novi
prip
ravl
jene
pro
jekt
ne n
alog
e je
bil
s st
rani
izva
jalc
a pr
ipra
vlje
n pr
egle
d po
treb
nih
aktiv
nost
i za
real
izac
ijo n
alog
e (p
rilog
a), k
i je
bil p
redm
et
obra
vnav
e na
ses
tank
u.
Priloga 5
103
2.1
Pres
kusi
asf
altn
ih
zmes
i, te
mel
jni n
a ob
naša
nju
- Pr
ičak
ovan
i rez
ulta
ti in
kor
isti
za n
aroč
nika
-
Anal
iza
obst
oječ
ega
stan
ja in
izve
deni
h ak
tivno
sti
- Po
bude
za
spre
mem
bo t
ehničn
e re
gula
tive
- M
atrik
a pr
eisk
av in
pre
dlog
zm
esi
- Te
rmin
ski i
n fin
ančn
i pla
n ak
tivno
sti
- Po
stop
ek u
vedb
e di
nam
ični
h pr
eisk
av in
tve
ganj
a -
Spre
mlja
nje
učin
kov
po u
velja
vitv
i
1.
Nar
očni
k bo
izva
jalc
u po
sred
oval
po
roči
la o
izve
deni
h po
skus
nih
polji
h na
av
toce
stah
.
2.2
Cest
ogra
dben
i bitu
mni
- An
aliz
a ob
stoj
ečeg
a st
anja
in iz
vede
nih
aktiv
nost
i -
Pobu
de z
a sp
rem
embo
teh
ničn
e re
gula
tive
- M
atrik
a pr
eisk
av z
a no
tran
jo in
zun
anjo
kon
trol
o
- Po
stop
ek u
vedb
e di
nam
ični
h pr
eisk
av b
itum
nov
- te
rmin
ski i
n fin
ančn
i pla
n ak
tivno
sti
- Sp
rem
ljanj
e uč
inko
v po
uve
ljavi
tvi
2.
Nar
očni
k bo
izva
jalc
u po
sred
oval
po
roči
lo o
izve
deni
nal
ogi v
letu
201
4 o
cest
ogra
dben
ih b
itum
nih.
3.
Gle
de n
a ve
liko
upor
abo
PmB,
ki s
e up
orab
ljajo
pri
delih
na
avto
cest
ah, s
e iz
vede
jo d
inam
ične
pre
iska
ve t
udi z
a Pm
B.
2.3
Man
j hru
pni a
sfal
ti (M
HA)
- Pr
ičak
ovan
i rez
ulta
ti ob
uve
dbi v
upo
rabo
in k
oris
ti -
Anal
iza
obst
oječ
ih p
osku
snih
pol
j in
aktiv
nost
i -
Pobu
de z
a sp
rem
embo
teh
ničn
e re
gula
tive
- M
atrik
a pr
eisk
av z
a po
sam
ezni
tip
asf
altn
ih z
mes
i -
Mon
itorin
g sp
rem
ljanj
a po
skus
nih
polj
- an
aliz
a m
etod
mer
jenj
a hr
upa
- Pr
edlo
g uv
edbe
pos
kusn
ih p
olj
- Vp
livi n
a tr
ajno
st
- Te
rmin
ski i
n fin
ančn
i pla
n na
daljn
jih a
ktiv
nost
i -
Post
opek
uve
dbe
man
j hru
pnih
asf
alto
v v
upor
abo
- Sp
rem
ljanj
e uč
inko
v
4.
Nar
očni
k bo
izva
jalc
u po
sred
oval
po
roči
la o
izve
deni
h po
skus
nih
polji
h na
av
toce
stah
.
5.
Izva
jale
c je
nar
očni
ku p
redl
agal
izve
dbo
CPX
mer
itev
na n
ekat
erih
pos
kusn
ih
polji
h. S
amo
mer
itve
CPX
poka
žejo
ne
posr
edno
zm
anjš
anje
hru
pa v
ozne
po
vrši
ne. I
zvaj
alec
prip
ravi
pre
dlog
za
tovr
stne
mer
itve.
Priloga 5
104
3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
6.
V
prve
m p
oroč
ilu, k
i bo
prip
ravl
jeno
do
15. a
vgus
ta 2
014
se p
reds
tavi
jo
posa
mez
ni v
sebi
nski
seg
men
ti po
roči
la
tako
, da
bo m
ožna
ust
rezn
a vs
ebin
ska
razp
rava
med
nar
očni
kom
in iz
vaja
lcem
. 7.
N
asle
dnji
sest
anek
bo
orga
nizi
ran
na
osno
vi o
snut
ka 1
. por
očila
, pre
dvid
oma
v pr
vi p
olov
ici m
esec
a av
gust
a 20
14.
8.
Izve
de s
e ob
isk
v Av
strij
i (As
finag
, FSV
, G
estr
ata,
...)
na t
emo
MH
A in
ost
alih
ra
zvoj
nih
vpra
šanj
. Pr
edvi
deni
ter
min
: se
ptem
ber
ali
okto
ber
2014
Dat
um: 3
0.6.
2014
S
esta
vila
:
S. H
enig
man
, Slo
man
M
. Poz
nič,
DA
RS
Priloga 5
105
P
RIP
RA
VA
PR
OG
RA
MA
UV
EDB
E N
OV
IH P
RIS
TOP
OV
NA
PO
DR
OČ
JU P
REV
ERJA
NJA
IN
VG
RA
JEV
AN
JA
ASF
ALT
NIH
ZM
ESI
NA
AC
IN
HC
ZAP
ISN
IK 2
. SES
TAN
KA
dn
e 1
.8.2
01
4
Dn
evn
i red
:
1.
