Projekt in izvedba manj zahtevnega stanovanjskega objekta ... · Komunalna odpadna voda – je voda, ki nastaja v okolju gospodinjstev, objektov v javni uporabi in gospodarstva zaradi

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO

INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Dejan Dobrotinšek

PROJEKT IN IZVEDBA MANJ ZAHTEVNEGA

STANOVANJSKEGA OBJEKTA NA LE DELNO

KOMUNALNO OPREMLJENEM ZEMLJIŠČU

Diplomsko delo

Maribor, januar 2016

I

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Projekt in izvedba manj zahtevnega stanovanjskega objekta na le delno

komunalno opremljenem zemljišču

Študent: Dejan Dobrotinšek

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Hidrotehnika

Mentor: Matjaž Nekrep Perc, univ. dipl. inž. grad.

So-mentorica: Blanka Grajfoner, univ. dipl. inž. grad., univ. dipl. prav.

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, Matjažu Nekrepu Percu,

in so-mentorici, Blanki Grajfoner, za pomoč in

vodenje pri nastajanju diplomskega dela.

Posebna zahvala pa gre staršem, ki so mi omogočili

študij in me v času študija podpirali.

IV

PROJEKT IN IZVEDBA MANJ ZAHTEVNEGA STANOVANJSKEGA

OBJEKTA NA LE DELNO KOMUNALNO OPREMLJENEM

ZEMLJIŠČU

Ključne besede: gradbeništvo, gradnja manj zahtevnega objekta, komunalna oskrba,

odvajanje odpadne vode, čistilna naprava, zbiranje deževnice, čiščenje deževnice

UDK: 728:624.05(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo se osredotoča na dejanski primer gradnje manj zahtevnega stanovanjskega

objekta in proučuje možnosti zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe. Ker objekta ni

možno priklopiti na javno kanalizacijo, je bilo potrebno izbrati ustrezno čistilno napravo.

Prav tako se je pojavil problem pri odvajanju meteorne in prečiščene kanalizacijske vode,

saj je bilo potrebno izvesti podboj ceste z raketo in kanal za odvajanje prečiščene odpadne

vode v potok. Problema oskrbe z vodo smo se lotili z raziskavo samooskrbe. Po primerjavi

med rastlinsko čistilno in biološko čistilno napravo smo ugotovili, da našemu primeru

najbolj ustreza biološka čistilna naprava. Za oskrbo z vodo pa smo izbrali sistem GreenLife,

ki bo deževnico prečistil v neoporečno vodo. Objektu pa smo zagotovili dostop s priključkom

na javno cesto in priklop na električno energijo.

V

PROJECT EXECUTION PLAN AND CONSTRUCTION OF A LESS DEMANDING RESIDENTIAL BUILDING ON A PARTLY REGULATED INFRASTRUCTURE ON A BUILDING PROPERTY

Keywords: civil engineering, construction of a less complex object, public utility,

drainage of wastewater, treatment plant, collecting rainwater, cleaning rainwater

UDK: 728:624.05(043.2)

Abstract

The thesis focuses on an actual case of construction of a less complex residential building

and examines the possibilities of providing minimal public utility. The object cannot be

connected to the public sewage system, hence the appropriate treatment plant must be

chosen. A problem with the drainage of rainwater and purified sewage water has also

occured, since a road jamb had to be constructed, as well as a canal for the drainage of

purified wastewater into a stream. The problem of water supply has been dealt with by

researching self-supply. After comparing a plant-based treatment plant and a biological

treatment plant it has been concluded that the latter is the most appropriate for the case

dealt with in the thesis. Water supply would be provided by GreenLife which would purify

rainwater into impeccable water. The access to the object has been provided by the

connection to the public road and to electricity.

VI

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 PRAVNA UREDITEV IN ZAHTEVE MINIMALNE OSKRBE........................... 3

VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA ZAHEVNOST................................................ 3

KOMUNALNA OSKRBA V SLOVENIJI ........................................................... 3

PITNA VODA ....................................................................................................... 4

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE VODE .......... 5

2.4.1 Komunalna odpadna voda ................................................................................ 5

2.4.2 Padavinske odpadne vode ................................................................................. 6

3 DIMENZIONIRANJE IN STANDARDI POLAGANJA KANALIZACIJSKE

CEVI ..................................................................................................................................... 7

DIMENZIONIRANJE CEVI ................................................................................ 7

DIMENZIONIRANJE JARKOV ........................................................................ 11

4 SPLOŠNO O IZBRANEM MANJ ZAHTEVNEM STANOVANJSKEM

OBJEKTU .......................................................................................................................... 14

SPLOŠNI PODATKI O OBJEKTU .................................................................... 14

GRADBENI DEL ................................................................................................ 14

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ........................................................................ 15

5 GRADNJA MANJ ZAHTEVNEGA STANOVANJSKEGA OBJEKTA ............ 18

GRADNJA OBJEKTA ........................................................................................ 19

ZAKOLIČENJE OBJEKTA IN IZKOP GRADBENE JAME ............................ 19

OPAŽEVANJE, BETONIRANJE TEMELJNE PLOŠČE IN IZDELAVA

MULDE ........................................................................................................................... 21

ZIDANJE KLETNIH ZIDOV, BETONIRANJE PLOŠČE IN IZDELAVA

DRENAŽE ...................................................................................................................... 24

ZIDANJE PRITLIČJA, MANSARDE, IZDELAVA MEDETAŽNE PLOŠČE,

OSTREŠJA ...................................................................................................................... 27

VII

6 REŠITVE MINIMALNE KOMUNALNE OSKRBE ZA IZBRAN MANJ

ZAHTEVEN OBJEKT ..................................................................................................... 30

ČIŠČENJE ODPADNIH VOD ............................................................................ 31

6.1.1 Rastlinska čistilna naprava ............................................................................. 33

6.1.2 Biološka čistilna naprava ................................................................................ 35

6.1.3 Primerjava med biološko in rastlinsko čistilno napravo ter izbira primerne za

naš objekt ..................................................................................................................... 37

ODVAJANJE ODPADNIH VOD ....................................................................... 39

6.2.1 Postopek izvedbe podboja ceste ...................................................................... 40

6.2.2 Polaganje kanalizacijskega kanala ................................................................. 42

DOSTOP DO JAVNE CESTE ............................................................................. 43

6.3.1 Izvedba priključka na javno cesto ................................................................... 44

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ............................................................ 45

OSKRBA S PITNO VODO ................................................................................. 46

REŠITEV PROBLEMA OSKRBE Z VODO ZA NAŠ PRIMER ....................... 48

7 SKLEP ........................................................................................................................ 51

8 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 53

9 PRILOGE ................................................................................................................... 55

SEZNAM NAČRTOV ................................................................................................ 55

SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 55

SEZNAM TABEL ..................................................................................................... 56

NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 58

KRATEK ŽIVLJENJEPIS........................................................................................... 58

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE

PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PZI – projekt za izvedbo

GNG – gradbene norme

KCM – oznaka cevi iz plastike, namenjene hišni kanalizaciji

C30/37 – karakteristična tlačna trdnost betona na valju (30MPa) in kocki (37MPa)

SIST EN 1610 – standard o kanalizaciji

PE – populacijska enota

RČN – rastlinska čistilna naprava

BČN – biološka čistilna naprava

AB – armirani beton

MKČN – mala komunalna čistilna naprava

IX

UPORABLJENI IZRAZI

Katastrska občina – je osnovna enota za vodenje podatkov v zemljiškem katastru.

Projektna dokumentacija – je natančno urejena sestava načrtov, tehničnih opisov, poročil,

izračunov, risb ter prilog, kjer se določajo tehnične, funkcionalne in oblikovne lastnosti

nameravane gradnje.

Geotekstil – tkanina, najpogosteje uporabljena kot ločilni sloj, s čimer preprečimo mešanje

različnih materialov med sabo.

Izotekt – plastomerni bitumenski trakovi za hidroizolacijo proti talni vlagi.

Stirodur – plošče iz ekstrudiranega polistirena, namenjene toplotni izolaciji, ne vpijajo vode

ter zdržijo velike obremenitve.

Hidravlični radij – je razmerje volumna vode na obravnavani površini.

Javna kanalizacija – je sistem infrastrukture, ki je sestavljen iz kanalov, objektov in naprav

kanalizacije, ki jih uporabljajo občinske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in

padavinske vode.

Komunalna odpadna voda – je voda, ki nastaja v okolju gospodinjstev, objektov v javni

uporabi in gospodarstva zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pranju, pri kuhanju in drugih

gospodinjskih opravilih, v proizvodnji, storitveni ali drugi dejavnosti, ali mešanica te

odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po sestavi podobna odpadni

vodi iz gospodinjstev ali gospodarstva.

Padavinska odpadna voda – je voda, ki nastane kot posledica meteornih padavin, ki padajo

in nato odtekajo iz onesnaženih površin (prekritih z najrazličnejšimi materiali, lahko so

utrjene, tlakovane ali kako drugače prekrite z različnimi materiali) v vode ali pa se odvajajo

v javno kanalizacijo.

Odpadna voda – je voda, ki nastane po uporabi ali pa kot posledica padavin in se odvaja

v sistem javne kanalizacije ali vode. Odpadna voda je lahko industrijska, komunalna ali

odpadna voda, ki nastane zaradi padavin.

X

Mikroklima – je podnebje zelo majhnih območij na zemlji.

Izrazi povzeti po: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni list RS

št. 98/2015, FRAGMAT; Ibitol HS, Tehnični list/15-01, FRAGMAT; XPS. Tehnični

list/2014, Geotekstil 2016, Wikipedija.

Projekt in izvedba manj zahtevnega stanovanjskega objekta na le delno komunalno opremljenem zemljišču

Stran 1

1 UVOD

Na svetu je vse več ljudi, zato je vse večja potreba po objektih, namenjenih bivanju. Okolje

je vse bolj onesnaženo, zato so smernice za odvajanje odpadnih voda veliko strožje kot pred

20 leti, ko ni bilo potrebno za nobeno stanovanjsko hišo na podeželju vgraditi čistilno

napravo. Tako so najpogosteje za hiše na podeželjih vgrajevali 1-, 2- ali 3-prekatno greznico,

z izpustom direktno v najbližji potok. Današnja zakonodaja pa določa, da mora imeti vsaka

novogradnja, ki je ni mogoče priključiti na javno kanalizacijo, svojo ali skupno malo čistilno

napravo ali biološko čistilno napravo.

V pričujočem diplomskem delu bomo raziskali in prikazali rešitve glede odvajanja meteorne

in odpadne vode, čiščenja ter izbire sistema za zbiranje in čiščenje deževnice na primeru

manj zahtevnega objekta.

V drugem poglavju bomo predstavili razvrščanje objektov glede na zahtevnost in naš

obravnavani objekt razvrstili v ustrezno skupino. Opisali bomo komunalno oskrbo

v Sloveniji in predstavili, kaj pomeni minimalna komunalna oskrba. Prav tako bomo

predstavili komunalne odpadne vode, njeno čiščenje in naprave, ki so predpisane za čiščenje.

