Program Podonavje 2014-2020 · 2015-11-25 · Program Podonavje 2014-2020 Nacionalni informativni dan ob prvem razpisu Ljubljana, 7. oktober 2015 mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS

Program Podonavje 2014-2020 Nacionalni informativni dan ob prvem razpisu

Ljubljana, 7. oktober 2015

mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS za razvoj

in evropsko kohezijsko politiko

www.eu-skladi.si

Analiza 2007-2013: SVRK in UL-FF; kartografija: FF

mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS za razvoj


www.eu-skladi.si

Analiza 2007-2013: SVRK in UL-FF; kartografija: FF

http://www.eu-skladi.si/






Podonavje je naslednik transnacionalnega programa

Jugovzhodna Evropa 2007-2013.

Čezmejni programi Transnacionalni programi 2007-2013

Medregionalni programi

Slovenija - Italija Srednja Evropa Interreg IVC

Slovenija - Avstrija Območje Alp URBACT

Slovenija - Madžarska Mediteran ESPON

Slovenija – IPA Hrvaška Jugovzhodna Evropa: 1802 prijav (I. faza) 199 prijav (II. faza) 122 projektov (7%)

INTERACT

IPA Jadranska pobuda

I. Slovenija v programu

Jugovzhodna Evropa 2007-2013

Jugovzhodna Evropa je bila za Slovenijo najuspešnejši

med zelo uspešnimi transnacionalnimi programi.

• 126 slovenskih partner-

jev je sodelovalo v 83 od

122 odobrenih projektov.

• Slovenski partnerji torej v

dveh tretjinah projektov.

• 14 vodilnih partnerjev.

• Sodelovanje in

povezovanje z več kot

1300 inštitucijami.

• Od 194 M€ je Slovenija

dobila v JVE 20 M€ iz

ESRR.

Regionalna slika kaže na veliko zanimanje za program

JVE v večini slovenskih regij (rumeni odsek kroga).

.

Kdo je najbolj sodeloval v programu Jugovzhodna

Evropa? Univerze in inštituti, javni izvajalci, RRA.

Najbolje zastopane prioritete po regijah (JVE):

- Osrednja Slovenija: okolje, inovativnost, dostopnost;

- druge regije: regionalni razvoj

II. Program Podonavje 2014-2020

.

Slovenija je v obdobju 2007-2013 sodelovala v štirih,

v obdobju 2014-2020 pa v petih transnacionalnih

programih.

Čezmejni Transnacionalni Medregionalni

Slovenija - Italija Srednja Evropa INTERREG EUROPE

Slovenija - Avstrija Območje Alp URBACT

Slovenija - Madžarska Mediteran ESPON

Slovenija - Hrvaška Adrion (Jadransko-jonski program)

INTERACT

Podonavje

Podonavje je eden od treh naslednikov programa

Jugovzhodna Evropa. Slovenija sodeluje še v programu

Adrion, ne pa tudi v programu Balkan - Mediteran.

Območje je skladno z EU strategijo za Podonavsko regijo.

. .

Podonavje je eden od večjih transnacionalnih

programov (202 M€ iz ESRR , 20 M€ iz IPA, ENI ?)

Program Sredstva ESRR v milijonih evrov

Novo: stopnja sofinanciranja projektov iz ESRR v %

Območje Alp 116 85 (vse države)

Mediteran 224 85 (vse države) 50 (GBER-podjetja)

Srednja Evropa 246 85 (SI…) 80 (DE, AT, IT)

Adrion 83 85 (vse države)

Podonavje skupaj PRVI RAZPIS: 40%

202 76

85 (vse države)

Projektni partnerji zagotavljajo predfinanciranje in sofinanciranje sami.

PRIORITETE PROGRAMA PODONAVJE 2014-2020

P1: Innovativno in družbeno odgovor-

no Podonavje

P2: Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje

P3: Povezano in energetskoodgo-vorno Podonavje

P4: Dobro upravljano Podonavje

S p e c i f i č n i c i l j i

1.1 Krepitev okvirnih pogojev za inoviranje

2.1 Izboljšanje transnacionalnega upravljanja voda in preprečevanje poplav-nega tveganja

3.1 Podpora okolju prijaznih in varnih prometnih sistemov ter uravnoteženedostopnosti urbanih in ruralnih območij

4.1 Institucionalna usposobitev za ravnanje s ključnimi družbenimi izzivi

2.2 Vzpodbujanje traj-nostne rabe naravne in kulturne dediščine/virov

3.2 Izboljšanje energetske varnosti in učinkovitosti

4.2 Podporaupravljanju in izvajanju EUSDR

1.2 Povečanje kompetencza gospodarsko in družbeno inoviranje

2.3 Vzpostavljanje in upravljanje ekoloških koridorjev

2.4 Zvišanje priprav-ljenosti za ravnanje znesrečami

Poslanstvo programa Podonavje

• Program spodbuja usklajevanje razvojnih politik na zelo heterogenem območju v okviru izbranih vsebinskih prioritet.

• Izhaja iz skupnih izzivov in potreb, ki jih je primerno urejati pod evropsko, a nad nacionalno ravnjo. • Transnacionalni projekti naj bi vplivali na nacionalne, regionalne in lokalne politike ter razvojne instrumente s predpisanim instrumentarijem ključnih outputov. • Cilj je izboljšanje okvira za institucionalno sodelovanje, izboljšanje politik in njihovega udejanjanja.

Projekti so konceptualne narave. Cilj je dobro upravljanje za skladen regionalni razvoj.

Ne gre za znanost. Ne gre za investicije. Ne gre za tehnologijo.

Vedno pa gre za krepitev institucionalnih zmogljivosti javnega sektorja

v povezavi s ciljnimi skupinami, za medsektorske in večnivojske skupne

rešitve na širšem transnacionalnem območju.

Skupne strategije in akcijski načrti območja

Usklajene metodologije in upravljalska orodja

Skupne strukture in sistemi upravljanja

Priprava transnacionalnih investicij (a ne izvedba!)

Pilotne - testne ali demo aktivnosti s transnacionalnim ciljem

Celostni pristop

Transnacionalni programi

oz. projekti so idealni za

usklajevanje interesov, pristopov,

rešitev, izvajanja:

- med sektorji

- med akterji

- med ravnmi upravljanja

- med območji in tipi območij

- med regijami v različnih državah

promet . tveganja

Med-sektorske razvojne strategije

Medsektorsko usklajevanje

narava

energija . gospodar

stvo

Prizmo znanja gradimo na vseh tematskih področjih.

•Uporab-niki

• Izva-jalci

• Institu-cije znanja

• Javna uprava

FROM TRIPLE

APPROACH

to

QUADRUPLE HELIX

V projektu sodelujejo relevantni

akterji, ki imajo pristojnost za

razvojne politike na:

- vsebinskem področju.

- teritorialnem oz. upravnem

območju.

Obsegajo štiri vrste akterjev:

uprava, znanje, izvajanje, raba

V projektu morajo sodelovati

raznorodni, ne istovrstni

partnerji (omrežja istovrstnih

institucij niso sprejemljiva).

