programov Univerze v Ljubljani - kakovost.uni-lj.si

NA

CIO

NA

LNE

EVA

LVA

CIJ

E IN

AK

RED

ITA

CIJ

E

Študijsko leto 2020/2021

Kakovost UL

Analiza vzorčnih evalvacij študijskih programov Univerze v Ljubljani

2

KAZALO VSEBINE

Uvod 3

Področja presoje 5

Standard 1: Visokošolski zavod evalvira in posodablja vsebino, sestavo in izvajanje študijskega programa 5

Standard 2: Uresničevanje nalog, načrtovanih na podlagi izsledkov samoevalavacije študijskega programa 9

Standard 3: Visokošolski zavod spremlja izvajanje študijskega programa, ga pregleduje in izboljšuje 11

Standard 4: Način, oblika in obseg izvajanja študijskega programa ustrezajo njegovi vsebini, sestavi, vrsti in stopnji 14

Standard 5: Zagotovljeno je varovanje pravic deležnikov v študijskem procesu 18

Zaključne ugotovitve 20

3

UVODV poročilu bomo predstavili ugotovitve Nacionalne agencije Republike Slovenije za kako-vost v visokem šolstvu (NAKVIS) na področju vzorčnih evalvacij študijskih programov (ŠP) Univerze v Ljubljani (UL). Glavna naloga agencije je ugotavljanje, ali visokošolski zavodi poleg zakonskih določb izpolnjujejo merila za akreditacijo oziroma dosegajo stan-darde kakovosti, določene v njih, in druge predpise agencije. Osnovni nameni postopka evalvacije vzorca ŠP so pomoč visokošolskim zavodom pri izboljševanju kakovosti ŠP in notranjih sistemov kakovosti, sprotno spremljanje kakovosti ŠP ter primerljivost ŠP glede na njihovo vrsto, stopnjo, področje, širino in posebnosti. Postopek evalvacije vzorca se vedno zaključi s priporočili visokošolskim zavodom za izboljšanje kakovosti posameznega ŠP.

Svet NAKVIS je za vzorec študijskih programov za vzorčno evalvacijo 2021 določil dvanajst ŠP UL:

- UL AG, Glasbena pedagogika, 1. stopnja študija, univerzitetni;

- UL AG, Glasbena pedagogika, 2. stopnja študija, magistrski;

- UL FF, Sociologija, 2. stopnja, magistrski;

- UL FF, Umetnostna zgodovina, 2. stopnja, magistrski;

- UL FF, Primerjalna književnost in literarna teorija, 2. stopnja, magistrski;

- UL FF, Filozofija, 2. stopnja, magistrski;

- UL FMF, Pedagoška fizika, 2. stopnja, magistrski;

- UL FMF, Pedagoška matematika, 2. stopnja, enovit magistrski;

- UL PEF, Dvopredmetni učitelj, 1. stopnja, univerzitetni;

- UL PEF, Poučevanje, 2. stopnja, magistrski;

- UL PEF, Specialna in rehabilitacijska pedagogika, 1. stopnja, univerzitetni;

- UL PEF, Specialna in rehabilitacijska pedagogika, 2. stopnja, magistrski;

4

Kriterij za vzorec ŠP za vzorčno evalvacijo 2021 je bil:

• ŠP za izobraževanje učiteljev (ŠP, ki izobražujejo za regulirane poklice).

V analizi poročil smo ŠP, zajete v dosedanje vzorčne evalvacije, analizirali po izpostav-ljenih prednostih, priložnostih za izboljšanje, večjih pomanjkljivosti oziroma neskla-dnosti in odličnosti.

Zaradi obsežnega števila ŠP v vzorcu je vsaka skupina strokovnjakov obravnavala skupaj dva ŠP in pripravila skupno poročilo.

5

PODROČJA PRESOJE

Standard 1: Visokošolski zavod evalvira in posodablja vsebino, sestavo in izvajanje študijskega programa

Na podlagi analize poročil so Nakvisovi evalvatorji NAKVIS-a ugotovili, da so vsa samo-evalvacijska poročila ŠP pripravljena v skladu s smernicami UL za samoevalvacijo ŠP. Po mnenju strokovnjakov se evalvirani ŠP primerno razvijajo in posodabljajo, z namenom ohranjanja aktualnosti in kakovosti izobraževalnega procesa. Kot priložnost za izbolj-šanje so strokovnjaki za vse evalvirane ŠP predlagali, naj se vzpostavi boljše obveščanje deležnikov o uresničevanju načrtovanih nalog, izsledkih in ugotovitvah samoevalavacije ter da se jih bolj vključi v procese samoevalvacije ŠP. V poročilih vzorčne evalvacije ŠP se priporoča tudi poglobitev samoevalavacije, predvsem z analizo vpisa in prehodnosti, vsebovala pa naj bi tudi analizo podatkov, zbranih s študentskimi anketami.

Pri dveh programih UL FF (Sociologija in Umetnostna zgodovina, 2. stopnja) je skupina strokovnjakov izpostavila, da v poročilu pogreša večjo preglednost in poglobljenost vsebine ter tesnejšo povezanost ugotovitev samoevalvacije z določili Meril za akredita-cijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in ŠP, predvsem na področju analize rezultatov: izboljšanje posodabljanja in aktualiziranja vsebine ŠP, presojanje ustreznosti predmetnika (ustrezna povezanost teorije s prakso), presojanja znanstvenega, strokov-nega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela ter aktualnosti in obsega dosežkov na področju ŠP. Skupina strokovnjakov ugotavlja, da UL FF nekatere pomembne vidike sicer presoja in ustrezno upošteva skladno z možnostmi, vendar pa manj na podlagi anket in bolj na podlagi kvalitativnih podatkov in vključujočih diskusij. Strokovnjaki so menili, da bi nazorna predstavitev podatkov, pridobljenih po formalni in neformalni poti za vse programe, predstavljala precejšnjo izboljšavo samoevalvacijskih poročil. Na podlagi pridobljenih informacij so strokovnjaki ugotovili, da je na UL FF zelo poudarjen in siste-matično vpeljan postopek zbiranja informacij in komunikacij z visokošolskimi učitelji in študenti, premalo pa sta poudarjena komunikacija in sistematično ter redno zbiranje informacij s strani zunanjih deležnikov. Strokovnjaki so v razgovorih ugotovili, da so zunanji deležniki kljub dobri neformalni komunikaciji razmeroma slabo obveščeni o samoevalvacijskih postopkih na fakulteti. Prav tako je samoevalvacijsko poročilo precej skopo predvsem glede opisa in obrazložitve kvalitativnih podatkov rezultatov, zbranih s študentskimi anketami in pri diskusijah na oddelčni ravni za preverjanje načrtovanih nalog. Rezultati študentskih anket dosežejo tudi oddelčno vodstvo, zato je pri študentih tudi mogoče zaslutiti zainteresiranost za večji odziv pri izpolnjevanju anket.