Predstavili bomo tudi padavinske odpadne vode in možnost uporabe teh za oskrbo objekta.

V tretjem poglavju bomo predstavili dimenzioniranja kanalizacijskega voda, saj se je

pri obravnavanem objektu tudi dejansko izvedel. Prikazali bomo dimenzioniranje jarkov,

cevi in standarde za polaganje kanalov.

V četrtem poglavju bomo predstavili splošne podatke o objektu, lokacijo ter funkcionalno

zasnovo objekta. Prav tako se bomo dotaknili organizacije gradbišča.

V petem poglavju bo obravnavana dejanska gradnja objekta. Sistematično bomo prikazali in

opisali vsako večjo fazo gradnje.

V šestem poglavju pričujočega dela bomo obravnavali in poiskali rešitve za minimalno

komunalno oskrbo objekta. S pomočjo literature o čistilnih napravah bomo predstavili

biološko in rastlinsko čistilno napravo, poiskali prednosti in slabosti ter izbrali ustrezno


Stran 2

za naš primer. Rešili bomo problem, ki se nanaša na odvajanje odpadne prečiščene vode, in

prikazali izvedbo dejanskega kanalizacijskega voda ter potrebnega podboja ceste. Ker pa

objekta ni mogoče priklopiti na vodovodno omrežje, bomo raziskali metode za samooskrbo

s tega področja.


Stran 3

2 PRAVNA UREDITEV IN ZAHTEVE MINIMALNE OSKRBE

VRSTE OBJEKTOV GLEDE NA ZAHEVNOST

V Sloveniji objekte glede na njihovo zahtevnost delimo na zahtevne, manj zahtevne,

nezahtevne in enostavne. Razvrščanje pa je določeno v Uredbi o razvrščanju objektov glede

na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13).

Zahtevni objekti so velikih dimenzij, v njih se zadržuje večje število oseb in za njih je vedno

potrebna presoja vplivov na okolje. Zahtevni objekti so objekti, ki imajo prostornino večjo

od 5000 m3 ter presegajo višino 10 m, merjeno od terena do kapi.

Manj zahtevni objekti so objekti, katerih ni mogoče razvrstiti med zahtevne, nezahtevne in

enostavne. Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni, v to skupino pa spadajo

majhne stavbe s površino do 50 m2. Enostavni objekti so objekti, med katere sodijo pomožni

objekti, začasni objekti, vadbeni objekti in urbana oprema. Pomožni objekti pa so objekti za

lastne potrebe, med katere spadajo: bazeni, drvarnice, lope, nadstreški, steklenjaki in

rezervoarji.

Ker individualne hiše ne moremo uvrstiti med zahtevne, nezahtevne ali enostavne, spada

med manj zahtevne objekte.

Poglavje 2.1 povzeto po: Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Uradni

list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13.

KOMUNALNA OSKRBA V SLOVENIJI

Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe mora vsebovati oskrbo s pitno vodo,

odvajanje odpadnih vod, električno energijo in dostop do javne ceste. Oskrba ostalih

objektov pa se določa glede na njihov namen. Če je na območju že zgrajena minimalna

oskrba, jo dokazujemo s soglasji o priključitvi ali s soglasjem k projektu za pridobitev

gradbenega dovoljenja. Če pa omrežje za oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje

odpadnih voda ter dostop do javne ceste še ni zgrajeno, se lahko kot dokazilo za minimalno

komunalno oskrbo prikazuje tudi, če je projekt vključen v občinski načrt razvojnega

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-0654







Stran 4

programa. Če pa projekt za minimalno oskrbo ni vključen v občinski načrt, lahko investitor

zagotovi minimalno oskrbo s samooskrbo objekta, ki sledi napredku tehnike.

Če prostorski akt obvezno zahteva priključitev objekta na komunalno opremo, ki še ni

zgrajena, pa velja tudi, da se k projektni dokumentaciji predloži alternativni način, ki bo

omogočal samooskrbo objekta.

Poglavje 2.2 povzeto po: Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Uradni list RS, št. 102/04 –

uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl.

US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13

in 19/15.

PITNA VODA

Pitna voda je voda, ki je namenjena pitju, kuhanju in drugim gospodinjskim namenom, in ni

pomembno, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja, cistern ali kot predpakirana voda,

v vsakem primeru mora izpolnjevati zahteve o kakovosti vode, namenjene prehrani ljudi.

(Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06)

Pitna voda zdravstveno ustreza, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov v številu, ki

bi lahko predstavljali nevarnost za zdravje ljudi. Prav tako ne sme vsebovati snovi

v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje.

Občina je v skladu z določili Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) dolžna

zagotoviti oskrbo s pitno vodo v primeru, ko je poselitev na območju s 50 ali več prebivalci

s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve pet prebivalcev na hektar. Prav tako mora

oskrbo zagotoviti na območjih z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto

poselitve, ki je manjša ali enaka petim prebivalcem na hektar, razen če se na območju izvaja

lastna oskrba s pitno vodo, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta izpolnjena

dva pogoja. Prvi pogoj zahteva, da se iz posameznega zasebnega voda oskrbuje manj kot 50

prebivalcev, drugi pa, da je zmogljivost posameznega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode

na dan.




















Stran 5

Poglavje 2.3 povzeto po: Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 –

ZVO-1, 100/13, 40/14 in 56/15, Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS,

št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in Uredbe o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 88/12.

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE VODE

Odpadna voda je voda, ki je lahko: industrijska odpadna voda, padavinska odpadna voda ali

komunalna odpadna voda.

2.4.1 Komunalna odpadna voda

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastane ob rabi v gospodinjstvu, sanitarnih potrebah,

pri kuhanju, pranju in drugih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastane v

proizvodnji oziroma je mešanica odpadne vode s padavinsko vodo, če je po sestavi podobna

odpadni vodi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok pa ne presega 15 m3 na dan.

Obremenitev okolja pa ne sme presegati 50 populacijskih ekvivalentov. Koncentracija KPK

za komunalno vodo znaša 0,9 kg O2/m3.

Pri vseh hišah, kjer ni javne kanalizacije, je potrebno najkasneje do 2017 zgraditi male

čistilne naprave. Od leta 2007 do 2015 je veljala Uredba o emisiji snovi pri odvajanju

odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/15, 89/07 in

30/10), ki se nanaša na lastnike hiš, kjer ni možnosti priključitve na javno kanalizacijo.

Uredba je tem lastnikom hiš naročala, da postavijo malo čistilno napravo. Skrajni rok je

31. 12. 2017. Uporabnik mora vgraditi čistilno napravo z zmogljivostjo do 50 PE, ki je

gradbeni proizvod in ima izjavo o skladnosti ter ustreza standardom SIST EN 12566-1 do

SIST EN 12566-5. Standardom pa ustreza tudi rastlinska čistilna naprava. Ta uredba je

prenehala veljati 31.12. 2015 (predpis ne velja več, novi pa je še v izdelavi).

Pred vgradnjo je uporabnik dolžan upoštevati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem

monitoringu odpadnih voda, Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15. Po vgradnji čistilne naprave

je potrebno vložiti vlogo za izdelavo ocene obratovanja MKČN, čistilno napravo pa je

potrebno primerno vzdrževati. Malo čistilno napravo je potrebno nadzorovati in vzdrževati

s strani upravljavca. Potrebno je občasno pregledati delovanje črpalk, puhal, kvalitete iztoka
















Stran 6

in evidentirati smrad. Zapisati je potrebno morebitne nepravilnosti, prav tako je potrebno

shraniti dokumentacijo v zvezi z MKČN. Poskrbeti je potrebno za redni servis s strani

izbranega pooblaščenega serviserja enkrat na leto. Odvoz blata je potrebno izvesti z navodili

s strani proizvajalca. Vedno je potrebno po odstranitvi blata pustiti četrtino blata v čistilni

napravi za nadaljnjo pravilno delovanje čistilne naprave.

Poglavje 2.4 povzeto po: Navodila za ravnanje z malo komunalno čistilno napravo 2015,

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,

Uradni list RS, št. 98/15, 89/07 in 30/10 in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem

monitoringu odpadnih voda, Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15.

2.4.2 Padavinske odpadne vode

Razporeditev padavin skozi leto je povezana z reliefom. Najobsežnejše padavine so

na zahodu in v Julijskih Alpah, povprečna letna količin znaša 3,2 m, najmanj obsežne pa

v Prekmurju. Za regijo (Savinjsko), kjer se nahaja v diplomskem delu obravnavani objekt,

pa je povprečna letna količina padavin 1,2 m. Ta podatek je osnova za izračun okoljske

dajatve po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih

padavinskih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15).

Obračun dajatve je odvisen od lokacije, velikosti strehe in načina vračanja vode v okolje.

V občinah, ki so že uvedle te dajatve, se obračunava po treh postavkah. Če padavinska

odpadna voda ni speljana v kanal, plačilo ni potrebno, če je padavinska odpadna voda

speljana v kanalizacijo preko zadrževalnika, je potrebno plačilo polovice vode s strehe, če je

padavinska voda speljana direktno v kanal, pa je plačilo v celoti. Z letom 2013 je po celotni

Sloveniji potrebno plačilo okolijske dajatve (Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje

okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15). Manj plačajo tisti,

ki imajo vodo speljano v ponikovalnico, saj je okoljski cilj Evrope in Slovenije, da se čim

več vode spelje v ponikovalnico ali zadrževalnike. S tem se dvigne nivo podtalnice,

zmanjšuje pa se poplavna ogroženost.

Poglavje 2.4.1 povzeto po: Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi

odvajanja odpadnih voda, Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15.











Stran 7

3 DIMENZIONIRANJE IN STANDARDI POLAGANJA

KANALIZACIJSKE CEVI

Za dimenzioniranje cevi moramo najprej izbrati ustrezen kanalizacijski sistem. Izbiramo

lahko med ločenim sistemom, pri katerem bodo odpadne ter tuje vode speljane v čistilno

napravo, padavinske vode pa bodo speljane v vodotok ali kanalizacijo. Pri mešanem sistemu

pa bodo vse vode odtekale po eni cevi. Nato je potrebno določiti prispevno področje na

podlagi urbanističnih načrtov. Za vsak kanal je potrebno izračunati skupni dotok in

upoštevati najmanjše padce, hitrost vode v cevi in polnjenost cevi. Pregledati pa je potrebno

tudi teren in padce prilagoditi terenu.

Nato je potrebno izvesti štiri korake hidravličnega preračuna:

izbrati in izračunati je potrebno premer cevi, hidravlični padec po ustrezni metodi,

vedno je potrebno izbrati večjo cev, kot jo izračunamo, kar je zahtevano

po predpisu, saj s tem zagotovimo večjo varnost pred zapolnitvijo cevi,

pri izbranem premeru cevi je potrebno preveriti: dejansko hitrost vode, ki ne sme

presegati 3 m/s, da se cev ne bi prehitro obrabila,

preveriti je potrebno najmanjšo možno pretočnost pri mešanem in ločenem sistemu,

ki ne sme biti manjša od 0,4 m/s.

Poglavje 3 povzeto po: Slokan 2003.

