PROBLEM RAVNANJA Z BIOLOŠKIMI ODPADKI NA PODEŽELJUAs a result, also the desire to be able to consistently separate waste increases. Particularly in rural areas, the collection of

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

PROBLEM RAVNANJA Z BIOLOŠKIMI ODPADKI NA PODEŽELJU

Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidatka: Petra Pišek

Kranj, junij 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Senegačniku za usmerjanje in pomoč pri pisanju diplomske naloge.

Hvala ga. Sandri Nartnik iz Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec in ga. Mariji Rutter iz podjetja Snaga d.o.o. za pomoč pri pridobivanju podatkov, ter g. Francu

Setnikarju, županu Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec, za pomoč pri reševanju našega problema. Še posebej bi se rada zahvalila vodstvu OŠ Polhov Gradec in Vrtca pri OŠ Polhov Gradec, ki so pomagali, da je moj anketni vprašalnik prišel do velikega števila gospodinjstev, ter prebivalcem KS Polhov Gradec, ki so sodelovali v anketi. Hvala tudi moji družini in prijateljem za vso podporo in razumevanje.

POVZETEK Živimo v dobi potrošništva in s tem v dobi kopičenja odpadkov. Posledično je ena izmed osrednjih prioritet naše družbe ohranjanje čistega okolja, kar lahko dosežemo z zavedanjem, da smo predvsem mi sami odgovorni za okolje, v katerem živimo. S svojim mišljenjem in ravnanjem pomembno vplivamo na naše otroke in ljudi okoli sebe. Skrb za čistejše okolje se začne že v trgovini, kjer sami izberemo, koliko in kakšne odpadke bomo imeli doma. Nadaljuje se v naši kuhinji z ločevanjem odpadkov. Če odpadke pravilno ločujemo, zmanjšamo škodljive vplive na okolje. Okoljska ozaveščenost prebivalstva se iz leta v leto povečuje. Posledično se povečuje tudi želja po tem, da bi lahko dosledno ločevali odpadke. Predvsem na podeželju še ni povsod urejen odvoz odpadkov biološkega izvora.

Tako je tudi v nekaterih delih Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec. Z anketno raziskavo smo se osredotočili na ravnanje z odpadki biološkega izvora v KS Polhov Gradec. Zanimalo nas je predvsem, kako prebivalci ravnajo z omenjenimi odpadki, koliko so ekološko ozaveščeni in ali med njimi obstaja interes za odvoz bioloških odpadkov. Na podlagi rezultatov anketne raziskave lahko rečemo, da prebivalci primerno ravnajo z omenjenimi odpadki, saj kar 84,24 % anketiranih kompostira. Za ekološko ozaveščenost ljudi pa je treba skrbeti še naprej, saj se je izkazalo, da ljudje niso dobro seznanjeni s tem, kaj med biološke odpadke v resnici sodi in kako mešanje teh odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki vpliva na okolje. Z raziskavo smo tudi potrdili, da med prebivalci obstaja interes za odvoz bioloških odpadkov. Na podlagi naših ugotovitev se je Občina

Dobrova ‒ Polhov Gradec pričela dogovarjati s podjetjem Snaga d.o.o. o odvozu tudi v KS Polhov Gradec in s tem je bil dosežen osnovni cilj diplomske naloge. KLJUČNE BESEDE:

- biološki odpadki - kompostiranje - KS Polhov Gradec

ABSTRACT We live in an age of consumerism and thus also in an age of waste accumulation. Consequently, maintenance of pollution-free environment, which can only be achieved through awareness that we are primarily responsible for the environment we live in, is one of the main priorities of our society. Our ideas and behaviour have a considerable impact on our children and all those around us. Our care for the environment starts already in a shop where we decide how much and what type of waste we are willing to take home. It continues in our kitchen where our waste is separated. Correct waste separation results in minimised negative effects of waste on the environment. General population's environmental awareness steadily increases from year to year. As a result, also the desire to be able to consistently separate waste increases. Particularly in rural areas, the collection of waste of biological origin is not provided everywhere. This situation can also be

found in some parts of the Municipality of Dobrova ‒ Polhov Gradec. Our survey focuses on the management of biological waste in the Local Community of Polhov Gradec. We were primarily interested in how people deal with this waste, how ecologically aware they are and whether there is interest among them in the collection of biological waste. On the basis of the survey results, we can say that people manage this waste appropriately since as many as 84.24% of the respondents compost it. However, ecological awareness needs to be raised further as it turned out that people are not that familiar with what really belongs to the biological waste category and how mixing of this waste with other municipal waste impacts the environment. Our survey also confirmed that people are interested in

biological waste collection. Based on our findings, the Municipality of Dobrova ‒ Polhov Gradec started discussions with Snaga d.o.o. regarding biological waste collection in the Local Community of Polhov Gradec. Thus the basic objective of our diploma thesis has been achieved. KEYWORDS:

- biological waste - composting - Local Community of Polhov Gradec

KAZALO 1. UVOD ......... ....................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................. 1 1.2. NAMENI IN CILJI … ........................................................... 1 1.3. METODE DELA ............................................................... 1 1.4. PREDSTAVITEV OKOLJA .................................................... 2

2. TEORETIČNE OSNOVE .............................................................. 4 2.1. SPLOŠNO O ODPADKIH ...................................................... 4 2.2. VRSTE ODPADKOV ........................................................... 4 2.3. KOMUNALNI ODPADKI........................................................ 6 2.4. GOSPODARJENJE IN RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI ............ 7 2.5. ZAKONODAJA, KI UREJA RAVNANJE Z ODPADKI V RS ................... 8 2.6. GLOBE ZA NEPRAVILNO RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI ........ 10 2.7. LOČEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV .................................... 11 2.8. RAVNANJE Z BIOLOŠKIMI ODPADKI ........................................ 11 2.8.1. KOMPOSTIRANJE .................................................... 13 2.8.2. KOŠ ZA KOMPOSTIRANJE V HIŠI – ORGANKO ..................... 15 2.8.3. ZABOJNIK ZA BIOLOŠKE ODPADKE ................................ 16

2.8.4. KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ŽIVILSKIH ODPADKOV V GOSPODINJSTVU .................................................. 18

2.9. REGIJSKI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ............................. 19 2.10. ODPADKI V SLOVENIJI V LETU 2014 ....................................... 20

2.11. RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DOBROVA ‒ POLHOV GRADEC............................................................. 21

3. EMPIRIČNI DEL ...................................................................... 23 3.1. IZVEDBA ANKETNE RAZISKAVE MED PREBIVALCI KS POLHOV GRADEC 23 3.2. REZULTATI IN ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ..................... 24 3.3. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .............................. 34

4. ZAKLJUČEK .......................................................................... 35 LITERATURA IN VIRI...................................................................... 37 KAZALO PRILOG .......................................................................... 40 KAZALO SLIK .............................................................................. 40 KAZALO TABEL ........................................................................... 41 KRATICE ................................................................................... 41

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Petra Pišek: Problem ravnanja z biološkimi odpadki na podeželju stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki določa, da je kuhinjske gospodinjske odpadke in zeleni vrtni odpad prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost in da je ločeno zbrane biološke odpadke potrebno kompostirati. Kompostiramo lahko sami, če tega ne želimo, odpadke prepustimo izvajalcem javnih služb v posebnih rjavih zabojnikih, katerega je izvajalec dolžan zagotoviti. Vendar tudi na podeželju nimajo vsi možnosti oziroma želje kompostirati, odvoz bioloških odpadkov na nekaterih območjih pa še vedno ni organiziran. Posledično dosti bioloških odpadkov pristane v zabojnikih za ostale komunalne odpadke, kar pa ni pravilno in je velika obremenitev za okolje. Z omenjenim problemom se srečujejo tudi nekateri prebivalci KS Polhov Gradec, v

Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec. Posamezniki se dostikrat obračajo na podjetja, ki odvoz bioloških odpadkov izvajajo, vendar neuspešno. Njihov odgovor je, da interesa za rjave zabojnike na podeželju ni in da vsi kompostirajo. 1.2. NAMEN IN CILJI Z diplomsko nalogo smo želeli opozoriti na omenjen problem, raziskati, kako gospodinjstva v KS Polhov Gradec ravnajo z odpadki biološkega izvora in kolikšen je interes za zabojnike za biološke odpadke. Cilj diplomskega dela je s pomočjo pridobljenih podatkov doseči, da se tudi na področju KS Polhov Gradec prične z odvozom bioloških odpadkov. Glavna raziskovalna vprašanja, s katerimi smo se ukvarjali, so: 1. Kako krajani KS Polhov Gradec ravnajo z odpadki biološkega izvora? 2. Ali se zavedajo, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi

odpadki škodljivo za okolje? 3. Ali obstaja interes za odvoz bioloških odpadkov? 1.3. METODE DELA Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena problematika odpadkov s poudarkom na komunalnih odpadkih. Opisane so glavne značilnosti gospodarjenja z odpadki ter sodobni koncepti ravnanja z odpadki, ki vključujejo ločevanje odpadkov na izvoru. Prikazano je delovanje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana, podatki o odpadkih v Sloveniji v letu 2014 ter podatki o zbiranju in odvozu komunalnih

odpadkov v Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec, ki smo jih pridobili iz vprašalnika,



katerega so izpolnili v podjetju Snaga Javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju diplomske naloge Snaga d.o.o.). Odgovore na vprašanja nam je posredovala ga. Marija Rutter, vodja odvoza komunalnih odpadkov za območje Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec. Empirični del vsebuje analizo podatkov raziskave o ravnanju z odpadki v gospodinjstvih v KS Polhov Gradec, ki smo jo izvedli s pomočjo ankete. Večino anketnih vprašalnikov smo razdelili med gospodinjstva prek OŠ Polhov Gradec ter Vrtca pri OŠ Polhov Gradec, manjši del pa anketirancem neposredno. Podatki so bili obdelani s pomočjo programov Microsoft Excel in IBM SPSS. 1.4. PREDSTAVITEV OKOLJA

Občina Dobrova ‒ Polhov Gradec je bila ustanovljena leta 1998 in je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 118 km2 in se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 53. mesto (Internetni vir 1, 2016). Leži v osrednjem delu Slovenije, na križišču treh dolin: Polhograjske doline z Gradaščico, doline Velike Božne in doline, po kateri teče Mala voda. Leži na obronkih Ljubljanskega barja in se razteza globoko v Polhograjsko hribovje.

Obdajajo jo sosednje občine Brezovica, Gorenja vas ‒ Poljane, Horjul, Ljubljana,

Log ‒ Dragomer, Logatec, Medvode, Škofja loka, Vrhnika, Žiri (Internetni vir 3 in 4, 2016).

Slika 1: Umestitev občine Dobrova ‒ Polhov Gradec v Sloveniji (Internetni vir 18,

2016)



V občini Dobrova ‒ Polhov Gradec je 33 naselij. Njihove velikosti in strukture so različne. Naselja v dolinah so strjena, v hribovitem delu pa so razpršena in redko naseljena (Internetni vir 1, 2016).

Občina Dobrova ‒ Polhov Gradec ima naslednje krajevne skupnosti z naslednjimi naselji: • KS Črni Vrh (velikost: 21,29 km2): Črni Vrh, Rovt, Smolnik, Srednji Vrh. • KS Dobrova (velikost: 33,10 km2): Brezje pri Dobrovi, Dobrova, Draževnik,

Gabrje, Hruševo, Komanija, Osredek pri Dobrovi, Podsmreka, Razori, Stranska vas, Šujica.

• KS Polhov Gradec (velikost: 45,29 km2): Babna Gora, Belica, Briše pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Dvor pri Polhovem Gradcu, Hrastenice, Log pri Polhovem Gradcu, Podreber, Polhov Gradec, Praproče, Pristava pri Polhovem Gradcu, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica, Setnik, Srednja vas pri Polhovem Gradcu.

• KS Šentjošt nad Horjulom (velikost: 18,32 km2): Butajnova, Planina nad Horjulom, Šentjošt nad Horjulom (Internetni vir 2 in 22, 2016).

Slika 2: Občina Dobrova ‒ Polhov Gradec: Zemljevid (Internetni vir 19,2016)

Skupno število prebivalcev Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec na dan 26. 11. 2015 je bilo 7858. Stanje po krajevnih skupnostih pa je bilo naslednje: • KS Dobrova: 4062, • KS Polhov Gradec: 2406, • KS Šentjošt: 770, • KS Črni Vrh: 620 (Interno gradivo 1, 2015).