Upravičeni partnerji

Takorekoč vse vrste pravnih oseb – organi javne uprave in razvojne institucije, tudi zasebne in tudi podjetja. Posebni pogoji za vodilne partnerje.

Pomembna je relevantnost partnerja za dosego vsebinskih ciljev projekta, sicer postopek javnega naročanja!

Splošna stopnja sofinanciranja za partnerje iz vseh držav: 85%. Dovoljena je državna pomoč po pravilu de minimis iz ESRR (85%).

Zaveza: usmerjenost k rezultatom

Ključna beseda: SPREMEMBA zaradi projekta

Kdo bo uporabil outpute in kako?

Prenos v regije in občine

Prenos k

nosilcem razvojnih

politik

Projektni partnerji: relevantni

akterji

Prenos k investicij-

skim

progra-mom

Usmerjenost k rezultatom: logični okvir projekta, povezan s kazalniki programa

Izzivi, priložnosti in potrebe območja

Cilji in rezultati: programa - projekta

Ciljne skupine projekta

Korist za ciljne skupine

Aktivnosti

Relevantno partnerstvo: za Podonavje in v okviru držav

Uporabniki outputov/rezultatov

Način uporabe rezultatov

Dober projekt skozi oči programa Podonavje (ocenjevalni list za polno prijavo)

1. Are the territorial needs and challenges identified and duly justified?

To which extent are the territorial needs/ challenges coherently

described?

To which extent is the proposal clearly addressing the needs/

challenges?

To which extent are the described needs/ challenges relevant for

achieving the programme objectives?

To which extent does the project make a positive contribution to

the programme’s horizontal principles?

2. Is the intervention logic coherent?

To which extent is the project intervention logic coherent with the

programme one?

To which extent is the project main objective clearly contributing

to achieving the selected programme specific objective?

To which extent are the specific project objectives, expected

results and output indicators clearly defined and consistent?

To which extent are the envisaged activities expected to reach the planned result?

To which extent are the project outputs and results realistic and

linked to the needs of the selected target groups?

3. To which extent does the proposal contribute to an EU strategy or policy?

To which extent is the project concretely contributing to a relevant

EU strategy/ policy (other than EUSDR) in the thematic field

addressed by the project?

To which extent does the project clearly contribute to one or more

Priority Areas as set out in the Action Plan of the EUSDR?

To which extent does the project provide clear added value

regarding the achievement of targets defined for one or more

EUSDR Priority Areas?

4. Is the partnership composition relevant, justified and balanced for the proposed project?

To which extent is the partnership representing the right mix of

countries and competences according to the project topic?

To which extent is the partnership balanced and not overly

dominated by one country?

To which extent does the partnership prove experience and

competence in the thematic field concerned to achieve the project

outputs and results?

To which extent is the role of the partners balanced and relevant

for achieving the main objective?

To which extent can the partners demonstrate that their

participation in the project is to the benefit of the territory they

represent?

5. Is the need for transnational cooperation demonstrated?

To which extent does the project have a clear transnational

dimension/ impact?

To which extent is the added value of the transnational

cooperation clearly described?

To which extent are the four levels of cooperation understood by

the applicant?

6. Is the target group defined and has ownership of the project results ?

To which extent is the target group clearly identified?

To which extent does the proposal clearly explain how the target

group will integrate/use the project results?

To which extent are the durability and transferability of its results

clearly ensured?

To which extent does the proposal take into consideration the

capitalisation of previous projects and the synergies with on-going

projects?

7. Is the work plan realistic, consistent and coherent?

To which extent is the proposed timetable coherent and realistic?

To which extent are the planned activities, outputs and results

realistic and coherent with the overall methodology?

To which extent are the activities described in detail (how, where,

when and by whom they will be undertaken) and balanced in

terms of geographical implementation (national, regional, local)?

Is the work plan well-structured and mature?

8. To what extent are management structures and procedures in line with the project size, duration and needs?

To which extent are the management structures (e.g. project

steering committee) and procedures clear, transparent, efficient

and effective?

To which extent does the partnership ensure proper

dissemination of information and knowledge transfer between

the partners?

To which extent is the quality management of the project clearly

described and effective?

To which extent has the lead applicant demonstrated that it has

capacity to manage EU co-financed projects or other international

projects or can ensure adequate measures for management

support?

9. To what extent are communication activities appropriate and forceful to reach the relevant target groups and stakeholders?

To which extent are the communication objectives clearly linked to

the project specific objectives?

To which extent are the chosen approach and/ or tactics

appropriate to reach the communication objectives?

To which extent are communication activities and deliverables

appropriate to reach the relevant target groups and stakeholders?

10. Does the project budget demonstrate value for money?

To which extent is the budget allocated to each activity justified and

correctly quantified?

To which extent is the budget of each WP and BL coherent with the

planned activities and involved partners?

To which extent is the spending forecast realistic and correctly

timed?

To which extent is the budget allocated to project management and

communication justified?

To which extent is the budget allocated to external expertise and

equipment justified and correctly quantified?

III. Stanje razpisov

V letu 2015 je razpisanih 360 milijonov € iz ESRR.

Zaprti za nove prijave: Območje Alp (v ocenjevanju)

Srednja Evropa (poteka II. faza)

Interreg Europe (v ocenjevanju)

Odprt za prijave: Mediteran - modularni (do 2.11.)

Podonavje (do 3.11.2015)

Novi razpisi: Mediteran - horizontalni projekti

(začetek 10. 11. 2015)

Še ni razpisov: Adrion (v letu 2016)

Podrobnejši pregled razpisov v letu 2015 po programih

Program Programski dokument-CP

Razpis Vrsta razpisa

Srednja Evropa

Odobren I. faza: 12. 2. - 13. 4. 2015 II. faza: 28.9. - 27.11.2015

Dvostopenjski

Območje Alp Odobren I. faza: 25.2. - 10.4.2015 II. faza: 7.7. – 25.9.2015

Dvostopenjski

Interreg Europe

Odobren 23.6. – 31.7.2015 Enostopenjski

Mediteran Odobren Predfaza: 23.6.- 31. 8.2015 Prijave: 1.9. - 2.11.2015

Enostopenjski - modularni

I. faza: 10.11.15-11.1.2016 II. faza: (april 2016)

Dvostopenjski - horizontalni

Podonavje Odobren I. faza: 23.9. – 3.11.2015 II. faza: (1.4.- sreda maja 2016)

Dvostopenjski

Adrion V usklajevanju

Predvidoma v začetku 2016 Enostopenjski

Naslovi

Nacionalni organ: Služba Vlade RS za razvoj

in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)

Nova spletna stran: Nove prijave na

www.eu-skladi.si e-Novice!