Raz
govo
r in
pre
daja
dok
umen
taci
je
o iz
vede
nih
anal
izah
DAR
S 2.
Pr
egle
d os
nutk
a 1.
por
očila
nal
oge
po s
klop
ih
2.1
Pres
kusi
asf
altn
ih z
mes
i te
mel
jni n
a ob
naša
nju
2.2
Cest
ogra
dben
i bitu
mni
2.
3 M
anj h
rupn
i asf
alti
3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Pri
sotn
i :
-
DAR
S: g
. Poz
nič,
- SL
OM
AN:
g. H
enig
man
Dok
um
enti
v p
rilo
gi :
Dog
ovor
i / S
klep
i:
1.
Raz
govo
r in
pr
edaj
a do
kum
enta
cije
o
izve
deni
h an
aliz
ah
DAR
S
DAR
S je
skl
adno
s s
klep
i 1,2
in 4
pre
dhod
nega
1. s
esta
nka,
dne
27.
6.20
14 z
bral
ce
lotn
o do
kum
enta
cijo
o iz
vede
nih
nalo
gah
in p
ripra
vlje
nih
poroči
lih p
ovez
anih
s
tem
atik
o na
loge
in ji
h v
elek
tron
ski o
blik
i pre
dal i
zvaj
alcu
.
(1
) Sk
ladn
o s
proj
ektn
o na
logo
se
preg
leda
po
sred
ovan
a po
roči
la in
prip
ravi
nab
or
rele
vant
nih
info
rmac
ij, k
i so
potr
ebne
za
real
izac
ijo o
brav
nava
ne n
alog
e.
Zado
lžen
: Sl
oman
R
ok:
2. p
oroč
ilo
2.
Pr
egle
d os
nutk
a 1.
po
roči
la n
alog
e po
sk
lopi
h
Skla
dno
s sk
lepo
m 6
je b
il pr
ipra
vlje
n os
nute
k 1.
Por
očila
nal
oge
in p
reds
tavl
jen
naročn
iku.
V
nada
ljeva
nju
je p
o sk
lopi
h pr
edst
avlje
na v
sebi
na p
oroč
ila:
(2
) Pr
vo (
1.)
poroči
lo o
nal
ogi
je p
rimer
no
za p
osre
dova
nje
naročn
iku.
Priloga 5
106
2.1
Pres
kusi
asf
altn
ih
zmes
i, te
mel
jni n
a ob
naša
nju
- U
vod,
opi
s pr
oble
mat
ike
- Pr
ičak
ovan
i rez
ulta
ti in
kor
isti
za n
aroč
nika
, obd
elan
o -
Anal
iza
obst
oječ
ega
stan
ja in
izve
deni
h ak
tivno
sti,
obde
lana
reg
ulat
iva,
pod
an
preg
led
posa
mez
nega
pris
topa
-
Pobu
de z
a sp
rem
embo
teh
ničn
e re
gula
tive,
pod
an p
regl
ed s
osed
nje
Avst
rije
- M
atrik
a pr
eisk
av in
pre
dlog
zm
esi,
prilo
gi 1
in 2
-
Viri
2.2
Cest
ogra
dben
i bitu
mni
- U
vod,
opi
s pr
oble
mat
ike
- An
aliz
a ob
stoj
ečeg
a st
anja
in iz
vede
nih
aktiv
nost
i, ob
dela
na r
egul
ativ
a,
po
dan
preg
led
posa
mez
nega
pris
topa
-
Pobu
de z
a sp
rem
embo
teh
ničn
e re
gula
tive,
sod
elov
anje
pri
prip
ravi
nov
ih E
N
stan
dard
ov
- M
atrik
a pr
eisk
av z
a no
tran
jo in
zun
anjo
kon
trol
o , v
pril
ogi 1
in 2
-
Viri
(3)
Gle
de n
a ve
liko
upor
abo
PmB,
ki s
e
upor
ablja
jo p
ri de
lih n
a av
toce
stah
, se
izve
dejo
din
amič
ne p
reis
kave
tud
i za
PmB.
2.3
Man
j hru
pni a
sfal
ti (M
HA)
- U
vod,
opi
s pr
oble
mat
ike
- Pr
ičak
ovan
i rez
ulta
ti ob
uve
dbi v
upo
rabo
in k
oris
ti, o
bdel
ano
- Po
bude
za
spre
mem
bo t
ehničn
e re
gula
tive,
še
v ob
dela
vi
- M
atrik
a pr
eisk
av z
a po
sam
ezni
tip
asf
altn
ih z
mes
i, pr
iloga
3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Po
dana
je b
ila in
form
acija
o p
ridob
ljeni
h ko
ntak
tih S
lom
ana
v tu
jini:
- Fr
anc
Fege
lin. V
odja
pod
ročj
a As
finag
, Gra
z -
Man
uel M
aenn
el, M
uelle
r BB
M, e
kspe
rt s
pod
ročj
a m
erite
v hr
upa,
Bav
arsk
a,
Nemči
ja
(4)
Na
osno
vi p
odan
ega
pred
loga
se
izve
de
obis
k v
Avst
riji, če
bo
mož
no t
udi v
N
emči
ji (B
avar
ska)
.
(5)
Nas
ledn
ji se
stan
ek s
e or
gani
zira
po
obis
ku v
tuj
ini,
oziro
ma
pred
nas
ledn
jim
2. P
oroč
ilom
, v k
ater
em s
e m
ed o
stal
im
obde
lajo
pos
redo
vana
por
očila
in o
be
met
odi m
erite
v hr
upa.