2. TEORETIČNE OSNOVE

2.1. SPLOŠNO O ODPADKIH »Kakor hitro se pojavi termin »odpadek«, je možnih več različnih razlag, kaj to je: • izmet v proizvodnji, • ostanki v proizvodnji, • ostanki od priprave hrane, • nekateri predmeti in snovi, ki jih po trenutnem razpoloženju ne potrebujemo

več, • snovi oz. stvari, ki nam v danem času koristno ne služijo, • predmeti, stvari in snovi, katerih bi se radi znebili, • vse oblike materialov (tekočih, trdnih in plinastih), ki so bodisi odveč bodisi

celo nadležni. Odpadek je vsaka tista snov, ki nam v danem trenutku več koristno ne služi, in bi se je zato radi znebili« (Vuk, 1997, 2). »Vsak odpadek je potrebno zaradi varstva okolja prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje na predpisan način. Dejstvo, da ima nek material ekonomsko vrednost ali pa je integralni del industrijske proizvodnje, ne preprečuje, da bi bil označen kot odpadek« (Internetni vir 8, 2016). 2.2. VRSTE ODPADKOV »Odpadke razvrščamo z dveh osnovnih vidikov: Po viru nastanka (zaradi opravljanja različnih človekovih dejavnosti) je množica odpadkov razdeljena v 20 glavnih skupin virov nastanka: • odpadki pri raziskavah, rudarjenju, pripravi in predelavi rudnin, • odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva, ribogojstva in proizvodnje

hrane, • odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje papirja, kartona, lepenke,

vlaknine, plošč in pohištva, • odpadki pri proizvodnji usnja in tekstila, • odpadki pri predelavi in čiščenju zemeljskega plina oziroma nafte in pirolize

premoga, • odpadki iz anorganskih kemijskih procesov, • odpadki iz organskih kemijskih procesov, • odpadki pri proizvodnji, pripravi, trženju in uporabi sredstev za površinsko

zaščito, • odpadki pri fotografskih dejavnostih, • anorganski odpadki iz termičnih procesov, • anorganski odpadki iz obdelave in površinske zaščite kovin in hidrometalurgije

barvnih kovin, • odpadki iz mehanskih postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin in

plastike,



• odpadna olja (razen jedilnih olj), • odpadki iz uporabe topil, • embalaža, absorbenti, čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitne obleke (ki niso

v drugih skupinah), • odpadki, ki niso navedeni drugje v katalogu (odpadki avtomobilov, elektronska

oprema itd.), • gradbeni odpadki in ruševine (vključno z gradbenimi odpadnimi materiali pri

gradnji cest), • odpadki iz zdravstva in veterinarstva (brez odpadkov iz kuhinj v teh ustanovah), • odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, naprav za čiščenje odpadne vode in

objektov vodooskrbe, • komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih

dejavnosti.

Z vidika nevarnostnega potenciala pa odpadke delimo na nevarne in nenevarne: • Različne nevarne snovi se uporabljajo v različnih proizvodnih procesih. Prav

tako jih uporabljamo v gospodinjstvih. Pogosto so odpadki vir nevarnih snovi, ki lahko nastajajo na različnih področjih.

• Če je snov klasificirana kot nevarna, to pomeni, da bi v primeru razsutja ne le nastala škoda na tovoru, temveč bi to utegnilo ogroziti tudi transportno sredstvo, osebe, ki se nahajajo v bližini, ter ožje in širše okolje.

• Nevarne snovi, posledično pa tudi odpadki, so plini, vnetljive tekočine, snovi, ki pospešujejo gorenje, jedke snovi, strupi, radioaktivne snovi, kužne in gabljive snovi, snovi s posebnimi nevarnostmi, eksplozivne snovi, snovi, ki v dotiku z vodo razvijajo vnetljive pline, snovi, ki se vžigajo same od sebe, vnetljive trdne snovi, snovi, ki povzročajo vžig, strupene snovi, organski peroksidi, dražljive snovi ...« (Internetni vir 10, 2016)

»Poleg te osnovne delitve odpadkov, se odpadki lahko delijo še na druge načine: • Ločimo jih na komunalne in nekomunalne odpadke; v prve sodijo gospodinjski

odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. Pri komunalnih odpadkih pa govorimo še o ločenih frakcijah komunalnih odpadkov, nevarnih frakcijah komunalnih odpadkov in o kosovnih odpadkih.

• Zelo pomembna z vidika funkcionalnosti in zlasti predelave je delitev odpadkov po materialnem sestavu: biološko razgradljivi odpadki (zelena biomasa, ostanki hrane rastlinskega izvora in krme, papir in karton, les, delno tekstil), steklo, plastika, kovine, sestavljeni materiali (kompoziti), odpadno usnje, kože, krzno, gume in gumi, kisline, lugi, topila, barve, laki, kiti, smole, kemikalije, mineralna olja, kamenje, zemlja, žlindra, pepel, mulji itd.

• Odpadke pogosto ločimo na odpadke iz primarnih dejavnosti (npr. kmetijstva, gozdarstva, rudarstva), odpadke iz industrije, iz energetike ter odpadke iz gradbeništva.

• Posebno skupino tvorijo odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov in naprav za čiščenje odpadne vode (blato iz čistilnih naprav).

• Tudi pravno zakonsko ločeno pa se obravnavajo posamezne specifične skupine, zaradi velikega nevarnostnega potenciala (na primer vsebnosti težkih kovin, zlasti živega srebra, kadmija, svinca in šest valentnega kroma) ali zaradi posebne vloge (težka nadomestljivost oziroma zamenljivost izhodiščnih nevarnih kemikalij z nenevarnimi) in posebnega ravnanja (na primer odpadna



embalaža). Posebej obravnavamo odpadke, ki vsebujejo azbest, PCB, elektronski odpadki in PCT, odpadke iz proizvodnje TiO2, odpadna olja in gudron, mineralna olja, baterije in akumulatorje z nevarnimi snovmi, gradbene odpadke, izrabljene avtomobilske gume, izrabljena motorna vozila, infektivne odpadke iz zdravstvene dejavnosti, klavnične odpadke in kužni material živalskega porekla ter živalske stranske proizvode, biorazgradljive organske kuhinjske odpadke, odpadna jedilna olja in masti, odpadno električno in elektronsko opremo ter radioaktivne odpadke« (Internetni vir 8, 2016).

2.3. KOMUNALNI ODPADKI Avtor Vuk navaja, da bi kot pojem komunalnih odpadkov lahko opredelili tiste vrste odpadkov v trdnem, tekočem in plinastem stanju, ki so nastali zaradi in v zvezi z našim bivanjem, fiziološkimi potrebami, sanitarnimi potrebami in delom produkcije, ki je za njihovo zadostitev potrebna. Deli jih na: • trdne komunalne odpadke, • komunalne odpadne vode, • plinaste emisije, ki obe prej našteti pojavni obliki spremljata. Trdni komunalni odpadki nastanejo predvsem zaradi našega prehranjevanja, načina priprave hrane, danega življenjskega standarda, bivalnega okolja in življenjskih navad (razvad). Po mestu njihovega nastanka jih delimo na: • gospodinjske, • ulične • in kosovne odpadke (Vuk, 1997, 10). »Skupino odpadkov, ki jim pravimo komunalni in njim podobni odpadki, tvorijo: • smeti, • hišne smeti, • kosovni odpadki, • smeti iz lokalov«(Vuk, 1997, 28). Še podrobneje jih je Vuk opredelil kot: • odpadki iz gospodinjstev, • običajni odpadki iz domov, kampov in drugih oblik bivalnih enot, • odpadki iz lokalov, trgovin, stojnic in drugih oblik ponudbe prehrane pijač, • odpadki od čiščenja cest in javnih površin, • odpadki od čiščenja odpadnih vod iz obrti, • odpadki iz hišnih čistilnih naprav, • specifični odpadki iz obrti in industrije, ki jih je možno obravnavati skupaj z

gospodinjskimi odpadki, oz. skupaj z njimi deponirati (Vuk, 1997, 28). Vuk navaja tudi, da je v smislu določil o snovni analizi komunalnih odpadkov možno določiti osnovne komponente: • papir (časopisi, revije, karton, mešani papirni odpadki),

• steklo (vse tri barve ‒ brezbarvno, rjavo, zeleno),



• umetne mase (sintetični materiali, ki so največkrat predmet embalaže: folije, tekstil, oblikovana embalaža, kombinacije: umetne snovi, karton oz. papir),

• kovine (železo, neželezne kovine, mešani materiali, kot npr. kompoziti in odpadni majhni gospodinjski aparati) (Vuk, 1997, 11).

2.4. GOSPODARJENJE IN RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI »Gospodarjenje z odpadki je preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje količin in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in zajema tudi ravnanje. Ravnanje je omejeno na postopke od nastajanja odpadkov do končne odstranitve oziroma oskrbe (zbiranje, prevoz, začasno skladiščenje, predelava, odstranjevanje), vključno s kontrolo teh postopkov in okoljevarstvenimi ukrepi. V sklopu ravnanja z odpadki so postopki, namenjeni uporabi odpadkov ali sestavin odpadkov oziroma njihovi ponovni uporabi, reciklaža za predelavo v surovine in izraba kurilne vrednosti odpadkov, razumljeni kot predelava odpadkov. Odstranjevanje odpadkov pa je predvsem biološka, termična, fizikalna predelava odpadkov, ki jih ni mogoče uporabiti, z namenom njihove končne oskrbe ter odlaganje odpadkov« (Internetni vir 23, 2016). Uredba o odpadkih določa, da se pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi kot prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija ravnanja: 1. PREPREČEVANJE

Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane, zato na odpadke mislimo že, ko kupujemo. Izogibamo se nepotrebni embalaži, izdelkom za enkratno uporabo in izberemo povratno embalažo. Hrane ne zavijamo v odvečno folijo ali papir, raje uporabimo plastične posode, v trgovino se odpravimo z nakupovalno košaro, podarimo stvari, ki jih ne potrebujemo več.

2. PRIPRAVA NA PONOVNO UPORABO Vedno bolj se uveljavljajo razni centri in kotički za ponovno uporabo, kjer lahko oddamo izdelke, ki jih ne potrebujemo več in so še dobro ohranjeni, funkcionalni in še uporabni. V teh centrih izdelke pripravijo za vnovično uporabo in jih prodajo po simbolični ceni.

3. RECIKLIRANJE je postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen. Recikliranje vključuje tudi ponovno predelavo organskih snovi. Energetska predelava ali ponovna predelava v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje, se ne šteje za recikliranje.

4. DRUGI POSTOPKI PREDELAVE (npr. energetska predelava) in 5. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

Odpadke, ki jih ni mogoče predelati, odložimo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Ti odpadki se odložijo na urejena odlagališča odpadkov (Internetni viri 13, 25, 26, 27, 2016).



Slika 3: Hierarhija ravnanja z odpadki (Internetni vir 28, 2016) »Glavna cilja politike ravnanja z odpadki sta zato: • zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na

zdravje ljudi in okolje ter • zmanjšanje uporabe virov in spodbujanje praktične uporabe ustreznega

ravnanja z odpadki. Zato je pomembno ločevati odpadke že na izvoru (tam, kjer nastanejo) in s tem prispevati k njihovi pripravi za ponovno uporabo, recikliranje ali drugo vrsto predelave« (Internetni vir 14, 2016). 2.5. ZAKONODAJA, KI UREJA RAVNANJE Z ODPADKI V REPUBLIKI

SLOVENIJI »Pravno ogrodje sistema ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji tvorita Zakon o varstvu okolja in Zakon o gospodarskih javnih službah« (Internetni vir 9, 2016).

ARSO navaja, da je osnovni predpis, ki ureja področje odpadkov Uredba o odpadkih. To dopolnjujejo tri skupine predpisov. V prvo skupino sodijo predpisi, ki obravnavajo posamezne vrste odpadkov (npr. ravnanje z odpadnimi olji, embalažo in odpadno embalažo, baterijami) in v drugo skupino sodijo predpisi, ki obravnavajo objekte in naprave za ravnanje z odpadki (odlaganje, sežiganje). Tretjo skupino predpisov oblikujejo predpisi o prekomejnem premeščanju odpadkov (Internetni vir 11, 2016).