DIMENZIONIRANJE CEVI

Ker bomo v nadaljevanju diplomskega dela prikazali izvedbo kanalizacijskega sistema za

primer obravnavanega objekta, bomo v tem poglavju prikazali potek dimenzioniranja cevi.

Za vsak kanal izračunamo vsoto skupnega odtoka oziroma največje vodne količine, kar služi

za določitvi ustreznega premera cevi. Pri tem je potrebno upoštevati tuje vode (qt),

padavinske meteorne vode (qpad) in prečiščene odpadne vode (qod). Padavinske odpadne

vode so vode iz streh, prometnih površin in parkirišč. Za njih je potrebno izračunati

prispevne površine A (ha). Izračunamo jih tako, da površine med kanali razdelimo na

posamezne dele.


Stran 8

Padavinske odpadne vode izračunamo po enačbi :

𝑞𝑝𝑎𝑑 = 𝐴 ∙ 𝑞𝑝𝑎𝑑 ∙ 𝜑 ∙ 𝜓 (3.1)

qpad – jakost (intenziteta) naliva [1

𝑠∙ ℎ𝑎 ]

– koeficient odtoka (brez enote)

– koeficient zakasnitve (brez enote)

Koeficient qp določimo z upoštevanjem 15 minutnega naliva za povratno dobo 5 let. S

koeficientom zmanjšajo qp , za 0,9 za strehe, 0,85 za asfaltne površine, 0,4 za dvorišča in

0,1 za zelenice. Koeficient 𝜓 pa izračunamo po enačbi:

𝜓 =1

√𝐴𝑚 (3.2)

A - vsota površin, s katerih se voda steka v obravnavani kanal (ha),

m = 4 - raven teren,

m = 6 - razgiban teren,

m = 8 - zelo strm teren.

Tuje vode izračunamo po enačbi:

𝑞𝑡 = 𝐴 ∙ 𝑞𝑡/ℎ𝑎 (3.3)

qt/hab - 0,15 do 1,0 l/s ∙ ha

Tuje vode lahko zanemarimo pri mešani kanalizaciji , če je podtalnica globoko pod

površjem.

Količina hišne odpadne vode (qod) pa je enaka porabi vode.


Stran 9

Cev dimenzioniramo po naslednji enačbi:

𝑄 = 𝑣 ∙ 𝐴 (3.4)

Q – pretok cevi [𝑚3/𝑠]

v – hitrost vode v cevi [𝑚

𝑠]

A – prerez cevi [𝑚2]

Povezavo med hitrostjo vode (v), hidravličnim padcem (I) in hidravličnim radijem R, ob

upoštevanju de Chezyjevega koficienta C (ki je odvisen od hrapavosti n), podaja de

Chezyjeva enačba:

𝑣 = 𝐶√𝑅 ∙ 𝐼 = 𝐶 ∙ 𝑅1

2 ∙ 𝐼1

2 (3.5)

C – de Chezyjev koficient [𝑚1/2 ∙ 𝐼−1]

Izračunamo ga po Manning-Stricklerjevi formuli:

𝐶 =1

2∙ √𝑅

6=

1

2∙ 𝑅

1

6 (3.6)

n – koeficient hrapavosti cevi

R – hidravlični radij [𝑚]

To je razmerje med tistim delom cevi, ki se dotika vode (omočenim delom), in ploskvijo

notranjega prečnega prereza cevi.

𝑅 =𝐴

𝑂 (3.7)

Za okrogle in polne cevi:

𝑅 =𝐴

𝑂=

𝜋𝑑2

4

2𝜋=

𝑑

4 (3.7)

d – notranji premer cevi [𝑚]

I – hidravlični padec [%𝑜]


Stran 10

Enačbo za dimenzioniranje okroglih cevi zapišemo tako, da izbranemu skupnemu pritoku

(Q), koeficientu hrapavosti (n) (ki je običajno 0,013) in predpostavljenemu hidravličnemu

padcu (I) iščemo ustrezen premer cevi po enačbi:

𝑑𝑚𝑖𝑛 = 3,208 ∙ 𝑄 ∙ 𝑛 ∙ 𝐼−1

2 ∗ 0,375 = (

3,208 ∗ 𝑄 ∗ 𝑛

√𝐼)

0,375

(3.8)

Preveriti pa moramo hitrost vode v cevi, ki ne sme preseči 3 m/s:

𝑄 = 𝑣 ∙ 𝐴 ⇾ 𝑣 =𝑄

𝐴 (3.4)

Tabela 3.1 za različne premere cevi (DN) podaja pretoke (Q) in hitrosti (v) v odvisnosti

od padca (I) z upoštevanjem koeficienta hrapavosti n = 0,013.

Tabela 3.1: Izračunani pretoki Q

(vir: Slokan 2003)


Stran 11

Podane tabele veljajo za cevi od dN100 mm do 500 mm. Pri izbiri cevi pa moramo zadostiti

dvema pogojema (hitrosti vode v cevi in polnitvi cevi). Pri ceveh večjega prereza je potreben

manjši padec kot pri ceveh manjšega prereza. Priporočljive padce kanalov odčitamo iz

sledeče tabele (Tabela 3.2).

Tabela 3.2: Priporočeni padci cevi za različne premere kanalov

PREMER CEVI (mm) Priporočeni padci kanalov [%𝑜]

200 3–100

250–350 2–50

400–500 1–30

550–1000 0,5–10

> 1000 0,2–6

(vir: Slokan 2003)

Če je mogoče, sledimo naravnemu padcu, saj sta enak padec cevi in enak padec terena

najbolj ekonomična. Če je teren raven ali pa je padec celo nasproten, izberemo minimalni

padec iz tabele 3.2.

Poglavje 3.1 povzeto po: Slokan 2003.

DIMENZIONIRANJE JARKOV

Pri polaganju kanalov lahko izbiramo med odprtim gradbenim načinom in zaprtim

gradbenim načinom. Za izkop je potrebno upoštevati naslednje standarde, ki so predpisani

za polaganje cevi skladno s standardom SIST EN 1610. Jarek (Slika 3.1) mora biti izkopan

in dimenzioniran tako, da je zagotovljena strokovna in varna vgradnja.


Stran 12

Slika 3.1: Prerez jarka

(Vir: PVC kanalizacijski vodotesni program ZAGOŽEN)

Najmanjša širina jarka v odvisnosti od nazivnega premera cevi (DN) lahko znaša (Tabela

3.3)

Tabela 3.3: Odčitek najmanjše širine jarka

(Vir: Slokan, 2003)

Vrednosti Dz + x pomeni X/2 prostora med cevjo in steno jarka oziroma opažem.


Stran 13

Dz – zunanji premer cevi v (m)

Β – kot naklona stene jarka

Najmanjšo širina jarka v odvisnosti od globine jarka pa podaja Tabela 3.4.

Tabela 3.4: Najmanjša širina jarka v odvisnosti od globine

GLOBINA JARKA (m) NAJMANJŠA ŠIRINA JARKA (m)

< 1,00 ni podana

≥ 1,00 do ≤ 1,75 0,8

> 1,00 do ≤ 4,00 0,9

> 4,00 1,00

(Vir: PVC kanalizacijski vodotesni program ZAGOŽEN)

Da se izognemo deformaciji cevi pri vgrajevanju, je potrebno:

med polaganjem cevi morajo biti jarki suhi, v njih ne sme biti deževnice, precejne

vode ali izvirov,

sprejeti je treba ukrepe, da se med odvodnjavanjem prepreči izpiranje drobnih frakcij

materiala.

Posteljico za cev pripravimo iz materiala, ki mora biti konsistenten, da ne pride kasneje

do poškodb cevi. Potrebno je paziti, da material večjih granulacij (zmrznjene grude,

kamenje, skale) ne pride v stik s cevjo, širina posteljice mora biti enaka širini jarka. Debelina

spodnje plasti posteljice mora biti za normalne razmere debela 10 cm in za skalnata tla vsaj

15 cm.

Cev pa mora po celotni površini ležati v posteljici, montaža se začne na spodnjem koncu

cevovoda, obojke pa so obrnjene proti gornjemu koncu cevovoda, vtične spoje je potrebno

premazati z mazivi. Pri spojih pa je potrebno predvideti glavične jame za pravilno izdelavo

spoja. Jarke nad cevjo je potrebno zasipati ročno, z mehanskim utrjevanjem lahko začnemo

šele, ko je nad temenom minimalno 0,3 m materiala. Zasipavati je potrebno po plasteh, in

sicer plast ne sme presegati 0,5 m.

Poglavje 3.2 povzeto po: Ofak 2009, PVC kanalizacijski vodotesni program ZAGOŽEN in

Slokan 2003.


Stran 14

4 SPLOŠNO O IZBRANEM MANJ ZAHTEVNEM

STANOVANJSKEM OBJEKTU

SPLOŠNI PODATKI O OBJEKTU

Predviden je gospodarsko-bivalni objekt, načrti objekta pa so predstavljeni v prilogah 2, 3, 4,

5, 6 in 7. Tlorisna površina objekta bo 8 ∙ 6 m. Predvideni prostori po etažah so naslednji. V

kleti sta shramba in klet, v pritličju so predsoba, kopalnica, dnevna, soba, kuhinja z jedilnico,

stopnišče in balkon. V mansardi pa hodnik s stopniščem, kopalnica, spalnica, soba in balkon

s pogledom na vzhod. Klet bo vkopana ter namenjena shranjevanju krompirja, vina ter

korenja.

Balkoni bodo obloženi s keramiko. Ograja bo jeklena, pobarvana v srebrni barvi. Fasada je

predvidena v mišje sivi barvi. Streha objekta bo dvokapna lesena z naklonom 40° in smerjo

slemena V–Z prekrita z opečnim zareznikom temne barve. Na streho bodo nameščeni

snegobrani. Predvidena je izvedba temeljne plošče, debeline 34 cm. Kletni zidovi bodo

zidani iz betonskih votlakov debeline 30 cm. Zunanji nosilni zidovi v pritličju in mansardi

bodo zidani z modularno opeko debeline 30 cm, notranji predelni zidovi pa z opečnim

porolitom debeline 20 cm. Na mestih križanj nosilnih zidov in mestih naleganj AB-nosilcev

bodo izvedene vertikalne AB-ojačitve. Okenske ter vratne odprtine se bodo ojačile z

AB-prekladami. Stropna plošča bo AB-debeline 17 cm. Višina kleti bo znašala 250 cm,

pritličja 280 cm. V mansardi pa od 170 cm do 270 cm.

Poglavje 4.1 je povzeto po: PGD, št. projekta 010909, september 2009.

GRADBENI DEL

Izkop objekta je potrebno izvesti točno po zakoličenju, ki ga morajo izvesti za to merodajni

organi tako, da preda investitor celotno zakoličen objekt izvajalcu. Zgradba mora biti

postavljena točno v gradbeno linijo, ki je merodajna za vse druge mere.


Stran 15

Izvedla se bo armirana betonska plošča, debeline 0,34 cm. Stene bodo ometane z apneno

cementno malto na predhodni cementni obrizg. Nosilni zidovi vkopanega dela bodo

iz betonskega votlaka. V vseh vogalih in odcepih bodo izdelane vertikalne armirane

betonske protipotresne zidne vezi. V pritličju ter mansardi se bodo zidovi izdelali

iz modularne opeke 30 cm, predelne stene pa bodo iz opečnega porolita.