Dat
um: 1
.8..2
014
Ses
tavi
la:
S
. Hen
igm
an, S
lom
an
Priloga 5
107
P
RIP
RA
VA
PR
OG
RA
MA
UV
EDB
E N
OV
IH P
RIS
TOP
OV
NA
PO
DR
OČ
JU P
REV
ERJA
NJA
IN
VG
RA
JEV
AN
JA A
SFA
LTN
IH
ZMES
I N
A A
C I
N H
C
ZAP
ISN
IK 3
. SES
TAN
KA
dn
e 2
1.2
.20
15
Dn
evn
i red
:
1.
Preg
led
dose
danj
ih a
ktiv
nost
i 2.
Pr
egle
d 3.
končn
ega
poroči
la n
alog
e po
sk
lopi
h 2.
1 Pr
esku
si a
sfal
tnih
zm
esi t
emel
jni
na o
bnaš
anju
2.
2 Ce
stog
radb
eni b
itum
ni
2.3
Man
j hru
pni a
sfal
ti 3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Pri
sotn
i :
-
DAR
S: g
. Kuš
nik,
g. P
oznič,
- SL
OM
AN:
g. H
enig
man
Dok
um
enti
v p
rilo
gi :
Dog
ovor
i / S
klep
i:
1.
Pr
egle
d do
seda
njih
ak
tivno
sti
......
Iz
vaja
lec
je n
a os
novi
dog
ovor
a na
3. S
esta
nku
izde
lal k
ončn
o po
roči
lo in
ga
tako
v
elek
tron
ski k
ot v
fiz
ični
obl
iki v
dve
h iz
vodi
h po
sred
oval
nar
očni
ku.
Obi
sk p
ri As
finag
u v
Avst
riji j
e do
govo
rjen
za
26. M
aja
2015
.
Izva
jale
c je
izpo
lnil
zaht
eve
skla
dno
s pr
ojek
tno
nalo
go.
Na
tej o
snov
i se
izst
avi r
ačun
do
90 %
vre
dnos
ti.
2.
Pr
egle
d 3.
končn
ega
poroči
la n
alog
e po
sk
lopi
h
Poroči
lo je
bilo
z g
rafi
pred
stav
ljeno
v e
lekt
rons
ki o
blik
i. Za
pos
amez
no p
ogla
vje
so p
odan
i pou
dark
i kot
sle
di:
V na
dalje
vanj
u so
v s
klep
ih p
redl
agan
e ak
tivno
sti
po z
aključk
u na
loge
:
Priloga 5
108
2.1
Pres
kusi
asf
altn
ih z
mes
i, te
mel
jni n
a ob
naša
nju
-Izd
elan
a je
mat
rika
novi
h pr
eisk
av in
pos
redo
vana
na
DRI,
ki j
e po
nje
j že
pr
ipra
vil
prog
ram
pre
iska
v za
obn
ove.
Nov
elira
n pr
ogra
m b
o po
sred
ovan
v s
prej
em n
a KZ
A.
-Pre
dsta
vlje
na je
teh
ničn
a sp
ecifi
kaci
ja, k
i jo
je iz
dal F
SV in
pos
tavl
jeno
vpr
ašan
je a
li sm
o v
Slov
eniji
v s
tanj
u to
vrst
ne im
plem
enta
cije
. V n
ekat
erih
drž
avah
se
nave
deni
po
stop
ek u
pora
blja
pri
proj
ektih
JZP
, kje
r po
nudn
ik p
redl
aga
alte
rnat
ivno
var
iant
o, k
i te
mel
ji na
pog
ojih
upo
rabe
orie
ntira
nih
pres
kuso
v.
V Sl
oven
iji s
mo
uspe
šno
impl
emen
tiral
i pre
iska
ve t
ogos
ti (e
last
ični
mod
ul),
utr
ujan
ja,
pres
kuso
v pr
i niz
kih
tem
pera
tura
h in
pre
iska
ve t
vorb
e ko
lesn
ic o
ziro
ma
tria
ksia
lnih
pr
eisk
av. K
riter
ijev
raze
n za
pre
iska
ve t
vorb
e ko
lesn
ic, k
jer
je v
vel
javi
sta
ndar
d, š
e ni
uv
eden
ih. V
prih
odnj
e bo
pot
rebn
o op
rede
liti k
riter
ije t
udi z
a os
tale
pre
skus
e, n
abor
re
zulta
tov
se p
oveč
uje,
izde
lane
so
prim
erja
ve m
ed o
bem
a la
bora
torij
ema,
ki t
ovrs
tno
opre
mo
imat
a.
Pred
laga
se
spre
jem
krit
erije
v za
din
amič
ne
prei
skav
e as
faltn
ih z
mes
i. Pr
edlo
g kr
iterij
ev b
i la
hko
prip
ravi
la K
ZA.
2.2
Cest
ogra
dben
i bitu
mni
Izve
dena
je b
ila n
alog
a, s
kat
ero
so p
rvič
na
bitu
mni
h, k
i so
pris
otni
na
slov
ensk
em
trži
šču,
izve
dli p
reis
kave
dol
gotr
ajne
ga in
kra
tkot
rajn
ega
star
anja
. To
vrst
ne z
ahte
ve s
e po
stop
oma
uvaj
ajo
v ev
rops
ko r
egul
ativ
o-st
anda
rde.