Javno komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. kot najpomembnejše predpise na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji navaja:

• Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO), (Uradni list RS 2/06),

• Zakon o varstvu okolja ZVO1 UPB1(Uradni list RS, št. 39/06),

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 108/2009, 92/2013, dopol. 102/15),



• Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.),

• Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 127/06-ZJZP),

• Zakon fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/2007-UPB2, 83/2012-(ZFfS-1)),

• Pravilnik o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 32/00, 53/01, 81/02),

• Pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/2000, 32/2006),

• Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/2000, 84/2006),

• Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/2004, 70/2008),

• Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/2000, 34/2008),

• Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum (Uradni list RS, št. 37/2011),

• Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št. 42/04, 62/08),

• Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014, 54/2015),

• Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/2006, 61/2011),

• Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06 in 78/08),

• Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.: 34/2008),

• Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/2008),

• Uredbo o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008),

• Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008),

• Uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06, 100/10 in 55/15),

• Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008),

• Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/2008),

• Uredbo o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/2009),

• Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/2010, 14/2014),

• Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/08 in 19/10),

• Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010),

• Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011, 37/2015),

• Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, sprem. in dopol. 103/15),

• Uredbo o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/2012),



• Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012),

• Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15),

• Uredbo o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 78/08, 3/10, sprem. in dopol. 103/15),

• Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01 in 41/04 – ZVO-1),

• Odlok o operativnem programu ravnanja z odpadno embalažo in odpadno embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007 (Uradni list RS, št. 29/02),

• Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list št. 55/15) (Internetni vir 35, 2016).

2.6. GLOBE ZA NEPRAVILNO RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov določa naslednje globe za fizične osebe za nepravilno ravnanje s komunalnimi odpadki (Internetni vir 31, 2016):

VRSTA PREKRŠKA GLOBA V EVRIH

Nevključitev v sistem zbiranja odpadkov 800 Nepravilno zbiranje komunalnih in nepravilno hranjenje nevarnih odpadkov 800 Puščanje odprtih tipiziranih vrečk 200 Onemogočanje dostopa za smetarska vozila 200 Neodstranjevanje snega ob/na zabojnikih 40 Neprijava novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe

200

Neodstranitev zabojnika iz prevzemnega mesta na javni površini 200 Črno odlaganje 800 Mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki 200 Odlaganje nekomunalnih odpadkov v zabojnike za komunalne odpadke 200 Odlaganje odpadkov zraven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov 800 Samovoljno premikanje zabojnikov za ločeno zbiranje frakcij na drugo lokacijo 200 Razmetavanje odpadkov ali onesnaženje prevzemnih mest 800 Onesnaževanje okolice podzemnih zabojnikov, zbiralnih stiskalnic, zbiralnic, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov ali zbirnih centrov

200

Lepljenje plakatov in obvestil na zabojnike; pisanje, risanje ali barvanje zabojnikov

200

Zlivanje ali postavljanje nevarnih odpadkov, gradbenega materiala in ločenih frakcij v zabojnike/tipiz. vrečke za preostanek ali BIO

200

Zlivanje ali postavljanje bolnišničnih, kosovnih in tekočih odpadkov ter vročega pepela v zabojnike/tipiz. vrečke za preostanek ali BIO

200

Brskanje po posodah za zbiranje komunalnih odpadkov ali iz njih odnašati odložene komunalne odpadke

800

Tabela 1: Globe za fizične osebe za nepravilno ravnanje s komunalnimi odpadki

(Internetni vir 31, 2016)



Za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad ravnanjem s komunalnimi odpadki v

občini Dobrova ‒ Polhov Gradec je zadolžen Medobčinski inšpektorat Vrhnika. Iz

njihovega Letnega poročila za leto 2014 je razvidno, da v občini Dobrova ‒ Polhov Gradec v letu 2014 ni bilo nobenega inšpekcijskega nadzora nad zabojniki za komunalne odpadke. Enkrat so posredovali zaradi nedovoljenega odlaganja gradbenega materiala in enkrat zaradi nedovoljenega odlaganja odpadnih olj (Internetni vir 32, 2016). 2.7. LOČEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Na spletni strani www.bodieko.si navajajo, da je ločevanje odpadkov pomembno zato, ker so le ločeno zbrani odpadki primerni za nadaljnjo uporabo. Ko so vsi odpadki odloženi v istem košu, je ravnanje z njimi oteženo in drago. Da zmanjšamo stroške ravnanja z odpadki jih je potrebno ločevati že na izvoru, saj odloženi odpadki izjemno negativno vplivajo na okolje. Če odpadke pravilno ločujemo, tako zmanjšamo vplive na okolje. Hkrati so pravilno ločeni odpadki tudi »nov« vir surovin v industrij. Z reciklažo odpadkov tako porabimo manj naravnih virov.

Najbolj učinkovito je, da se ločevanja odpadkov lotimo že na njihovem izvoru ‒ torej pri sebi doma. Organizirati si moramo ločevanje posameznih vrst odpadkov. Ločene in sortirane smeti nato oddamo v individualne zabojnike, odnesemo na ekološki otok ali na zbirne centre. Odpadke ločujemo po naslednjih skupinah: • mešana embalaža, • papir in karton, • organski odpadki, • nevarni odpadki, • steklena embalaža, • odpadne kovine, • mešani komunalni odpadki (Internetni vir 21, 2016).

»Kot posamezniki in kot družba smo odgovorni za naše okolje. Že z majhnimi prilagoditvami lahko vsako gospodinjstvo veliko pripomore k ohranjanju naravnih virov, zmanjšanju porabe energije in čistejšemu okolju« (Internetni vir 21, 2016). 2.8. RAVNANJE Z BIOLOŠKIMI ODPADKI »Biološko razgradljivi odpadki so odpadki naravnega izvora, ki nastajajo v gospodinjstvih, v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih proizvodnih dejavnostih. Ločimo: • biološke odpadke: odpadki, nastali pri pripravi oz. predelavi hrane (poljščine,

sadje, zelenjava, odpadki v gospodinjstvu, odpadki iz živilsko predelovalne industrije ipd.),

• zelene odpadke: ostanki iz vrtov, nasadov, grmovnic, okrasnih rastlin ipd.



Biološki odpadki so morda še večja problematika kot pa odpadna embalaža, saj med gnitjem na odlagališču proizvajajo tako imenovane toplogredne pline, metan, ki je 23 krat bolj škodljiv kot CO2« (Internetni vir 29). Po navedbah Javnega podjetja Simbio, ki je eno izmed podjetij, ki zagotavljajo celovito ravnanje z odpadki, biološki odpadki predstavljajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave (Internetni vir 30). Ravnanje z biološkimi odpadki ureja Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Ta v 4. členu določa: 1. Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi

mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato z neomejeno ali omejeno uporabo v skladu z merili iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.

2. Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.

3. Zeleni vrtni odpad, ki ne nastaja v gospodinjstvu, je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki ali drugimi ločeno zbranimi frakcijami.

4. Kuhinjske odpadke iz gostinstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom.

5. Kuhinjske odpadke iz gospodinjstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, razen z zelenim vrtnim odpadom.

6. Prodaja opreme za rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, v male komunalne čistilne naprave ali neposredno v vode je prepovedana.

7. Dehidriranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva je prepovedano, če se odpadne vode odvajajo v kanalizacijo posredno prek lovilca maščob, vsebnost usedljivih snovi v odvedeni odpadni vodi pa brez dodatnega redčenja presega 40 ml/l (Internetni vir 33, 2016).

V 5. členu Uredbe so določene obveznosti povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva: 1. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske

odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. 2. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora povzročitelj odpadkov iz

gospodinjstva, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.

3. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno



hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov (Internetni vir 33, 2016).

»Med organske odpadke spadajo: • vsi ostanki hrane (razen maščob, ostanki olj, kosti), • jajčne lupine, • olupki sadja in zelenjave, • vejevje, • pokošena trava, • odpadlo listje, • rože, • plevel, • zemlja lončnic, • čajne vrečke, • kavna usedlina, • kavni filtri, • papirnati robčki in brisače. Med organske odpadke ne sodijo tisti odpadki, ki so nerazgradljivi, okolju nevarni ali tisti, ki poslabšajo kakovost komposta. To so: • steklo, armirano steklo, ogledala, • keramika, opeka, porcelan, • plastika, • kovine, • kosti, maščobe, olja, • tekstilni izdelki, • plenice, • iztrebki domačih živali, • zdravila, • žagovina in oblanci« (Internetni vir 29, 2016). Biološke odpadke uporabimo za pridobivanje komposta (aerobna razgradnja) ali pridobivanje bioplina (anaerobna razgradnja). Ločeno zbiranje bioloških odpadkov zagotavlja boljšo kakovost zbrane frakcije ter tako boljši izkoristek pri predelavi odpadkov. Tako so Bolzonella in sod. pri raziskavi ugotovili, da so pri anaerobni razgradnji ločeno zbrane biološke frakcije pridobili 200 m3 bioplina na tono odpadkov, pri mešanih odpadkih pa le 60 m3 bioplina na tono odpadkov. Tudi specifična proizvodnja metana je bila pri ločeno zbrani biološki frakciji precej višja (0,4 m3 metana/kb TVS), medtem ko je bila pri mešanih odpadkih le 0,13 m3

metana/kg TVS (kratica TVS pomeni celotne hlapne trdne snovi ‒ angleško total volatile solids) (Bolzonella in sod., 2006). 2.8.1.KOMPOSTIRANJE »Kompostiranje je naraven proces razkrajanja organskih snovi oziroma bioloških odpadkov v kompost ali rodovitno organsko gnojilo, imenovano tudi humus. Proces kompostiranja poteka s pomočjo vrste mikroorganizmov, ki razgrajujejo in



predelujejo organske odpadke. Ob pravilnem postopku kompostiranja se bodo naši odpadki spremenili v kakovosten in uporaben kompost« (Internetni vir 36, 2016). Kot določa Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, lahko kompostiramo na domačem vrtu. »Za postavitev bodisi lesenega ali žičnatega odprtega bodisi plastičnega zaprtega hišnega kompostnika potrebujemo 2 do 3 m3 prostora, ki je v polsenci in zaščiten pred vetrom. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavimo ga tako, da ne povzroča smradu na sosednjih zemljiščih. Zagotoviti moramo pravilno prezračevanje (enkrat mesečno preobračamo kup), da proces trohnenja poteka pravilno. Poskrbeti je potrebno tudi za zadostno vlago, kar pomeni, da se kup ne sme presušiti ali premočiti (primerna vlažnost je takrat, ko stisnemo pest komposta in se iz njega ne pocedi voda in hkrati ne razpade). Na ta način lahko doma ustvarimo kompost in nam ni treba kupovati umetnih gnojil, ki so nevarna za naše zdravje« (Internetni vir 38, 2016). Za kompostiranje so primerni že prej našteti organski odpadki. Pri določenih, sicer organskih odpadkih pa je potrebna previdnost oz. zmernost. Na internetni strani www.lepplanet.si svetujejo, da na kompostnik ne odlagamo: • obolelih rastlin, ker lahko okužijo cel kompost in druge rastline, • plevela s koreninami, • kuhanega riža, ker naj bi privabil nevarne bakterije. Navajajo tudi, da nekateri organski odpadki lahko kvarijo pH komposta, spet drugi pritegnejo različne škodljivce in pri teh se priporoča zmernost: • olupki banan, pomaranč, limon, grenivk, mandarin (vsebujejo ostanke

škropiva), • grozdje, • paradižnik in proizvodi iz paradižnika, • kisle kumarice in pomarančni sok (uničujejo pH v kompostu), saj lahko kislina

ubije dobre bakterije, ki pomagajo razkrajati odpadke, • listi in veje črnega oreha (sproščajo snov, ki je potencialno škodljiva za

nekatere rastline in odganjajo črve), • ostanki z vrta, ki so prepojeni s pesticidi (pobijejo pomembne mikroorganizme

v kompostu), • kosti (potrebujejo veliko časa za razgradnjo in privabljajo živali), • maščobe, • mesni izdelki (gnijejo in privabljajo škodljivce), • ribe, • kruh in drugi pekovski izdelki, • testenine,

• pelin, vratič, orehovo listje (Internetni vir 39, 2016).