Pri drugih dveh programih UL FF (Filozofija, Primerjalna književnost in literarna teorija, 2. stopnja, pedagoški program) so strokovnjaki ugotovili, da je iz poročil razvidno, da so vsi segmenti zagotavljanja notranje kakovosti ŠP dobro organizirani. Informacije za izbolj-šanje ŠP se zbirajo s pomočjo študentskih anket ter s pogovori med študenti in učitelji v obliki sestankov na oddelkih, znotraj organov fakultete, zlasti komisije za kakovost, in z uporabo obrazca na spletnih straneh fakultete, kjer se lahko predložijo predlogi. Pri

6

preverjanju dokumentov ni bilo mogoče opaziti nobenega odstopanja. Strokovnjaki so prek razgovorov in iz poslanih dokumentov razbrali, da je večina deležnikov na obeh presojanih ŠP primerno obveščena o morebitnih spremembah in rezultatih samoeval-vacije programa, ter predlagali, da se obveščanje in vključevanje zunanjih deležnikov v fakultetne procese organizira strukturirano in premišljeno. Prav tako so ugotovili, da na ravni fakultete in tudi na ravni obeh oddelkov, iz katerih sta omenjena ŠP, zelo dobro sodelujejo z mentorji praktičnega usposabljanja, ter predlagali, da se jih bolj vključi tudi v sam proces priprave poročil in se jim rezultate samoevalvacije redno predstavlja.

Na UL PEF (Dvopredmetni učitelj, 1. stopnja, univerzitetni, in Poučevanje, 2. stopnja, magistrski) so strokovnjaki ugotovili, da redno spremljajo kakovost na področju obeh ŠP, da ugotavljajo potrebne izboljšave in jih tudi zagotavljajo s spremembami ter tako sklenejo krog kakovosti. Iz razgovorov z delodajalci (učitelji mentorji) so strokovnjaki ugotovili, da mentorji dobro sodelujejo s fakulteto, niso pa vključeni v razvijanje in poso-dabljanje obeh ŠP. Strokovnjaki so na podlagi pregleda gradiva in opravljenih razgo-vorov prepoznali, da fakultetno vodstvo obvešča zaposlene o izsledkih samoevalvacije, ter predlagali, da UL PEF okrepi obveščanje o izsledkih, da bodo z njimi seznanjeni zaposleni, študenti in delodajalci, da bi tako lahko na podlagi izsledkov iz teh poročil odpravljali pomanjkljivosti ter zaključevali zanko kakovosti.

Pri drugih dveh ŠP UL PEF (Specialna in rehabilitacijska pedagogika, 1. stopnja, univerzi-tetni, in Specialna in rehabilitacijska pedagogika, 2. stopnja, magistrski) so strokovnjaki ugotovili, da je samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2019/20, ki je pripravljeno v novi obliki na podlagi aplikacije, najobsežnejše in prinaša največ informacij o različnih področjih. Vsak del tega poročila poleg analize trenutnega stanja vsebuje tudi možnosti za izboljšanje, temelji na povratnih informacijah študentov ter vsebuje spremembe in pojasnila, kjer teh ni bilo mogoče uvesti. Strokovnjaki so v poročilu predlagali, naj vsak visokošolski delavec spodbudi študente k izpolnjevanju ankete, da v anketiranje vklju-čijo tudi zunanje deležnike in se analiza njihovih anket vključi tudi v samoevalvacijska poročila. Ugotovili so, da predlogi sprememb ŠP nastajajo na podlagi rezultatov študent-skih anket, in predlagali, da se okrepi tudi podajanje predlogov s strani visokošolskih delavcev in zunanjih sodelavcev. V pogovorih s študenti in visokošolskimi delavci so ugotovili, da nekateri visokošolski delavci prek študentske ankete in tudi neformalno zbirajo povratne informacije študentov glede sprememb znotraj določenega predmeta, ter na podlagi tega uvajajo spremembe v svoj študijski predmet. Strokovnjaki so izposta-vili, da bi morala Komisija za kakovost upoštevati rezultate študentskih anket in ocene študentov, še zlasti na tistih področjih, kjer se določene pripombe pojavljajo iz leta v leto. Izpostavili so tudi, da samoevalvacijska poročila ŠP niso dostopna na spletni strani UL PEF ter da študenti in zunanji deležniki z njimi niso seznanjeni.

Za UL FMF (Pedagoška fizika, 2. stopnja, magistrski, in Pedagoška matematika, 2. stopnja, enovit magistrski) so strokovnjaki predlagali, da se pri ocenah in vrednotenju navede tudi, na podlagi katerih izsledkov preteklega leta to temelji. V poročilih naj se evalvira samo obdobje, na katerega se nanaša samoevalvacijsko poročilo, še zlasti to velja pri praktičnem usposabljanju. Iz razgovorov so strokovnjaki razbrali, da fakulteta zapo-slenih in študentov neposredno z izsledki samoevalacijskih poročil ne seznanja, vendar pa oboji vidijo spremembe, ki so izvedene.

7

Za UL AG (Glasbena pedagogika, 1. stopnja študija, univerzitetni, in Glasbena peda-gogika, 2. stopnja študija, magistrski) so strokovnjaki izpostavili, da samoevalvacijska poročila ne zajemajo vedno vsega, kar se znotraj akademskega kroga odvija in dogaja, predvsem v pozitivni smeri razvijanja in posodabljanja, saj se zaradi majhnosti kolektiva in posledično tudi manjšega števila študentov, mnogo stvari zgodi neformalno, kar pa ne pomeni, da ne učinkuje. Strokovnjaki so poudarili, da je pomembno in potrebno zbiranje informacij o programih formalizirati, voditi in zapisovati prav zaradi smiselne sledljivosti rasti samega programa, prav tako tudi izkazovanje pozitivnih sprememb, ki se dogodijo v določenem pretečenem času. Strokovnjaki so menili, da so deležniki primerno obveščeni, vendar pa da bi bilo smiselno vse deležnike tvorneje vključiti v nastajanje samoevalvacijskega poročila, kjer bi lahko iz prve roke prispevali še dodatne pobude in ideje.