V
Slov
eniji
, kje
r sm
o m
ajhe
n po
troš
nik
bitu
mna
in k
i ga
tuka
j tud
i ne
proi
zvaj
amo,
bo
mo
sle
dili
zaht
evam
iz n
ovih
evr
opsk
ih s
tand
ardo
v, k
i bod
o uv
eden
i tud
i v S
love
niji.
Po
pod
atki
h EA
PA b
o st
anda
rd iz
šel š
e v
leto
šnje
m le
tu.
Pose
bnih
nov
ih u
goto
vite
v v
nalo
gi n
e bo
. Za
DAR
S so
pom
embn
ejši
Pm
B, k
jer
je v
tek
u na
loga
, ki j
o iz
delu
je Z
AG.
Prei
skav
e st
aran
ja s
pol
imer
i mod
ifici
rani
h bi
tum
nov
se p
reds
tavi
na
KZA.
2.3
Man
j hru
pni a
sfal
ti (M
HA)
Opr
avlje
n je
bil
tem
eljit
pre
gled
vse
h iz
vede
nih
posk
usni
h po
lj in
izde
lane
prim
erja
ve v
tu
jino,
pre
dvse
m A
vstr
ijo.
Ugo
tavl
jam
o, d
a so
last
nost
i naš
ih m
anj h
rupn
ih a
sfal
tnih
zm
esi p
rimer
ljivi
z
avst
rijsk
imi.
Med
mer
itvam
i CPX
in S
PBI
so v
abs
olut
nem
sm
islu
vel
ike
razl
ike,
v r
elat
ivne
m p
a m
alen
kost
ne. T
o po
men
i, da
se
lahk
o ob
kor
ektn
ih m
eritv
ah z
anes
emo
na e
ne a
li dr
uge
mer
itve.
Tu
di d
inam
ične
pre
iska
ve m
anj h
rupn
ih a
sfal
tnih
zm
esi d
ajej
o pr
ičak
ovan
e re
zulta
te,
zato
je o
b up
orab
i pot
rebe
n us
trez
en k
ompr
omis
.
Na
osno
vi iz
kuše
nj d
rugi
h dr
žav
se o
ceni
m
ožno
sti g
lede
širš
e up
orab
e m
anj h
rupn
ih
asfa
ltnih
zm
esi.
3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Nas
ledn
ji se
stan
ek s
e or
gani
zira
po
potr
ebi.
Izde
la s
e ko
nčna
obl
ika
poroči
la, k
i se
ga
posr
eduj
e na
ročn
iku.
D
atum
: 24.
2.20
15
Ses
tavi
la:
S
. Hen
igm
an, S
lom
an
M
. Poz
nič,
DA
RS
Priloga 5
109
P
RIP
RA
VA
PR
OG
RA
MA
UV
EDB
E N
OV
IH P
RIS
TOP
OV
NA
PO
DR
OČ
JU P
REV
ERJA
NJA
IN
VG
RA
JEV
AN
JA A
SFA
LTN
IH
ZMES
I N
A A
C I
N H
C
ZAP
ISN
IK 4
. SES
TAN
KA
dn
e 2
1.4
.20
15
Dn
evn
i red
:
1.
Preg
led
dose
danj
ih a
ktiv
nost
i 2.
Pr
egle
d 3.
končn
ega
poroči
la n
alog
e po
sk
lopi
h 2.
1 Pr
esku
si a
sfal
tnih
zm
esi t
emel
jni
na o
bnaš
anju
2.
2 Ce
stog
radb
eni b
itum
ni
2.3
Man
j hru
pni a
sfal
ti 3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Pri
sotn
i :
-
DAR
S: g
. Kuš
nik,
g. P
oznič,
- SL
OM
AN:
g. H
enig
man
Dok
um
enti
v p
rilo
gi :
Dog
ovor
i / S
klep
i:
1.
Pr
egle
d do
seda
njih
ak
tivno
sti
Izva
jale
c je
na
osno
vi d
ogov
ora
na 3
. Ses
tank
u iz
dela
l končn
o po
roči
lo in
ga
tako
v
elek
tron
ski k
ot v
fiz
ični
obl
iki v
dve
h iz
vodi
h po
sred
oval
nar
očni
ku.
Obi
sk p
ri As
finag
u v
Avst
riji j
e do
govo
rjen
za
26. M
aja
2015
.
Izva
jale
c je
izpo
lnil
zaht
eve
skla
dno
s pr
ojek
tno
nalo
go.
Na
tej o
snov
i se
izst
avi r
ačun
do
90 %
vre
dnos
ti.
2.
Pr
egle
d 3.
končn
ega
poroči
la n
alog
e po
sk
lopi
h
Poroči
lo je
bilo
z g
rafi
pred
stav
ljeno
v e
lekt
rons
ki o
blik
i. Za
pos
amez
no p
ogla
vje
so p
odan
i pou
dark
i kot
sle
di:
V na
dalje
vanj
u so
v s
klep
ih p
redl
agan
e ak
tivno
sti
po z
aključk
u na
loge
:
Priloga 5
110
2.1
Pres
kusi
asf
altn
ih z
mes
i, te
mel
jni n
a ob
naša
nju
-Izd
elan
a je
mat
rika
novi
h pr
eisk
av in
pos
redo
vana
na
DRI,
ki j
e po
nje
j že
pr
ipra
vil
prog
ram
pre
iska
v za
obn
ove.
Nov
elira
n pr
ogra
m b
o po
sred
ovan
v s
prej
em n
a KZ
A.