Spletne strani programov: Kontaktni osebi na SVRK:

interreg-central.eu [email protected]

alpine-space.eu [email protected]

interreg-med.eu [email protected]

interreg-danube.eu [email protected]

southeast-europe.net [email protected]

(za Adrion – v delu)




Prioritete programa in specifični cilji

Janez Berdavs, SVRK Ljubljana, 7. 10. 2015

Vloga programa

Podonavski transnacionalni program je finančni instrument s specifičnim dometom

Financira integracijo javnih politik v podonavskem območju

Cilja na izbrana področja iz EU regulativ, ki so povezana z EU strategijo za Podonavsko makroregijo (EUSDR)

Programska strategija

Strateška vizija je integracija politik pod evropskim, a nad nacionalnim nivojem

Ni podvajanja s programi na nivoju Unije, npr. TEN-T

Transnacionalni projekti morajo vplivati na nacionalne, regionalne in lokalne politike

Doseganje rezultatov preko razvoja in uresničevanja političnih okvirov, orodij in storitev ter konkretnih pilotnih investicij

Iskane močne povezave s EUSDR

Primeri možnih dejavnosti

Razvoj skupnih strategij in strateških okvirov na področjih, ki so bili spregledani s strani preteklih projektov

Priprava transnacionalnih investicij (infrastruktura, oprema), ki so kasneje financirane iz drugih virov

Pilotne aktivnosti vključno z malimi investicijami testne ali demonstracijske narave

Razvoj transnacionalnih orodij in storitev (analitična, upravljalska, tehnična orodja, orodja za spremljanje, programska oprema

Primeri možnih dejavnosti

Razvoj in izvedba usposabljanj, izgradnja kapacitet (seminarji, tečaji, študijski obiski…)

Spremljajoče dejavnosti informiranja, diseminacije, kapitalizacije in publicitete z namenom informiranja deležnikov in široke javnosti o projektnih dejavnostih

CILJI PROGRAMA INTERREG DANUBE 2014-2020 Oblikovalec politik in inovacij za skupne izzive in potrebe

PRIORITETA 1 PRIORITETA 2 PRIORITETA 3 PRIORITETA 4

Inovativno in družbeno odgovorno Podonavje

Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje

Povezano in energetsko odgovorno Podonavje

Dobro upravljano Podonavje


1.1 Izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije

2.1 Krepitev transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanje poplav

3.1 Podpora okolju prijaznih in varnih transportnih sistemov in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih

4.1 Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi

2.2 Spodbujanje trajnostne rabe virov naravne in kulturne dediščine

3.2 Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti

1.2 Krepitev sposobnosti za poslovne in socialne inovacije

2.3 Spodbujanje obnavljanja in upravljanja z eko-loškimi koridorji

4.2 Podpora upravljanju in izvajanju EUSDR

2.4 Izboljšanje pripravljenosti na krizno upravljanje ob nesrečah

Specifični cilj 1.1: Izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije

Prioriteta 1

SC 1.1 - rezultati

Izboljšani strateški okvir in sodelovanje za izgradnjo odlične raziskovalne infrastrukture v Podonavski regiji

Podpora omrežjem med podjetji, RR centri, (visokim) šolstvom in javno upravo

Izboljšana koordinacija in razvite rešitve za grozde; transnacionalno sodelovanje grozdov

Strateški okvirji in praktične rešitve za odpravo ozkih grl, ki ovirajo inoviranje v MSP (dostop do financiranja, podpora MSP, upravljanje z intelektualno lastnino)

SC 1.1 – kazalnik rezultata

Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom izboljšanja okvira za raziskave in razvoj

SC 1.1 – primeri dejavnosti

Skupno načrtovanje in upravljanje raziskovalnih infrastruktur

Podpora politikam grozdenja; projekti sodelovanja grozdov

Strategije in instrumenti za zagotavljanje dostopa do financ in ostale oblike podpore za inovativne MSP (internacionalizacija, dostop do novih trgov)

Razvoj in izvedba strategij za prodor inovativnih idej s praktično vrednostjo; povezovanje inovatorjev s podjetniki z izkušnjami v razvoju posla, razvoj zakonodaje v podporo uveljavljanju inovativnih idej v prakso

Razvoj omrežij med podjetji, RR centri, informacijskimi centri, (visokim) šolstvom, javno upravo in uporabniki

Razvoj novih pristopov k odprtemu inoviranju v četverni vijačnici

SC 1.1 – kazalnik outputa

Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo institucionalni in infrastrukturni okvir ter politične instrumente za raziskave, inovacije in družbene vidike inovacij

Specifični cilj 1.2: Krepitev sposobnosti za poslovne in socialne inovacije

Prioriteta 1

SC 1.2 - rezultati

Izboljšano seznanjanje s politiko in razvoj praktičnih rešitev za prilagajanje človeških virov

Izboljšane politike in praktične rešitve za razvoj podjetniške kulture, vključno z ženskim podjetništvom in učenjem podjetništva v osnovnih in srednjih šolah

Izboljšano okolje, veščine in kompetence za razvoj družbenih inovacij in družbenih storitev

Razvoj skupne izobraževalne ponudbe v specifičnih sektorjih

Izboljšani sistemi za razvoj kapacitet javne uprave


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom krepitve kompetenc za poslovne in družbene inovacije


Krepitev veščin zaposlenih in delodajalcev za prilagajanje tehnološkemu razvoju in potrebam trga

Razvoj strategij za motiviranje mladih za znanost, inoviranje in podjetništvo

Razvoj veščin in znanja za: družbene inovacije,

inovativne učne sisteme in dualno izobraževanje na področju socialnih storitev,

inovativne storitve splošnega interesa (npr. migracije, zdravje, staranje)

Razvoj omrežij in informacijsko-izobraževalnih aktivnosti za razvoj novih poklicnih kvalifikacij in kompetenc


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo kompetence zaposlenih v gospodarstvu in krepijo podjetniško kulturo ter podjetniško izobraževanje



Inovativno in socialno odgovorno Podonavje


Bolje povezano in energetsko odgovorno Podonavje

Dobro vodeno Podonavje




3.1 Podpora okolju prijaznim in varnim transportnim sistemom in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih






4.2 Podpora vodenju in izvajanju EUSDR


Specifični cilj 2.1: Krepitev transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanje poplav

Prioriteta 2

SC 2.1 - rezultati

Boljši integrirani načrti in razvite rešitve za:

Zaščito in izboljšanje statusa vseh vod

Zagotavljanje trajnostne, dolgoročne rabe vodnih virov v Podonavski regiji

Koordinacijo upravljanja s poplavnimi tveganji

Ključni orodji:

Načrti upravljanja s porečji (RBMP)

Načrti upravljanja s poplavnimi tveganji


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom izboljšanja transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanja poplav


Krepitev integracije politik za zmanjšanje količine onesnaževanja, ki vstopa v donavsko porečje

Skupni monitoring ekološkega in kemičnega statusa voda in skupni razvoj ukrepov za izboljšanje statusa

Krepitev integracije politik za preprečevanje slabšanja kvalitete podtalnice

Preprečevanje konfliktov interesov in razvoj ukrepov koordinacije ter dialoga med uporabniki voda in drugih virov

Spodbujanje izmenjavo informacij, medsebojno učenje in upravljanje s poplavnimi tveganji

Spodbujanje transnacionalnega uresničevanja Poplavne direktive


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo transnacionalno upravljanje z vodami in preprečevanje poplav

Specifični cilj 2.2: Spodbujanje trajnostne rabe naravne in kulturne dediščine ter virov

Prioriteta 2

SC 2.2 - rezultati

Izboljšani okvirji, kapacitete in rešitve za trajnostni turistični razvoj

Izboljšane strategije in orodja za trajnostno rabo kulturne in naravne dediščine ter virov za regionalni razvoj z namenom izogibanja konfliktom interesov


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom krepitve trajnostne rabe naravne in kulturne dediščine ter virov


Razvoj omrežij in skupnih integriranih rešitev za trajnostni turizem na področjih npr. eko-turizma, kolesarskega turizma, podeželskega turizma, kulturnih ter tematskih poti itd.