2.8.2.KOŠ ZA KOMPOSTIRANJE V HIŠI ‒‒‒‒ ORGANKO

Poleg kompostiranja na vrtu imamo tudi možnost kompostirati kar v hiši. V ta namen se uporablja Organko. »Organko je napreden koš za biološke odpadke, izdelan iz reciklirne plastike, ki omogoča naravi prijazno shranjevanje bioloških odpadkov v gospodinjstvu. S svojo revolucionarno zasnovo dopušča, da biološke odpadke dlje časa hranimo kar v kuhinji. Primeren je za vsako gospodinjstvo ali delovno mesto. Med polnjenjem biološkim odpadkom dodajamo posip, ki poskrbi, da se v košu za biološke odpadke namesto gnitja vzpostavi proces fermentacije. Vsebina v košu tako brez neprijetnih vonjav fermentira, v celoti pa se razgradi v zemlji, pri čemer se pesticidi in ostale škodljive snovi razgradijo na okolju prijazne elemente, ohranijo pa se vsi minerali in rudnine. Pri procesu fermentacije v košu za biološke odpadke nastaja tekočina, ki jo s pomočjo pipice na dnu koša vsakih nekaj dni odlijemo. Nerazredčeno lahko uporabljamo za vzdrževanje čistih odtokov in higieno greznice ali jo razredčimo z vodo in uporabimo kot gnojilo za sobne in vrtne rastline« (Internetni vir 42, 2016). Proizvajalec navaja naslednje pozitivne lastnosti Organka: • uporabljamo ga lahko v vseh letnih časih, • z njim se izognemo dnevnemu odnašanju bioloških odpadkov iz stanovanja, • zmanjša neprijetne vonjave, ki jih oddajajo biološki odpadki, • vanj lahko odlagamo vse vrste bioloških odpadkov, • preprečuje izpust CO2 v ozračje, • z njim preprečimo gnitje, saj odpadki s pomočjo posipa fermentirajo, • v povprečju ga je potrebno prazniti le enkrat do dvakrat mesečno, • lahko rečemo stop plastičnim vrečkam, • je iz reciklirnega materiala, • sami si lahko pripravimo prvovrstno osnovo za kompost, • sami pridobimo naravno gnojilo za vrtne in sobne rastline, • sami pridelamo sredstvo za vzdrževanje čistih odtokov in higieno greznice, • z njim lahko zmanjšamo strošek odvoza odpadkov (Internetni vir 42, 2016).

»V Organka lahko odlagamo skoraj vse biološke odpadke: • olupke sadja in zelenjave, • ostanke pripravljene hrane, • kuhano in surovo meso, • manjše kosti, • ribe, • sir, jajca in jajčne lupine, kruh, • kavne usedline, čajne vrečke, • ovenele rože, • manjše količine papirnatih robčkov. Večje kose živil je priporočljivo razrezati na manjše, s tem prispevamo k učinkovitejšemu procesu fermentacije.



V Organka ne smemo odlagati: • papirja, • večjih kosti, • pepela, • živalskih iztrebkov« (Internetni vir 42, 2016).

Slika 4: »Organko« (Internetni vir 42, 2016)

2.8.3.ZABOJNIK ZA BIOLOŠKE ODPADKE Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom določa, da v primeru, ko ne želimo kompostirati, odpadke prepustimo izvajalcem javnih služb (komunalna podjetja ali podjetja za odvoz odpadkov) v posebnih rjavih zabojnikih, katerega je izvajalec dolžan zagotoviti (Internetni vir 33, 2016). Podjetje Snaga d.o.o. navaja, da je najbolje, da biološke odpadke zbiramo v papirnatih, biorazgradljivih polietilenskih ali pa biorazgradljivih vrečkah iz koruznega (ali drugega rastlinskega) škroba. Ker pod vplivom toplote in svetlobe 100-odstotno razpadejo, odpadke lahko v rjav zabojnik odvržemo skupaj z vrečko. Listje, plevel in druge vrtne odpadke neposredno odložimo v rjav zabojnik. Jedilno olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, jedilno mast ipd. zbiramo v posebni posodi, ki jo oddamo v zbirnem centru (Internetni vir 38, 2016). V rjavi zabojnik poleg nerazgradljivih in okolju nevarnih odpadkov, ki smo jih že našteli, ne odlagamo še: - tekočih ostankov hrane, - vročega pepela, - usnja, gume in plute.



Slika 5: Zabojnik za biološke odpadke (Internetni vir 40, 2016)

Ločeno zbrane biološke odpadke na območju osrednje Slovenije odvažajo tovornjaki podjetja Snaga d.o.o. Ti jih pripeljejo do vrat v sklopu rdeče in oranžno pobarvanih objektov RCERO Ljubljana, kjer poteka biološka predelava odpadkov.

Slika 6: RCERO Ljubljana (Internetni vir 16, 2016)



Snaga navaja, da so za predelavo biorazgradljivih odpadkov ključni posebni reaktorji (fermentorji), kjer poteka biološka razgradnja organskih snovi brez

prisotnosti kisika ‒ anaerobna fermentacija. V vsakem fermentorju so mešala, ki približno tri tedne zelo počasi premikajo oziroma vrtijo odpadke, ki se ob odsotnosti kisika razkrajajo, pri tem pa nastaja bioplin. Izločen bioplin zbirajo in iz njega pridobivajo elektriko in toploto, ki ju uporabljajo pri preostalih procesih. Po treh tednih razkrojeni odpadki zapustijo fermentor in potujejo v naprave, ki pregnite odpadke ožamejo oziroma dehidrirajo. Tako dobijo suho maso, ki jo prepeljejo v zorilni del, kjer jo nekaj tednov intenzivno prezračujejo, pri čemer se še dodatno razkraja. Po nadaljnjih treh mesecih pod nadstrešnico so nekdaj biološki odpadki primerni za kompost (Internetni vir 38, 2016). 2.8.4.KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ŽIVILSKIH ODPADKOV V

GOSPODINJSTVU Evropska komisija nas z nekaj preprostimi nasveti usmerja, kako lahko zmanjšamo količino živilskih odpadkov: 1. Načrtujmo svoje nakupe: Načrtujmo svoje obroke za ves teden. Preverimo,

katere sestavine za obroke že imamo doma, nato napišimo seznam živil, ki jih še potrebujemo. Seznam vzemimo s seboj v trgovino in kupimo samo živila, ki so na seznamu. Ne pustimo se zavesti mamljivi ponudbi in ne kupujmo, kadar

smo lačni ‒ takrat kupimo več, kot potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupimo ravno toliko, kot potrebujemo.

2. Preverimo datume: Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: „uporabno do“ pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr.: meso in ribe); „uporabno najmanj do“ označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki „uporabno najmanj do“.

3. Upoštevajmo svoj proračun: Če varčujemo s hrano, varčujemo s svojim denarjem.

4. Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje hladilnika: Preverimo tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija.

5. Pri shranjevanju hrane upoštevajmo navodila na embalaži. 6. Red v hladilniku: novo kupljene izdelke postavimo zadaj, izdelke, ki so že v

hladilniku, pa premestimo spredaj. S pravilnim zlaganjem hrane nam ne bo treba hrane s pretečenim rokom uporabe metati v smeti.

7. Servirajmo manjše obroke, saj lahko po potrebi hrano še dodamo. 8. Uporabimo ostanke hrane: Namesto da ostanke hrane vržemo v smeti, jih

lahko uporabimo za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico. Manj svežo zelenjavo lahko uporabimo za pripravo juhe.

9. Hrano zamrznimo: Če pojemo samo majhno količino kruha, preostali kruh zamrznimo. Odvečne obroke hrane zamrznimo in jih uporabimo takrat, ko bomo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali (Internetni vir 44, 2016).



2.9. REGIJSKI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI LJUBLJANA »Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) je največji kohezijski projekt s področja okolja v državi, delovati je začel konec leta 2015 in skrbi za odpadke tretjine Slovenije.

Regijski center sestavljajo razširjeno odlagališče, čistilna naprava za izcedne vode in objekti za predelavo odpadkov. Novo odlagalno polje je v uporabi od 2009, čistilna naprava za izcedne vode obratuje od 2011, gradnja objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, ki je bila najzahtevnejši del projekta, pa je bila končana konec leta 2015. Ključni del regijskega centra so trije objekti, v katerih poteka mehansko-biološka obdelava odpadkov. V teh objektih se obdelujeta dve vrsti odpadkov: ločeno zbrani biološki odpadki in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. Sprejeti in sortirani so tudi kosovni odpadki. RCERO Ljubljana, ki je s 65 odstotki sredstev sofinanciran iz evropskega kohezijskega sklada, je primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji med občinami in regijami. V RCERO je trenutno vključenih 37 občin, tako da bo RCERO poskrbel za odpadke tretjine Slovenije.

Celotni projekt, za katerega je Evropska komisija izdala odločbo aprila 2009, po pooblastilu Mestne občine Ljubljana (MOL) in preostalih občin vodi javno podjetje Snaga Ljubljana« (Internetni vir 16).

Slika 7: RCERO Ljubljana (Internetni vir 16, 2016)

»Objekti in naprave, zgrajeni v okviru RCERO Ljubljana, omogočajo: • proizvodnjo zelene električne energije iz obnovljivega vira bioplina; • pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov. Kompost bomo uporabljali v

vrtnarstvu in pri urejanju odlagališča;



• pridobivanje sekundarnega goriva iz odpadne lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov;

• proizvodnjo električne in toplotne energije za lastno rabo; • da po predelavi na odlagališču konča manj kot 5 odstotkov odpadkov, ki jih ni

mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti odloženi odpadki so brez škodljivih vplivov na okolje« (Internetni vir 17).

Po navedbah RCERO Ljubljana njihov center lahko sprejeme in predela različne vrste odpadkov, skupaj tudi do 171.000 ton na leto. Gre za mešane gospodinjske odpadke, tem podobne odpadke iz storitvenih dejavnosti, kosovne odpadke in ločeno zbrane biološke odpadke. Ravno zaradi različne sestave odpadkov, ki jih sprejema, je RCERO Ljubljana edinstven. Iz obrata bo vsako leto šlo do 30.000 ton odpadkov, namenjenih recikliranju, do 60.000 ton goriva, prve in druge kakovosti, ter 7000 ton komposta. Poleg tega iz mešanih in bioloških odpadkov nastaja tudi veliko plina za proizvodnjo elektrike in toplote (Internetni vir 15, 2016). 2.10. ODPADKI V SLOVENIJI V LETU 2014 Po navedbah SURS je prebivalec Slovenije v letu 2014 v povprečju proizvedel 433 kg komunalnih odpadkov, od tega 3,3 kg nevarnih. Z javnim odvozom je bilo zbranih 323 kg, odloženih pa 101 kg komunalnih odpadkov na prebivalca (Internetni vir 7 in 45, 2016). V Sloveniji je v letu 2014 nastalo skoraj 4,7 milijona ton različnih vrst odpadkov, od tega jih je 12 % nastalo v gospodinjstvih. 23 % vseh v 2014 nastalih komunalnih odpadkov je bilo odloženih na komunalna odlagališča. Nastajanje odpadkov v Sloveniji v letu 2014: • Nastalo je skoraj 4,7 milijona ton odpadkov, od tega malo manj kot 892.000 ton

komunalnih. • Količina nastalih komunalnih odpadkov je bila za skoraj 5 % večja kot v letu

2013; povečanje količin drugih vrst odpadkov je bilo neznatno. • V proizvodnih dejavnostih je nastalo malo manj kot 2,8 milijona ton (59 %), v

storitvenih dejavnostih skoraj 1,4 milijona ton (29 %), gospodinjstva pa so povzročila malo več kot pol milijona ton (12 %) vseh vrst odpadkov.

• Količina nastalih nevarnih odpadkov (skoraj 147.000 ton) je bila glede na leto 2013 večja za 23 %.

• Največ nevarnih odpadkov je nastalo v predelovalnih dejavnostih, 51 %; v gospodinjstvih jih je nastalo 2 %.

• Največja je bila količina gradbenih odpadkov (24 %), sledili so odpadki iz termičnih procesov (17 %), odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki (15 %), komunalni odpadki (14 %), odpadki iz obdelave in predelave lesa ter kovin (po 7 % iz vsake) in odpadna embalaža (5 %). Druge vrste odpadkov so nastale v manjših količinah.

Ravnanje z odpadki v Sloveniji v letu 2014: • Ločeno se je zbralo več kot pol milijona ton komunalnih odpadkov (ali skoraj 8

% več kot v letu 2013).



• Predelanih je bilo (dejansko, brez zasipanja in priprave za predelavo ali odstranjevanje) malo več kot 3 milijone ton odpadkov (ali 5 % več kot v letu 2013).

• Na odlagališča odpadkov je bilo odloženih malo manj kot 283.000 ton vseh vrst odpadkov (ali skoraj 10 % manj kot v letu 2013).

• Odloženih je bilo 23 % nastalih komunalnih odpadkov (ali za 7 % manj kot v letu 2013).

• Uvoz in izvoz odpadkov sta se glede na leto 2013 povečala (uvoz za 6 %, izvoz za 11 %) (Internetni vir 20).

Slika 8: Infografika – Nastajanje odpadkov, Slovenija, 2014 (Internetni vir 20)

2.11. RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DOBROVA ‒‒‒‒

POLHOV GRADEC

Po podatkih SURS je v Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec v letu 2014 nastalo 2117 ton komunalnih odpadkov. Z javnim odvozom je bilo zbranih 1290 ton, odloženih pa 630 ton komunalnih odpadkov (Internetni vir 7, 2016).