-Pre
dsta
vlje
na je
teh
ničn
a sp
ecifi
kaci
ja, k
i jo
je iz
dal F
SV in
pos
tavl
jeno
vpr
ašan
je a
li sm
o v
Slov
eniji
v s
tanj
u to
vrst
ne im
plem
enta
cije
. V n
ekat
erih
drž
avah
se
nave
deni
po
stop
ek u
pora
blja
pri
proj
ektih
JZP
, kje
r po
nudn
ik p
redl
aga
alte
rnat
ivno
var
iant
o, k
i te
mel
ji na
pog
ojih
upo
rabe
orie
ntira
nih
pres
kuso
v.
V Sl
oven
iji s
mo
uspe
šno
impl
emen
tiral
i pre
iska
ve t
ogos
ti (e
last
ični
mod
ul),
utr
ujan
ja,
pres
kuso
v pr
i niz
kih
tem
pera
tura
h in
pre
iska
ve t
vorb
e ko
lesn
ic o
ziro
ma
tria
ksia
lnih
pr
eisk
av. K
riter
ijev
raze
n za
pre
iska
ve t
vorb
e ko
lesn
ic, k
jer
je v
vel
javi
sta
ndar
d, š
e ni
uv
eden
ih. V
prih
odnj
e bo
pot
rebn
o op
rede
liti k
riter
ije t
udi z
a os
tale
pre
skus
e, n
abor
re
zulta
tov
se p
oveč
uje,
izde
lane
so
prim
erja
ve m
ed o
bem
a la
bora
torij
ema,
ki t
ovrs
tno
opre
mo
imat
a.
Pred
laga
se
spre
jem
krit
erije
v za
din
amič
ne
prei
skav
e as
faltn
ih z
mes
i. Pr
edlo
g kr
iterij
ev b
i la
hko
prip
ravi
la K
ZA.
2.2
Cest
ogra
dben
i bitu
mni
Izve
dena
je b
ila n
alog
a, s
kat
ero
so p
rvič
na
bitu
mni
h, k
i so
pris
otni
na
slov
ensk
em
trži
šču,
izve
dli p
reis
kave
dol
gotr
ajne
ga in
kra
tkot
rajn
ega
star
anja
. To
vrst
ne z
ahte
ve s
e po
stop
oma
uvaj
ajo
v ev
rops
ko r
egul
ativ
o-st
anda
rde.
V
Slov
eniji
, kje
r sm
o m
ajhe
n po
troš
nik
bitu
mna
in k
i ga
tuka
j tud
i ne
proi
zvaj
amo,
bo
mo
sle
dili
zaht
evam
iz n
ovih
evr
opsk
ih s
tand
ardo
v, k
i bod
o uv
eden
i tud
i v S
love
niji.
Po
pod
atki
h EA
PA b
o st
anda
rd iz
šel š
e v
leto
šnje
m le
tu.
Pose
bnih
nov
ih u
goto
vite
v v
nalo
gi n
e bo
. Za
DAR
S so
pom
embn
ejši
Pm
B, k
jer
je v
tek
u na
loga
, ki j
o iz
delu
je Z
AG.
Prei
skav
e st
aran
ja s
pol
imer
i mod
ifici
rani
h bi
tum
nov
se p
reds
tavi
na
KZA.
2.3
Man
j hru
pni a
sfal
ti (M
HA)
Opr
avlje
n je
bil
tem
eljit
pre
gled
vse
h iz
vede
nih
posk
usni
h po
lj in
izde
lane
prim
erja
ve v
tu
jino,
pre
dvse
m A
vstr
ijo.
Ugo
tavl
jam
o, d
a so
last
nost
i naš
ih m
anj h
rupn
ih a
sfal
tnih
zm
esi p
rimer
ljivi
z
avst
rijsk
imi.
Med
mer
itvam
i CPX
in S
PBI
so v
abs
olut
nem
sm
islu
vel
ike
razl
ike,
v r
elat
ivne
m p
a m
alen
kost
ne. T
o po
men
i, da
se
lahk
o ob
kor
ektn
ih m
eritv
ah z
anes
emo
na e
ne a
li dr
uge
mer
itve.
Tu
di d
inam
ične
pre
iska
ve m
anj h
rupn
ih a
sfal
tnih
zm
esi d
ajej
o pr
ičak
ovan
e re
zulta
te,
zato
je o
b up
orab
i pot
rebe
n us
trez
en k
ompr
omis
.
Na
osno
vi iz
kuše
nj d
rugi
h dr
žav
se o
ceni
m
ožno
sti g
lede
širš
e up
orab
e m
anj h
rupn
ih
asfa
ltnih
zm
esi.
3.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Nas
ledn
ji se
stan
ek s
e or
gani
zira
po
potr
ebi.
Izde
la s
e ko
nčna
obl
ika
poroči
la, k
i se
ga
posr
eduj
e na
ročn
iku.
D
atum
: 24.
4.20
15
Ses
tavi
la:
S
. Hen
igm
an, S
lom
an
M
. Poz
nič,
DA
RS
Priloga 5
111
ZAB
ELEŽ
KA
RA
ZGO
VO
RA
PR
I A
SFIN
AG
– D
UN
AJ,
Mod
ecen
ters
traß
e 1
6, D
atu
m:
26
. maj
201
5, m
ed 1
4. i
n 1
6. u
ro
Org
aniz
acij
a se
stan
ka :
Se
stan
ek je
bil
dogo
vorj
en m
ed D
ARS-
om in
AS
FIN
AG-o
m z
arad
i izm
enja
ve p
ogle
dov
na
neka
tera
str
okov
na v
praš
anja
. Ses
tane
k je
bil
najp
rej d
ogov
orje
n v
nove
mbr
u 20
14 in
nat
o pr
esta
vlje
n na
maj
201
5.