Uresničevanje skupnih strategij za varovanje in trajnostno rabo naravne in kulturne dediščine

Razvoj širokih partnerskih omrežij , ki vključujejo različne programe, upravne organe, NVO in poslovne podporne centre

Razvoj omrežij in strategij na področju muzejev, interpretacijskih in informacijskih centrov

Koordinacija strategij in razvojnih načrtov na regionalni in lokalni ravni

Doseganje ustreznega razmerja med ohranjanjem, zaščito in uporabo ter razvojem dediščine


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij na temo ohranjanja in upravljanja z naravno in kulturno dediščino ter viri

Specifični cilj 2.3: Spodbujanje obnavljanja in upravljanja z ekološkimi koridorji

Prioriteta 2

SC 2.3 - rezultati

Izboljšani strateški okvirji in razvite rešitve za obnovo, ohranitev in izboljšanje omrežja bio-koridorjev, sestavljenih iz naravnih in pol-naravnih habitatov


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom podpore obnavljanju in upravljanju z ekološkimi koridorji


Razvoj strateških okvirjev in konkretnih rešitev za obnovo, ohranitev in izboljšanje omrežja bio-koridorjev

Razvoj baze znanj in virov podatkov

Podpora integriranemu upravljanju habitatov, zaščita in ponovno naseljevanje vrst

Koordinacija okoljskih interesov z interesi varstva pred poplavami in širjenjem plovnosti rek

Višanje ozaveščenosti in okoljsko izobraževanje

Razvoj koordiniranih ukrepov upravljanja, nadzora in izkoreninjanja invazivnih vrst


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki krepijo ohranjanje, varovanje in upravljanje z bio-koridorji in mokrišči

Specifični cilj 2.4: Izboljšanje upravljanja z okoljskimi tveganji

Prioriteta 2

SC 2.4 - rezultat

Izboljšano strateško in operativno sodelovanje in interoperabilnost med organi za odziv na nesreče ter povezanimi deležniki


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom izboljšanja upravljanja z okoljskimi tveganji


Razvoj skupnih strategij in akcijskih načrtov za upravljanje s tveganji

Krepitev sodelovanja in interoperabilnosti med organi, pristojnimi za odziv na nesreče

Izboljšava strategij odziva na nesreče

Izgradnja skupne baze znanja in kapacitet za zbiranje ter izmenjavo podatkov

Razvoj orodij, npr. sistemov upravljanja, procedur in načrtov odzivanja na nesreče

Razvoj programov izobraževanja, usposabljanja in izgradnje kapacitet


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo strateško in operativno sodelovanje med javnimi organi in deležniki odzivanja na nesreče


















Specifični cilj 3.1: Podpora okolju prijaznim in varnim transportnim sistemom in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih

Prioriteta 3

SC 3.1 - rezultati

Bolje povezan, interoperabilen in okolju prijazen prometni sistem

Bolj integrirane politike in praktične rešitve za razvoj vodnih poti

Izboljšana koordinacija in transnacionalna integracija med deležniki razvoja multimodalnih vozlišč, terminalov ter povezav

Prispevek k varnejšemu prometnemu omrežju

Prispevek k boljši organizaciji javnega prometa in boljši povezanosti


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom krepitve okolju prijaznih, varnih in uravnoteženih prometnih sistemov


Koordinacija in transnacionalna integracija med deležniki

Okolju prijazno upravljanje prometnih koridorjev

Razvoj platform za financiranje in načrtovanje energijsko učinkovitega prometa

Navezovanje omrežij nižjega ranga na omrežje TEN-T

Izmenjava informacij, znanja in praks na področju vodnih poti, rečne flote in pristaniške infrastrukture

Omejevanje okoljskih vplivov prometnih sistemov; krepitev sodelovanja med upravami vodnih prometnih poti in upravami zavarovanih območij

Upoštevati: Okvirna direktiva o vodah in Načrt upravljanja donavskega povodja


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki: Izboljšujejo prometno varnost

Razvijajo okoljske prometne sisteme

Izboljšujejo povezanost

Izboljšujejo prometno načrtovanje, organizacijo in koordinacijo

Specifični cilj 3.2: Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti

Prioriteta 3

SC 3.2 - rezultat

Izboljšana izmenjava informacij in praktična koordinacija regionalnega energetskega načrtovanja za:

Učinkovito hrambo in distribucijo energije

Diverzifikacijo energetskih virov vključno s promocijo obnovljivih virov

Večjo energetsko učinkovitost

Večjo varnost in zanesljivost oskrbe


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom prispevati k energetski varnosti in učinkovitosti


Prispevati k transnacionalni integraciji energetskih omrežij

Prispevati k razvoju pametnih omrežij

Prispevati k regionalnemu energetskemu načrtovanju

Diverzificirati vire energije in višati varnost preskrbe

Razvijati človeške vire in izmenjavo znanj

Koordinirati razvoj konceptov energetske učinkovitosti


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij za: Povečevanje energetske učinkovitosti

Intenziviranje rabe alternativnih in obnovljivih virov energije

Zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe

Razvoj pametnih omrežij

Razvoj skladiščenja energije in distribucijskih omrežij

Izboljšanje koordinacije regionalnega energetskega načrtovanja


















Specifični cilj 4.1: Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi

Prioriteta 4

SC 4.1 - rezultat

Izboljšane kapacitete javnih ustanov in deležnikov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi na področjih : trg dela,

izobraževalni sistem,

demografske spremembe in migracije,

vključevanje ranljivih in obrobnih skupin,

participativni načrtovalski procesi in vključevanje civilne družbe,

urbano-ruralno sodelovanje in partnerstvo,

varnost, pravo in upravne zadeve


Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom soočanja z glavnimi družbenimi izzivi


Izmenjava znanja in praks na področju trga dela (socialni dialog, regulativa, sodelovanje med ZzZ in podjetji…)

Razvoj institucionalnih kapacitet na področju izobraževalnih sistemov in politik (razvoj učnih shem in načrtov, dualni sistem, VŽU, podjetniško usposabljanje)

Razvoj politik in ukrepov za soočanje z demografskimi in migracijskimi izzivi (izobraževanje, razlika med spoloma)

Podpora izmenjavam in prenosu znanj na področju politik družbene vključenosti (Romi)

Razvoj koncepta zdravih mest


Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki krepijo institucionalne kapacitete in transnacionalno večnivojsko upravljanje

Hvala za pozornost!