Prednosti:

• široko razumevanje pomena kakovosti s strani vodstva fakultete in vseh zaposlenih ter evalviranje ukrepov za dosego sklenjene zanke kakovosti;

• visoka zaposljivost diplomantov;

• zbiranje predlogov poteka tudi prek spletnega obrazca in nabiralnika;

• v nekaterih primerih poleg splošnih anket izvajanje internih notranjih anket (UL FF), kar omogoča še boljši vpogled v stanje na presojanem ŠP;

• hitra odzivnost ŠP na podlagi pridobljenih informacij z osebnim pristopom pri majhnih skupinah študentov;

• mentorji praktičnega usposabljana so hkrati tudi alumni, kar omogoča neposredno in neformalno komunikacijo ter hitro odzivnost pri upoštevanju njihovih predlogov za izvedbo prakse;

• redna komunikacija z mentorji praktičnega usposabljanja prek stalnih strokovnih izpopolnjevanj;

• dobra povezanost ŠP z zunanjim okoljem, saj se študentje prek mentorjev zelo hitro in smiselno uvajajo na trga dela;

• kakovostna in smiselna izobraževalna vertikala, pomembna za poznavanje celot-nega profila diplomanta in magistranta (UL AG);

• majhne učne skupine imajo možnost precejšnjega individualnega dela, kar je prepoznano kot prednost, predvsem pri odnosih s predavateljskim kadrom in pri pretočnosti informacij;

• na magistrskem študiju gre za dobro kontinuiteto pridobivanja znanja in kompe-tenc, kar vodi v smiselno vertikalo samega ŠP;

• posodabljanje vsebin poteka v skladu s strokovnimi kompetencami ter daje

8

študentom potrebno samozavest in prepričljivost;

Priložnosti za izboljšanje:

• vključevati zunanje deležnike v posodabljanje učnih načrtov;

• vključevati pedagoško didaktične vsebine v nižje letnike na podlagi ugotovitev delo-dajalcev, diplomantov in študentov;

• povečati število vpisnih mest;

• spodbujati študentske predstavnike k aktivnemu sodelovanju v Komisiji za kakovost ter približati vsem študentom in zaposlenim izsledke samoevalvacijskega poročila;

• Komisija za kakovost naj bo sestavljena iz visokošolskih učiteljev, nepedagoških delavcev in študentov. Predsednik komisije ne more biti član vodstva fakultete (prodekan);

• izboljšati poznavanje samoevalvacijskih poročil tako, da se poročilo vsako leto javno predstavi na akademskem zboru, na sestankih organov in drugih srečanjih ter se tako izpostavijo prednosti in priložnosti za izboljšanje, rešitve zanje pa iščejo vsi vključeni deležniki;

• vsako leto v postopek samoevalvacije ŠP vključiti zunanje sodelavce - mentorje, ki izvajajo vaje in praktično usposabljanje;

• študente in zunanje deležnike na primeren način obvestiti o spremembah in izbolj-šavah na ravni ŠP oziroma na ravni posameznih študijskih predmetov, ki temeljijo na podlagi njihovih povratnih informacij;

• vsako leto dopolnjevati učne načrte ter vključiti nove vire in nova znanj s področja, ki zajema predmete ŠP;

• izvajati anketo o zadovoljstvu in obveščati o rezultatih ankete;

• izvajati dodatne interne notranje ankete za boljši vpogled v stanje na presojanem ŠP;

• razvijati kulturo kakovosti pri študentih;

• vključiti samorefleksijo visokošolskih učiteljev v samoevalvacijsko poročilo;

• spremljati diplomante po koncu študija;

• vzpostaviti komunikacijo med ŠP in omogočiti prenos dobrih praks (metode pouče-vanja, zaključna dela s področja izobraževanja) med njimi (UL FMF);

• nadgraditi samoevalvacijska poročila s pregledom aktivnosti in njihovo analizo le na obdobje, na katerega se samoevalvacijsko poročilo nanaša. Pri vseh ugotovitvah, zapisanih v samoevalvacijskih poročilih, se navede tudi, na čem ugotovitev temelji.

9

Pregled realizacije ukrepov in predlogi izboljšav se v samoevalvacijskem poročilu navede v preglednejši obliki;

• predlogi ukrepov sledijo ugotovitvam iz prejšnjih točk samoevalvacijskega poročila;

• digitalizirati interne študijske ankete;

• zbirati informacije za namene posodobitve ŠP v neformalnih pogovorih z zunanjimi deležniki, mentorji na praksi in študenti, jih formalizirati in zabeležiti;

• okrepiti odzivnost študentov, ki so redno seznanjeni z možnostmi izboljšav in rezul-tati ankete;

• bolj nadzorovati prehodnost med številom vpisov ter dejanskimi diplomanti univer-zitetnega in magistrskega študija (UL AG).

Večje pomanjkljivosti oz. neskladnosti

• Večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti niso bile ugotovljene.

Standard 2: Uresničevanje nalog, načrtovanih na podlagi izsledkov samoevalavacije študijskega programa

UL FF (Sociologija, 2. stopnja, in Umetnostna zgodovina, 2. stopnja) so strokovnjaki predlagali, naj v pripravo predlogov ukrepov in v njihovo vrednotenje vključi tudi zunanje deležnike, mentorje praks in vsaj občasno delodajalce. Na drugih dveh programih UL FF (Filozofija, Primerjalna književnost in literarna teorija, oba 2. stopnja, pedagoški) so stro-kovnjaki izpostavili skrb za vključitev mlajših mentorjev pedagoške prakse. Prepoznali so tudi, da se predlogi študentov upoštevajo pri izbirnih predmetih in predmetniku.

Na UL PEF (Specialna in rehabilitacijska pedagogika, 1. stopnja, univerzitetni, in Speci-alna in rehabilitacijska, 2. stopnja, magistrski) so strokovnjaki ugotovili, da je iz razgo-vora z vodstvom in zaposlenimi razvidno, da se trudijo upoštevati želje študentov, se pa pri slednjem najpogosteje srečujejo s kadrovskimi težavami, ki jim na primer onemo-gočajo pridobivanje strokovnjakov s področja medicine in motenj avtističnega spektra.

Na UL FMF (Pedagoška fizika, 2. stopnja, magistrski, in Pedagoška matematika, 2. stopnja, enovit magistrski) so strokovnjaki izpostavili, da so deležniki premalo seznanjeni s samo-evalvacijskim poročilom in predvsem z zadnjo fazo zanke kakovosti.

Na UL AG (Glasbena pedagogika, 1. stopnja študija, univerzitetni, in Glasbena pedago-gika, 2. stopnja študija, magistrski) so strokovnjaki v razgovorih z vodstvom ugotovili, da krog kakovosti ni jasno sklenjen zlasti zaradi na primer manjšega števila študentov, da pa oba programa izpolnjujeta kriterije standarda.

10

Prednosti:

• široka mreža zbiranja podatkov za potrebe samoevalvacije;

• posluh za študentske potrebe;

• organizacija dodatnih dejavnosti, na primer Filozofski maraton;

• študentsko filozofsko društvo, ki izdaja svoj študentski filozofski bilten;

• vključitev jasnih razmerij in postopkov za izdelavo samoevalvacijskih poročil, ki odražajo dejansko zapisljivo stanje ter uspešne neformalne pogovore in dogodke, v formalno obliko akcijskega načrta in poročil.