Pri
sotn
i :
-
ASFI
NAG
: G
. Pik
o, g
. Feg
elin
, g. G
rage
r,…
.
- D
ARS:
g. K
ušni
k, g
. Poz
nič,
- SL
OM
AN:
g. H
enig
man
-
Uvo
d P
redh
odno
sm
o na
Asf
inag
pos
redo
vali
nasl
ednj
a vp
raša
nja:
- U
pora
ba a
sfal
tnih
zm
esi z
a zn
ižan
je h
rupa
- Rec
iklir
anje
pri
asfa
lters
kih
delih
- Pr
oble
mat
ika
bitu
mno
v
- O
ddaj
a de
l : k
riter
iji, k
akov
ost
in c
ena
-
Gar
anci
jska
dob
a na
voz
išči
h
- So
delo
vanj
e m
ed in
stitu
cija
mi z
a pr
ipra
vo t
ehničn
e re
gula
tive
in r
azvo
j str
oke
-
Raz
no
Dn
evn
i red
: O
brav
nava
li sm
o te
me,
ki s
mo
jih p
redh
odno
pos
redo
vali
na D
unaj
.
Pou
dark
i raz
govo
ra -
zak
ljuč
ki:
Priloga 5
112
Upo
raba
asf
altn
ih z
mes
i za
zniž
anje
hru
pa
Hru
p in
obr
emen
itve,
ki j
ih p
ovzr
oča
cest
ni p
rom
et, o
staj
ajo
velik
pro
blem
in iz
ziv
tudi
v
prih
odnj
e. V
Avs
triji
, ki v
elja
za
eno
izm
ed v
odiln
ih d
ržav
v s
veto
vnem
mer
ilu g
lede
za
ščite
pre
d hr
upom
, tej
tem
atik
i pos
veča
jo iz
redn
o po
zorn
ost.
Upo
rabl
jajo
vse
mož
ne
prije
me
in t
ehni
ke z
a zn
ižan
je in
bla
žite
v hr
upa.
M
nožičn
o po
stav
ljajo
pro
tihru
pne
ogra
je, p
ri če
mer
pa
je v
elik
pou
dare
k na
men
jen
tudi
vo
zišč
em. Č
e so
v t
a na
men
v p
rete
klos
ti sk
ušal
i vgr
ajev
ati d
rena
žne
asfa
lte, k
i so
v te
mu
segm
entu
naj
boljš
i, so
to
tehn
olog
ijo, z
arad
i tež
av p
ri vz
drže
vanj
u in
pre
dvse
m
pri z
imsk
i slu
žbi,
opus
tili.
Sk
upaj
z z
vezn
im m
inis
trst
vom
za
prom
et, i
nova
cije
in t
ehno
logi
je (
BMVI
T) s
o iz
vedl
i ra
zisk
avo
asfa
ltov
za z
niža
nje
hrup
a (p
osku
sna
polja
spr
emlja
na v
obd
obju
200
5 –
2010
na
A12,
Ces
tne
razi
skav
e, p
oroč
ilo 6
03).
Al
tern
ativ
no p
a so
za
svoj
e po
goje
upo
rabe
raz
vili
asfa
ltno
zmes
SM
A LN
, v k
ater
i načr
tuje
jo m
ed 6
in 1
2 V/
% p
rost
ih v
otlin
v v
graj
enem
sta
nju.
Za
nave
deno
imaj
o po
sebn
o te
hnič
no s
peci
fikac
ijo. P
rav
tako
je iz
dana
pos
ebna
teh
ničn
a sp
ecifi
kaci
ja z
a ob
ravn
avan
je in
mer
jenj
e hr
upa
“RVS
04.
02.1
1 Lä
rmsc
hutz
”, n
a os
novi
kat
ere
vse
vgra
jene
asf
altn
e po
vrši
ne m
erijo
po
doko
nčan
ju d
el in
pre
d iz
teko
m g
aran
cijs
ke d
obe,
ki
je p
ravi
lom
a 5
let.
Za
obr
avna
vano
asf
altn
o zm
es u
pošt
evaj
o pr
i izr
ačun
u do
datn
ih 2
dB
(A)
zniž
anja
hr
upa,
s č
imer
pos
ledičn
o us
trez
no z
niža
jo t
udi p
rotih
rupn
e og
raje
. Živ
ljenj
ska
doba
to
vrst
nih
asfa
ltnih
zm
esi n
e ka
že b
istv
enih
ods
topa
nj o
d ko
nven
cion
alni
h zm
esi S
MA,
pr
i čem
er p
a je
kak
ovos
ti zm
esi S
MA
ln p
osveče
na v
elik
a po
zorn
ost
v ce
lotn
em p
roce
su
proj
ektir
anja
, pro
izvo
dnje
, vgr
ajev
anja
in k
ontr
ole
kako
vost
i. Sl
ednj
o iz
vaja
ta iz
vaja
lec
in n
aroč
nik,
ki n
ajam
e us
trez
no u
stan
ovo
– in
štitu
t.
V Av
strij
i se
na a
vtoc
esta
h, k
i pot
ekaj
o na
po
selje
nih
obm
očjih
, kot
obr
abna
pla
st u
pora
blja
SM
A 11
LN, k
i zni
žuje
hru
p za
2 d
B (A
).