V povprečju je prebivalec Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec v letu 2014 proizvedel 281 kg komunalnih odpadkov. Z javnim odvozom je bilo zbranih 171 kg, odloženih pa 84 kg komunalnih odpadkov na prebivalca (Internetni vir 45, 2016).

V Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec odvoz komunalnih odpadkov izvaja Snaga Javno podjetje d.o.o. Po podatkih, ki smo jih pridobili z vprašalnikom, ki so nam ga izpolnili na podjetju

Snaga d.o.o., je v celotni Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec vseh uporabnikov njihovih storitev 2085. Podatki se nanašajo na mesec marec 2016.

Odvoz bioloških odpadkov v Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec se izvaja od marca 2014 (Internetni vir 6, 2016). Zaenkrat se odvoz bioloških odpadkov izvaja za prebivalce KS Dobrova. Z odvozom je pokrita cela Dobrova in Hruševo, Gabrje je zadnje naselje v smeri proti Polhovem Gradcu, ki ima organiziran odvoz. V smeri proti Horjulu trenutno odvoz poteka do Poti čez Horjulko. Po podatkih podjetja Snaga d.o.o. biološke zabojnike v celotni občini uporabljajo 104 uporabniki, kar je le slabih 5 % vseh uporabnikov Snaginih storitev v Občini

Dobrova ‒ Polhov Gradec. V podjetju Snaga d.o.o. so nam povedali, da bi v primeru, če bi bil interes, odvoz bioloških odpadkov lahko zagotovili 1625 uporabnikom, kar je 77,94 % vseh uporabnikov v občini. 460 uporabnikov (22,06 %) pa te možnosti nima zaradi težje dostopnosti oz. preredke naseljenosti terena. V KS Polhov Gradec je skupno 660 uporabnikov storitev podjetja Snaga d.o.o., kar

je 31,65 % uporabnikov Snaginih storitev v celotni Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec. Za vse te uporabnike je na voljo en zabojnik za biološke odpadke s prostornino 5 m3. Stacioniran je v centru Polhovega Gradca, na parkirišču pri trgovini Mercator. Odvoz po posameznih gospodinjstvih se za prebivalce KS Polhov Gradec ne izvaja, ker po podatkih Snage prebivalci kompostirajo in ker med njimi ni interesa za odvoz. Poleg tega mora odvoz odpadkov povzročiti manj okoljske škode kot neodvoz.

Širjenje območja odvoza bioloških odpadkov v občini Dobrova ‒ Polhov Gradec je predvideno za takrat, ko bo zaznan interes, zaenkrat pa ni predvideno (Vprašalnik Snaga, marec 2016).



3. EMPIRIČNI DEL 3.1. IZVEDBA ANKETNE RAZISKAVE MED PREBIVALCI KS POLHOV

GRADEC Glavni namen naše anketne raziskave je bil ugotoviti, kako prebivalci KS Polhov Gradec ravnajo z odpadki biološkega izvora in kolikšen je interes za zabojnike za biološke odpadke. Anketni vprašalnik je bil zato namenjen izključno prebivalcem KS Polhov Gradec. Prikazan je v Prilogi 2. Vseboval je 11 vprašanj. V prvem delu anketnega vprašalnika so bila zastavljena splošna vprašanja o spolu, starosti, izobrazbi in kraju bivanja, v drugem delu pa vprašanja o ravnanju s komunalnimi odpadki, podrobneje o ravnanju z odpadki biološkega izvora, o seznanjenosti z zakonodajo in ekološki ozaveščenosti, interesu za odvoz bioloških odpadkov, ter samoiniciativi prebivalcev glede ureditve odvoza bioloških odpadkov. Ker menimo, da se na podeželju ljudje bolje odzovejo na bolj osebni pristop, smo se odločili, da ne bomo delali spletne ankete. Anketni vprašalnik smo pripravili v programu Microsoft Word. Da je bila celotna izvedba čim bolj ekološka, smo vprašalnike natisnili obojestransko na A5 list, kar je občutno zmanjšalo porabo papirja. Anketiranje je potekalo v mesecu marcu in aprilu 2016. Večino anketnih vprašalnikov smo posredovali gospodinjstvom prek OŠ Polhov Gradec in Vrtca pri OŠ Polhov Gradec, nekaj pa smo jih posredovali anketirancem neposredno. Skupaj smo razdelili 500 anketnih vprašalnikov, vrnjenih smo dobili 235 vprašalnikov, kar je 47 % od vseh razdeljenih vprašalnikov. Predvidevamo, da se 53 % vprašalnikov ni vrnilo predvsem zato, ker smo jih razdelili vsem otrokom v šoli in vrtcu, vendar smo starše pozvali, da izpolnijo samo po en vprašalnik na gospodinjstvo. Večina ima namreč po več otrok v šoli ali vrtcu, tako da bi se nam v nasprotnem primeru zgodilo, da bi dobili nerealne podatke. Poleg tega OŠ Polhov Gradec in Vrtec pri OŠ Polhov Gradec obiskujejo tudi otroci iz drugih krajevnih skupnosti, anketni vprašalnik pa je bil namenjen izključno prebivalcem KS Polhov Gradec, tako da gre tudi temu pripisati manjše število vrnjenih vprašalnikov. Od 235 vprašalnikov smo jih 5 izločili, ker so bili nepopolni, 30 vprašalnikov ni bilo uporabnih, ker so jih izpolnili prebivalci drugih krajevnih skupnosti, 35 vprašalnikov pa smo izločili, ker je bilo po podatkih o starosti in izobrazbi razvidno, da so jih izpolnili osnovnošolci in ne njihovi starši in jih žal nismo mogli upoštevati. Od vseh vrnjenih vprašalnikov smo jih upoštevali 165, kar je glede na podatke podjetja Snaga 25 % vseh uporabnikov njihovih storitev v KS Polhov Gradec in

nekaj manj kot 8 % v celotni Občini Dobrova ‒ Polhov Gradec. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel. Za podrobnejšo obdelavo določenih podatkov smo si pomagali tudi s programom IBM SPSS.



3.2. REZULTATI IN ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA 1. Vprašanje: Spol

39

126

0

20

40

60

80

100

120

140

Moški spol Ženski spol

Slika 9: Anketirane osebe po spolu

Iz slike 9 je razvidno, da je v anketi sodelovalo 39 moških (23,64 %) in 126 žensk (76,36 %). 2. Vprašanje: Starost

0

85

54

26

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

1. Do 20 let 2. Od 21 do 40

let

3. Od 41 do 60

let

4. 61 let in več

Slika 10: Anketirane osebe po starosti

Slika 10 prikazuje, da je največ, 85 anketirancev (51,51 %). starih od 21 do 40 let, 54 anketirancev (32,73 %) od 41 do 60 let, 26 anketirancev (15,76 %) pa 61 let in več. Do 20 let ni nobenega anketiranca.



3. Vprašanje: Izobrazba

9

89

58

9

0102030405060708090

100

1. Nedokončana

ali dokončana

osnovna šola

2. Srednja ali

poklicna

izobrazba

3. Višja, visoka

ali univerzitetna

izobrazba

4. Magistrska ali

doktorska

izobrazba

Slika 11: Anketirane osebe po izobrazbi

Iz slike 11 lahko razberemo, da je v anketi sodelovalo 9 ljudi (5,45 %) z nedokončano ali dokončano osnovno šolo, 89 ljudi (53,94 %) s srednjo ali poklicno izobrazbo, 58 ljudi (35,16 %) z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo in 9 ljudi (5,45 %) z magistrsko ali doktorsko izobrazbo. 4. Vprašanje: Kraj

19

9

2216

0 0

10

47

7 50

3

1410

3

05

101520253035404550

1. B

abna

Gor

a

2. Briš

e

3. D

olenj

a va

s

4. D

vor

5. H

raste

nice

6. Lo

g

7. Pod

rebe

r

8. P

olho

v Gra

dec

9. P

rapr

oče

10. P

rista

va

11. S

elo

12. S

etnica

13. S

redn

ja va

s

14. S

etni

k

15. B

elica

Slika 12: Anketirane osebe po krajih

Slika 12 prikazuje, da je večina, 47 anketirancev (28,48 %), iz Polhovega Gradca, 22 anketirancev (13,33 %) iz Dolenje vasi, 19 anketirancev (11,52 %) iz Babne Gore, 16 anketirancev (9,70 %) iz Dvora, 14 anketirancev (8,49 %) iz Srednje vasi, po 10 anketirancev (6,06 %) iz Podrebri in Setnika, 9 anketirancev (5,45 %) z Briš, 7 anketirancev (4,24 %) iz Praproč, 5 anketirancev (3,03 %) iz Pristave ter po 3



anketiranci (1,82 %) iz Setnice in Belice. Iz Hrastenic, Loga in Sela ni bilo nobenega anketiranca. 5. Vprašanje: Kako pogosto ločujete komunalne odpadke?

0 4 313

145

0

20

40

60

80

100

120

140

160

1. Nikoli 2. Redko 3. Občasno 4. Pogosto 5. Redno

Slika 13: Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov

N MIN MAX POVPREČJE STD.ODKLON

165 2 5 4,81 0,58

Tabela 2: Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov Slika 13 prikazuje, da med anketiranimi ni niti enega, ki ne bi nikoli ločeval komunalnih odpadkov. 4 anketirani (2,42 %) to delajo redko, 3 anketirani (1,82 %) občasno, 13 anketiranih (7,88 %) pogosto in 145 anketiranih (87,88 %) ločuje komunalne odpadke redno. 6. Vprašanje: Kako pogosto ločeno zbirate odpadke biološkega izvora?

4 7 921

124

0

20

40

60

80

100

120

140

1. Nikoli 2. Redko 3. Občasno 4. Pogosto 5. Redno

Slika 14: Ločeno zbiranje odpadkov biološkega izvora



N MIN MAX POVPREČJE STD. ODKLON 165 1 5 4,54 0,953

Tabela 3: Ločeno zbiranje odpadkov biološkega izvora

Slika 14 kaže, da izmed vseh anketiranih le 4 (2,42 %) nikoli ločeno ne zbirajo odpadkov biološkega izvora. 7 anketiranih (4,24 %) jih to počne redko, 9 anketiranih (5,45 %) občasno, 21 anketiranih (12,73 %) pogosto in 124 anketiranih (75,15 %) odpadke biološkega izvora ločeno zbira redno. 7. Vprašanje: Kako ravnate z odpadki biološkega izvora? Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Želeli smo ugotoviti, na katere načine prebivalci poskrbijo za biološke odpadke. Poleg naštetih možnosti ravnanja so imeli anketiranci možnost obkrožiti »ostalo« in zraven navesti, kaj to je. Vsi anketirani, ki so to možnost obkrožili, so navedli, da biološke odpadke vozijo na zbirno mesto v Polhovem Gradcu.

Slika 15: Ravnanje z odpadki biološkega izvora ‒ ločeno po različnih načinih

Iz slike 15 je razvidno, da največ, 139 anketirancev (84,24 %) kompostira, 80 anketirancev (48,48 %) z biološkimi odpadki hrani živali, 23 (13,94 %) anketiranih biološke odpadke odlaga med ostale komunalne odpadke, 5 anketiranih (3,03 %) je navedlo, da biološke odpadke vozi na zbirno mesto v Polhovem Gradcu. Ker nas je zanimalo podrobneje, katere kombinacije vseh možnosti ravnanja z biološkimi odpadki anketirani prebivalci najpogosteje uporabljajo, smo naredili podrobnejšo obdelavo podatkov.



Slika 16: Ravnanje z odpadki biološkega izvora ‒ kombinacije

Slika 16 prikazuje, da večina, 72 anketiranih (43,64 %) biološke odpadke izključno kompostira, 13 anketiranih (7,88 %) z njimi izključno hrani živali, 4 anketirani (2,42 %) vse biološke odpadke odlagajo v črn zabojnik, 3 anketirani (1,82 %) pa jih vozijo na zbirno mesto v Polhovem Gradcu. 52 anketiranih (31,52 %) biološke odpadke kompostira in z njimi hrani živali, 5 anketiranih (3,03 %) kompostira in odlaga v črn zabojnik, 1 anketirani (0,60 %) kompostira in vozi na zbirno mesto, 6 anketiranih (3,64 %) hrani živali in odlaga v črn zabojnik, 8 anketiranih (4,85 %) kompostira, hrani živali in odlaga v črn zabojnik in 1 (0,60 %) kompostira, hrani živali in vozi na zbirno mesto. 8. Vprašanje: Ali ste seznanjeni s tem, da ste po Odloku o zbiranju

komunalnih odpadkov dolžni kompostirati in da vas v primeru, da mešate biološke odpadke z ostalimi komunalnimi odpadki, lahko doleti kazen?