V vseh vogalih in odcepih bodo izdelane vertikalne armirane betonske protipotresne zidne

vezi. Zidovi v kleti bodo iz betonskih votlakov, v pritličju in mansardi pa iz modularne opeke

debeline 30 cm.

Stropna konstrukcija nad kletjo in pritličjem bo armirana betonska plošča debeline 17 cm.

Marka betona je C30/37.

Streha objekta bo dvokapna lesena, naklon strešin 40°, smer slemena V–Z, kritina opečni

zareznik v temni barvi. Ostrešje bo leseno. Zasnovano bo kot ostrešje z legami. Kapne lege

bodo dimenzij 20/22 cm. Vmesne lege bodo nalegale na nosilne zidove, v zidove bodo

sidrane s svorniki premera 18 mm.

Vsa okna in vrata bodo PVC. Predvidena toplotna upornost oken oz. U = 1,2 W/m2K,

zasteklitve bodo dvojne 4-16-4 z eno plastjo nizko emisijskega plina in aronskim polnilom

v med steklenem prostoru. Vhodna vrata so predvidena z delno zasteklitvijo, minimalne

zvočne izoliranosti Rw = 27 dB ter toplotne prehodnosti U = 1,4 W/m2K. Vsa notranja vrata

so predvidena suho montažna, lesena s furniranimi krili. Notranje in zunanje okenske police

bodo iz naravnega kamna. Zaščita pred soncem je predvidena z notranjimi žaluzijami.

Stopniščna ograja bo višine 1 m, lesene izvedbe, balkonske ograje pa kovinske z lesenim

oprijemalom. Stene in stropi bodo pobeljeni z disperzijsko barvo, v mokrih prostorih pa se

bodo obložili s keramiko. Talne obloge bodo iz keramike in klasičnega hrastovega parketa.

Leseni elementi se bodo zaščitili z debelimi slojnimi lazurnimi premazi, kovinski pa s

prekrivno barvo za kovino.

Poglavje 4.2 je povzeto po: PGD, št. projekta 010909, september 2009.

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

Dostop na gradbišče bo potekal po asfaltirani krajevni cesti. Za gradbiščne potrebe

zadostujejo prometne zveze, ki so na razpolago direktno iz ceste. Glede na velikost objekta


Stran 16

obstoječih cest ne bo potrebno popravljati, utrjevati in širiti, prav tako ne bo potrebno zapirati

prometnic. Cesta je enopasovna, zaradi česar je potreben izmenični promet. Predviden je

krožni promet okrog parcele. Vozila morajo gradbišče zapustiti primerno očiščena, za kar je

zadolžen nekvalificiran delavec (NK), ki bo pred izhodom očistil vozilo.

Na gradbišču ni predviden žerjav. Transporte bodo opravili NK-delavci. Opeko, betonske

votlake in armaturne mreže bodo dostavili z vozili, opremljeni s HIAB-om. Tako bodo

razložili material na predvideno deponijo oziroma na samo mesto uporabe/vgradnje. Večjih

težav s prostorom ne bo, saj bo material sproti vgrajevan in dovožen, hkrati bo nepotrebni

gradbeni odpad odvožen na gradbeno deponijo, s tem pa bo okolica samega gradbišča

minimalno obremenjena. Malta za zidanje bo v silosu, na katerega se bo priključil mešalec.

Na samem objektu se bo naredila tudi rampa, po kateri je mogoče voziti s samokolnico v

nadstropje. AB-plošča se bo betonirala s pomočjo črpalk.

Gradbišče bo potrebno ograditi, postaviti vrata ter gradbiščno tablo. Vhodna vrata bodo

dvokrilna, dimenzij 6 ∙ 2 m. Vhodna vrata bodo tipska in jeklena in se bodo odpirala

na notranjo stran. Gradbiščna tabla se postavi levo, ob vhodnih vratih na gradbišče. Opremiti

jo je potrebno v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08 in 54/09). In

sicer mora obsegati:

naziv objekta,

številko gradbenega dovoljenja, datum izdaje in naslov izdajatelja,

naziv in sedež oz. ime, priimek in naslov investitorja,

naziv in sedež projektanta, ki je izdelal PGD in PZI,

naziv in sedež izvajalca objekta,

naziv in sedež nadzornika.

Nazivno tablo lahko odstranimo po izdaji uporabnega dovoljenja.

Deponija za humus je potrebna za hrambo humusa, ki ga pridobimo pri širokem izkopu

gornjega sloja pred izkopom gradbene jame. Količina izkopanega humusa je 28,5 m3. Humus

hranimo do konca gradnje na gradbiščni deponiji in ga na koncu uporabimo za zunanjo

ureditev objekta. Humus ustrezno ločimo, da ne pride do mešanja z manj kakovostnimi

zemljinami. Za deponijo upoštevamo, da na 1 m2 zemlje prideta 2 m3. V našem primeru bo

znašala 3 x 5 m.




Stran 17

Ker na gradbišču ni možna priključitev na vodovodno omrežje, prav tako ne iz okolice, bomo

postavili tri cisterne prostornine 1 𝑚3. Polnili jih bodo gasilci iz najbližjega gasilnega doma.

Tabela 4.1 prikazuje porabo vode za posamezna dela.

Tabela 4.1: Prikaz porabe vode za posamezna dela

Tehnična voda m3/dan x količina povzeta

po normah

Poraba vode glede na

posamezna dela (m3/dan)

Zidanje 8 m3/dan x 0,090 0,72 m3/dan

Priprava malte 18 m3/dan x 0,150 2,70 m3/dan

Ometi 100 m2/dan x 0,022 2,58 m3/dan

Vlaženje betona 185,90 m2/dan x 0,030 1,02 m3/dan

Pranje vozil 2 kom/dan x 0,200 0,40 m3/dan

Vlaženje opažev 56 m2/dan x 0,005 0,28 m3/dan

Pitna voda

Na gradbišču 13 del./dan x 0,030 0,45 m3/dan

Sanitarije 13 del./dan x 0,007 0,105 m3/dan

SKUPAJ 8,255 m3/dan

Porabo vode bomo izračunali sproti pred pričetkom del, v odvisnosti od dejavnosti, ki se bo

v tistem obdobju izvajala.

Ker bo na gradbišču prisotno samo eno prenosno tipsko kemično stranišče, začasne

kanalizacijske instalacije ne bodo potrebne.

Poglavje 4.3 je povzeto po: PGD, št. projekta 010909 in Pravilnik o gradbiščih, Uradni list

RS, št. 55/08 in 54/09.




Stran 18

5 GRADNJA MANJ ZAHTEVNEGA STANOVANJSKEGA

OBJEKTA

Objekt se nahaja v Rovah. Spada v Savinjsko regijo, pod občino Vojnik. Nadmorska višina

parcele je 346 m. Slika 5.1 prikazuje ortofoto posnetek parcele.

Slika 5.1: Prikaz parcele na ortofoto posnetku

(Vir: Geopedia, ortofoto posnetek)


Stran 19

GRADNJA OBJEKTA

Po izdanem pravnomočnem gradbenem dovoljenju leta 2013 smo z gradnjo na parceli št.

307/3 (Slika 5.1) v lastni režiji začeli 13. marca 2014.

Parcela je sestavljena iz njive, ki je dolžine 50 m (Slika 5.2) in z naklonom proti cesti 2,5 %,

in travnika, ki je dolžine 30 m, z enakim naklonom, ter skalnatega pobočja, ki v dolžino meri

90 m. Po širini pa parcela meri 20 m.

Slika 5.2: Prikaz travnika in njive

ZAKOLIČENJE OBJEKTA IN IZKOP GRADBENE JAME

Najprej je bilo potrebno pisno obvestiti Upravno enoto Vojnik o datumu in kraju zakoličbe.

Nato smo najeli geodetsko podjetje. Prišel je geodet, ki je izpolnjeval pogoje, določene

z geodetskimi predpisi. Po zakoličbi je geodet napisal zapisnik o zakoličbi. Nato smo z

laserjem naredili zaščitne profile (Slika 5.3), ki smo jih od zakoličenih količkov odmaknil

na vsako stran po 6 metrov.


Stran 20

Slika 5.3:Prikaz profilov in el. omare

Sledil je gradbeni izkop, naredilo ga je gradbeno podjetje, ki se ukvarja z zemeljskimi deli.

Izkop se je naredil v enem dnevu skupaj z izkopom za cesto. Izkop za objekt je zajemal

površino 10 m ∙ 9 m pod kotom 50 v globini (na zgornjem robu izkopa 3,4 m, na spodnjem

pa 2,7 m) (Slika 5.4). Humus smo narinili na deponijo za humus za kasnejšo urejanje okolice.

Brežine izkopa smo zaščitili s folijo.

Slika 5.4: Prikaz gradbene jame


Stran 21

OPAŽEVANJE, BETONIRANJE TEMELJNE PLOŠČE IN IZDELAVA

MULDE

Zaradi še ne urejenega odvodnjavanja in zelo deževnega leta (2014) smo imeli veliko

problemov z vodo ob večjih nalivih. Iz hriba, ki je za objektom, so ob neurjih pritekle velike

količine vode v gradbeno jamo (Slika 5.5). Vodo je bilo potrebno konstantno prečrpavati s

pomočjo potopne črpalke.

Slika 5.5: Prikaz udiranja meteorne vode

Ko smo osušili gradbeno jamo, smo lahko začeli z delom. Na tla smo po celotni površini

položili filc. Pod temeljno ploščo se je utrdilo 0,35 m nasutja, nato pa smo zaopažili temeljno

ploščo z gradbenimi plohi in na rastru 0,5 m nabili količke ter podprli (Slika 5.6). Zvezali

smo spodnjo cono armature ter nato zvezali cevi za odtoke v plošči. Ker v kleti, ki se bo

nahajala v celoti v zemlji, ne bo fekalne kanalizacije, smo pripravili cevi za odtoke, in sicer

cev KCM, Ø 75mm. Leva cev (Slika 5.6) je namenjena talnemu sifonu, prav tako desna,

sprednja cev pa umivalniku. Cevi je bilo potrebno dobro pričvrstiti na armaturo, da jih

kasnejši vzgon betona ne bi dvignil in bi bilo odtekanje onemogočeno. Cevi smo na vrhu

zaščitili (vstavili nekaj papirja). Betoniranje se je izvedlo s črpalko, s standardnim betonom

C30/37 (Slika 5.7).


Stran 22

Slika 5.6: Prikaz KCM-cevi v plošči in opaženja

Slika 5.7: Prikaz betoniranja


Stran 23

Debelina plošče znaša 34 cm. Po betoniranju je bila potrebna nega betona. Ko je beton vezal

dovolj, da je bilo po njem mogoče hoditi, smo ploščo pokrili z geotekstilom in jo polivali z

vodo en dan. Po betoniranju smo premazali rob plošče ter linijo, kjer bo potekal zid, z

ibitolom (Slika 5.8). To je raztopina bitumna v organskem topilu. To topilo pa ima lastnost,

da hitro izhlapi. Tako na podlagi ostane tanek sloj bitumna. Ibitol zaradi nizke viskoznosti

dobro prodre v pore in tako omogoči dober kontakt ob vgrajevanju ostalih slojev.