Nav
eden
o zn
ižan
je u
pošt
evaj
o v
izraču
nih,
s č
imer
zn
ižuj
ejo
prot
ihru
pne
ukre
pe a
li pa
so
le-t
i, ne
potr
ebni
. To
vrst
na d
ela
spre
mlja
jo t
ako
z no
tran
jo k
ot
zuna
njo
kont
rolo
kak
ovos
ti. T
ežav
s k
akov
ostjo
ali
traj
nost
jo t
ovrs
tnih
zm
esi n
iso
zazn
ali.
Priloga 5
113
Rec
iklir
anje
pri
asfa
lters
kih
delih
Rec
iklir
anje
na
asfa
ltnem
obr
atu
z up
orab
o re
zkan
ca d
o 20
% s
e je
v z
adnj
ih le
tih
moč
no u
velja
vilo
. Nav
eden
o je
pos
ledi
ca d
obre
ga s
odel
ovan
ja m
ed A
sfin
agom
in
indu
strij
o, k
i jo
v Av
strij
i zas
topa
Asf
inag
, saj
je n
aroč
nik
vzpo
dbud
il po
novn
o up
orab
o as
falta
. Vzp
odbu
da je
bila
dan
a s
tem
, da
je iz
vaja
lcu
omog
očen
o, d
a po
nudi
rez
kane
c v
asfa
ltni z
mes
i (do
20
%)
in t
o ta
ko v
nos
ilnih
kot
v v
ezni
h pl
aste
h. S
eved
a ka
kovo
st
ne s
me
odst
opat
i od
zmes
i z n
ovim
i vho
dnim
i mat
eria
li, u
stre
zno
pa je
pot
rebn
o sp
rem
ljati
kako
vost
in iz
vaja
ti pr
esku
se s
klad
no z
vel
javn
o re
gula
tivo.
Izv
ajal
ci s
o na
ta
nači
n la
hko
bolj
konk
urenčn
i, ka
r se
sev
eda
odra
zi z
niž
jo c
eno
in p
ridob
itvijo
pos
la.
V p
rete
klos
ti so
zah
teva
li, d
a iz
vaja
lci r
ezka
jo p
osam
ezne
pla
sti,
seda
j je
to p
repu
ščen
o iz
vaja
lcu,
da
rezk
a ce
lotn
e de
belin
e na
enkr
at. P
rav
tako
tud
i ni o
biča
jno,
da
bi s
e na
is
tem
gra
dbišču
upo
rabi
l rez
kane
c s
tega
gra
dbišča
, kar
so
prej
cel
o za
htev
ali.
Post
opki
ko
ntro
le in
pro
jekt
iranj
a zm
esi s
o pr
edol
gi in
mor
ajo
biti
pred
hodn
o pr
ipra
vlje
ni, z
ato
se o
biča
jno
upor
abi ž
e pr
ipra
vlje
n in
pre
dhod
no p
ridob
ljeni
rez
kane
c.
Rec
ikla
že „
in s
itu”
na a
vtoc
esta
h ne
upo
rabl
jajo
. Pra
v ta
ko n
e up
orab
ljajo
teh
nolo
gije
pe
njen
ega
bitu
mna
. Reg
ener
ator
je v
eziv
a pr
avilo
ma
ne u
pora
blja
jo, u
pora
blja
jo p
a ze
lo
meh
ke p
olim
erne
bitu
mne
.
Sist
emat
ično
upo
rabl
jajo
vroče
rec
iklir
anje
v
obse
gu 2
0 %
tak
o za
nos
ilne
kot
vezn
e pl
asti.
N
jihov
o iz
hodi
šče
je, d
a se
pon
udi a
sfal
t z
20 %
re
zkan
ca, k
ar je
tud
i osn
ovna
cen
a. D
ejan
sko
pa
lahk
o iz
vaja
lci p
onud
ijo 0
-50
%. S
tem
sp
odub
ujaj
o tr
g k
razv
oju
in k
onku
renč
nost
i –
razl
ične
cen
e. O
cenj
ujej
o, d
a se
lahk
o as
faltn
e pl
asti
poce
nijo
ob
norm
alni
h ce
nah
bitu
mna
za
5-10
%.
Prob
lem
atik
a bi
tum
nov
Asfin
ag t
eh t
ežav
ne
pozn
a. N
aved
eno
je p
osle
dica
upo
rabe
izkl
jučn
o s
polim
eri
mod
ifici
rani
h bi
tum
nov,
v v
seh
asfa
ltnih
pla
steh
. Ugo
tovi
li so
, da
je ž
ivlje
njsk
a do
ba
asfa
ltov
s Pm
B tu
di d
o 30
% d
aljš
a, c
ena
pa s
e po
veča
za
1-2
€/to
no.
V no
siln
ih, v
ezni
h in
obr
abni
h pl
aste
h up
orab
ljajo
Pm
B ve
ziva
. Za
to t
ežav
z b
itum
ni n
imaj
o.
Odd
aja
del :
krit
eriji
, kak
ovos
t in
cen
a
Skuš
ajo či
m b
olj u
pošt
evat
i krit
erije
, tak
o da
ni o
ddaj
a ve
zana
izkl
jučn
o na
cen
o. T
o jim
vč
asih
ne
uspe
, saj
je k
onku
renc
a m
ed p
onud
niki
vel
ika.
Im
ajo
neko
liko
višj
e pr
agov
e ne
posr
edne
odd
aje
del (
za s
torit
ve in
gra
dnje
) ko
t je
to
sluč
aj v
Slo
veni
ji.