• vzpostaviti sistematično obveščanje in vključevanje zunanjih deležnikov v procese, ki potekajo na fakulteti;

• spodbujati zaposlene, študente, zaposlovalce in druge deležnike iz zunanjega okolja k intenzivnejšemu sodelovanju pri samoevalvaciji in posodobitvah programa;

• izboljšati pogoje dela zaposlenih, da ti ne bodo realno omejevali avtonomije razi-skovanja in poučevanja, zagotovljene s pravili;

• člani Komisije za kakovost naj bodo iz vrst visokošolskih učiteljev in ne tudi iz vodstva. Intenzivneje naj se v Komisijo za kakovost vključijo tudi študenti;

• zaradi slabega poznavanja samoevalvacijskih poročil med študenti funkcionarji, študenti in delodajalci naj se organizirajo javne predstavitve izsledkov;

• pripraviti akcijski načrt kot odziv na samoevalvacijsko poročilo, ki bo vseboval ukrepe, čas njihovega doseganja, odgovorne osebe in potrebna finančna sredstva;

• širše vključevati izsledke študentskih anket v spremembe ŠP (UL PEF);

• študentom predstaviti pomen kulture kakovosti in pomenu anketiranja;

• zavod mora imeti posluh za študentske potrebe;

• razmisliti o posodobitvah predmetnika v smislu vključevanja aktualnih vsebin in inovativnih oblik poučevanja;

• uvesti redne (formalne) letne pogovore z vodstvom (asistenti, strokovne službe, mentorji prakse);

• krog kakovosti mora biti sklenjen (problematike, videne v študentskih anketah, nimajo pravega nadaljevanja v spremembah ali akcijskih planih znotraj samoevalva-cijskih poročil);

11

• konkretizirati naloge komisije za kakovost.



Standard 3: Visokošolski zavod spremlja izvajanje študijskega programa, ga pregleduje in izboljšuje

Na UL FF (Sociologija, 2. stopnja, in Umetnostna zgodovina, 2. stopnja) so strokovnjaki ocenili, da so bile spremembe ŠP ustrezne in primerne ter niso vplivale na povezanost učnih načrtov s cilji in kompetencami ŠP, saj vsebine tudi po spremembah ostajajo pove-zane po horizontalni in vertikalni osi.

Na drugih dveh ŠP UL FF (Filozofija, Primerjalna književnost in literarna teorija, 2. stopnja, pedagoški program) so strokovnjaki ugotovili, da sta oba ŠP redno evalvirana in posodabljana glede na postavljene cilje in kompetence ter v manjši meri vključujeta nova znanstvena spoznanja tudi v sam predmetnik z novimi predmeti. Iz razgovorov s študenti in visokošolskimi učitelji na obeh programih so ugotovili, da se študijska lite-ratura za vsak posamezni predmet vsakoletno posodablja in se dodajajo novi primeri. Strokovnjaki so predlagali, naj se redno posodabljajo učni načrti tudi z vidika literature.

Na UL PF (Dvopredmetni učitelj, 1. stopnja, univerzitetni program, in Poučevanje, 2. stopnja, magistrski program) so strokovnjaki iz pogovorov z vodstvom, učitelji, asistenti in študenti ter vpogleda v dokumentacijo ugotovili, da se ŠP vsako leto posodabljajo na podlagi letnega poročila o kakovosti in da na letni ravni opravljajo samoevalvacijo ŠP, kar je razvidno iz samoevalvacijskega poročila fakultete. V poročilih je predstavljena tudi analiza potreb zaposlovalnega okolja oziroma trga dela, kjer ugotavljajo velike možnosti za zaposlovanje diplomantov, kar so potrdili tudi delodajalci.

UL FMF (Pedagoška fizika, 2. stopnja, magistrski, in Pedagoška matematika, 2. stopnja, enovit magistrski) so spremembe in izboljšave obeh ŠP horizontalno in vertikalno umeščene v program ter vključujejo tudi študentsko mnenje. ŠP Pedagoška fizika je usklajen z najnovejšimi spoznanji kognitivnih znanosti in nevrologije ter spoznanj o tem, kateri načini poučevanja fizike so najučinkovitejši pri doseganju boljšega učenja in razvi-janja kompetenc. Pri ŠP Pedagoška matematika strokovnjaki opažajo, da znanstvenorazi-skovalno delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev ni povezano s področjem Pedagoška matematika. Zato predlagajo, da fakulteta v razgovoru s študenti in diplomanti ovrednoti potrebo po enovitem magistrskem študiju Pedagoška matematika v primerjavi s študijem Pedagoške matematike samo na drugi stopnji.

Strokovnjaki so na UL AG (Glasbena pedagogika, 1. stopnja študija, univerzitetni, in Glasbena pedagogika, 2. stopnja študija, magistrski) razbrali, da se oba ŠP spreminjata in posodabljata, diplomanti oziroma magistranti pa ob zaključku študija dosežejo predvi-dene kompetence. K razvoju programa močno prispevajo različni raziskovalni projekti, v katere so vključeni profesorji in študenti. Strokovnjaki so ugotovili, da oba ŠP ohranjata

12

predvideno vezanost in povezanost učnih načrtov ter predmetnika s cilji in kompeten-cami ŠP, ki bi ga lahko opazovali tudi kot enega samega, saj so mnoge vsebine jasno in smiselno povezane po celotni študijski horizontali, kompetence so načrtovane in učni izidi predvideni.

Prednosti:

• vsakoletna dodatna samoevalvacija pedagoškega dela ŠP. Gre za samoevalvacijo, ki je pravila NAKVIS ne zahtevajo, pomeni pa pomembno dodatno vrednost pri izpol-njevanju 3. standarda;

• velika in različna paleta izbirnih predmetov, zlasti pedagoških, za katere je bila nare-jena ločena samoevalvacija;

• sistemska ureditev možnosti izbire predmetov, ki omogočajo dvopredmetnim učite-ljem, da lahko učijo v drugi triadi (izdaja potrdila);

• vertikalna in horizontalna povezava med predmeti (obvezni - izbirni itd.);

• vključitev rezultatov najnovejših znanstvenih raziskav samih profesorjev, pa tudi njihovo sodelovanje v projektih na mednarodnih konferencah;

• rezultati znanstvenega, raziskovalnega in umetniškega dela lahko pomembno prispevajo k širjenju znanja, pridobivanju novih spoznanj in navsezadnje kakovosti samih programov ter zadovoljstvu in uspehu študentov;

• močno partnerstvo in sodelovanje fakultete s študenti, diplomanti, visokošolskimi učitelji in delodajalci v regiji;

• posodabljanje ŠP z novimi vsebinami in pristopi dela;

• mehanizmi za posodobitve in izboljšave programa delujejo dobro in učinkovito (UL FF);

• usklajenost programa (UL FMF) z najnovejšimi izsledki na področju izobraževalne fizike, kar zagotavljajo s stalnim delom na področju in tesnim sodelovanjem s uveljavljenimi skupinami po svetu, ki prav tako poučujejo bodoče učitelje fizike in se raziskovalno ukvarjajo s tem področjem;

• ŠP ponuja širok nabor znanj, študenti na trg dela pridejo z veliko uporabnimi kompetencami;

• dobra in smiselna možnost prilagajanja dela določenim individualnim odtenkom, potrebam in interesom okolja;

• smiselno oblikovano interdisciplinarno okolje, ki daje študentom dobre možnosti izbire in iskanja lastnega interesnega polja (UL AG).