Nato je bilo potrebno počakati en dan, da se je posušilo. Sledilo je varjenje pasov

hidroizolacije. Za to smo uporabili Izotekt V4. To je hidroizolacijski trak, izdelan

iz steklenega voala, na vsaki strani pa obložen z bitumensko maso. Izdelek ustreza vsem

zahtevam standarda SIST EN 13969.

Sledila sta betoniranje mulde (Slika 5.8) pod temelji, muldo smo armirali s štirimi palicami

Ø 8, ter postavitev betonskega jaška Ø 0,5 m. Muldo smo naredili pod kotom temelja. Njen

padec je 2 %.

Slika 5.8: Prikaz mulde in izoliranega temelja


Stran 24

ZIDANJE KLETNIH ZIDOV, BETONIRANJE PLOŠČE IN IZDELAVA

DRENAŽE

Sledilo je zidanje kleti z betonskimi zidaki 0,3 m ∙ 0,4 m (Slika 5.9). Pozidali smo 12 vrst,

kar znaša 2,5 m. Celotna klet pa ima eno notranjo steno po sredini objekta v smeri ceste in

je pozidana z 0,2 ∙ 0,4 cm betonskim blokom.

Slika 5.9: Zidanje z betonskim zidakom

Ko smo končali z zidanjem, smo začeli z opaževanjem plošče. Ta plošča meri 7,2 m ∙ 8 m

in ima konzolo 1,2 m ∙ 8 m na spodnji strani (proti cesti). Po polaganju armature smo položili

cevi za elektroinštalacije. V ploščo smo napeljali tudi odtoke za WC-školjko, tuš kabino in

pomivalno korito. Ker bo kuhinja na drugi strani kot kopalnica, kjer je izhodna cev iz

objekta, smo iz kuhinje napeljali cev KCM Ø 75mm v zid. Prav tako so cevi v kopalnici za

tuš kabino in umivalnik (Slika 5.10) enakega premera. Cev za WC-školjko pa je Ø 110mm.


Stran 25

Slika 5.10: Prikaz odtokov v kopalnici

Betoniranje se je izvedlo s črpalko, s standardnim betonom marke C30/37. Po betoniranju

pa je bila potrebna nega betona (Slika 5.11) (polaganje filca in vlaženje z vodo).

Slika 5.11: Prikaz nege betona

Po zalitju plošče je sledila izdelava drenaže ob objektu. Na muldo smo položili filc

(200-miligramski) in na filc drenažno cev z luknjami Ø 100 mm. Stene objekta smo najprej


Stran 26

zadelali z mivko in cementom, da smo zapolnili stike od zidanja. Stene smo namazali

z ibitolom, nato pa čez en teden zaradi slabega sušenja ibitola privarili hidroizolacijo (Izotekt

V4), ki smo jo varili vertikalno s preklopom 15 cm, nato pa še čez vse stike dodatno privarili

pasove širine 30 cm. Po hidroizolaciji smo nalepili stirodur 80 mm z lepilom, na stirodur pa

z malimi žičniki pritrdili čepasto folijo 2 m in 1 m višine (Slika 5.12). Na filc po drenažni

cevi pa smo začeli nasipovati drenažni pesek ter obenem zasipavali objekt z zemljo in

nabijali z žabo. Pri nasipovanju peska in zemlje smo si pomagali s salonitnimi ploščami, ki

smo jih ob nasipovanju zemlje in peska počasi izvlačili.

Slika 5.12: Prikaz izdelave drenaže


Stran 27

ZIDANJE PRITLIČJA, MANSARDE, IZDELAVA MEDETAŽNE PLOŠČE,

OSTREŠJA

Pritličje smo pozidali z modularnim opečnim blokom (Slika 5.13), dimenzije so

29 ∙ 19 ∙ 19 cm. Stene zunanjega zida so debeline 0,29 cm. Pri notranjih stenah pa smo opeko

obrnili tako, da so stene debeline 0,19 cm.

Vezi smo pozidali z betonskimi vogalniki. Preklade smo naredili iz tipskih opečno betonskih

preklad. Naredili smo prekladni zob.

Slika 5.13: Prikaz zidanja

Medetažno ploščo smo zaopažili in zalili 23. 4. 2015 z avtočrpalko s standardnim betonom

C30/37. Debelina plošče znaša 0,17 cm.


Stran 28

Nato pa je sledilo zidanje zidov z modularno opeko, prav tako kot v pritličju. Pozidali smo

sedem »šar«, nato pa zaopažili (Slika 5.14), armirali in zalili vence. Pozidali smo vertikalne

vrste pod kotom 40 stopinj, takšen je bil predviden tudi kot strehe.

Strešna konstrukcija je dvokapnica pod kotom 40 stopinj (Slika 5.15). Kapne lege so

dimenzij 20/22 cm, slemenske pa 22/24cm. Špirovci so dolžine 6,1 m in so dimenzije

12/16 cm. Namestili smo škarnike dolžine 5,2 m, dimenzij 2 ∙ 5/16 cm. Vsi spoji so se

izvedli z vijaki dolžine 24 cm. Lege so se spojile dodatno še z ježevkami.

Slika 5.14: Prikaz opaževanja za vence

Leseno konstrukcijo smo prekrili z deskami, položili zaščitno folijo, nabili »štafle« (tj. letev

8/5 cm) ter »late« (tj. letev 4/5 cm) ter tako naredili zračni most, kar prikazuje slika v

nadaljevanju (Slika 5.16). Streho smo prekrili s skrilnato sivo barvo opeke.


Stran 29

Slika 5.15: Prikaz izdelave ostrešja

Slika 5.16: Prikaz zračnega mosta in ostrešja


Stran 30

6 REŠITVE MINIMALNE KOMUNALNE OSKRBE ZA IZBRAN

MANJ ZAHTEVEN OBJEKT

Da zagotovimo minimalno komunalno oskrbo, je potrebno objekt oskrbeti z električno

energijo, vodo, dostopom do javne ceste ter poskrbeti za odvajanje odpadnih komunalnih

voda.

Elektriko je za izbran manj zahteven objekt možno s soglasjem sosedov in podjetja za oskrbo

z električno energijo pridobiti na sosednjem zemljišču, vendar pa je potrebno pridobiti načrt

za izvedbo.

Za dostop do javne ceste potrebujemo soglasje o priključitvi na javno cesto.

Ker po pregledu zemljišč v okolici priklop na javno vodovodno omrežje ni mogoč, bomo

raziskali možnosti samooskrbe. Prav tako ni mogoč priklop na javno kanalizacijo, zato bodo

potrebni izgradnja lastnega kanalizacijskega omrežja, ki bo vseboval čistilno napravo, pri

kateri bomo izbirali med RČN in BČN, polaganje cevi ter izdelava podboja ceste (Slika 6.1).


Stran 31

Slika 6.1: Prikaz minimalne komunalne oskrbe

ČIŠČENJE ODPADNIH VOD

Glede na to, da našega objekta ni mogoče priklopiti na javno kanalizacijo, bomo v tem

poglavju izbrali ustrezno čistilno napravo za naš primer. Predstavili bomo potek izgradnje

kanalizacijskega voda in podboja ceste. Odpadne vode iz objekta bomo vodili v čistilno


Stran 32

napravo. Nato pa prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave in meteorne odpadne vode

skupaj preko kanalizacijskega voda v potok.

Male čistilne naprave uporabljamo na vseh področjih Slovenije, kjer ni možen priklop

na javni kanalizacijski sistem. Male čistilne naprave se največkrat uporabljajo

pri enodružinskih hišah, lahko pa tudi za čiščenje odpadnih voda v gostinskih in poslovnih

zgradbah. Prečiščeno vodo nato spustimo v ponikovalnico ali pa v površinske vode.

Pri snovanju male čistilne naprave upoštevamo dnevno porabo vode 150 litrov na osebo

(Panjan 2001). Male čistilne naprave se dimenzionirajo glede na število prebivalcev. Za

skupnost, ki prebiva na stanovanjski površini, ki je večja od 50 𝑚2, računamo, da premore

vsaj pet članov, pri stanovanjski površini, ki je manjša od 50 𝑚2, pa se računata dva člana.

Za druge objekte se ravnamo po tabelah (Tabela 6.1).

Tabela 6.1: Pregled obremenitev za dimenzioniranje malih čistilnih naprav

(Vir: Panjan 2001, str. 112)

Pri izračunu obremenitve je osnova 150 l odpadne vode na dan na prebivalca (PE),

maksimalna urna poraba pa je 1/10 dnevne porabe.

Poglavje 6.1 povzeto po: Panjan J., 2001, Čiščenje odpadnih vod


Stran 33

6.1.1 Rastlinska čistilna naprava

Rastlinske čistilne naprave so ekološka rešitev za čiščenje odpadnih vod iz objektov, ki

nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijo, uporabnik pa ima dovolj prostora

za izgradnjo. Njihova prednost je, da je mogoče prečiščeno vodo uporabiti za splakovanje

stranišč, pranje avtomobilov in zalivanje vrtov. Glavna prednost čistilne naprave pa je zelena

površine, ki vpliva na mikroklimo.

Ločimo dva tipa rastlinskih čistilnih naprav:

s pritrjenim rastlinjem (Slika 6.3),

s plavajočim rastlinjem (Slika 6.4).

Rastlinsko čistilno napravo sestavlja prodnata posteljica, v katero posadimo rastlinje, nato

pa se odpadna voda filtrira skozi prodnato posteljico. Organsko onesnaženje razgradijo

bakterije, ki se nahajajo na peščenem mediju in koreninah rastlin. Rastline porabljajo dušik

in fosfor za svojo rast, prirastek pa je treba odstranjevati s košenjem enkrat na leto. Preden

vodo spustimo na rastline, je potrebno odstraniti mehanske delce, kar storimo z greznico

usedalnikom (Slika 6.2).

Slika 6.2: Prikaz poteka odpadne vode

(Vir: Rastlinska čistilna naprava 2015)


Stran 34

Slika 6.3: Prikaz sistema z ukoreninjenim sistemom


Za čiščenje odpadne vode je od vseh sistemov rastlinske čistilne naprave najboljši sistem

s prosto plavajočimi rastlinami, to pa zaradi tega, ker je hijacinta najbolj raziskana vodna

rastlina. Sistemi s temi rastlinami so primerni za primarno, sekundarno in tudi terciarno

biološko čiščenje. Ker se voda nahaja pod površino, je zato veliko manjša možnost za razvoj

mrčesa.

Slika 6.4: Prikaz sistema s prosto plavajočimi mikrofili



Stran 35

Z rastlinsko čistilno napravo lahko dosežemo zelo visoke rezultate čiščenja; daljša, kot je

pot vzdolž substrata, boljši so rezultati čiščenja, prav tako lahko še izboljšamo rezultate

z izvedbo v več nivojih.