Povezave programa Podonavje in EUSDR Nacionalni informativni dan ob prvem razpisu programa


mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko www.eu-skladi.si




I. Povezave programa Podonavje in EUSDR

EUSDR – makroregionalna strategija za Podonavje

• EUSDR predstavlja integralni okvir za razvojna

prizadevanja držav članic in nečlanic na območju

Podonavja, deluje na visoki politični ravni.

• Strategija ni finančni instrument, temveč spodbuja

oziroma zagotavlja sinergije in koordinacijo med

obstoječimi razvojnimi politikami, razvojnimi skladi,

institucijami, deležniki in iniciativami na območju.

• K njenemu uresničevanju znatno prispevajo vsi programi

in instrumenti na evropski, transnacionalni, čezmejni,

nacionalni in regionalni ravni (skupna izjava ministrov na

4. letnem forumu EUSDR v Ulmu, 27. oktober 2015).

Transnacionalni programi 2014-2020

igrajo posebno vlogo.

Predpogoji za dobro sodelovanje so že dani:

• Popolna skladnost območja

• Precejšnja skladnost prioritet

• Poslanstvo programa, naravnano na razvojne politike

• Ključni outputi programa so posebej primerni za začetek

izvajanja Strategije

• Input predstavnikov Strategije je zelo pomemben in

koristen za program in projekte

• Neposredna finančna in organizacijska podpora

programa predstavnikom in aktivnostim Strategije

Območje programa in EUSDR je povsem skladno:

obsega 9 držav članic EU, 3 (potencialne) kandidatke,

2 sosedski državi, skupaj 14 držav (v celoti ali delno).

Prioritete so podobne, a ne enake.

EUSDR: 4 stebri z 11 prioritetami;

program Podonavje: 4 prioritete z 10 specifičnimi cilji

Thematic linkages between DTP and EUSDR

EUSDR Pillars and Priority Areas

DTP Priority Axis 1

Innovative and socially

responsible Danube region

DTP Priority Axis 2

Environment and culture

responsible Danube region

DTP Priority Axis 3

Better connected and

energy responsible

Danube region

DTP Priority Axis 4

Well governed Danube region

EUSDR

Koordinatorji vsebine EUSDR

Prioritete EUSDR

1) To improve mobility and intermodality

• Inland waterways:

• Rail, road and air:

2) To encourage more sustainable energy

3) To promote culture and tourism, people to

people contacts

4) To restore and maintain the quality of waters

5) To manage environmental risks

6) To preserve biodiversity, landscapes and the

quality of air and soils

7) To develop the knowledge society (research,

education and ICT)

8) To support the competitiveness of enterprises

9) To invest in people and skills

10) To step up institutional capacity and

cooperation

11) To work together to tackle security and

organised crime

Države – PAC (Priority Area Coordinators)

1.A Avstrija, Romunija

1.B Slovenija (MzI), Srbija

2. Madžarska, Češka

3. Bolgarija, Romunija

4. Madžarska, Slovaška

5. Madžarska, Romunija

6. Nemčija (Bavarska),

Hrvaška

7. Slovaška, Srbija

8. Nemčija (Baden-

Wuerttemberg), Hrvaška

9. Avstrija, Moldavija

10. Avstrija (Dunaj),

Slovenija (CEF)

11. Nemčija, Bolgarija

II. Implikacije za razpis programa Podonavje

Program Podonavje podpira Strategijo EUSDR

na programski in projektni ravni.

• V prioritetah 1, 2, 3 in 4.1 izvaja program projekte, ki so

tematsko sorodni z Akcijskim načrtom Strategije.

• Projekti so lahko makroregionalni in strateški. Izkušnje

obstajajo že iz prejšnjega obdobja:

- strateški razpis,

- t.im. „flagship projects“ na osnovi vseh razpisov.

• Specifični cilj 4.2, ki ni predmet razpisa, nudi neposredno

podporo predstavnikom Strategije in njihovim aktivnostim.

Ocena projekta vključuje konkreten prispevek

projekta k razvojnim politikam in strategijam

EU ter EUSDR . Merilo je bilo usklajeno med EUSDR in

programom in je že potrjeno s strani nadzornega odbora programa.

To which extent is the project concretely contributing to a

relevant EU strategy/ policy (other than EUSDR) in the

thematic field addressed by the project?

To which extent does the project clearly contribute to one

or more Priority Areas as set out in the Action Plan of the

EUSDR?

To which extent does the project provide clear added value

regarding the achievement of targets defined for one or

more EUSDR Priority Areas?

EUSDR: posodobljeni cilji (targets)

• Boljše izpolnjevanje obstoječih ciljev Strategije torej nosi

– ceteris paribus – več točk pri oceni projektne prijave.

• Cilji iz Akcijskega načrta EUSDR so trenutno v postopku

preverjanja in morebitnega preoblikovanja. Obravnavajo

jih PAC-i, ki bodo poslali posodobljene cilje Komisiji do

15. novembra 2015.

Kako konkretno podpira Strategija program Podonavje?

Predstavniki Strategije lahko zagotavljajo programu in

projektnim partnerjem:

• strateški in makroregionalni vsebinski input;

• preko tematskih SG (Steering Groups) sodelovanje

pristojnih in najrelevantnejših organov, organizacij in

institucij;

• diseminacijo projektnih rezultatov;

• nadaljnjo uporabo projektnih rezultatov.

Naslovi EUSDR

www.danube-region.eu (dokumenti EUSDR: Action Plan,

about Priorities…)

www.mzz.gov.si / makroregionalne strategije (vključuje tudi

slovenske predstavnike v tematskih usmerjevalnih odborih

in PAC)

MZZ: mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka, in

Bojana Cipot

Kontaktna točka programa Podonavje: Duša Sodnik,

SVRK, je zadolžena za podporo prijaviteljem na razpis

programa Podonavje.

http://www.danube-region.eu/



http://www.mzz.gov.si/

Prvi razpis: postopek preverjanja in presoja projekta

Ne glede na navedeno je med osnovnimi pogoji za

upravičenost prijave skladnost projekta s programom

Podonavje, saj nedoseganje ciljev programa pomeni

morebitno delno razveljavitev sredstev.

Obvezna pogoja:

• skladnost z izbrano programsko prioriteto, specifičnim

ciljem, poslanstvom in logiko programa;

• prispevek k najmanj dvema output indikatorjema

programa Podonavje.

Projekti, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bodo izločeni že

pred fazo ocenjevanja.