13


• uvajati obvezne predmete z vsebinami iz splošne in nacionalne moderne in sodobne umetnostne zgodovine (UL FF);

• povečati obseg izbirnih predmetov v osnovnem poklicu;

• spodbujati vzdušje, ki bo študente bolj pritegnilo k ustreznejšemu izpolnjevanju anket, ki so med ključnimi indikativnimi dejavniki pri samoevalvaciji;

• ponovno z delodajalci preveriti prednosti prehoda na enovit magistrski študij;

• uravnotežiti pedagoško in raziskovalno delo na način, da imajo pedagoški delavci kljub delu s študenti dovolj možnosti za kakovostno raziskovalno delo (poleg finančne podpore za udeležbo na konferencah tudi zmanjšanje števila pedagoških ur);

• uskladitev ECTS z dejansko obremenitvijo študentov;

• posodobiti študijsko literaturo v učnih načrtih;

• intenzivno vključiti potrebe po znanju in ciljih poklicev, za katere program usposa-bljanja in potreb po znanju in ciljih družbe;

• obogatiti zunajštudijske dejavnosti (UL FF);

• intenzivnejše znanstvenoraziskovalno delo (UL FMF);

• priložnosti so tudi pri izvajanju in natančnem spremljanju ŠP, pri katerem je treba poudarjati in vztrajati pri kakovostnih analizah ter vključiti študente in zunanje deležnike, kot so mentorji in delodajalci;

• uskladiti način opisovanja ciljev, kompetenc in predvidenih rezultatov v opisih predmeta – vsebine naj se prepletajo, ne pa podvajajo, na kar so opozorili pred-vsem študenti, v študentskih anketah pa tega problema ni bilo mogoče zaznati zaradi že omenjenih in znanih razlogov (premajhno število);

• bolj usklajeno in pravočasno se dogovarjati za termine o izvajanju pedagoške prakse, ki naj bi bila določena ob samem začetku akademskega leta;

• v ŠP naj se dodajo študijski predmeti in vsebine, ki se nanašajo na povezovanje in sodelovanje specialnih pedagogov s starši (UL PEF);

• posodabljati študijsko literaturo v učnih načrtih s sodobnimi spoznanji in aktual-nimi viri;

• uvajati spremembe ŠP tako, da so splošni predmeti v začetnem letniku;

• ŠP bi bilo smiselno nadgraditi z več prakse;

14

• uskladiti teme seminarskih nalog pri različnih ŠP, da ne bo prihajalo do ponavljanja in prekrivanja istih vsebin.



Standard 4: Način, oblika in obseg izvajanja študijskega programa ustrezajo njegovi vsebini, sestavi, vrsti in stopnji

Na UL FF (Sociologija, 2. stopnja, in Umetnostna zgodovina, 2. stopnja) so strokov-njaki ugotovili, da v obeh ŠP obstajajo različne oblike izvedbe: predavanja, seminarji, vaje in praktično delo. Posamezni učni načrti individualno določajo vrsto poučevanja, ki najbolj ustreza njihovi vsebini in učnim izidom, obstajajo posebna navodila, kako ravnati v primeru, če so udeleženi tudi študenti s posebnimi potrebami in posebnimi statusi, pri čemer je poudarek na sistemu tutorstva ter dobre in sprotne organizirane različne oblike izboljševanja in usposabljanja učnih veščin na univerzitetni ravni, o kateri so kadri dobro obveščeni. Ob pregledu učnih načrtov so strokovnjaki ugotovili, da so enote obvezne študijske literature ponekod preobsežne, v neustreznem formatu zapisa in pogosto precej stare. Razvidno je, da študenti sodelujejo v različnih projektnih aktiv-nostih, ki jih predlagajo predvsem pri ŠP Sociologija. Strokovnjaki so izpostavili, da je vzorec študentov v študentskih anketah premajhen, da bi bil verodostojen, vendar je bilo na podlagi odgovorov med obiskom razvidno, da so večinoma zadovoljni z dosegljivostjo učiteljev in sodelavcev, prav tako tudi z njihovo pripravljenostjo pomagati študentom. Izpostavili so tudi pomanjkanje realizacije mobilnosti, še zlasti sobotnega leta ali daljše odsotnosti zaradi strokovnega raziskovalnega dela. Na drugih dveh programih UL FF (Filozofija, Primerjalna književnost in literarna teorija, 2. stopnja, pedagoški program) so strokovnjaki ugotovili, da preverjanje in ocenjevanje znanja pri veliko predmetih poteka prek seminarskih nalog, in da si študenti želijo več odziva na njihova seminarska dela, natančnejših filozofskih kompetenc in več simulacij v učilnici, večjo dostopnost učnih gradiv ter večjo obremenitev pri nekaterih predmetih. Strokovnjaki so menili, da bi bilo dobro učitelje motivirati, da se bolje odzovejo na usposabljanja, povezana s kompe-tencami učiteljev, in da bi gostovanja tujih strokovnjakov obogatila izvedbo obeh ŠP. Na programu Primerjalna književnost in literarna teorija so glede študijskega gradiva strokovnjaki mnenja, da bi lahko vodstvo spodbudilo visokošolske učitelje k pripravi več vodenega delovnega gradiva. Izpostavili so, da študenti na obeh programih niso vklju-čeni v znanstvene in raziskovalne projekte, ker nimajo kompetenc, potrebnih za razisko-valno delo v projektih obeh oddelkov. Praktično izobraževanje na obeh programih je zelo dobro organizirano. Zadovoljstvo študentov in mentorjev praktičnega usposabljanja se redno preverja in analizira ter izsledki vnašajo v posodobitve programov. Mentorji prakse na šolah so dobro usposobljeni za izvajanje pedagoškega usposabljanja in motivirani za sodelovanje. Urniki so oblikovani glede na potrebe študentov in skladni s ŠP. Študenti so o spremembah pravočasno obveščeni na različne načine. Na obeh presojanih programih so študenti pohvalili dobro odzivnost predavateljev. Strokovnjaki so predlagali, da UL FF izdela vizijo nadaljnjega razvoja posameznih oddelkov oziroma programov in jo poveže

15

s kadrovskim načrtom ter da kljub zavedanju, da materialni pogoji na programih niso optimalni, nadaljuje prizadevanja za izboljšanje teh razmer.