Poglavje 6.1.1 je povzeto po: Rastlinska čistilna naprava, 2015.

6.1.2 Biološka čistilna naprava

Čistilna naprava deluje po načelu aktivnega blata po SBR (sequencing batch reactor =

zaporedni prekatni reaktor) postopku čiščenja. Ob povprečni porabi vode se na dan odvijejo

trije cikli:

polnjenja,

čiščenja,

usedanja,

čiščenja.

Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave (Slika 6.5), kjer se večji delci

usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v

ponikalnico ali odprte vode.

Princip delovanja biološke čistilne naprave je v tem, da se v biološki stopnji aktivno blato

z mešanjem in prezračevanjem vzdržuje v stalnem gibanju, kar omogoča pospešeno naravno

samočiščenje, saj se raztopljene in neusedljive snovi spremenijo v obliko, ki se lahko useda.

To omogočajo mikroorganizmi, ki tvorijo razpršeno biomaso. Da pride do rasti

mikroorganizmov, mora imeti odpadna voda ustrezno temperaturo, vsebovati mora hranilne

snovi in ustrezno količino kisika. Zagotovljeni pogoji omogočajo razvoj različnih združb

mikroorganizmov, ki prevzamejo organsko in delno mineralno snov iz odpadne vode in jo

spremenijo v nove organizme. Ti tvorijo kosme aktivnega blata, ki se v času mirovanja

usedejo. Ta proces se imenuje biološko kosmičenje in postane možen šele, ko intenzivnost

rasti bakterij in drugih mikroorganizmov začne upadati in ko se začnejo izločati naravni

polimeri, ki premostijo razdalje med mikroorganizmi. Pri procesu usedanja se voda zbistri

in je očiščena do take mere, da jo je mogoče v skladu s predpisi odvajati v vodotoke ali pa

lahko ponikne v tla.


Stran 36

Slika 6.5: Prikaz sestave čistilne naprave

(Vir: Biološke čistilne naprave Zagožen 2015)

Biološka čistilna naprava mora biti opremljena z odzračevalnim sistemom, ki omogoča

odvod fermentacijskih plinov. Na iztočni cevi mora biti montiran zračnik premera 110 mm,

ki mora biti speljan na sleme strehe ali pa v bivalnim prostorom čim bolj oddaljen prostor.

Biološka čistilna naprava mora biti zavarovana pred zmrzovanjem in neposredno sončno

svetlobo. Pretok zraka v prezračevalni bazen ne sme biti nikoli oviran. Biološke čistilne

naprave se po navadi vkopljejo v zemljo. Nad zemljo ostane le del vstopnih odprtin. Pokrovi

pa so lahko povozni ali ne.

Pri procesih, ki potekajo pri čiščenju odpadnih voda, očiščeno vodo pošljemo nazaj v naravni

vodni krog. Blato, ki ostane, pa moramo za pravilno delovanje male čistilne naprave redno

odstranjevati. Odvoz blata naročimo pri komunalnem podjetju, ki je pristojno v okolišu.

Blato komunalno podjetje nato odpelje v čistilno napravo, kjer se izvrši čiščenje tega.

Z razvojem čistilnih naprav se je pojavil nov sistem, pri katerem ni potreben odvoz blata, saj

tega uporabimo za kompost, ki ob primernem kompostiranju postane zelo učinkovito

gnojilo.

Poglavje 6.1.2 povzeto po: Biološke čistilne naprave Zagožen, 2015.


Stran 37

6.1.3 Primerjava med biološko in rastlinsko čistilno napravo ter izbira primerne za naš

objekt

Za potrebe čiščenja odpadne vode pri obravnavanem objektu moramo izbrati čistilno

napravo, ki bo najbolj ustrezala našim življenjskim navadam, prav tako smo odvisni

od prostora ter denarnih sredstev. Naredili smo primerjavo med biološko in rastlinsko

čistilno napravo ter primerjali najpomembnejše faktorje, ki so pomembni pri naši izbiri

(Tabela 6.2). Izpostavili bomo prednosti in slabosti RČN in BČN (Tabela 6.3 in Tabela 6.4)

in se osredotočili na zahtevnost vgradnje ter porabo prostora. Prav tako je zelo pomembno

poznati vzdrževanje, ceno ter materiale, iz katerih so čistilne naprave sestavljene, in

učinkovitost.

Tabela 6.2: Primerjava čistilnih naprav

BIOLOŠKA ČISTILNA RASTLINSKA ČISTILNA

VGRADNJA Enostavna Zahtevnejša

PORABA PROSTORA ZA

4-ČLANSKO DRUŽINO

1,6 m3 oziroma 3,1 m2, kar

je v celoti pod zemljo.

Minimalno 10 m2

VZDRŽEVANJE 1-krat letno odvoz blata Odstranjevanje mulja: en

bazen na štiri leta, dva na

osem let

1-krat letno košnja rastlin

CENA Nižji vložek Višji vložek

SESTAVA (MATERIALI) Umetna masa: polietilen

ali polipropilen

Naravni materiali

DELOVANJE Za delovanje je potrebna

električna energija.

Samočistilna sposobnost

brez strojne opreme

UČINKOVITOST Konstantna učinkovitost

skozi celo leto

Pozimi 30 % slabša

učinkovitost


Stran 38

Tabela 6.3: Prikaz prednosti in slabosti RČN

PREDNOSTI RČN SLABOSTI RČN

nova tvorba habitatov zavzamejo veliko prostora

prečiščeno odpadno vodo lahko ponovno

uporabimo

delovanje je pogojeno s klimatskimi

razmerami

v 95 % so izdelane iz naravnih materialov za individualno gospodinjstvo je draga

lastniki so oproščeni plačila okoljske

dajatve

za delovanje ne potrebujemo električne

energije, kar pomeni, da ob izpadu elektrike

normalno deluje

nudijo dom vrsti mikroorganizmov

popestrijo okolico

Tabela 6.4: Prikaz prednosti in slabosti BČN

PREDNOSTI BČN SLABOSTI BČN

delno oproščenje plačila prispevka

okolijske dajatve

visoki stroški vzdrževanja zaradi uporabe

električne energije, kar posledično pomeni tudi

obremenjevanje okolja

tiho delovanje stroški za reciklažo ob koncu njene življenjske

dobe

brez neprijetnih vonjev narejena iz umetnih materialov

malo potrebnega prostora

prečiščeno vodo lahko ponovno

uporabimo za zalivanje


Stran 39

Obe omenjeni čistilni napravi ustrezata našemu objektu, vendar se je potrebno odločiti,

katera je primernejša. Po raziskavi ter primerjavi smo se odločili za BČN. Največji poudarek

pa smo dali porabljenemu prostoru in z izbiro BČN prihranili na prostoru, prav tako bomo z

izbrano čistilno napravo omogočili nemoteno delovanje skozi celo leto (RČN ima 30%

slabšo učinkovitost v zimskem času). Začetni vložek BČN bo manjši, saj smo omejeni z

denarnimi sredstvi. Pri tej izbiri prav tako ne bo potrebna letna košnja rastlinja, ampak le

praznjenje, ki ga bomo izvajali sami. Blato pa bomo kompostirali in nato uporabljali za

gnojilo. BČN bomo vgradili na sprednjo stran objekta ob dovozno cesto (Slika 6.6).

Poglavje 6.1.3 povzeto po: Biološke čistilne naprave Zagožen, 2015.

ODVAJANJE ODPADNIH VOD

Ker ni možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, je bilo za obravnavan manj

zahteven objekt potrebno speljati prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave ter meteorne

vode po skupnem kanalu v potok, kar prikazuje Slika 6.6. Pri tem pa je bilo potrebno narediti

podboj ceste. Za podboj ceste je bilo potrebno pridobiti dovoljenje (podboj lokalne ceste, št.

464031, Črešnjice–Ivenca). Pred izvedbo je bilo potrebno zakoličiti vse podzemne

inštalacije, da ne bi prišlo do poškodb že vgrajenih vodov. Pridobiti je bilo potrebno tudi

vodno soglasje ARSA oz. Agencije RS za okolje za izpuste odpadne vode v potok.


Stran 40

Slika 6.6: Prikaz zbiralnika, BČN, kanalizacijskega voda in podboja ceste


Poglavje 6.2 povzeto po: PGD, št. projekta 010909, september 2009.

6.2.1 Postopek izvedbe podboja ceste

Podboj ceste je naredilo podjetje vrtine Polak s temu namenjeno mehanizacijo (Slika 6.7).

Potrebno pa je bilo pripraviti izkop v širini 1 metra ter dolžini 5 metrov na vhodni strani ter

izhodni izkop v širini 1 metra ter dolžini 2 metrov (Slika 6.6). Podboj se je izvedel z zaščitno

kovinsko cevjo. Na prvo kovinsko cev se nasadi rezilo, ki varuje zunanji rob cevi, na začetek

cevi pa se nasadi segment, v katerega se vstavi potisno enoto (raketo). To potisno enoto

poganja stisnjen zrak, ki se ga od agregata (kompresorja) do potisne enote dovaja skozi

visokotlačne cevi (Slika 6.8).


Stran 41

Potisno enoto in cev se postavi v linijo preboja in nastavi se tudi padec. Potisna enota zabija

kovinsko cev v zemljino. Ko potisna enota zabije prvih 5 metrov, segment in potisno enoto

odstranimo (premaknemo po posteljici nazaj) in privarimo novo cev, nato ponovno vsadimo

segment s potisno enoto skupaj. Ta postopek so naredili dvakrat, saj je bila dolžina podboja

6,5 m, kar prikazuje Slika 6.6.

Slika 6.7: Prikaz roke za nabijanje

V izstopni gradbeni jami se odstrani rezilo, na vstopni pa potisno enoto. Po preboju je bila

cev napolnjena z materialom. Cev so očistili tako, da so na vstopno stran namestili pokrov,

skozi katerega so spustili zrak pod visokim pritiskom (nekje 10 barov). Zrak je potisnil

material skozi cev v izstopno gradbeno jamo, ki se je po končanju očistila.

Slika 6.8: Prikaz nabijanja cevi


Stran 42

6.2.2 Polaganje kanalizacijskega kanala

Cevi smo položili v skladu s standardi in postopkom dimenzioniranja, prikazanimi v

poglavju 3. Ob upoštevanju enačbe (3.5) iz poglavja 3 smo izračunali minimalni premer cevi,

in ustrezen padec.

Položilo se je 105 m cevi, Ø 200 cm, od objekta do potoka, kar prikazuje Slika 6.6. Cevi so

se položile pod 2,5-odstotnim padcem. Izvedbi podboja ceste je sledila priprava posteljice

(Slika 6.9).

Slika 6.9: Prikaz polaganja cevi na betonsko posteljico

Na predelu, kjer bo čez njo speljana cesta, je bilo potrebno izvesti betonsko posteljico s

kvaliteto betona C 16/20 in na teh delih obbetonirati cev na vrhu. Ostala posteljica se je

izvedla iz finega agregata 0–4 mm. Izvedba je potekala s pomočjo laserja, na katerem smo

nastavili naklon, in vsaka 2,5 m nabili male količke ter jih s pomočjo laserja spravili v linijo

pod padcem 2,5 odstotka.