136

29

0

50

100

150

DA NE

Slika 17: Seznanjenost z Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov in kaznimi



Iz slike 17 je razvidno, da je velika večina, 136 anketiranih (82,42 %) seznanjenih s tem, da so po Odloku o zbiranju komunalnih odpadkov dolžni kompostirati in da jih v primeru, da mešajo biološke odpadke z ostalimi komunalnimi odpadki, lahko doleti kazen, 29 anketiranih (17,58 %) pa z omenjenim ni seznanjenih. 9. Vprašanje: Ali se strinjate, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi

komunalnimi odpadki škodljivo za okolje?

17

35

60 62

0

1020

30

40

5060

70

1. Sploh se ne

strinjam

2. Ne

strinjam se

3. Delno se

strinjam

4. Strinjam

se

5. Popolnoma

se strinjam

Slika 18: Mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki ‒ škodljivost za okolje


165 1 5 4,06 0,902

Tabela 4: Mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki – škodljivost za okolje

Slika 18 prikazuje, da se le eden izmed anketiranih (0,61 %) sploh ne strinja, 7 anketiranih (4,24 %) se ne strinja, 35 anketiranih (21,21 %) se delno strinja, 60 anketiranih (36,36 %) se strinja in 62 anketiranih (37,58 %) se popolnoma strinja, da je mešanje bioloških odpadkov škodljivo za okolje. 10. Vprašanje: Ali želite, da vam podjetje Snaga d.o.o. omogoči odvoz

bioloških odpadkov (rjav zabojnik)? Pri tem vprašanju smo anketirance seznanili s tem, da bi bil za njih strošek odvoza za 80 l velik zabojnik 0,62 EUR na odvoz.



31

64

29

1823

0

10

20

30

40

50

60

70

1. Sploh ne 2. Ne 3. Mogoče 4. Da 5. Vsekakor

da

Slika 19: Interes za odvoz bioloških odpadkov


165 1 5 2,62 1,294

Tabela 5: Interes za odvoz bioloških odpadkov Iz slike 19 je razvidno, da 31 anketiranih (18,79 %) sploh nima želje po rjavem zabojniku, 64 anketiranih (38,79 %) nima želje, 29 anketiranih (17,58 %) bi rjav zabojnik mogoče imelo, 18 anketiranih (10,90 %) je odgovorilo, da bi zabojnik imeli, 23 anketiranih (13,94 %) pa bi zabojnik vsekakor imelo. 11. Vprašanje: Ali ste se kdaj v želji po rjavem zabojniku obrnili na Občino

Dobrova ‒‒‒‒ Polhov Gradec oz. podjetje Snaga d.o.o.?

13

152

0

20

40

60

80

100

120

140

160

DA NE

Slika 20: Samoiniciativa za pridobitev rjavega zabojnika



Iz slike 20 vidimo, da se je samo 13 izmed vprašanih (7,88 %) s svojo željo po

zabojniku za biološke odpadke obrnilo na Občino Dobrova ‒ Polhov Gradec oz. podjetje Snaga d.o.o., 152 vprašanih (92,12 %) tega ni nikdar storilo. Glede na to, da je v anketi svojo željo po rjavem zabojniku izrazilo dosti več anketirancev, lahko trdimo, da je samoiniciativa krajanov slaba. Ker so nas določena vprašanja podrobneje zanimala, smo s programom SPSS naredili podrobnejšo analizo.

ALI ŽELITE, DA VAM PODJETJE SNAGA D.O.O. OMOGOČI ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RJAVI ZABOJNIK)?

KRAJ SPLOH NE NE MOGOČE DA VSEKAKOR

DA VSOTA POVPREČJE

Babna Gora 2 6 4 1 6 19 (11,52 %)

3,16

Briše 5 4 0 0 0 9 (5,45 %)

1,44

Dolenja vas 3 7 6 3 3 22 (13,33 %)

2,82

Dvor 2 5 2 1 6 16 (9,70 %)

3,25

Hrastenice 0 0 0 0 0 0 0,00

Log 0 0 0 0 0 0 0,00

Podreber 2 4 1 1 2 10 (6,06 %)

2,70

Polhov Gradec 10 14 9 9 5 47 (28,48 %)

2,68

Praproče 1 5 0 0 1 7 (4,24 %)

2,29

Pristava 1 0 4 0 0 5 (3,03 %)

2,60

Selo 0 0 0 0 0 0 0,00

Setnica 1 2 0 0 0 3 (1,82 %)

1,67

Srednja vas 1 7 3 3 0 14 (8,49 %)

2,57

Setnik 3 7 0 0 0 10 (6,06 %)

1,70

Belica 0 3 0 0 0 3 (1,82 %)

2,00

SKUPAJ: 31 (18,78 %)

64 (38,78 %)

29 (17,57 %)

18 (10,90 %)

23 (13,93 %)

165 (100 %)

Tabela 6: Interes za rjavi zabojnik po krajih

Iz tabele 6 je razvidno, da so v povprečju anketiranci najbolj zainteresirani za rjavi zabojnik v krajih, kjer je manj kmetij oz. kjer je več na novo priseljenih



prebivalcev. V povprečju je največji interes v Dvoru, sledi Babna Gora, Dolenja vas, Podreber, Polhov Gradec, Pristava, Srednja vas, Praproče. Na Brišah, Setnici, Setniku in Belici pa ni nikakršnega interesa za zabojnike.

ALI ŽELITE, DA VAM PODJETJE SNAGA D.O.O. OMOGOČI ODVOZ BIOLOŠKIH

ODPADKOV (RJAVI ZABOJNIK)?

KAKO RAVNATE Z ODPADKI

BIOLOŠKEGA IZVORA?

SPLOH NE NE MOGOČE DA VSEKAKOR DA

VSOTA POVPREČJE

Kompostiram 28 52 27 14 18 139 (84,24 %)

2.58

Uporabim za hrano živali

18 34 11 6 11 80 (48,48 %)

2.48

Odlagam v črn zabojnik

0 6 3 6 8 23 (13,94 %)

3.70

Vozim na zbirno mesto

0 0 0 3 2 5 (3,03 %)

4.4

Tabela 7: Interes za rjavi zabojnik glede na ravnanje z odpadki

Iz tabele 7 razberemo, da so v povprečju najbolj zainteresirani za rjavi zabojnik tisti anketiranci, ki biološke odpadke odvažajo na zbirno mesto, in tisti, ki jih odlagajo v črn zabojnik, najmanj pa tisti, ki kompostirajo, in tisti, ki z biološkimi odpadki hranijo živali. Z nekaterimi anketiranimi smo se pogovarjali o ravnanju z odpadki biološkega izvora. Kljub temu da imajo urejeno kompostiranje, se zavedajo, da določeni odpadki vseeno niso najboljši za kompost, zato bi si želeli imeti tudi rjavi zabojnik. Nekaj je tudi takšnih anketirancev, ki so prepričani, da z biološkimi odpadki ravnajo primerno, iz pogovora z njimi pa smo ugotovili, da niso najbolje seznanjeni s tem, kaj vse sploh sodi med biološke odpadke. Večina je v dvomih glede papirnatih robčkov in brisač ter olupkov banan in agrumov, saj jih zaradi pesticidov ne želijo odlagati v kompostnik. Govorili smo tudi z anketiranci, ki biološke odpadke odlagajo samo med mešane komunalne odpadke. Presenetljivo je, da so to ljudje, ki se popolnoma zavedajo škodljivosti svojega ravnanja, kompostirajo pa ne predvsem iz razloga, ker nimajo primernega mesta za kompostnik oz. ker nimajo komposta kje uporabiti. Najmanj interesa za rjave zabojnike so izkazali anketiranci, ki z biološkimi odpadki hranijo živali. Vprašanje je, kaj oni počnejo s papirnatimi robci, brisačami in olupki, polnimi pesticidov.



ALI SE STRINJATE, DA JE MEŠANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OSTALIMI KOMUNALNIMI ODPADKI ŠKODLJIVO ZA OKOLJE?

KAKO RAVNATE

Z ODPADKI BIOLOŠKEGA

IZVORA? SPLOH SE

NE STRINJAM

NE STRINJAM

SE

DELNO SE STRINJAM

STRINJAM SE

POPOLNOMA SE

STRINJAM

VSOTA POVPREČJE

Kompostiram 1 5 30 47 56 139 (84,24 %)

4.09

Uporabim za hrano živali

1 3 20 32 24 80 (48,48 %)

3.94

Odlagam v črn zabojnik

0 3 5 4 11 23 (13,94 %)

4

Vozim na zbirno mesto

0 1 1 2 1 5 (3,03 %)

3.6

Tabela 8: Ravnanje z biološkimi odpadki ‒ Strinjanje, da je mešanje bioloških

odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki škodljivo za okolje Iz tabele 8 je razvidno, da se v povprečju s trditvijo, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki škodljivo za okolje, najbolj strinjajo tisti anketiranci, ki kompostirajo, in tisti, ki biološke odpadke odlagajo v črn zabojnik. Malo manj se s trditvijo strinjajo tisti, ki jih uporabijo za hrano živali, najmanj pa tisti, ki odpadke vozijo na zbirno mesto.

ALI SE STRINJATE, DA JE MEŠANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OSTALIMI KOMUNALNIMI ODPADKI ŠKODLJIVO ZA OKOLJE?

IZOBRAZBA SPLOH SE NE

STRINJAM

NE STRINJAM

SE

DELNO SE STRINJAM

STRINJAM SE

POPOLNOMA SE

STRINJAM

VSOTA POVPREČJE

Nedokončana ali dokončana osnovna šola

0

1

2

3

3

9

(5,45 %)

3,89

Srednja ali poklicna izobrazba

0

0

16

36

37

89

(53,94 %)

4,24

Višja, visoka ali univerzitetna izobrazba

1

4

16

18

19

58

(35,16 %)

3,86

Magistrska ali doktorska izobrazba

0

2

1

3

3

9

(5,45 %)

3,78

SKUPAJ: 1 (0,61 %)

7 (4,24 %)

35 (21,21 %)

60 (36,36 %)

62 (37,58 %)

165 (100 %)

Tabela 9: Izobrazba ‒ Strinjanje, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi

komunalnimi odpadki škodljivo za okolje



Iz tabele 9 razberemo, da se v povprečju bolj izobraženi anketiranci manj strinjajo s trditvijo, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki škodljivo za okolje. Na splošno imamo predstavo, da so bolj izobraženi ljudje tudi bolj ekološko ozaveščeni, vendar je naša raziskava pokazala drugače. V povprečju se najmanj strinjajo s trditvijo anketiranci z magistrsko ali doktorsko izobrazbo in anketiranci z nedokončano in dokončano osnovno šolo, sledijo anketiranci z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, najbolj se s trditvijo strinjajo anketiranci s srednjo in poklicno izobrazbo. 3.3. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA S podatki, ki smo jih pridobili z anketiranjem prebivalcev KS Polhov Gradec, lahko odgovorimo na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. 1. Kako krajani KS Polhov Gradec ravnajo z odpadki biološkega izvora? Z zbranimi podatki smo dokazali, da večina anketiranih prebivalcev KS Polhov Gradec ustrezno ravna z odpadki biološkega izvora. Kar 84,24 % anketiranih kompostira. Skoraj polovica oz. 48,48 % anketiranih z biološkimi odpadki hrani domače živali, delež tistih, ki biološke odpadke meša z ostalimi komunalnimi odpadki je razmeroma nizek 13,94 %, a vseeno prevelik, glede na to, kakšne posledice na okolje ima omenjeno ravnanje. Delež tistih, ki koristijo zabojnik za biološke odpadke na zbirnem mestu pa je 3,03 % od vseh anketiranih. 2. Ali se zavedajo, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki? Kljub temu da smo ugotovili, da večina anketiranih prebivalcev ustrezno ravna z odpadki biološkega izvora, se po rezultatih sodeč še vedno ne zavedajo dovolj, da je mešanje teh odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki škodljivo. 37,58 % anketiranih se popolnoma strinja, 36,36 % se strinja, da je omenjeno ravnanje škodljivo, kar 21,21 % se delno strinja s trditvijo, 4,24 % anketiranih se ne strinja in 0,61 % se sploh ne strinja. V povprečju je zavedanje o problematiki najnižje med anketiranci z magistrsko ali doktorsko izobrazbo ter anketiranci z nedokončano in dokončano osnovno šolo, sledijo anketiranci z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, najbolj se s trditvijo strinjajo anketiranci s srednjo in poklicno izobrazbo. 3. Ali obstaja interes za odvoz bioloških odpadkov? Z raziskavo v smo ugotovili, da je od 165 anketiranih za rjavi zabojnik zainteresiranih 41 gospodinjstev, 29 pa bi ga mogoče imelo. To je, glede na to, da se je v sosednji KS Dobrova odvoz bioloških odpadkov začel, ko je bilo zainteresiranih 49 uporabnikov, po našem mnenju dovolj velik interes, da se začne tudi v KS Polhov Gradec.