Na UL PEF (Dvopredmetni učitelj, 1. stopnja, univerzitetni program, in Poučevanje, 2. stopnja, magistrski program) so strokovnjaki prepoznali, da študentom zagotavljajo svetovalne storitve že pred vpisom na fakulteto, vzpostavljen imajo karierni center in Psihosocialno svetovalnico ter da visokošolski učitelji pri svojem delu uporabljajo moderne metode poučevanja. Strokovnjaki so ugotovili, da ima večina visokošolskih delavcev velik presežek pedagoške obremenjenosti. Na splošno so zaposleni vključeni v različne oblike mednarodnih sodelovanj in dajejo možnost sodelovanja tudi študentom. Ugotovili so, da zavod izvaja primerno število kontaktnih ur in da so te v celoti izvedene. Študenti pridobijo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo za nadaljnjo kariero. Prak-tično izobraževanje na UL PEF zajema hospitacije v nižjih letnikih študija in strnjeno praktično usposabljanje, ki poteka neposredno na šolah v višjih letnikih študija. Izved-beni urniki so pripravljeni in objavljeni na začetku študijskega leta. Na drugih dveh programih UL PEF (Specialna in rehabilitacijska pedagogika, 1. stopnja, univerzitetni, in Specialna in rehabilitacijska, 2. stopnja, magistrski) so strokovnjaki ugotovili, da je študijska praksa individualizirana ter prilagojena potrebam in interesom študenta. Delo s študenti s posebnimi potrebami na presojanih ŠP je zelo dodelano in individualno. Glede gradiva je razvidno, da imajo študenti na razpolago ustrezen fond študijskega in dodatnega gradiva za strokovni razvoj na obeh evalviranih ŠP. UL PEF ima vzpostavljeno sodelovanje z drugimi nacionalnimi in tujimi visokošolskimi zavodi, inštituti, organiza-cijami in strokovnimi združenji. Sodelovanje z institucijami je razvidno iz nacionalnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih ter ciljno raziskovalnih projektov. Kot težavo pri opravljanju študijske prakse navajajo prostorske razmere, ki onemogočajo sprejem večjega števila študentov. Fakulteta ima v letno poročilo integriran tudi finančni načrt, v katerem ima natančno načrtovano porabo ter sredstva za dolgoročno in kratkoročno upravljanje.

Na UL FMF oba ŠP (Pedagoška fizika, 2. stopnja, magistrski, in Pedagoška matematika, 2. stopnja, enovit magistrski) spremljata in zagotavljata kakovost pedagoškega procesa, pri čemer namenjata posebno pozornost tako različnim skupinam študentov kot različnim študijskim potrebam in načinom dela. Strokovnjaki so ugotovili, da je skrb za prilagojen in na študenta osredinjen pristop na obeh programih dober, tudi zaradi majhnih skupin študentov. Prepoznali so, da so na programu Pedagoška fizika študenti ustrezno vklju-čeni v strokovno, znanstveno in raziskovalno delo, kar bi lahko na programu Pedagoška matematika bolj okrepili. Praktično izobraževanje – pedagoška praksa se izvaja na obeh presojanih ŠP in je obvezna za vse študente. Strokovnjaki so ugotovili, da so na obeh programih mentorji pedagoške prakse učitelji z dolgoletno prakso in bogatimi izkuš-njami, ki so s sodelovanjem s fakulteto zelo zadovoljni. Na programu Pedagoška fizika je register mentorjev dobro oblikovan. Za oba programa skupina strokovnjakov predlaga, da pred opravljanjem prakse skrbniki programov študentom predstavijo celoten potek dela, obveznosti in pravila. Glede ustreznosti urnikov so skozi razgovor strokovnjaki zaznali, da so smiselno prilagojeni in študentom prijazni.

Na UL AG (Glasbena pedagogika, 1. stopnja študija, univerzitetni, in Glasbena pedago-gika, 2. stopnja študija, magistrski) med študijem študente vključujejo v različne projekte,

16

skozi katere spoznajo raziskovalno pot njihove študijske smeri. Skupina strokovnjakov je iz razgovorov tudi razbrala, da so študenti vključeni v veliko projektov, ki lahko vodijo tudi v objavo člankov in izdajo različnih priročnikov. Zelo dobro je izdelan načrt pouče-vanja, kar je še zlasti razvidno pri praktičnih predmetih, kjer je predmet razdeljen na več težavnostnih stopenj. Obremenitve študentov in učne obveznosti so določene v učnih načrtih, urniki so objavljeni pravočasno pred začetkom samega semestra. Praktični del študija je dobro organiziran, prav tako je celoten študij praktično naravnan. Strokov-njaki glede ustreznosti urnika predlagajo, da UL AG v sodelovanju s študenti razmisli o možnosti izboljšave urnika.

Prednosti:

• v oddelčni proces evalviranja ŠP so na vseh ravneh vključeni visoko motivirani in angažirani študenti, ki kažejo pripravljenost za kritično ovrednotenje ŠP (UL FF);

• zadovoljstvo študentov s pedagoškim osebjem na fakulteti, individualni pristop pri študiju in hitra odzivnost;

• podpora znanstvenemu delovanju zaposlenih in vključevanje študentov;

• kakovostno delovanje koordinatorjev praktičnega izobraževanja;

• prilagoditve študentov s posebnimi potrebami se oblikujejo v sodelovanju s tutorjem in posamičnim profesorjem;

• individualno prilagajanje prakse glede na posamezne potrebe študenta;

• velika možnost vključevanja študentov v raziskovalne projekte;

• priročnik in usposabljanje za pedagoške mentorje;

• hiter in učinkovit odziv informacijske službe na spremenjene razmere v času pande-mije;

• hiter odziv oddelčnih knjižic v obdobju pandemije (skeniranje gradiv, brezplačno pošiljanje knjig po pošti);

• visokošolski učitelji in sodelavci izkazujejo veliko stopnjo predanosti pri delu s študenti, dober tutorski sistem;

• sodobne metode poučevanja in vključevanja študentov v znanstveno in strokovno delo (UM FMF);

• individualiziran pristop študentom.


• vzpostaviti sistem za vključitev popolnoma vseh študentov v znanstvenorazisko-

17

valno delo in za ustrezno obveščenost o tem delu;

• prilagoditi knjižnično dejavnost glede na predloge študentov in zaposlenih (ohra-nitev sistema izposoje). Vzpostavi naj se seznam temeljne literature, ki bo knjižni-čarju v pomoč pri naročanju in nakupu gradiva. Glede na finančne zmožnosti naj vodstvo razmisli o dodatnih investicijah v najbolj iskano gradivo UL FF);

• okrepiti digitalizacijo knjižničnega gradiva;

• preverjati razmerje med kontaktnim poučevanjem in samostojnim delom študentov;

• dodatno spodbujati mednarodno mobilnost in poklicni razvoj pedagoškega in stro-kovnega razvoja;

• aktivna povezava z učitelji mentorji po šolah in ponudba izobraževanj in drugih oblik sodelovanja;

• študenti in zunanji deležniki pogrešajo več didaktično metodoloških vsebin že v nižjih letnikih;

• sogovorniki ugotavljajo, da je premalo praktičnega izobraževanja in da bi bilo treba povečati za spremljanje razvoja otrok (hospitacije od prvega letnika) (UL PEF);

• razmisliti o spremembi izvedbenega urnika in enakomerni obremenitvi študentov;

• izboljšati materialne razmere glede na finančne zmožnosti;

• bodočim študentom predstaviti težavnost študija in sistematiko študija (v nižjih letnikih znanstveni pristop in v višjih didaktični) na informativnih dnevih;

• smiselno povečati praktično usposabljanje in pripravništva zunaj izobraževalnih ustanov (vključitev zdravstvenih ustanov, svetovalnih centrov, vrtcev), in sicer v vseh zavodih, kjer se lahko zaposlijo po diplomi (UL PEF);