Stran 43

S polaganjem cevi smo začeli na koncu (najdaljša točka od objekta). Cevi smo obračali tako,

da je bila obojka (glava cevi, v katero se vstavi druga cev) obrnjena proti objektu (gornjemu

koncu). Ko smo prišli do podboja ceste, pa je bilo potrebno dve cevi nasaditi skupaj že zunaj

gradbene jame, saj je bil podboj dolg 6,5 m, standardna dolžina UKV-cevi pa je 5 m. Dve

cevi skupaj smo nato potisnili v kovinsko cev podboja ter nadaljevali s polaganjem cevi.

Cevi smo ročno obsipali s finim agregatom 0–4 mm ter ročno dodali fino zemljo v višini 30

cm zaradi nevarnosti prisotnosti večjega agregata ali hipne obremenitve s takojšnim zasipom

z gradbenim strojem, ki bi lahko povzročil poškodbo na cevi.

Delo z zasipavanjem se je nadaljevalo strojno, in sicer v dveh fazah. V prvi fazi smo položili

še 2-krat cev Alkaten (PE 100, 12,5 bar, Ø 25 mm (3/4)). Ena cev naj bi služila za črpanje

vode iz potoka za zalivanje, druga pa za morebitni javni vodovod v prihodnosti. Položili smo

tudi cev Duolight Ø 80mm za morebitne komunikacijske napeljave v prihodnosti. Nato smo

zasipali jamo do vrha ter nabili z »žabo«.

DOSTOP DO JAVNE CESTE

Za dostop do javne ceste je bilo potrebno najprej pridobiti soglasje za ureditev dovoznega

priključka na javno lokalno cesto št. 464031 (Ilovca–Črešnjice). Za pridobitev soglasja pa je

potrebno izpolniti pogoje.

Priključek je potrebno prilagoditi niveleti ceste, na katero se priključi. Kot priključka na

lokalno cesto se mora izvesti med 75° in 105°. Meteorne vode in druge vode s parcele in

priključka ne smejo pritekati na cesto, zato je na priključku potrebno urediti odvodnjavanje.

Prav tako mora biti priključek narejen tako, da ne ogroža prometa na cesti. Izvesti ga je

potrebno tako, da je zagotovljena zadostna preglednost, kar prikazuje Slika 6.10. Soglasje je

odobrila občinska uprava Občine Vojnik.


Stran 44

Slika 6.10: Prikaz priključka na javno cesto in priklop na električno omrežje


6.3.1 Izvedba priključka na javno cesto

Priključek na javno cesto smo izvedli pod kotom 85° (Slika 6.10). Meteorne vode smo preko

muld speljali v vodotok. Dostop do parcele meri 70 m. Najprej smo odrinili humus in ga

narinili na deponijo za humus, ker ga bomo po končani gradnji potrebovali za humiziranje

okolice.

Izkop za cesto se je izvedel v globino 0,35 cm in širino 3 m. Ko je bil izkop končan, smo po

celotni površini položili geotekstil (Slika 6.11), nasuli agregat 0–32 mm ter ga utrdili.


Stran 45

Slika 6.11: Prikaz polaganja geotekstila

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Za priklop na električno omrežje je bilo potrebno pridobiti soglasje s strani Elektro Celja.

Na električno omrežje smo se priklopili na sosednji parceli in tudi od njenih lastnikov

potrebovali soglasje za pokop kabla čez sosednjo parcelo. Potek električne napeljave

do objekta prikazuje Slika 6.10. Na parceli so postavili gradbeno omarico in priključili

gradbeni tok.

Poglavje 6.4 povzeto po: PGD, št. projekta 010909, september 2009.


Stran 46

OSKRBA S PITNO VODO

Dež je padavina, ki se v tekočem stanju nahaja v oblakih. Ko dežna kaplja doseže velikost

0,5 mm, pade na zemljo. Dež igra glavno vlogo v hidrološkem ciklu. Voda na zemlji

izhlapeva, se kondenzira v oblake in pade nazaj na zemljo. Pri tem se cikli (Slika 6.12)

ponavljajo neskončno.

Slika 6.12: Prikaz vodnega cikla

(Vir: Shema kroženja vode v naravi 2015)

Ko dež izhlapeva iz zemeljske površine v atmosfero, takoj ob nastanku še nima primesi.

Primesi dobi na svoji poti od oblakov do zemlje. Te primesi pa določajo njeno kvaliteto

(uporabnost). Najpogostejše primesi so:

prah,

kisik,

ogljikov dioksid,

dušikov oksid (ključen za nastanek kislega dežja),

žveplov dioksid (ključen za nastanek kislega dežja).


Stran 47

Deževnico po navadi prestrežemo na strehi, ob stiku s strešnimi materiali pa se nevtralizira

(je manj agresivna). Ker je deževnica mehka voda, vsebuje zelo malo:

kalijevih spojin,

magnezijevih spojin.

Te pa določajo trdo vodo. Zato je deževnica zelo uporabna za pranje avtomobilov in perila.

Pri zbiranju deževnice je zelo pomemben naklon strehe, ker se na bolj položnih strehah

nabira veliko več umazanije, prav tako ob daljšemu stiku snega s streho. Kjer pa so tudi

kovine (obrobe) del strehe, lahko voda prevzame določene kovine. Zato so položnejše strehe

manj primerne za zbiranje deževnice.

Deževnico lahko brez problemov uporabljamo za pitje, vendar moramo prej poskrbeti

za naslednje pogoje:

pravilno prefiltriranje,

pravilno vzdrževan rezervoar.

Voda za pitje pa mora ustrezati smernicam kvalitete vode. Zato jo bomo razdelili v dve

skupini, kot prikazuje Tabela 6.5.

Tabela 6.5: Prikaz dnevne porabe vode

(Vir: Kovačič 2008)


Stran 48

V povprečju potrebuje človek 53 l vode na dan za kopanje, pomivanje in pitje. Ta voda mora

ustrezati najstrožjim higienskim kriterijem. Poleg te vode pa še porabimo 45 l vode za druga

opravila, kot so: pranje perila, izplakovanje stranišč, pranje avtomobila, zalivanje vrta

Deževnica s seboj prinese tudi listje, vejice, prašne delce. Proti večji nesnagi si pomagamo

s fino mrežo, nato pa s filtri, ki vsebujejo aktivno oglje. Deževnica ne sme vsebovati trdih

delcev ter različnih kemikalij in mikroorganizmov. Da se temu izognemo, jo moramo

shranjevati v neprosojnih rezervoarjih iz nerjaveče pločevine, plastike, najboljši pa so

rezervoarji iz betona.

Poglavje 6.5 povzeto po: Kovačič 2008 in Shema kroženja vode v naravi 2015, Wikipedija.

REŠITEV PROBLEMA OSKRBE Z VODO ZA NAŠ PRIMER

Ker objekta ni mogoče priklopiti na javno vodovodno omrežje, bomo oskrbo z vodo razdelili

na dva sklopa. In sicer na neoporečno vodo (pitje, tuširanje, umivanje posode), katere

predvidena dnevna poraba je 53 l, in na ostalo vodo, katere poraba je 45 l na osebo na dan.

V objektu bo stanovalo pet oseb. Podatke o porabi vode smo vzeli iz študije Bojana Kovačič,

Študija možnosti uporabe deževnice v stanovanjski hiši, Maribor, 2008.

Izračun mesečne porabe neoporečne vode:

𝑚𝑒𝑠𝑒č𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 = 𝑑𝑛𝑒𝑣𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 ∙ š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑜𝑠𝑒𝑏 ∙ 31 (6.1)

𝑚𝑒𝑠𝑒č𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 = 53 𝑙 ∙ 5 ∙ 31 = 8215 𝑙/𝑚𝑒𝑠𝑒𝑐 (6.1)

Povprečna mesečna poraba neoporečne vode za petčlansko družino znaša 8215 l.

Izračun mesečne porabe ostale vode:

𝑚𝑒𝑠𝑒č𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 = 𝑑𝑛𝑒𝑣𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 ∗ š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑜𝑠𝑒𝑏 ∗ 31 (6.1)

𝑚𝑒𝑠𝑒č𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑟𝑎𝑏𝑎 = 45 𝑙 ∙ 5 ∙ 31 = 6975 𝑙/𝑚𝑒𝑠𝑒𝑐 (6.1)

Povprečna poraba ostale vode znaša 6975 l/mesec.

Skupna mesečna poraba vode znaša 15190 l/mesec


Stran 49

Neoporečno pitno vodo bomo pridobili s filtriranjem deževnice s sistemom GreenLife

RainSafe (Slika 6.13), ki s pomočjo ultravijolične svetlobe, ozona in filtracije spremeni

deževnico v pitno vodo.

Slika 6.13: Sistem za čiščenje deževnice

(Vir: sistem GreenLife RainSafe 2015)

Preden začnemo s fino pripravo vode, je potrebno z grobimi filtri in lovilci večjih delcev

grobo prečistiti vodo že pred cisterno. Nato voda s pomočjo črpalke potuje do enote za fino

obdelavo vode. Najprej voda priteče skozi fin filter za delce velikosti 5 µm. Nato

UV-svetloba sterilizira in ustvarja ozon, ki se meša z vodo in doda vodi osvežujoč okus,

obenem pa je voda čista. Izbrani sistem ima prostornino 230 l in dnevno največjo kapaciteto,

ki jo lahko prečisti, 400 l. Ker dnevna poraba vode presega maksimalno kapaciteto čiščenja,

bomo v objektu napeljali dva sistema. Neoporečno pitno vodo, ki jo bomo pridobili s


Stran 50

čiščenjem, z GreenLife sistemom. Ostalo vodo pa bomo brez finega čiščenja uporabljali za

splakovanje stranišč, zalivanje vrtov in pranje avtomobilov.

V zemljo pred objekt (Slika 6.6) bomo vgradili rezervoar, izdelan iz polietilena, ki je

ekološko razgradljiv in primeren za pitno vodo. Rezervoar bo velikosti 20.000 l (Slika 6.14).

Ker pa zaradi različnega pojavljanja letnih padavin in morebitnega daljšega sušnega obdobja

ne bo mogoča konstantna samooskrba, bomo vgradili še eno cisterno prostornine 5 m3, v

katero bodo ob potrebi gasilci iz bližnje gasilske enote pripeljali vodo.

Slika 6.14: Zbiralnik vode

(Vir: sistem GreenLife RainSafe 2015)

Dodatni rezervoar pa bomo vgradili prav zato, ker te vode ni potrebno čistiti in bi si

v nasprotnem primeru ob čiščenju te vode ustvarili dodatne stroške rabe električne energije.

Poglavje 6.6 povzeto po: Kovačič 2008 ter Pitna voda iz deževnice, sistem GreenLife

RainSafe 2015.


Stran 51

7 SKLEP

Za zgoraj navedeno stanovanjsko zgradbo, ki je uvrščena med manj zahtevne objekte, smo

preučili pogoje za minimalno komunalno oskrbo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, odvajanje

odpadnih voda, oskrba z električno energijo in dostop do javne ceste. Na podlagi smernic

smo kasneje izbrali najboljše rešitve.