4. ZAKLJUČEK Namen diplomske naloge je bil opozoriti na problem ravnanja z biološkimi odpadki v KS Polhov Gradec, raziskati, kako gospodinjstva ravnajo z njimi in ugotoviti, ali med njimi obstaja interes za pričetek izvajanja odvoza bioloških odpadkov. Iz analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da kljub temu, da ima večina gospodinjstev ravnanje z biološkimi odpadki primerno urejeno, med njimi vseeno obstaja interes za njihov odvoz. Z nekaterimi anketiranimi smo se pogovarjali o omenjenem problemu. Kljub temu da imajo urejeno kompostiranje, se zavedajo, da določeni odpadki vseeno niso najboljši za kompost, zato bi si želeli imeti tudi rjavi zabojnik. Dosti je takšnih anketirancev, ki so prepričani, da z biološkimi odpadki ravnajo primerno, iz pogovora z njimi pa smo ugotovili, da niso najbolje seznanjeni s tem, kaj vse sploh sodi med biološke odpadke. Večina je v dvomih glede papirnatih robčkov in brisač ter olupkov banan in agrumov, saj jih zaradi pesticidov ne želijo odlagati v kompostnik. Iz omenjenega lahko sklepamo, da v mešanih komunalnih odpadkih pristane več bioloških odpadkov, kot je bilo ugotovljeno v raziskavi. Zanimivo bi bilo pregledati zabojnike za mešane komunalne odpadke in videti, kaj vse dejansko ljudje odlagajo v njih. Nekaj je tudi takšnih anketiranih, ki se jim mešanje bioloških odpadkov z ostalimi odpadki sploh ne zdi sporno, tako da bi bilo po našem mnenju smiselno, da bi

Občina Dobrova ‒ Polhov Gradec v sodelovanju s podjetjem Snaga d.o.o. pripravila dodatne brošure z informacijami o omenjeni tematiki. Eden izmed ukrepov, ki bi prebivalce spodbudil k razmišljanju in pravilnemu ravnanju z odpadki, je nedvomno tudi uvajanje inšpekcijskih nadzorov nad zabojniki. Teh zaenkrat po podatkih Medobčinskega inšpektorata Vrhnika v KS Polhov Gradec ni bilo. Govorili smo tudi z nekaterimi anketiranci, ki biološke odpadke odlagajo samo med mešane komunalne odpadke. Presenetljivo je, da so to ljudje, ki se popolnoma zavedajo, da je to škodljivo, pa tudi kaznivo, kompostirajo pa ne predvsem iz razloga, ker nimajo primernega mesta za kompostnik oz. ker nimajo komposta kje uporabiti. Predvsem takšni uporabniki so že kontaktirali Snagin center za pomoč uporabnikom in od njega dobili navodila, naj biološke odpadke odlagajo kar med ostale komunalne odpadke. Glede na čas, v katerem živimo, po našem mnenju popolnoma neprimeren nasvet. Med raziskavo smo naleteli tudi na takšne posameznike, ki se z uvedbo odvoza bioloških odpadkov ne strinjajo, ker so mnenja, da le-ta povzroča več škode za okolje, kot neodvoz. Naše mnenje je, da bi bilo v primeru, da podjetje Snaga d.o.o. omogoči odvoz bioloških odpadkov po posameznih gospodinjstvih, smiselno razmisliti o ukinitvi zbirnega mesta v Polhovem Gradcu. V tem primeru do dodatne okoljske škode ne bi prišlo. V sosednji KS Dobrova se je odvoz bioloških odpadkov pričel, ko je bilo zainteresiranih 49 uporabnikov. Z raziskavo v KS Polhov Gradec smo ugotovili, da



je od 165 anketiranih za zabojnik zainteresiranih 41 gospodinjstev, 29 pa bi ga mogoče imelo. To je po našem mnenju dovolj velik interes, da se tudi v KS Polhov Gradec z odvozom prične. Z rezultati naše raziskave smo najprej seznanili ga. Marijo Rutter, vodjo odvoza

komunalnih odpadkov za območje Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec. Zagotovila nam je, da ga bo v primeru, da interes za odvoz bioloških odpadkov v KS Polhov Gradec obstaja, podjetje Snaga d.o.o. tudi zagotovila, vendar je za začetek

reorganizacije odvoza potrebna pobuda Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec. Glede na to, da je zadnji kraj v smeri proti Polhovem Gradcu, kjer se biološki odpadki že odvažajo, manj kot 10 km oddaljen od Polhovega Gradca, bi bilo po našem mnenju smiselno samo podaljšati že obstoječo traso in odvoz v KS Polhov Gradec izvajati v sklopu odvoza v KS Dobrova. Tako bi se izognili pretiranim dodatnim stroškom, pa tudi vpliv na okolje bi bil najmanj občuten.

Z rezultati smo nato seznanili še župana Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec, g. Franca Setnikarja. Povedal nam je, da na podjetju Snaga d.o.o. že nekaj časa zagotavljajo, da je odvoz bioloških odpadkov tudi na območju KS Polhov Gradec izvedljiv, le da med prebivalci ni interesa. Podjetje je namreč pred časom že izvedlo anketo o omenjeni problematiki. Anketa je bila na hrbtni strani položnice za njihove storitve, vendar interesa ni bilo zaznati. S prebivalci smo se o omenjeni anketi tudi pogovarjali, vendar o njej nihče od vprašanih ni vedel nič, zato predlagamo, da se anketa ponovno izvede, vendar na način, ki ga bodo prebivalci dejansko opazili. Gospod župan je ponudil možnost, da se prebivalce o novi možnosti obvesti tudi prek spletne strani občine in prek občinske spletne pošte. Pri obveščanju prebivalstva smo pripravljeni sodelovati tudi mi. Prebivalce bi pozvali prek OŠ Polhov Gradec in Vrtca pri OŠ Polhov Gradec, s katerima smo uspešno sodelovali že pri izvajanju ankete. Poleg tega bi obvestila obesili tudi na vidna mesta v KS, na avtobusnih postajah, pri trgovini, pošti, na oglasnih deskah. Da dosežemo res čim večje število prebivalcev, bi se povezali tudi z okoliškimi društvi. Z raziskavo smo ugotovili, da želja po spremembah obstaja, ugotovili pa smo tudi, da ljudje niso pripravljeni storiti kaj dosti, da bi se njihove želje izpolnile. Potreben je premik v glavah, da se bomo ljudje zavedli, da vsak od nas šteje in da smo najprej mi sami tisti, ki lahko vplivamo na to, da bo naše okolje čistejše in naše življenje na tem čudovitem planetu boljše. Ob zaključku lahko zadovoljni rečemo, da smo dosegli glavni cilj našega

diplomskega dela. Na podlagi naše raziskave je namreč Občina Dobrova ‒ Polhov Gradec pričela z dogovarjanjem s podjetjem Snaga d.o.o. o odvozu odpadkov biološkega izvora v KS Polhov Gradec.



LITERATURA IN VIRI KNJIGE:

• Vuk, D. (1997). Ravnanje z odpadki, Moderna organizacija, Kranj

ZNANSTVENI ČLANKI • Bolzonella, D., Pavan, P., Mace, S. in Cecchi, H (2006). Dry anaerobic digestion

of differently sorted organic municipal solid waste: a full scale experience. Water Science & Technology53(8), 23-32.

INTERNI DOKUMENTI:

• Interno gradivo 1: Podatki občine Dobrova – Polhov Gradec, 2016 INTERNETNI VIRI:

• Internetni vir 1: dostopno na naslovu: http://www.dobrova.si/doc/flippdf/ratvojni_program_za_web/index.html Pridobljeno: 30. 4. 2016

• Internetni vir 2: dostopno na naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20121051 Pridobljeno: 30. 4. 2016

• internetni vir 3: dostopno na naslovu: http://www.dobrovapolhovgradec.si/doc/flippdf/obcinska_brosura_slo/index.html Pridobljeno: 30. 4. 2016

• Internetni vir 4: dostopno na naslovu: https://skupnostobcin.si/podatki/zemljevid-obcin-tabela/ Pridobljeno 30. 4. 2016

• Internetni vir 5: dostopno na naslovu: http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Municip/Index/30 Pridobljeno: 30. 4. 2016

• Internetni vir 6: dostopno na naslovu: http://www.snaga.si/aktualno/kje-snaga-po-novem-zbira-bio-odpadke Pridobljeno: 30. 4. 2016

• Internetni vir 7: dostopno na naslovu: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/varval.asp?ma=2706104S&ti=Koli%E8ine+odpadkov+po+ob%E8inah+zbrane+z+javnim+odvozom+%28tone%29%2C+Slovenija%2C+letno.&path=../Database/Okolje/27_okolje/02_Odpadki/01_27061_odvoz_odpadkov/&lang=2 Pridobljeno: 30. 4. 2016

• Internetni vir 8: dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Odpadek



Pridobljeno: 30. 4. 2016

• Internetni vir 9: dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ravnanje_z_odpadki Pridobljeno: 30. 4.2016

• Internetni vir 10: dostopno na naslovu: http://eko.telekom.si/si/ekokviz/ucno-gradivo/odpadki Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 11: dostopno na naslovu: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/ Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 12: dostopno na naslovu: http://eko.telekom.si/si/arhiv/2011-2012/ucno-gradivo/odpadki Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 13: dostopno na naslovu: https://www.uradni-list.si/1/content?id=106484 Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 14: dostopno na naslovu: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/odpadek_je_vir_surovin Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 15: dostopno na naslovu: http://www.snaga.si/rcero Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 16: dostopno na naslovu: http://www.rcero-ljubljana.eu/rcero-ljubljana/o-projektu/ Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 17: dostopno na naslovu: http://www.rcero-ljubljana.eu/rcero-ljubljana/cilji-in-koristi/ Pridobljeno: 1. 5. 2016

• Internetni vir 18: dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Dobrova_-_Polhov_Gradec#/media/File:Obcine_Slovenija_2006_Dobrova_-_Polhov_Gradec.svg Pridobljeno: 2. 5. 2016

• Internetni vir 19: dostopno na: http://www.kam.si/obcine/dobrova_polhov_gradec.html Pridobljeno: 2. 5. 2016

• Internetni vir 20: dostopno na: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5494&idp=13&headerbar=11 Pridobljeno: 02. 05. 2016

• Internetni vir 21: dostopno na: http://www.bodieko.si/zakaj-locujemo-odpadke Pridobljeno: 2. 5. 2016

• Internetni vir 22: dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Dobrova_-_Polhov_Gradec Pridobljeno: 4. 5. 2016

• Internetni vir 23: dostopno na:



http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/odpadki.pdf Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 24: dostopno na: http://www.jkp-dravograd.si/odpadki/preprecevanje-nastajanja-odpadkov.htm Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 25: dostopno na: http://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/prirocnik_krlocuj_www.pdf Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 26: dostopno na: http://www.cpu-reuse.com/centri-ponovne-uporabe/cpu-ljubljana Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 27: dostopno na: http://www.cerod-2.info/slovarcek_izrazov.html Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 28: dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=403 Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 29: dostopno na: http://www.lep-planet.si/kaj-lahko-recikliramo/organski-odpadki/ Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 30: dostopno na: http://www.simbio.si/bioloski-odpadki Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 31: dostopno na: http://www.snaga.si/sites/default/files/snaga_si/stran/datoteke/globe_in_kazni_dolocene_v_odloku_o_zbiranju_in_prevozu_komunalnih_odpadkov_v_mol.pdf Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 32: dostopno na: http://www.mired.si/datoteke/51Letno_porocilo_20141Letno_porocilo_2014.pdf Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 33: dostopno na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=97775 Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 34: dostopno na: http://www.snaga-mb.si/assets/Datoteke/Publikacije/Snaga_slovarcek%20izra zov _A6_preview1.pdf Pridobljeno: 5. 5. 2016

• Internetni vir 35: dostopno na: http://www.kpv.si/zakonodaja/ravnanje-z-odpadki Pridobljeno: 14. 5. 2016

• Internetni vir 36: dostopno na:



http://goplay.si/zirovnica/wp-content/uploads/2011/08/zlo%C5%BEenka-kompostiranje-obarvana-kon%C3%A8na.pdf Pridobljeno: 16. 5. 2016