Nacionalni informativni dan v Sloveniji ob prvem razpisu programa Podonavje


Program Podonavje (DTP) skozi številke in prvi razpis Duša Sodnik, SVRK

Ljubljana, 7. oktober 2015 Dupr D Duša SodnikDu pOEvi razpis

3 instrumenti: ESRR, IPA, ENI

4 prioritete

10 specifičnih ciljev

31 kazalnikov outputa

85% sofinanciranje

20 mio € sredstev IPA

202 mio € sredstev ESRR

263 mio € program skupaj

Program skozi številke

P1 = 57 mio € P2 = 65 mio € P3 = 42 mio € P4 = 26 mio €

Σ = 190 mio € ESRR

Σ = 17 mio € IPA

Program skozi številke - projekti

Specifični cilji v mio €

ESRR

Program skozi številke

Časovnica in prijave - 23. septembra 2015: odprt prvi razpis DTP

- Dvostopenjski razpis: „Prva stopnja“ – vloga prijave interesa (EoI) preko programske spletne strani. Rok za oddajo: 3. november 2015 do 15:00 „Druga stopnja“: oddaja celotne prijavnice (AF) pred-izbranih projektov – spomladi 2016

Prvi razpis

Koraki prvega razpisa

Predpostavka: 600 EoI

Prvi razpis

1. stopnja razpisa

2. stopnja razpisa

12

me

secev

- vloga EoI

- presoja EoI

- predizbor in povabilo

- vloga prijavnice (AF)

- presoja prijavnic

- Izbor projektov

(So)financiranje projektov

• Ni omejitev glede proračuna projektov

• Za prvi razpis namenjeno do 76 mio € ESRR in do 7,5 mio € IPA sredstev

• Načelo povračila s strani VP ostaja

• Maks. 85% (tako za PP ESRR kot za PP IPA)

• Nacionalni delež 15% kot lastni delež PP (javni ali privatni) ali kot

prispevek zainteresiranih regionalnih/lokalnih/drugih virov

Prvi razpis

PRVI RAZPIS JE ODPRT ZA: P1 Inovativno in družbeno odgovorno Podonavje P2 Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje P3 Povezano in energetsko odgovorno Podonavje P4 Dobro upravljano Podonavje SC 4.1 Institucionalna usposobitev za ravnanje s ključnimi družbenimi izzivi

Prvi razpis

ZAHTEVE DO PARTNERJEV

• Minimalno 3 PP s proračunom iz 3 različnih držav

programskega območja: VP in vsaj 2 PP

• Izmed PP s proračunom mora biti vsaj en (VP) lociran v

programskem območju EU

Prvi razpis

• VP mora biti izbran med partnerji ESRR in ga ni

možno zamenjati med obema stopnjama

• Število partnerjev se razlikuje glede na naravo

projekta. Partnerstvo se oblikuje strateško in se mora

prilagoditi namenu.

Prvi razpis

Kdo lahko sodeluje kot PP? a. lokalni, regionalni in nacionalni javni organi/ pravne osebe javnega prava in pravne osebe pod javnim nadzorom, vključno z EZTS b. mednarodne organizacije c. pravne osebe zasebnega prava, vključno s podjetji

Prvi razpis

Kdo lahko sodeluje ? Pravne osebe pod javnim nadzorom imajo vse naslednje značilnosti: (a) so ustanovljeni s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave; (b) so pravne osebe in (c) jih večinsko financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega imenujejo več kot polovico članov državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava

Prvi razpis

Kdo lahko sodeluje? Mednarodne organizacije, ki delujejo - po nacionalnem pravu v državah programa Podonavje, ali - po mednarodnem pravu, vendar morajo za namene projekta izpolniti programske in nacionalne zahteve glede kontrole, certificiranja stroškov in revizij.

Prvi razpis

Kdo lahko sodeluje? Zasebni subjekti (nepridobitni in pridobitni), ki so ustanovljeni po zasebnem pravu(različno po državah) kot so GZ, sindikati, NVO, privatna podjetja (vključno z MSP)

Prvi razpis

Kdo lahko sodeluje? Zasebni nepridobitni subjekti - lahko sodelujejo kot VP ali PP - če so VP, morajo izpolnjevati naslednje pogoje (skladno z izjavo, ki jo predložijo v 2. stopnji): - nimajo dolgov do državnega proračuna - niso v likvidacijskem ali stečajnem postopku - so finančno avtonomni, - so likvidni in plačilno sposobni

Prvi razpis

Kdo lahko sodeluje? Zasebni pridobitni subjekti - ne morejo delovati kot VP - zasebna podjetja iz držav na območju programa , vendar izven EU, niso upravičena do sofinanciranja Privatne organizacije, katerih glavni namen je izvajanje tržnih storitev, ali pa se njihova vloga v projektu sestoji iz vodenja projekta, komuniciranja, finančnega spremljanja ali drugih podpornih dejavnosti – ne morejo sodelovati kot PP, pač pa samo kot izvajalci, izbrani po pravilih javnega naročanja

Prvi razpis

Prvi razpis

GEOGRAFSKA UPRAVIČENOST

Vrste projektnih partnerjev

Prvi razpis

Vrsta partnerja Lokacija Lasten proračun Proračunske

kategorije

Partnerji

financirani

neposredno

Vodilni partner Samo

programsko

območje v EU

Da Vse

Partner ESRR Samo

programsko

območje v EU

Da Vse

Partner IPA Samo območje

BiH, Črne gore in

Srbije

Da Vse

Partnerji

financirani

posredno

Pridruženi

strateški

partnerji (ASPs)

Iz držav EU, IPA

ali tretjih držav

Ne, njegov

sponzor je

partner ESRR

Samo ESRR

Stroški za

potovanja in

nastanitev

TRAJANJE PROJEKTA Izvajanje projektnih aktivnosti lahko traja največ 30 mesecev.

Prvi razpis

Prvostopenjska presoja EoI izločilni kriteriji za celotni projekt

Prvi razpis

Nr Eligibility criteria

1 The EoI has been submitted within the set deadline (date and time)

2 The EoI has been submitted through the official DTP website

3 The EoI is compiled in English

4

Partnership is composed by at least three financing partners from at least

three participating countries of which at least one (the LP) is located in a

Member State

5 Lead Applicant is an eligible beneficiary

6 The proposal contributes to the programme priorities and specific

objectives

7 The proposal contributes to at least two programme output indicators

Drugostopenjska presoja upravičenosti izločilni kriteriji za celotni projekt

Prvi razpis


1 The AF has been submitted within the set deadline (date and time)

2 The AF has been submitted through the DTP monitoring system

3 The AF is compiled in English

4 Partnership is composed by at least three financing partners from at least three participating countries of which

at least one (LP) is located in a Member State

5 Lead Applicant is an eligible beneficiary

6 At least 3 joint cooperation levels are indicated

7 The project intervention logic in the AF has not been modified compared to the one outlined in the EoI

8 The Lead Partner in the AF has not been changed compared to the one in the EoI

9 Changes of partners between the EoI and the AF respected the threshold

10 Completeness of Partnership Agreement

Drugostopenjska presoja upravičenosti Izločilni kriteriji za določenega partnerja:

Prvi razpis


11 Financed partners (ERDF/IPA) are eligible

12 Completeness of submitted ERDF/IPA partner documents

13 Completeness of submitted ASP documents

Ocena kakovosti projekta – v prvi stopnji

Prvi razpis

QUALITY CHECK – STRATEGIC RELEVANCE

Are the territorial needs and challenges identified and duly justified?

Is the intervention logic coherent?

To which extent the proposal contributes to an EU strategy or policy?