Gradnjo smo prikazali po večjih fazah. Začeli smo z dokumentacijo in organizacijo

gradbišča. Natančno smo opisali gradbena dela od zakoličbe, izkopa, zidanja, opaževanja,

izdelava drenaže, betoniranja do izdelave ostrešja.

Obravnavan objekt ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, zato smo se

odločili za izgradnjo čistilne naprave. Ob upoštevanju števila oseb, ki bodo bivale v objektu,

smo na podlagi virov o BČN in RČN izluščili lastnosti, ki so za naš primer potrebne. Nato

smo primerjali prednosti in slabosti obeh naprav. Na podlagi teh primerjav smo za naš objekt

izbrali biološko čistilno napravo, ki jo bomo vgradili na sprednji stran objekta, ob dovozni

cesti. S to izbiro smo zagotovili nemoteno delovanje skozi celo leto ne glede na letni čas, saj

se delovanje RČN v zimskem času zmanjša za 30 % . Prav tako smo si prihranili 10 m2

prostora ( RČN je v celoti nad zemljo), prihranili pa smo si tudi delo z vsakoletnim košenjem

trstike. Izbrano čistilna naprava bo čiščena 1-krat letno s strani komunalnega podjetja.

Prečiščena odpadna voda bo skupaj z meteorno vodo speljana po kanalu v potok. Ker je

med objektom in potokom javna cesta smo izvedli podboj ceste z raketo v dolžini 6,5 m, za

katerega smo pridobili soglasje Občine Vojnik. Kanalizacijski kanal smo zgradili na podlagi

standardov o polaganju kanalov in dimenzioniranja jarkov. Položili smo UK cevi Ø 200mm

pod 2,5% padcem, s skupno dolžino 105m .

Priključek na javno cesto smo izvedli pod kotom 85° v širini treh metrov, in tako omogočili

dobro preglednost. Nasuli smo 0,35m peska od 0-32mm in dobro utrdili. Oskrbo z električno

energijo smo zgradili po projektnih pogojih, in pridobljenih soglasjih, zraven objekta pa

postavili elektro omaro.

Na podlagi zakonodaje iz področja meteornih voda bomo meteorno strešno vodo v celoti

zajeli v cisterno in se s tem izognili plačilu okoljske dajatve in s tem tudi rešili problem

oskrbe z vodo. Ker pa meteorna voda ki jo zajamemo v rezervoar ne ustreza standardom,

smo raziskovali potrebne filtracije vode in za neoporečno pitno vodo izbrali sistem


Stran 52

GreenLife. Deževnica se bo pred vstopom v zbiralnik grobo očistila, nato pa s pomočjo

črpalke dovajala v sistem za fino čiščenje. S pomočjo UV-svetlobe in finih filtrov bo sistem

prečisti deževnico do take mere, da je voda neoporečna. Ker pa sistem ne zagotavlja zadostno

količino dnevne porabe vode, bomo v objektu imeli za WC, pranje perila, zalivanje vrta in

pranje avtomobila uporabljali deževnico prečiščeno samo z grobimi filtri za večje delce.

Neoporečno vodo pa prečiščeno z GreenLife sistemom. Za deževnico bomo vgradili

rezervoar prostornine 20.000 l ter za rezervo, ob morebitnem pomanjkanju deževne vode, še

5000 l rezervoar. V tem času nam bodo vodo pripeljali gasilci iz bližnje gasilske postaje.

Pri rešitvi minimalne komunalne oskrbe nismo dosegli optimalno rešitev, ampak začasno

rešitev do dograditve komunalnih omrežij na obravnavani lokaciji. Rešitev oskrbe s pitno

vodo pa lahko ocenimo kot najboljšo možno v danih okoliščinah in v okviru zakonsko

predpisanega ter dovoljenega.


Stran 53

8 VIRI, LITERATURA

Biološke čistilne naprave Zagožen 2015. Dostopno na: <http://www.cistilne-naprave-

zagozen.si/si/vstopna-stran> [17. 12. 2015]

FRAGMAT; bitol HS. Tehnični list/15-01. Dostopno na: http://www.fragmat.si/

[20. 12. 2015]

FRAGMAT; XPS. Tehnični list/2014. Dostopno na: <http://www.fragmat.si/> [21. 1. 2015]

Geopedia, ortofoto posnetek. Dostopno na: < http://www.geopedia.si/ > [28. 12. 2015]

Geotekstil 2016, Wikipedija. Dostopno: https://en.wikipedia.org/wiki/Geotextile

[20. 11. 2015]

Kovačič, B 2008, Študija možnosti uporabe deževnice v stanovanjski hiši, Fakulteta za

kemijo in kemijsko tehnologijo, Maribor.

Navodila za ravnanje z malo komunalno čistilno napravo 2015, Vodovod – kanalizacija

d.o.o. Dostopno na: <vo-ka-celje.si> [16. 12. 2015]

Ofak, Z. 2009, Tehnična, tehnološka in cenovna primerjava lastnosti in vgradnje

kanalizacijskih cevi, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

Panjan, J. 2001, Čiščenje odpadnih voda, FGG, Inštitut za zdravstveno hidrotehniko,

Ljubljana, stran 90–120.

PGD, št. projekta 010909, september 2009.

Pitna voda iz deževnice, sistem GreenLife RainSafe 2015, Timma, vse za čisto okolje.

Dostopno na: <www.timma.si/zbiranje-dezevnice> [17. 12. 2015]

Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št. 55/08 in 54/09.

Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06.

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, Uradni list RS,

št. 94/14 in 98/15

PVC kanalizacijski vodotesni program, ZAGOŽEN. Št. izdaje 03/2002.

Rastlinska čistilna naprava 2015, Limnos. Dostopno na:

<http://www.limnos.si/rastlinske_cistilne_naprave.php> [17. 12. 2015]

http://www.fragmat.si/

http://www.fragmat.si/

https://en.wikipedia.org/wiki/Geotextile

http://www.timma.si/zbiranje-dezevnice










Stran 54

Shema kroženja vode v naravi 2015, Wikipedija. Dostopno na:

<https://sl.wikipedia.org/wiki/Kroženje vode> [19. 12. 2015]

Slokan, I 2003, Nizke gradnje, ZARIS, Višja strokovna šola, Ljubljana.

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,

Uradni list RS, št. 98/15, 89/07 in 30/10.

Uredbe o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 88/12

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni list RS št. 98/2015

Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih padavinskih

voda, Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15.

Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13

in 26/13).

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo,

14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –

ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15.

Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1,

100/13, 40/14 in 56/15. Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08,

57/12, 100/13, 40/14 in 56/15.




































Stran 55

9 PRILOGE

Seznam načrtov

Priloga 1: Načrt komunalne oskrbe

Priloga 2: Tloris temeljev in kanalizacije

Priloga 3: Tloris kleti

Priloga 4: Tloris pritličja

Priloga 5: Tloris mansarde

Priloga 6: Tloris SV-JV fasade

Priloga 7: Tloris JV-JZ fasade

Seznam slik

Slika 3.1: Prerez jarka .......................................................................................................... 12

Slika 5.1: Prikaz parcele na ortofoto posnetku .................................................................... 18

Slika 5.2: Prikaz travnika in njive ....................................................................................... 19

Slika 5.3:Prikaz profilov in el. omare .................................................................................. 20

Slika 5.4: Prikaz gradbene jame .......................................................................................... 20

Slika 5.5: Prikaz udiranja meteorne vode ............................................................................ 21

Slika 5.6: Prikaz KCM-cevi v plošči in opaženja ................................................................ 22

Slika 5.7: Prikaz betoniranja ................................................................................................ 22

Slika 5.8: Prikaz mulde in izoliranega temelja .................................................................... 23

Slika 5.9: Zidanje z betonskim zidakom ............................................................................. 24

Slika 5.10: Prikaz odtokov v kopalnici ................................................................................ 25

Slika 5.11: Prikaz nege betona ............................................................................................ 25

Slika 5.12: Prikaz izdelave drenaže ..................................................................................... 26


Stran 56

Slika 5.13: Prikaz zidanja .................................................................................................... 27

Slika 5.14: Prikaz opaževanja za vence .............................................................................. 28

Slika 5.15: Prikaz izdelave ostrešja ..................................................................................... 29

Slika 5.16: Prikaz zračnega mosta in ostrešja ..................................................................... 29

Slika 6.1: Prikaz minimalne komunalne oskrbe .................................................................. 31

Slika 6.2: Prikaz poteka odpadne vode ............................................................................... 33

Slika 6.3: Prikaz sistema z ukoreninjenim sistemom .......................................................... 34

Slika 6.4: Prikaz sistema s prosto plavajočimi mikrofili ..................................................... 34

Slika 6.5: Prikaz sestave čistilne naprave ............................................................................ 36

Slika 6.6: Prikaz zbiralnika, BČN, kanalizacijskega voda in podboja ceste ...................... 40

Slika 6.7: Prikaz roke za nabijanje ...................................................................................... 41

Slika 6.8: Prikaz nabijanja cevi ........................................................................................... 41

Slika 6.9: Prikaz polaganja cevi na betonsko posteljico ..................................................... 42

Slika 6.10: Prikaz priključka na javno cesto in priklop na električno omrežje ................... 44

Slika 6.11: Prikaz polaganja geotekstila ............................................................................. 45

Slika 6.12: Prikaz vodnega cikla ......................................................................................... 46

Slika 6.13: Sistem za čiščenje deževnice ............................................................................ 49

Slika 6.14: Zbiralnik vode ................................................................................................... 50

Seznam tabel

Tabela 3.1: Izračunani pretoki Q ......................................................................................... 10

Tabela 3.2: Priporočeni padci cevi za različne premere kanalov ........................................ 11

Tabela 3.3: Odčitek najmanjše širine jarka ......................................................................... 12


Stran 57

Tabela 3.4: Najmanjša širina jarka v odvisnosti od globine ................................................ 13

Tabela 4.1: Prikaz porabe vode za posamezna dela ............................................................ 17

Tabela 6.1: Pregled obremenitev za dimenzioniranje malih čistilnih naprav...................... 32

Tabela 6.2: Primerjava čistilnih naprav ............................................................................... 37

Tabela 6.3: Prikaz prednosti in slabosti RČN ..................................................................... 38

Tabela 6.4: Prikaz prednosti in slabosti BČN ..................................................................... 38

Tabela 6.5: Prikaz dnevne porabe vode ............................................................................... 47


Stran 58

Naslov študenta

Dejan Dobrotinšek

Želče 2 a

3212 Vojnik

Tel.: 031 601 995

E-pošta: [email protected]

Kratek življenjepis

Rojen: 14. 4. 1990

Šolanje: 1997–2005 osnovna šola Vojnik

2005–2009 Srednja šola za gradbeništvo Celje

2009–2015 Fakulteta za gradbeništvo Maribor

mailto:[email protected]

Documents

Projekt in izvedba manj zahtevnega stanovanjskega objekta ... · Komunalna odpadna voda – je voda, ki nastaja v okolju gospodinjstev, objektov v javni uporabi in gospodarstva zaradi