• Internetni vir 37: dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompost Pridobljeno: 16. 5. 2016

• Internetni vir 38: dostopno na: http://www.snaga.si/locevanje-odpadkov/organski-biolosko-razgradljivi-bio-odpadki Pridobljeno: 17. 5. 2016

• Internetni vir 39: dostopno na: http://www.lep-planet.si/kompostiranje/kaj-vse-lahko-kompostiramo-in-kaj-

ne/ Pridobljeno: 17. 5. 2016

• Internetni vir 40: dostopno na: http://arhiv.cajtng.com/?q=n/gospodarstvo/velecic-%C2%BBzabojnik-placajo-

vsi-nekateri-posredno-nekateri-neposredno%C2%AB/2178 Pridobljeno: 18. 5. 2016

• Internetni vir 41: dostopno na: http://www.komunala-sevnica.si/images/pdf/Bio_zabojnik.pdf Pridobljeno: 18. 5. 2016

• Internetni vir 42: dostopno na: http://www.organko.si/organko Pridobljeno: 31. 5. 2016

• Internetni vir 43: dostopno na: http://dobranovica.si/kako-lahko-zmanjsamo-kolicino-odpadkov/ Pridobljeno: 31. 5. 2016

• Internetni vir 44: dostopno na: http://ec.europa.eu/food/safety/food_waste/library/docs/tips_stop_food_waste_sl.pdf Pridobljeno: 31. 5. 2016

• Internetni vir 45: dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2700020S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/01_27000_kazalniki/&lang=2 Pridobljeno: 31. 5. 2016

KAZALO PRILOG Priloga 1: Vprašalnik z odgovori podjetja Snaga Javno podjetje d.o.o. ........ 42 Priloga 2: Anketni vprašalnik za prebivalce KS Polhov Gradec ................... 44 KAZALO SLIK

Slika 1: Umestitev občine Dobrova ‒ Polhov Gradec v Sloveniji ......... ........ 2

Slika 2: Občina Dobrova ‒ Polhov Gradec ‒ Zemljevid ......... ................... 3 Slika 3: Hierarhija ravnanja z odpadki ......... ...................................... 8



Slika 4: Organko ......... ................................................................ 16 Slika 5: Zabojnik za biološke odpadke ......... ...................................... 17 Slika 6: RCERO Ljubljana ............................................................... 17 Slika 7: RCERO Ljubljana ............................................................... 19

Slika 8: Infografika ‒ Nastajanje odpadkov, Slovenija, 2014......... ............. 21 Slika 9: Anketirane osebe po spolu ................................................... 24 Slika 10: Anketirane osebe po starosti ............................................... 24 Slika 11: Anketirane osebe po izobrazbi ............................................. 25 Slika 12: Anketirane osebe po krajih ................................................. 25 Slika 13: Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov ................................... 26 Slika 14: Ločeno zbiranje odpadkov biološkega izvora ............................ 26 Slika 15: Ravnanje z odpadki biološkega izvora – ločeno po različnih načinih… 27 Slika 16: Ravnanje z odpadki biološkega izvora - kombinacije ................... 28 Slika 17: Seznanjenost z Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov in kaznimi 28 Slika 18: Mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki – škodljivost za okolje ................................................................................. 29 Slika 19: Interes za odvoz bioloških odpadkov ...................................... 30 Slika 20: Samoiniciativa za pridobitev rjavega zabojnika ......................... 30 KAZALO TABEL Tabela 1: Globe za fizične osebe za nepravilno ravnanje s komunalnimi odpadki ......... .................................................................................... 10 Tabela 2: Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov................................... 26 Tabela 3: Ločeno zbiranje odpadkov biološkega izvora......... ................... 27 Tabela 4: Mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki – škodljivost za okolje........ .......................................................................... 29 Tabela 5: Interes za odvoz bioloških odpadkov...................................... 30 Tabela 6: Interes za rjavi zabojnik po krajih......... ............................... 31 Tabela 7: Interes za rjavi zabojnik glede na ravnanje z odpadki......... ........ 32

Tabela 8: Ravnanje z biološkimi odpadki ‒ Strinjanje, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki škodljivo za okolje ................... 33 Tabela 9: Izobrazba – Strinjanje, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki škodljivo za okolje ........ ................................... 33 KRATICE KS: Krajevna skupnost RCERO: Regijski center za ravnanje z odpadki SURS: Statistični urad Republike Slovenije ARSO: Agencija Republike Slovenije za okolje



PRILOGA 1: VPRAŠALNIK Z ODGOVORI PODJETJA SNAGA JAVNO PODJETJE D.O.O. (PRIDOBLJENO MARCA 2016) 1. Koliko uporabnikov vaših storitev je v celotni Občini Dobrova-Polhov Gradec? Vseh uporabnikov naših storitev je 2085. BIO posod je 104. 2. Koliko uporabnikov je v KRAJEVNI SKUPNOSTI POLHOV GRADEC - naselja: Babna Gora, Belica, Briše, Dolenja vas, Dvor, Hrastenice, Log, Podreber, Polhov Gradec, Praproče, Pristava, Selo, Setnica, Setnik, Srednja vas? BABNA GORA vseh 69, BIO 0 BELICA vseh 11, BIO 0 BRIŠE vseh 35, BIO 0 DOLENJA VAS vseh 68, BIO 0 DVOR vseh 41, BIO 0 HRASTENICE vseh 14, BIO 0 LOG vseh 4, BIO 0 PODREBER vseh 54, BIO 0 POLHOV GRADEC vseh 190, BIO 0 PRAPROČE vseh 26, BIO 0 PRISTAVA vseh 35, BIO 0 SELO vseh 7, BIO 0 SETNICA – del vseh 12, BIO 0 SETNIK vseh 35, BIO 0 SREDNJA VAS vseh 59, BIO 0 3. Koliko uporabnikom OBČINE DOBROVA-POLHOV GRADEC je omogočen odvoz odpadkov biološkega izvora? Z BIO odvozom je pokrita cela Dobrova, Hruševo, Gabrje je zadnje naselje, ki ima organiziran BIO odvoz v smeri proti Polhovemu Gradcu. V smeri proti Horjulu trenutno odvoz poteka do Poti čez Horjulko, v kolikor bo interes tudi drugje, je zabojnike možno dobiti povsod v smeri proti Horjulu, kjer so spet BIO zabojniki. Storitev ima omogočeno 1625 uporabnikov. 4. Koliko od teh biološke zabojnike dejansko uporablja? Uporabnikov je 104. 5. Do katerega kraja je odvoz teh odpadkov omogočen? Odvoz BIO odpadkov se lahko organizira po vseh naseljih, če so lokacije dostopne našim vozilom. Z BIO odvozom je pokrita cela Dobrova, Hruševo, Gabrje je zadnje naselje, ki ima organiziran BIO odvoz v smeri proti Polhovemu Gradcu. V smeri proti Horjulu trenutno odvoz poteka do Poti čez Horjulko, v kolikor bo interes tudi drugje, je zabojnike možno dobiti povsod v smeri proti Horjulu, kjer so spet BIO zabojniki. 6. Kakšni so razlogi za to, da se odvoz bioloških odpadkov drugje še ne izvaja? Pred časom so mi na vašem Centru za pomoč uporabnikom dejali, da zato, ker ni interesa s strani prebivalstva, saj naj bi po Odloku o zbiranju komunalnih odpadkov vsi kompostirali. Tako je. Odvoz mora povzročiti manj okoljske škode kot neodvoz.



7. Za kdaj je planirano širjenje območja odvoza bioloških odpadkov? Ko bo zaznan interes. Zaenkrat ni predviden. 8. S strani lokalnega glasila naj bi bila pred časom narejena anketa o ravnanju z biološkimi odpadki v Občini Dobrova-Polhov Gradec. Če imate te podatke, ali je možno, da mi jih posredujete? V letu 2013 je bilo v občini Dobrova-Polhov Gradec zabeleženo nekaj zahtev za BIO zabojnike in zahtevam smo ugodili, razen označenih. Zaradi varovanja osebnih podatkov vam podatke lahko posredujem samo v spodaj navedeni obliki. Razdeljenih je bilo 49 zabojnikov, do letos je število naraslo na 104.

BIO zabojnik

DOBROVA ‒‒‒‒ POLHOV GRADEC

HORJULSKA CESTA 4x 80 l DEVCE 2x 80 l ŠUJICA 7x 80 l HRUŠEVO 6x 80 l VRTI 2x 80 l ULICA EMILA ADAMIČA 2x 80 l GABRJE 3x 80 l ULICA VLADIMIRJA DOLNIČARJA 1x 80 l HRUŠEVO 2x 80 l NE POLHOV GRADEC 6x 80 l NE DOBROVA 2x 80 l POT ČEZ HORJULKO 2x 80 l BABNA GORA 1x 80 l ŠUJICA 2x 120 l HORJULSKA CESTA 2x 120 l GABRJE 3x 120 l HRUŠEVO 3x 120 l CESTA 7. MAJA 1x 120 l DOBROVA 1x 120 l POT NA GORNJE POLJE 1x 120 l POLHOV GRADEC 2x 120 l NE HRUŠEVO 3x 240 l ŠUJICA 1x 240 l



PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA PREBIVALCE KS POLHOV GRADEC Pozdravljeni! Sem Petra Pišek, študentka Fakultete za organizacijske vede. Ob zaključku študija pripravljam diplomsko nalogo z naslovom PROBLEM RAVNANJA Z BIOLOŠKIMI ODPADKI NA PODEŽELJU. Z raziskavo želim ugotoviti, kako v KRAJEVNI SKUPNOSTI POLHOV GRADEC ravnamo z odpadki biološkega izvora in ali med krajani obstaja interes, da bi nam podjetje Snaga d.o.o. omogočilo odvoz omenjenih odpadkov. Ker bi lahko raziskava koristila nam vsem, Vas prosim, da si vzamete čas in v njej sodelujete. Anketa je anonimna, zanjo boste potrebovali približno 5 minut. Pri izpolnjevanju obkrožite črko pred Vašim izbranim odgovorom. Pri vsakem vprašanju je možen le en odgovor, razen pri vprašanju št. 7. Prosim Vas, da vsako gospodinjstvo izpolni le en vprašalnik. Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam! 1. SPOL: M Ž 2. Starost: a) do 20 let b) od 20 do 40 let c) 41 do 60 let d) 61 let ali več

3.Stopnja dokončane izobrazbe: a) nedokončana ali dokončana osnovna šola b) srednja ali poklicna izobrazba c) višja, visoka ali univerzitetna izobrazba d) magistrska ali doktorska izobrazba 4. Kraj v katerem živite: a) Babna Gora b) Briše c) Dolenja vas d) Dvor e) Hrastenice f) Log g) Podreber h) Polhov Gradec i) Praproče j) Pristava k) Selo l) Setnica m) Srednja vas n) Belica o) Setnik



5. Kako pogosto ločujete komunalne odpadke? a) nikoli b) redko c) občasno d) pogosto e) redno

6. Kako pogosto ločeno zbirate odpadke biološkega izvora? a) nikoli b) redko c) občasno d) pogosto e) redno

7. Kako ravnate z odpadki biološkega izvora? (možnih je več odgovorov) a) kompostiram b) uporabim jih za hrano domačih živali c) odlagam jih med ostale komunalne odpadke (črn zabojnik) d) ostalo (napišite kaj) ________________________________ 8. Ali ste seznanjeni s tem, da ste po Odloku o zbiranju komunalnih odpadkov dolžni kompostirati in da vas v primeru, da mešate biološke odpadke z ostalimi komunalnimi odpadki, lahko doleti kazen? a) DA b) NE 9. Ali se strinjate, da je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki škodljivo za okolje? a) sploh se ne strinjam b) ne strinjam se c) delno se strinjam d) strinjam se e) popolnoma se strinjam 10. Strošek odvoza bioloških odpadkov za gospodinjstva za 80 l velik zabojnik je 0,62 EUR na odvoz, kar v našem primeru pomeni 1,24 EUR mesečno. Ali želite, da vam podjetje Snaga omogoči odvoz bioloških odpadkov (rjav zabojnik)? a) sploh ne b) ne c) mogoče d) da e) vsekakor da 11. Ali ste se kdaj v želji po rjavem zabojniku obrnili na Občino oz. podjetje Snaga? a) da b) ne

Documents

PROBLEM RAVNANJA Z BIOLOŠKIMI ODPADKI NA PODEŽELJUAs a result, also the desire to be able to consistently separate waste increases. Particularly in rural areas, the collection of