• v evalviranje ŠP vključiti mentorje ter upoštevati njihove povratne informacije in predloge za izboljšanje ŠP ali posameznih predmetov in za oblikovanje novih ŠP;

• izboljšati fizično ureditev predavalnic za potrebe študentov s posebnimi potrebam;

• povečati sodelovanje mentorjev iz prakse;

• bolj promovirati in osmisliti alumni klub;

• dodatno finančno ovrednotiti delo mentorjev pedagoške prakse;

• izdelati vizijo razvoja ŠP in jo povezati s kadrovskim načrtom;

• razmisliti o spodbudah za organizacijo in poenostavitvi administrativnih ovir za gostujoča predavanja;

18

• izraziti pomislek o kakovosti preverjanja znanja prek seminarskega dela;

• pripraviti več učbenikov;

• digitalizirati učne gradivo, uporabljati spletne učilnice;

• nadomestiti odpadla predavanja z on-line predavanjem, ki je posneto in na voljo vsem študentom;

• prilagoditi odpiralni čas knjižnice potrebam študentov;

• večkrat in sproti tedensko preverjati znanje;

• vključevati študente v raziskave s področja;

• oblikovati bazo mentorjev za pedagoško prakso;

• skupina strokovnjakov je v razgovorih prepoznala tudi pomembno priložnost za izboljšanje na področju dolgoročnega zagotavljanja finančnih sredstev, nabave stro-kovne literature in vseh tehničnih sredstev za visokošolske učitelje in študente;

• kot pomembna možnost za izboljšavo se poudarja vsebinsko in sistemsko bolj orga-niziran pristop do tutorstva;

• razmisliti o dodatnih možnostih izbire prakse, predvsem na pobudo študenta in v soglasju z mentorjem, bližje stalnemu prebivališču oz. domačemu okolju študenta;

• razmisliti tudi o zakupu študentskih licenc za uporabo računalniških programov, ki so del študijskega procesa (npr. Sibelius).



Standard 5: Zagotovljeno je varovanje pravic deležnikov v študijskem procesu

Na področju 5. standarda je na vseh ŠP študentom ob rednem izpolnjevanju obveznosti omogočeno nemoteno napredovanje ter zagotovljena avtonomija in svoboda pri pouče-vanju in znanstvenoraziskovalnem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Obveščanje deležnikov poteka prek uradne spletne strani fakultete in po elektronski pošti, tudi v okviru delovanja društev. Visokošolski učitelji in sodelavci se imajo možnost udeleževati mednarodnih in domačih znanstvenih konferenc, o katerih so redno obveščeni. Delež-nike seznanjajo s svojimi dejavnostmi na informativnih dnevih, dnevih odprtih vrat, sejmih izobraževanj in poklicev (Informativa) ter na številnih drugih dogodkih, ki jih organizirajo oddelki.

19

Na UL FMF (Pedagoška fizika, 2. stopnja, magistrski, in Pedagoška matematika, 2. stopnja, enovit magistrski) so strokovnjaki ugotovili, da fakulteta študentom ponuja vso potrebno administrativno podporo, ustrezne prostore in opremo in usposobljeno peda-goško osebje ter jim s tem omogoča nemoteno napredovanje in dokončanje študija. Ob pregledu izpolnjevanja zakonskih določil so strokovnjaki ugotovili neskladnost z 38. členom ZVIS glede vpisnih pogojev na programu Pedagoška matematika. Svet NAKVIS je na podlagi njihovega poročila priporočil, naj neskladnost UL FMF odpravi tako, da se bodo na omenjeni študijski program lahko vpisali kandidati, ki so opravili maturo ali poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe iz istega strokovnega področja, kot je področje študijskega programa najpozneje do vpisa v študijsko leto 2022/23, sicer bo svet agencije skladno z 51.t. členom ZVIS odločal o izvedbi izredne evalvacije programa. Strokovnjaki so prepoznali tudi odličnost programa Pedagoška fizika, ki bi bil lahko zgled dobre prakse tudi drugim visokošolskim zavodom.

Prednosti:

• jasno izražena avtonomija učiteljev in podpora pri njihovih napredovanjih;

• skrb za promoviranje programov, ki imajo manjši vpis kandidatov, že med študij-skim letom z različnimi dejavnostmi;

• organizacija dogodkov za ozaveščanje o varstvu pravic deležnikov;

• opredeljeni postopki, ki regulirajo študentovo napredovanje skozi ves študijski proces.


• vzpostaviti sistematično obveščanje in vključevanje zunanjih deležnikov v procese, ki potekajo na fakulteti.

• deležnike in javnosti pravočasno obveščati o dejavnostih, še zlasti o ŠP;

• obveščati o samoevalvaciji in ukrepih za izboljšanje tako, da se poveča motivacija za doseganje zanke kakovosti;

• bolje obveščati vse deležnike o izsledkih samoevalvacijskega poročila in realizaciji zastavljenih ciljev;

• seznaniti strokovne službe z rezultati anket o zadovoljstvu s strani študentov;

• nadaljevati prizadevanja za sistemsko rešitev razbremenjenosti predavateljev s pedagoškim in administrativnim delom, kar bi omogočilo več raziskovalnega dela (sobotno leto);

• bolj intenzivno in ciljno obveščati zunanje deležnike in mednarodno okolje;

• zagon in aktivno delovanje oddelčnih alumni klubov;

20

• izboljšati obveščanje študentov o dejavnostih akademije in jih bistveno bolj vključiti v vse oblike soodločanja;

• bolj aktivna vloga mednarodne pisarne.



Izpolnjevanje zakonskih določil

• Strokovnjaki so ugotovili neskladnost glede izpolnjevanja zakonskih določil, in sicer pri programu UL FMF (Pedagoška matematika). Vpisni pogoji ŠP niso skladni s 38. členom ZVIS, ki določa, da se lahko na program vpišejo le dijaki, ki so opravili maturo ali poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja in ne s poljubnega področja.

ZAKLJUČNE UGOTOVITVEV vzorčnih evalvacijah dvanajstih ŠP, opravljenih v vzorcu 2021, smo ŠP, ki so bili zajeti v vzorec, analizirali po izpostavljenih prednostih, priložnostih za izboljšanje, večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih ter odličnosti posameznih standardov, ki so jih ugotavljali evalvatorji.