Is the partnership composition relevant, justified and balanced for the proposed project?

Is the need for transnational cooperation demonstrated?

Is the target group defined and has ownership of the project results?

OPERATIONAL RELEVANCE - MAIN QUESTIONS

Is the work plan realistic, consistent and coherent?

Does the project budget demonstrate value for money?

Ocena kakovosti projekta – v drugi stopnji Na koncu splošne prezentacije (Nadje Kobe): Kaj je dober projekt Poglejte in upoštevajte že v prvi stopnji (ocenite se sami)

Prvi razpis

Nacionalni informativni dan v Sloveniji ob prvem razpisu programa Podonavje


Podpora prijaviteljem in nacionalne specifike Duša Sodnik, SVRK

Ljubljana, 7. oktober 2015 Dupr

Podpora prijaviteljem 1. dokumenti 2. svetovalni organi: nacionalne točke, skupni sekretariat 3. spletni pripomočki/orodja

I. Podpora prijaviteljem

Nacionalne točke (NCPs) • informacije o programu, razpisih, dogodkih • pomoč glede nacionalnih pravil (upravičenosti, statusa) • organizacija informativnega dne


Skupni sekretariat (JS)

• splošne informacije o programu

• organizacija informativnih dni, drugostopenjskih

seminarjev za VP/ tematskih delavnic

• individualno svetovanje glede projektne ideje na sedežu

sekretariata – obvezni obrazec DTP Concept Note http://interreg-

danube.eu/calls/calls-for-proposals/first-call


http://interreg-danube.eu/calls/calls-for-proposals/first-call











http://www.interreg-danube.eu/

Programska spletna stran http://www.interreg-danube.eu/

• podrobne informacije o DTP • vsi dokumenti na voljo • posebej informacije o prvem razpisu • kontaktni podatki za vse programske organe • forum za iskanje partnerjev (partner search) • novice in dogodki • sveže informacije in povezave preko socialnih medijev



Interreg

DANUBE

Odgovorne osebe na

sekretariatu

e-naslov Tel.

Prioriteta 1 Marius Valentin Niculae marius.niculae@interreg-

danube.eu

+36 1 89 61967

Prioriteta 2 Gusztav Csomor [email protected]

u

+36 1 795 38 36

Prioriteta 3 Ana Leganel ana.leganel@interreg-

danube.eu

+36 1 79 55338

Prioriteta 4 Johannes Gabriel johannes.gabriel@interreg-

danube.eu

+36 1 79 55886

Finančnik Niko Finka niko.finka@interreg-

danube.eu

+36 1 896 3839

mailto:[email protected]



tel:+3618961967






tel:+3617955338




tel:+3617955886




tel:+3618963839

Dokumenti prvega razpisa (Application pack) • Program sodelovanja Interreg Danube (CP) • Najava razpisa • Priročnik za prijavitelje (AM) • Prijava interesa (EoI) • Navodila za EoI (Guidance for EoI)


Sofinanciranje partnerjev • Lastno predfinanciranje - načelo povračila s strani VP: letni zamik

Povračila iz ESRR: do 85% upravičenih stroškov Nacionalna udeležba: najmanj 15% • Vsi PP lahko zagotavljajo nacionalno udeležbo z lastnimi sredstvi (tudi zasebni). Partnerji lahko pridobijo sofinanciranje pri zainteresiranih javnih organih v SLO/ ustanovah – (Uredba o ETS 2014-2020 v pripravi)

II. Nacionalne specifike

Preverjanje vodilnih partnerjev Preverjanje bo izvajal sekretariat ob pomoči NKT • v prvi stopnji bo zadoščala izjava VP • v drugi stopnji bo VP podal dokazila, da: - nima dolgov do državnega proračuna - ni v likvidacijskem ali stečajnem postopku - je finančno avtonomen, - je likviden in plačilno sposoben (poseben obrazec) • po potrebi še vprašalnik o vsebini in vlogi SLO PP


Javno naročanje (JN) • V okviru projektov mora oddaja JN slediti vsem programskim in nacionalnim pravilom glede gospodarne nabave blaga/storitev (ZJN in ZJF). Pravila JN veljajo tudi za zasebne organizacije, ki pridobijo javna sredstva. • Tudi pri vrednostih JN med 5.000 in 20.000 € (brez DDV) se zahteva raziskava trga in povpraševanje pri vsaj 3 ponudnikih. • Takšen način JN omogoči tudi hitrejše delo kontrolorjem.


Državne pomoči (DP)

• V primeru, da PP izvaja v projektu tržne storitve, zapade pod

določila DP. Preverba 4 osnovnih kriterijev: Prenos javnih sredstev – vedno Gospodarska prednost – glede na ustaljeno poslovanje Selektivnost – ruši ravnovesje med konkurenti Vpliv na konkurenco in trgovino med DČ Če so izpolnjeni vsi 4 kriteriji, gre za državno pomoč. • So dovoljene za PP iz EU (shema de minimis) • PP iz EU imajo v takšnem primeru na voljo shemo de minimis, ki bo odprta v partnerjevi državi.


Nacionalna kontrola • V Sloveniji se kontrola projektov izvaja centralizirano

• SVRK je odgovorni organ za nacionalno kontrolo poročil

slovenskih PP Opozorilo: Ne planirati stroškov za kontrolo v projektnem proračunu, saj je le-ta brezplačna za SLO PP


Nacionalna kontaktna točka (NKT) v SLO

Duša Sodnik, SVRK, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana [email protected],

tel. 01/400-34-77

V


Upravičenost izdatkov

Nacionalni informativni dan, Ljubljana, 7. oktober 2015

Prvi razpis programa Interreg Podonavje 2014–2020

MOJCA BIZJAN

Služba Vlade RS za razvoj


Uvod

1. Pravila poročanja

2. Upravičenost izdatkov (podlage, splošna pravila, časovne

omejitve)

3. Neupravičeni izdatki

4. Kategorije upravičenih izdatkov - „Budget lines“ (6 kategorij)

5. Javna naročila

6. Euro in uporaba menjalnega tečaja

1. Pravila poročanja

• poročevalsko obdobje: 6 mesecev

• prvo poročilo se začne od meseca uradnega začetka projekta (uradni začetek projektov je določen v prijavnici)

• poročilo mora biti prvostopenjski kontroli oddano v 15 dneh po zaključku poročevalskega obdobja; poročilo in zahtevek za povračilo sredstev mora biti sekretariatu programa predloženo v roku 3 mesecev po končanem poročevalskem obdobju

• če izdatki niso pravočasno validirani, se lahko prenesejo v naslednje poročevalsko obdobje. Zamuda pri poročanju je lahko največ eno obdobje. Dveh poročevalskih obdobij se ne sme združiti v en certifikat.