Del
a od
daja
jo p
o kr
iterij
u ka
kovo
sti i
n ce
ne v
ra
zmer
ju 5
0 %
-50
%, vča
sih
je o
dloč
ilni k
riter
ij sa
mo
cena
. Pri
ceni
upo
rabl
jajo
med
iano
iz
izloči
jo v
se, k
i so
odst
opaj
o več
kot
30 %
od
med
iane
.
Priloga 5
114
Gar
anci
jska
dob
a na
voz
išči
h
Uve
ljavl
jena
gar
anci
jska
dob
a za
voz
iščn
e ko
nstr
ukci
je je
5 le
t. P
ričak
ovan
a ži
vlje
njsk
a do
ba je
med
16
in 1
7 le
t (±
5 le
t), k
o iz
vede
jo p
rvi u
krep
. Pra
vilo
ma
je p
rvi u
krep
za
men
java
obr
abne
pla
sti,
saj t
ežav
z n
osiln
ostjo
ali
kako
vost
jo s
plod
njih
pla
sti n
e po
znaj
o. N
aved
eno
je r
ezul
tat
bist
veno
več
jih d
ebel
in a
sfal
tnih
pla
sti.
Pri n
ekat
erih
raz
pisi
h je
izva
jalc
u om
ogoč
eno,
da
ponu
di d
aljš
o ga
ranc
ijsko
dob
o (d
o 8
let)
, pri če
mer
pa
mor
a od
sek
spre
mlja
ti s
3% b
ančn
o ga
ranc
ijo z
a O
N. Z
a po
daljš
ano
gara
ncijs
ko d
obo
za t
ri le
ta, p
ridob
ijo n
a ra
zpis
u 5%
v o
kviru
oce
njev
anja
pon
udb.
G
aran
cija
za
dobr
o iz
vedb
o de
l zna
ša 5
%. D
odat
nih
rete
nzijs
kih
zava
rova
nj n
e uv
alja
vlja
jo.
Uve
ljavl
jena
gar
anci
jska
dob
a je
5 le
t, k
i se
lahk
o tu
di p
odal
jša.
Izv
ajal
ec o
b po
daljš
ani g
aran
cijs
ki
dobi
prid
obi p
redn
ost,
mor
a pa
jamči
ti z
banč
no
gara
ncijo
za
odpr
avo
napa
k v
viši
ni 3
%
vred
nost
i del
. Ob
izte
ku g
aran
cijs
ke d
obe
se
izve
dejo
mer
itve
vseh
mer
odaj
nih
para
met
rov.
Sode
lova
nje
med
inst
ituci
jam
i za
prip
ravo
teh
ničn
e re
gula
tive
in r
azvo
j str
oke
Vzpo
stav
ljeno
je z
elo
dobr
o so
delo
vanj
e m
ed n
aroč
niki
(As
finag
, OBB
, Zve
zno
min
istr
stvo
in p
riost
ojni
mi i
nstit
ucija
mi k
ot s
o np
r. F
SV, G
estr
ata,
Inš
titut
za
stan
dard
izac
ijo in
dru
go).
Asf
inag
je včl
anje
n v
vse
nave
dene
in d
ruge
inšt
ituci
je in
se
moč
no t
rudi
, da
je v
ključe
n v
delo
vse
h m
ožni
h st
roko
vnih
odb
orov
. Vse
te
orga
niza
cije
tu
di m
očno
fin
ančn
o po
dpira
jo, r
azis
kova
lne
nalo
ge n
pr. o
ddaj
ata
skup
aj A
sfin
ag in
O
BB.
Vzpo
stav
ljeno
je z
elo
dobr
o so
delo
vanj
e m
ed
dele
žnik
i pri
grad
nji p
rom
etne
infr
astr
uktu
re, t
ako
za iz
men
javo
mne
nj, k
ot z
a pr
ipra
vo t
ehničn
e re
gula
tive.
Raz
no -
zak
ljuče
k
Izm
enja
nih
je b
ilo t
udi n
ekaj
mne
nj o
gra
dnji
PHO
, ki j
e v
Slov
eniji
in A
vstr
iji z
elo
aktu
alna
. Obs
taja
inte
res
o na
daljn
jem
izm
enje
vanj
u iz
kuše
nj in
pod
atko
v, z
ato
smo
pred
stav
nike
Asf
inag
pov
abili
na
podo
ben
sest
anek
v S
love
nijo
, ki s
e or
gani
zira
po
potr
ebi.
Na
vsa
vpra
šanj
a sm
o pr
ejel
i odg
ovor
e, v
gla
vnem
prič
akov
ane.
D
atum
: 28.
5.20
15
Ses
tavi
l:
S. H
enig
man
, Slo
man
M. P
oznič,
DA
RS
(do
poln
itev)
Brvace 25
SI-1290 Grosuplje
Tel.: +386 1 7865 980
GSM: +386 41 734 987 www.sloman.eu
Svetovanje in vodenje projektov ter nadzor na področju prometne infrastrukture
Izdelava strokovnih nalog, študij in elaboratov
Vodenje aktivnosti strokovnih združenj
Izdelava tehnične in projektne dokumentacije za ceste ter prometno infrastrukturo
Uvajanje tehnologij s področja gradenj in vzdrževanja prometne infrastrukture
Izvedba meritev voznih površin in obcestnega prostora
Organiziranje priprave tehnične regulative in sistema zagotavljanja ter kontrole kakovosti za prometno infrastrukturo
Organiziranje visoko strokovnih dogodkov, okroglih miz in konferenc
Mednarodni projekti in sodelovanje
SLOMAN, družba za svetovanjein inženiring, d.o.o.
SLO ANDružba za svetovanje in inženiring, d.o.o.