Za področje 1. standarda: Visokošolski zavod evalvira in posodablja vsebino, sestavo in izvajanje študijskega programa so strokovnjaki ugotovili, da so vsa samoevalvacijska poročila pripravljena v skladu s smernicami UL za samoevalvacijo ŠP ter da se evalvirani ŠP primerno razvijajo in posodabljajo z namenom ohranjanja aktualnosti in kakovosti izobraževalnega procesa. Kot priložnost za izboljšanje je bilo za ŠP UL PF (Dvopredmetni učitelj, 1. stopnja, univerzitetni program, in Poučevanje, 2. stopnja, magistrski program) ugotovljeno, da izpolnjuje standarde 1.a, 1.b in 1.c Meril za akreditacijo in zunanjo eval-vacijo visokošolskih zavodov in ŠP. Pri drugih dveh programih UL PF (Specialna in rehabi-litacijska pedagogika, 1. stopnja, univerzitetni program, in Specialna in rehabilitacijska, 2. stopnja, magistrski program) se priporoča, da vsak visokošolski delavec spodbudi študente k izpolnjevanju ankete. Na UL FF (Filozofija, Primerjalna književnost in lite-rarna teorija, 2. stopnja, pedagoški program) se vsakoletno izvajajo samoevalvacije ŠP, večina deležnikov je na obeh presojanih ŠP primerno obveščenih o morebitnih spre-membah. Za UL FMF je razvidno, da se fakulteta zaveda pomena redne samoevalvacije ŠP. Na UL AG so strokovnjaki ugotovili, da so deležniki primerno obveščeni o evalvacijah in posodabljanjih ŠP. Strokovnjaki so za večino evalviranih programov izpostavili, da so poročila splošna in da pri vrednotenju manjkajo pojasnila, na katerih temelji.

21

Za področje 2. standarda: Uresničevanje nalog, načrtovanih na podlagi izsledkov samo-evalavacije študijskega programa so na članici UL FF (dvopredmetni pedagoški, druga stopnja Sociologija, in dvopredmetni, druga stopnja, Umetnostna zgodovina) strokov-njaki predlagali, naj vključijo v pripravo predlogov in v njihovo vrednotenje tudi zunanje deležnike, mentorje praks in vsaj občasno delodajalce. Pri UL PEF (Dvopredmetni učitelj, univerzitetni, in Poučevanje, magistrski) strokovnjaki ugotavljajo, da fakulteta izpolnjuje 2. standard 21. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in ŠP. Na UL FMF je na obeh evalviranih programih krog kakovosti sklenjen, medtem, ko so na UL AG (Glasbena pedagogika, 1. in 2. stopnja, univerzitetni in magistrski) stro-kovnjaki v razgovorih z vodstvom ugotovili, da ni popolnoma jasnega sklenjenega kroga kakovosti.

Za področje 3. standarda: Visokošolski zavod spremlja izvajanje študijskega programa, ga pregleduje in izboljšuje ob upoštevanju razvoja študijskih, znanstvenih, stro-kovnih, raziskovalnih oz. umetniških področij in disciplin (razvoja stroke), v katera se primerno umešča, ob evalviranju doseganja postavljenih ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov ter potreb po znanju in ciljev družbe – odvisno od vrste in stopnje študij-skega programa. Strokovnjaki so ugotovili, da vse ŠP redno spremljajo in posodabljajo, ter izpostavili, da je potrebno boljše vključevanje študentov in zunanjih deležnikov v pripravo poročil ter obveščanje o izsledkih.

Za področje 4. standarda: Način, oblika, in obseg izvajanja študijskega programa ustre-zajo njegovi vsebini, sestavi, vrsti in stopnji, tako da so kakovostno prilagojene in zagotovljene študijske vsebine, izvedbene prakse in viri (kadrovski in materialni) so strokovnjaki prepoznali uvajanje modernih metod poučevanja ter na študenta osredinje-nega učenja in poučevanja, individualizirano in potrebam prilagojeno praktično usposa-bljanje in vključevanje študentov v različne projekte, kjer študenti spoznajo raziskovalno področje svoje študijske smeri.

Za področje 5. standarda: Zagotovljeno je varovanje pravic deležnikov v študijskem procesu, na vseh ŠP strokovnjaki ugotavljajo, da ŠP izpolnjujejo 5. standard 23. člena Meril za vzorčne evalvacije visokošolskih zavodov in ŠP, ki se nanaša na zagotavljanje pravic deležnikov v ŠP.

SINTETIČNI PREGLED UGOTOVITEV

Izpolnjevanje zakonskih določil

Strokovnjaki so ugotovili neskladnost glede izpolnjevanja zakonskih določil, in sicer pri programu UL FMF (Pedagoška matematika). Vpisni pogoji niso skladni s 38. členom ZVIS, ki določa, da se lahko na program vpišejo dijaki, ki so opravili maturo ali poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega stro-kovnega področja in ne s poljubnega področja.

22

Odličnost:

Strokovnjaki so pri programu UL FMF (Pedagoška fizika, 2. stopnja, magistrski) prepoz-nali odličnost, ki bi bila lahko za zgled drugim visokošolskim zavodom glede načinov poučevanja. Posebnost in odličnost njihovega pristopa so potrdili vsi deležniki omenje-nega programa; študenti, delodajalci in zaposleni. Naveden primer dobre prakse bodo strokovnjaki izpostavili tudi na Svetu NAKVIS.

Prednosti:

• široko razumevanje pomena kakovosti;

• široka mreža zbiranja podatkov za potrebe samoevalvacije;

• posluh zavoda za študentske potrebe;

• prilagoditve študentov s posebnimi potrebami se oblikujejo v sodelovanju s tutorjem in posamičnim profesorjem;

• individualno prilagajanje prakse, glede na posamezne potrebe študenta;

• velika možnost vključevanja študentov v raziskovalne projekte;

• posodabljanje ŠP z novimi vsebinami in pristopi dela;

• spremembe ŠP tako, da so splošni predmeti v začetnem letniku.

Priložnosti za izboljšanje

• ponuditi predlog glede vključitve zunanjih deležnikov v posodabljanje učnih načrtov;

• vsako leto dopolnjevati učne načrte ter vključiti nove vire in nova znanja s področja, ki zajema študijski predmet;

• študente ustrezno obvestiti o rezultatih študentskih anket in samoevalvacijskih poročil, zlasti o spremembah, ki so se zgodile na podlagi njihovih povratnih infor-macij, na ravni celotnega ŠP in znotraj študijskega predmeta;

• vsako študijsko leto izvesti anketo o zadovoljstvu zaposlenih in jih obvestiti o rezul-tatih ankete;

• letno obveščati vse deležnike o ključnih izsledkih samoevalvacijskih poročil in o načrtu ukrepov na podlagi izsledkov samoevalvacije;

• vzpostaviti sistematično obveščanje in vključevanje zunanjih deležnikov v procese, ki potekajo na fakulteti;

• omogočiti prilagajanje dela določenim individualnim različicam, potrebam in inte-resom okolja;

23

• izboljšati materialne razmere fakultete glede na finančne zmožnosti;

• nadaljevati prizadevanja za izboljšanje materialnih razmer;

• bolj promovirati in osmisliti alumni klub;

• nadaljevati prizadevanja za sistemsko rešitev razbremenjenosti predavateljev s pedagoškim in administrativnim delom, kar bi omogočilo več raziskovalnega dela (sobotno leto);

• povečati obseg praktičnega usposabljanja.

Documents

programov Univerze v Ljubljani - kakovost.uni-lj.si