2. Upravičenost izdatkov – pravne podlage

Programski dokumenti

- „Applicants Manual for the period 2014-2020; part 3 Eligibility

of expenditure“

Dokumenti nacionalne kontrole

- v pripravi

2. Upravičenost izdatkov – splošna pravila

Izdatki so upravičeni, če:

• se nanašajo na projekt in so predvideni v potrjeni prijavnici

• so v skladu z EU, programskimi in nacionalnimi pravili o

upravičenosti izdatkov

• so dejansko nastali pri projektnemu partnerju in jih je partner

plačal

• obstaja pravna podlaga (račun, pogodba), razen za pavšalne

stroške

• se pri nastanku izdatkov upoštevajo pravila gospodarnosti,

učinkovitosti in uspešnosti

• izdatek ni financiran iz drugih finančnih virov

• izdatki so evidentirani ločeno (vse nastale izdatke v zvezi s

projektom voditi na ločenem stroškovnem mestu)

2. Upravičenost izdatkov – časovne omejitve

• obdobje upravičenosti projekta je določeno v prijavnici z

datumom začetka in konca projekta

• izdatki so upravičeni, če so nastali in bili plačani znotraj

poročevalskega obdobja

• izdatki, ki so nastali v zadnjem poročevalskem obdobju morajo

biti plačani v roku 60 dni od datuma zaključka projekta

3. Neupravičeni izdatki

- globe, denarne kazni in stroški v zvezi s pravnimi spori

- stroški kreditov in z njimi povezanih obresti,

- stroški za darila, ki presegajo znesek 50 EUR/darilo

- stroški valutne menjave

- nakup zemljišč in obstoječih stavb

- povračljiv DDV

- stroški „v naravi“(„in kind contribution“ )

- skupni stroški

- rabljena oprema

4. Kategorije upravičenih izdatkov

6 kategorij

• izdatki osebja

• administrativni izdatki

• potni in namestitveni izdatki

• izdatki zunanjih izvajalcev

• oprema

• izdatki za infrastrukturo in (gradbena) dela

Izdatki osebja

Dva načina uveljavljanja:

1. DEJANSKI izdatki (dokazani na podlagi pogodbe

o zaposlitvi in plačilne liste)

2. PAVŠAL do 20% neposrednih izdatkov

Način povračila za projektnega partnerja bo določen v

prijavnici in se pri izvajanju projekta ne sme

spremeniti

Izdatki osebja – dejanski

Če se odločite za DEJANSKE izdatke, imate naslednje

možnosti povračila oz. zaposlitve na projektu:

A. 100% ZAPOSLITEV na projektu

100% delovnega časa je namenjeno delo na projektu

B. DELNA ZAPOSLITEV (3 metode povračila stroškov)

1. v pogodbi o zaposlitvi ali imenovanju za delo na projektu je določen

fiksen % dela na projektu na mesec

2. upravičeni izdatki se določijo glede na fleksibilno število ur na

mesec

3. upravičeni izdatki na podlagi urne osnove

Izdatki osebja - pavšal

• ne sme preseči 20% upravičenih direktnih izdatkov (izdatki

osebja niso vključeni v pavšal)

• dokazila za uveljavljanje izdatkov osebja niso potrebna

• stopnja pavšala je za vsa poročevalska obdobja enaka,

izračun pa variira glede na upravičenost direktnih izdatkov

Administrativni izdatki

• administrativni izdatki znašajo 15 % upravičenih stroškov

osebja

• dokazila za uveljavljanje teh izdatkov niso potrebna

• direktni administrativni izdatki ne morejo biti poročani v okviru

drugih kategorij izdatkov (npr. izdatki splošnega vzdrževanja

informacijskega sistema za izvajanje projekta so vključeni v to

kategorijo izdatkov)

Potni in namestitveni izdatki

Upravičeni so potni izdatki zaposlenih v organizaciji, ki delajo na

projektu, glede na priložena dokazila za:

- potne stroške (računi za vozovnice, parkirnino, cestnino, zavarovanje, obračun

kilometrine ter računi za najem avtomobila ali taksi prevozov pod določenimi

pogoji)

- obračun dnevnic

- stroške namestitve

- stroške vizuma

Potni in namestitveni izdatki morajo biti neposredno povezani s

projektnimi aktivnostmi

Potni izdatki zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev so upravičen izdatek

kategorije zunanjih izvajalcev.

Izdatki zunanjih izvajalcev in storitev

Izdatki se nanašajo na zunanje izvajalce za izvedbo projektnih

nalog; osebe ne smejo biti zaposlene pri PP (javni in zasebni

izvajalci ter fizične osebe)

• upravičeni izdatki so omejeni na seznam izdatkov (študije ali

raziskave, usposabljanje, prevodi, ...) v „Applicants Manual“

• pri izbiri izvajalcev se upoštevajo pravila o javnem naročanju

• projektni partner ne sme biti zunanji izvajalec projekta

Upravičeni izdatki so nakup, najem ali zakup opreme, ki je nujna za

izvajanje projekta in je predvidena v prijavnici projekta

• upravičen izdatek je znesek nakupa opreme v celoti, če je doba

amortizacije krajša kot je trajanje projekta, sicer upravičen samo

znesek amortizacije (po poročevalskih obdobjih) za obdobje trajanja

projekta

• najem ali zakup opreme je upravičen izdatek v višini stroškov najema

ali zakupa za obdobje uporabe pri izvajanju projekta

- če je oprema del investicije, je strošek opreme upravičen v celoti.

Opreme projektni partner ne sme odtujiti vsaj še 5 let po koncu

projekta

Izdatki za opremo

Izdatki za infrastrukturo in (gradbena) dela

Upravičeni so samo izdatki za „small scale infrastructure“

- če je izkazan jasen transnacionalni vpliv teh izdatkov, in če je

aktivnost potrjena v prijavnici

- ta kategorija izdatkov vključuje izvedbena dela, projektiranje, obnove

objektov, morebitne transportne stroške,...

5. Javna naročila

Spoštovanje pravil o javnem naročanju je ključnega pomena za projekt

in zagotavlja/pripomore k upravičenosti stroškov

• pravila javnega naročanja morajo upoštevati javni in zasebni partnerji

• postopek „treh ponudb“: pridobiti vsaj 3 pisne ponudbe. Če to ni

mogoče, je potrebno dokumentirati aktivnosti za pridobitev ponudb

(npr. 5 povpraševanj, 2 prispeli ponudbi) in pisno obrazložiti odločitev

o izboru

• projektni partner/vodilni partner ne sme sodelovati na istem projektu

kot zunanji izvajalec ali podizvajalec

6. Euro in uporaba menjalnih tečajev

V kolikor strošek PP ni nastal v EUR, je potrebno za menjavo valute

uporabiti mesečni tečaj Evropske komisije, ki je objavljen na

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/i

nforeuro_en.cfm

Za menjavo valute je potrebno upoštevati mesec, v katerem je PP

(prvič) posredoval on line dokumentacijo za certificiranje kontrolorju.

Datum posredovanja je razviden v sistemu IMIS 2014-2020

To pravilo velja za vse PP in ne samo za PP izven EURO območja

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm











Hvala za vašo pozornost!


Documents

Program Podonavje 2014-2020 · 2015-11-25 · Program Podonavje 2014-2020 Nacionalni informativni dan ob prvem razpisu Ljubljana, 7. oktober 2015 mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS