PROJEKTIRANJE IN PLANIRANJE Z INFORMACIJSKIM … · model izvedbe projekta. V ArchiCAD-u sem izdelal parametrični 3D informacijski model, v katerem sem pripravil dokumentacijo za

Jamova 2

1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500

faks (01) 42 50 681 [email protected]

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo

za gradbenitvo in geodezijo

Kandidat:

ROK FABIJAN

PROJEKTIRANJE IN PLANIRANJE Z

INFORMACIJSKIM MODELIRANJEM STAVB: TUDIJ

PRIMEROV

Diplomska naloga t.: 3224/KS

DESIGN AND PLANNING USING BUILDING

INFORMATION MODELING: CASE STUDIES

Graduation thesis No.: 3224/KS

Mentor: Predsednik komisije:

doc. dr. Tomo Cerovek izr. prof. dr. Janko Logar

Ljubljana, 29. 5. 2012

UNIVERZITETNI TUDIJ

GRADBENITVA

KONSTRUKCIJSKA SMER

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov I Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Rok Fabijan izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom:

Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov.

Izjavljam, da je elektronska razliica v vsem enaka tiskani razliici.

Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske razliice v repozitoriju UL FGG.

Ljubljana, maj 2012 Rok Fabijan

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov II Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

BIBLIOGRAFSKO DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEEK UDK: 004.6:624:69(043.2) Avtor: Rok Fabijan Mentor: doc. dr. Tomo Cerovek Naslov: Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb:

tudij primerov Obseg in oprema: 72 str., 2 pregl., 2 graf., 55 sl., 42 pril. Kljune besede: BIM, ArchiCAD, parametrini 4D model, Tekla Structures,

gantogram, Microsoft Project, ciklogram, Vico Control Izvleek Gospodarska kriza je mono prizadela slovensko gospodarstvo, kar je slovenska podjetja

prisililo v iskanje poslov na tuje trge, kjer je konkurenca izredno velika. Tam e veina

investitorjev zahteva uporabo BIM in posledino integriran nain izvedbe projektov. Za prikaz

uporabe informacijskega modela sem v diplomski nalogi obravnaval objekt s skupnima

podzemnima garanima etaama, ki se v pritliju razdeli na tri manje stolpie s po tirimi

etaami. Skupna neto tlorisna povrina objekta je priblino 8500 m. Obstojea projektna

dokumentacija je bila izdelana za idejni projekt s skromnim spektrom informacij o

obravnavanem objektu. Z uporabo BIM orodij sem izdelal arhitekturni in gradbeni model ter

model izvedbe projekta. V ArchiCAD-u sem izdelal parametrini 3D informacijski model, v

katerem sem pripravil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in vizualizacijo.

ArchiCAD je dodatno omogoil hitro pripravo kvadratur neto povrin objekta ter skupno

dolino uporabljenih Schck Isokorb elementov, ki so bili modelirani v modelu. Z modelom, ki

sem ga izdelali v ArchiCAD-u, sem si nato pomagal pri izdelavi modela gradbenih konstrukcij

v programu Tekla Structures. Tu sem nato izdelal gantogram, ki sem ga zaradi potreb po

vejem naboru nastavitev in monosti prenesel v program Microsoft Project. V procesu

gradnje nosilne konstrukcije se bo gradnja izvajala v treh taktih, zato je bilo smotrno

gantogram iz programa Microsoft Project nadgraditi s ciklogramom in mrenim terminskim

planom v programu Vico Control. Gradnjo nosilnih konstrukcij sem v terminskih planih

razdelil na takte, v sklopu katerih posamezno obravnavam horizontalne in vertikalne

elemente, ti pa so sestavljeni iz procesov opaenja, armiranja in betoniranja. S pomojo

obeh terminskih planov v Vico Control-u sem hitrost gradnje nosilne konstrukcije z

optimalnim razmikom med procesi optimiziral in izdelal tudi histogram tevila delavcev in

mehanizacije. Izdelal sem tudi animacijo ureditve gradbia tekom gradnje objekta v

programu SketchUp.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov III Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

BIBLIOGRAPHIC DOCUMENTALISTIC INFORMATION

UDC: 004.6:624:69(043.2) Autor: Rok Fabijan Supervisor: Assist. Prof. Tomo Cerovek, Ph.D. Title: Design and planning using building information modeling: case

studies Scope and tools: 72 p., 2 tab., 2 graph., 55 fig., 42 ann. Keywords: BIM, ArchiCAD, parametrical 4D model, Tekla Structures, gantt

chart, Microsoft Project, flowline chart view, Vico Control Abstract

World crisis has heavily affected slovenian economy. It forced slovenian companies to find

work in foreign markets where the competition is on higher level. On those markets the BIM

has already been demanded by contractors, which leads integrated delivery method. To

demonstrate the use of BIM I used structure with combined underground garages. On the

ground floor the structure is separated into three small towers with four floors. The structure

has approximately 8500 m of net floor area. Existing project documentation was made for

preliminary design with a lack of information about the structural system. With use of BIM

tools I created architectual and structural model and model of the construction phase.

ArchiCAD was used to make parametrical 3D building information model, from which I

prepared project documentation. In addition I was able to extract quadratures of net area and

full lenght of the Schck Isokorb elements. Model that was created in ArchiCAD helped me to

create a structural model in Tekla Structures. Furthermore I scheduled the project using gantt

chart and imported it into Microsoft Project to make detailed scheduling easier. Due to typical

cyclic operations of construction crews that I used in the graduation thesis MS Project was

further exported into the Vico Control scheduling software, where a detailed flowline chart

was developed along with network schedule. Construction of the load bearing structure was

distributed into cycles and further into horizontal and vertical components that require

location based dependencies of formworks, reinforcements and concrete pouring activities.

On the basis of both charts in Vico Control I speed up the construction with an optimization of

the charts creating optimal intervals between proceses and made resource graph. In the end

I created an animation of organization of constructional site in SketchUp.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov IV Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

ZAHVALA

Za pomo pri nastajanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Tomu

Cerovku. Juriju Repovu se zahvaljujem za priskrbljeno dokumentacijo ter koristne nasvete

in pomo v fazi projektiranja objekta.

Zahvaljujem se tudi svoji druini in dekletu, ki so mi stali ob strani in me pri mojem delu

spodbujali. Prav tako se zahvaljujem e vsem prijateljem in kolegom za zanimive in

nasmejane trenutke tekom tudijskega ivljenja v Ljubljani.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov V Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................... 1

1.1 Opis problema ........................................................................................................... 2

1.2 Metode dela ............................................................................................................... 3

1.3 Namen in cilji ............................................................................................................. 6

2 BIM IN PROJEKTNI MANAGEMENT .............................................................................. 7

2.1 Monosti BIM tehnologije ........................................................................................... 7

2.2 Vrednotenje programov ............................................................................................. 9

2.3 Predstavitev programov ........................................................................................... 10

2.4 Naini izvedbe projektov .......................................................................................... 12

2.4.1 Nartovanjeponudbaizvedba (angl. design-bid-build) ................................... 13

2.4.2 Nartovanjeizvedba (angl. design-build) ......................................................... 14

2.4.3 Upravljanje s tveganji (angl. CM at risk) ........................................................... 16

2.4.4 Integrirana izvedba projektov ............................................................................ 17

2.5 Interoperabilnost ...................................................................................................... 18

2.5.1 IFC .................................................................................................................... 20

2.5.2 Drawing Exchange Format (DXF) ..................................................................... 20

3 MODELIRANJE ............................................................................................................. 22

3.1 Lokacija in opis konstrukcije .................................................................................... 22

3.2 Model Arhitekture ..................................................................................................... 25

3.2.1 Priprava na modeliranje .................................................................................... 26

3.2.2 Podkonstrukcija ................................................................................................ 28

3.2.3 Horizontalni elementi ........................................................................................ 29

3.2.4 Vertikalni elementi ............................................................................................ 35

3.2.5 Stiki oz. stikovanja ............................................................................................ 36

3.2.6 Odprtine in modeliranje netransparentnih elementov ....................................... 39

3.3 Model gradbenih konstrukcij .................................................................................... 41

3.3.1 Priprava na modeliranje .................................................................................... 41

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov VI Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

3.3.2 Podkonstrukcija ................................................................................................ 42

3.3.3 Horizontalni elementi ........................................................................................ 42

3.3.4 Vertikalni elementi ............................................................................................ 43

3.3.5 Organizacija modela ......................................................................................... 44

3.4 Model izvedbe projekta ............................................................................................ 45

3.4.1 Model ureditve gradbia .................................................................................. 45

3.4.2 Terminski plani .................................................................................................. 46

3.4.2.1 Gantogramska tehnika ............................................................................... 47

3.4.2.2 Ciklogramska tehnika ................................................................................. 51

3.4.2.3 Mrena tehnika .......................................................................................... 54

3.4.3 Histogram ......................................................................................................... 55

4 DOKUMENTIRANJE IN VIZUALIZACIJA ..................................................................... 56

4.1 3D dokumentacija in vizualizacija ............................................................................ 56

4.2 Priprava nartov ....................................................................................................... 59

4.2.1 Kotiranje ............................................................................................................ 61

4.2.2 Priprava tonih konstrukcijskih sklopov ............................................................ 62

4.3 Plotanje nartov ....................................................................................................... 64

4.4 Izvleki materialov in con ......................................................................................... 65

5 ZAKLJUEK .................................................................................................................. 67

Viri ......................................................................................................................................... 69

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov VII Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Norme delavcev ............................................................................................. 48

Preglednica 2: Predpostavke vgrajene armature ................................................................... 49

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov VIII Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Trend vrednosti opravljenih gradbenih del, Slovenija, 2000-2012 [15] ................. 2

Grafikon 2: Vpliv faktorjev na porabo BIM [1] .......................................................................... 9

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov IX Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

KAZALO SLIK

Slika 1: 30 in 15 nadstropni hotel [17], [18] .............................................................................. 1

Slika 2: Potek dela diplomske naloge ...................................................................................... 5

Slika 3: Sodelovanje udeleencev v Nartovanje-ponudba-izvedba metodi [1] .................... 14

Slika 4: Sodelovanje udeleencev v Nartovanje-izvedba metodi [1] .................................... 15

Slika 5: Primerjava med standardno in integrirano izdelavo projektov [1] ............................. 18

Slika 6: Podpora CAD formatov v ArchiCAD-u [23] ............................................................... 19

Slika 7: IFC v programu Solibri Model Viewer ....................................................................... 20

Slika 8: Priblien prikaz lokacije objekta [36] ......................................................................... 23

Slika 9: Prikaz dela idejnega narta - 2. nadstropje, objekt C ............................................... 24

Slika 10: Osnovno okno v programu ArchiCAD in definiranje razmakov eta ....................... 26

Slika 11: Definiranje konstrukcijskega sklopa ........................................................................ 27

Slika 12: Primer nepravilno nastavljenih prioritet ................................................................... 28

Slika 13: Primer pravilno nastavljenih prioritet ....................................................................... 28

Slika 14: Teren in elementi zunanje ureditve ......................................................................... 29

Slika 15: Nastavitve plo ...................................................................................................... 30

Slika 16: KS talne ploe v ArchiCAD-u ................................................................................ 31

Slika 17: Mehanizem Schck Isokorb, tip A-K [16] ................................................................ 32

Slika 18: Palini model Schck Isokorb, tip A-K [16] ............................................................. 32

Slika 19: Modeliranje elementa Isokorb v ArchiCAD-u .......................................................... 32

Slika 20: Primer armiranja ob elementu Isokorb, tip A-K [16] ................................................ 33

Slika 21: Modeliranje KS strehe ............................................................................................. 33

Slika 22: Modeliranje uvozne rampe ...................................................................................... 34

Slika 23: Primer AB stopnic v 3D pogledu, tlorisu in prerezu ................................................ 35

Slika 24: Nastavitve prioritet 1 [24] ........................................................................................ 36

Slika 25: Nastavitve prioritet 2 [24] ........................................................................................ 36

Slika 26: Orodje Solid Element Operations ........................................................................... 37

Slika 27: Nestikovanje AB nosilne konstrukcije na stiku ploe in spodnje stene ................. 38

Slika 28: Prikaz tretje reitve modeliranja vertikalnih spojev ................................................. 38

Slika 29: Popravljeni detajl ..................................................................................................... 39

Slika 30: Prikaz uvoenega GDL objekta v 3D pogledu in tlorisu .......................................... 39

Slika 31: Nastavitve okna ...................................................................................................... 40

Slika 32: Rezultat spreminjanja IFC elementov ..................................................................... 41

Slika 33: Modeliranje pritlija s pomojo podloge DXF formata ............................................. 42

Slika 34: Monosti nastavitev plo ....................................................................................... 43

Slika 35: Organiziranje modela .............................................................................................. 44

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov X Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

Slika 36: Prikaz modela razdeljenega na tri takte .................................................................. 45

Slika 37: Del gantograma v programu Tekla Structures ........................................................ 50

Slika 38: Del gantograma v programu Microsof Project ........................................................ 51

Slika 39: Vnos koliin izkopa zemljine ................................................................................... 52

Slika 40: Tehnoloka prekinitev med koncem betoniranja plo z zaetkom opaenja sten

(sobote in nedelje predstavljajo neprekinjene vertikalne rte) ................................. 53

Slika 41: Nastavitev dela prostih dni v programu Vico Control .............................................. 53

Slika 42: Nain prikaza aktivnosti v mreni tehniki planiranja ................................................ 54

Slika 43: 3D dokument - prikaz nadstropji na objektu A ........................................................ 56

Slika 44: Render v programu ArchiCAD ................................................................................ 57

Slika 45: 3D pogled v ArchiCAD-u ......................................................................................... 58

Slika 46: Nastavitev osonenosti ........................................................................................... 58

Slika 47: Risba kombinacij layer-jev konstrukcijskih elementov in kotiranj, ki se razlikujejo

od kotiranja v pritliju ............................................................................................... 59

Slika 48: Risba kombinacij layer-jev kotiranj, ki so enaka kot v pritliju ................................. 60

Slika 49: Nastavitve pogledov ................................................................................................ 61

Slika 50: Primer avtomatskega dimenzioniranja .................................................................... 62

Slika 51: Toen konstrukcijski sklop intenzivne ozelenitve ravne strehe ............................... 64

Slika 52: Nastavitve plotanja v programu ArchiCAD .............................................................. 65

Slika 53: Ploter HP DesignJet 510 ......................................................................................... 65

Slika 54: Spreminjanje ene izmed datotek Templates ........................................................... 66

Slika 55: Nastavitve za izpis tabel elementa Schck Isokorb ................................................ 66

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov XI Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

OKRAJAVE IN SIMBOLI

BIM Building Information Modeling: informacijsko modeliranje zgradb

CAD Computer Aided Design: raunalniko podprto nartovanje

DWG Drawing binary file format: osnovni format risb

DXF Drawing eXchange Format: format za izmenjavo nartov

GDL Geometric Description Language: informacije za popoln opis objekta

IAI International Alliance for Interoperability: Mednarodna zveza za

standardizacijo

ICE Institution of Civil Engineers: intitut gradbenih inenirjev

PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

UCL University College London: univerza College v Londonu

FabijanDipl. na

1 U

Grad

grad

hitrej

sta d

Na p

za sl

na de

podje

trajno

potre

nasle

n, R. 2012. Projektal. UNI. Ljubljana

UVOD

dnja objekto

nje in ekon

je objekte.

dober prime

prvi pogled

ovenske st

esni strani s

etje Broad v

ostne objek

es maja 200

ednje lastno

Odporno

5-krat bo

20-krat b

Trajnost

93% vse

Uporaba

Materiali

tiranje in planiranja, UL FGG, Odd.

ov se vses

nominosti.

. Nekaken

r izpopolnje

stavbi nista

andarde. K

slike 15 nad

v mestu Ch

kte (angl. S

08 v kitajsk

osti stavb:

ost stavbe p

olj uinkovit

bolja kakov

in odlina k

eh elemento

a materialov

i brez vsebn

e z informacijskimza gradbenitvo, K

skozi izbolj

Tako z no

mejnik v so

evanja nain

Slika 1: 30 i

a prav ni p

ar ju dela p

dstropni hot

hangsha v k

Sustainable

i provinci S

proti potresu

a pri porabi

vost zraka v

kvaliteta gra

ov je prefab

v, ki se lahk

nosti formal

m modeliranjem stKonstrukcijska sm

uje in izp

ovimi znanj

odobni zgod

na dela in u

in 15 nadstro

posebnega,

posebni, je t

tel, zgrajen

kitajski prov

building), k

Sichuan. Po

u magnitude

i energije ko

v stavbi kot

adnje.

briciranih.

ko reciklirajo

ldehidov.

avb: tudij primeromer

opolnjuje n

ji vsak dan

dovini preds

uporabe ra

opni hotel [17

mogoe je

to, da sta b

i v petnajst

vinci Hunan

ki jih je spo

oleg hitrosti

e 9.

ot ostale zg

zunaj.

o.

ov

na podrojih

n gradimo

stavljata sta

unalnika v g

7], [18]

e prva zgrad

bili stavbi, na

ih oz. sedm

n. Stavbi sta

odbudila hit

gradnje so

radbe istih

h materialo

veje, vije

avbi na spo

gradbenitv

dba le neko

a levi stran

mih dneh. Zg

a prototipa

tra rast pre

zavidanja

gabaritov.

1

ov, nainov

e, dalje in

odnji sliki, ki

vu.

oliko visoka

i slike 30 in

gradilo ju je

projekta za

bivalstva in

vredne tudi

1

v

n

i

a

n

e

a

n

i

2

Od

Za dosega

omogoajo

taknih or

Modeling o

stavbi za

geometrijs

za nartov

1.1 Opis p

Trend vred

naraal v

pospeene

gospodars

je znalo v

celotnem le

Grafikon 1:

Direktor z

gradbenit

prilonosti

konkurenc

vlaganjem

padnega m

anje taknih

o celovito o

rodji je ned

oz. s kratic

komunikac

ke in nege

anje, analiz

problema

dnosti oprav

vse do leta

e gradnje

ska kriza in

v teavah. V

etu 2011, n

Trend vredn

bornice gra

tvo najslab

na tujih trg

a na tujih t

v znanje i

F

materiala je m

h rezultatov

bravnavanj

dvomno inf

o BIM). BIM

cijo med u

ometrijske

zo, simulacij

vljenih grad

2006, nato

stanovanjs

gradbenit

V primerjav

ija za 51,2

nosti opravlje

adbenitva

e po drug

gih. To je ta

rgih izredno

n s tem v s

Fabijan, R. 2012. D

manj kot 1%

v gradbenih

e objektov

formacijsko

M je digital

udeleenim

informacije

je, vizualiza

dbenih del j

o je sledil

skih stavb

vo, ki je ed

vi z letom 2

2 %. [15]

enih gradben

Joe Ren

i svetovni v

ako za veja

o velika. Po

sodobne re

Projektiranje in plDipl. nal. UNI. Lj

%, ki jih nas

h projektov

tako v faza

o modeliran

ni zapis in

mi v gradbe

, ki jih potr

acijo in doku

je pred sve

razcvet, ki

in ineni

den najveji

2008 je bila

ih del, Slove

nar pravi, d

vojni. Podje

a kot za ma

odjetja bodo

eitve proje

laniranje z informaubljana, UL FGG,

tane pri tipi

potrebujem

ah pred, me

nje stavb (

predstavite

enem proje

rebujejo in i

umentacijo.

etovno gosp

je vrhunec

rskih objek

ih gospoda

vrednost g

enija, 2000-20

da je bilo

etja so zato

anja podje

o konkuren

ktiranja, ki

acijskim modeliran Odd. za gradben

ni gradnji s

mo ustrezna

ed in po gra

(angl. Build

ev informac

ektu. Mode

izdelajo arh

podarsko kr

c dosegel l

ktov. Sledi

rskih sektor

gradbenih d

012 [15]

lansko leto

o zaela in

etja skrajno

nost prido

so na tujih

njem stavb: tudij nitvo, Konstrukcij

stavb.

a orodja, ki

adnji. Eno i

ding Inform

cij o obravn

el BIM vs

hitekti in in

rizo enakom

eta 2008 z

ila je sve

rjev v Evro

del, opravlje

to za slove

ntenzivneje

zahtevno,

obila z nene

h trgih e m

primerov ska smer

nam

zmed

mation

avani

ebuje

enirji

merno

zaradi

tovna

pi, se

enih v

ensko

iskati

saj je

ehnim

mono

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov 3 Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

zakoreninjena. Zahteve javnih in zasebnih investitorjev na tujih trgih e vsebujejo zahteve po

BIM, saj lahko na taken nain mnogo bolje spremljajo potek gradnje in hitreje pridobivajo

informacije.

Vlaganje v nove metode projektiranja in programska orodja zahteva veliko asa, truda in tudi

zajeten finanni dele. Za uinkovit proces uvajanja BIM v podjetje zahteva 10 korakov, ki so

lahko precej dolgotrajni in zahtevajo prestrukturiranje dela vseh zaposlenih v podjetju. Poleg

tega je v Sloveniji velik problem uvajanja BIM nain pridobivanja gradbenih projektov, saj se

skoraj vsi projekti dodelijo po principu najugodneje cene. To so teave, ki nas spremljajo pri

tehtanju odloanja o uvedbi BIM, e posebno v asu svetovne gospodarske krize, ki je v

slovenskem gradbenitvu e posebno izrazita.

Kljub nekoliko vejim finannim vlokom v BIM se podjetjem obrestuje vloek, saj BIM

prinaa ogromno novih pozitivnih strani, ki jih s klasinimi 2D CAD programi in starimi

metodami dela ni bilo mogoe koristiti.

Sodobno projektiranje z BIM obsega projektiranje procesov pred, med in po izgradnji. To

delo je s komunikacijskega stalia zahtevno saj v njem sodeluje veliko tevilo projektantov s

podroja arhitekture, gradbenitva, strojnitva, managementa in drugih podroji, ki delujejo v

razlinih raunalnikih programih. V procesu nartovanja in gradnje zahtevnejih objektov

BIM njihovo sodelovanje, komunikacijo in koliino ter izmenjavo podatkov mono olaja in

zagotovi boljo uinkovitost.

BIM uveljavlja koncept virtualne gradnje, kjer lahko izvedemo integrirane 5D modele. etrta

dimenzija predstavlja povezavo s terminskimi plani - as, peta dimenzija pa povezavo z

metodo izvedbe elementov in s pripadajoimi kalkulacijami strokov materiala, delovnih

sredstev, delovne sile in podizvajalcev.

1.2 Metode dela

Podroje informacijskega modeliranja stavb je s podroja slovenske literature zaenkrat e

zelo slabo pokrito, zato sem moral najprej posei po tuji literaturi, ki sem jo kupil v digitalni

obliki. Izbira gradbenega projekta je bila teka, saj sem imel na voljo dva dobra projekta, ki

sta imela vsak svoj nain dela. En projekt pa je bil e v fazi izvajanja, kjer bi kontroliral

nartovan in realiziran potek gradnje, drugi projekt pa je bil v fazi idejne zasnove, torej bi

izdelal narte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Odloil sem se za slednjega, ki pa

je imel izdelane narte s skromnimi informacijami.

4 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: tudij primerov Dipl. nal. UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer

e na kratko povzamem, je diplomsko delo potekalo po naslednjih fazah:

tudij tuje literature;

zbiranje obstojee dokumentacije projektov in izbira projekta;

izbira programske opreme za modeliranje in izdelavo terminskih planov;

tudij izbranih programov z referennimi primeri in orodji;

izdelava informacijskega modela in dokumentacije v ArchiCAD-u;

izdelava modela gradbenih konstrukcij in terminskega plana v programu Tekla

Structures;

izdelava terminskih planov v programih Microsoft Project in Vico Control;

optimizacija terminskih planov;

izdelava animacije gradnje v programu SketchUp.

Programsko opremo za izdelavo diplomske naloge sem izbral na podlagi najbolj primernih

programov na svojem podroju. Z vsakim programom sem se moral pred zaetkom uporabe

dobro seznaniti z uenjem na referennem modelu ali pa z orodjem help med delom.

Modeliranje je potekalo v treh fazah: modeliranje arhitekture, modeliranje gradbenih

konstrukcij in model izvedbe projekta. Za izdelavo modela arhitekture ter projektne

dokumentacije je eden najprimernejih programov nedvomno ArchiCAD. V njem sem izdelal

parametrini 3D informacijski model, v katerem sem pripravil dokumentacijo za pridobitev

gradbenega dovoljenja in vizualizacijo. Izdelavo modela gradbenih konstrukcij in gantograma

sem izvedel v programu Tekla Structures in nato podoben gantogram v Microsoft Project-u.

Model izvedbe projekta je potekal na dveh razlinih podrojih: izdelava terminskih in

spremljajoih planov in izdelava 3D modela ureditve gradbia. Slednjega sem izdelal v

programu SketchUp, ki mi je omogoil tudi animacijo ureditve gradbia tekom celotne

gradnje objekta. Terminskih plan gantogram sem izdelal v e zgoraj omenjenih Tekla

Structures in Microsoft Project-u, ciklogramom, mreni plan in histrogram pa sem izdelal v

programu Vico Control. Z optimizacijo ciklograma in mrenega plana sem popravil e

gantogram in dobil t.i. modificiran gantogram.

FabijanDipl. na

Pote


k izdelave d


diplomske n


naloge je na

Slika 2: P


azorno prika

Potek dela di


azano tudi n

iplomske nal

ov

na sliki 2.

oge

55


1.3 Namen in cilji

''BIM se iri kot virus,'' je dejal Phil Jackson, predstojnik oddelka sistemske informatike

mednarodnega intituta gradbenih inenirjev ICE (www.ice.org.uk), na zaetku konference

''COMIT Construction MobileIT 2011'' 11. novembra v Londonu na univerzi Colege v

Londonu (UCL). Prav zaradi taknih komentarjev in zelo zanimivega lanka, ki ga je doc. dr.

Tomo Cerovek objavil v Gradbenem vestniku marca leta 2010, ni bilo teko izbrati teme za

diplomsko nalogo. Moj osnovni namen diplomske naloge je tako seznaniti se z

informacijskim modeliranjem stavb zaradi vse bolj razirjenega integriranega projektiranja. V

okviru tega je moj namen seznaniti se z virtualno gradnjo v parametrinih modelirnikih in

kompatibilnostmi, ki jih takni programi ponujajo. To bom storil tako, da bom izrisal natanen

3D model v programu ArchiCAD in ga nato izvozil v program Tekla Structures, kjer bom

izdelal terminski plan.

Za projektante, ki so navajeni operirati s CAD programi, je preskok na parametrine

modelirnike lahko precej teaven, saj navadni CAD programi operirajo s rtami, ravninskimi

liki in telesi, medtem ko BIM operira z elementi stavb, ki poleg geometrijskih vsebujejo tudi

negeometrijske karakteristike. Torej z uporabo parametrinih modelirnikov je cilj natanno

modelirati in v model vkljuiti im ve informacij obravnavane konstrukcije. Rezultat in moj

najpomembneji cilj parametrinega 3D modela je projektna dokumentacija nartov za PGD.

Le ta se mono razlikuje od klasine 2D dokumentacije, ki je samo statini pogled na

konstrukcijo medtem ko v modelirnikih BIM izdelamo vedno usklajene in kakovostne prereze

in dimenzije. Narti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni narti ne bodo dokonani, saj

statinih izraunov e ni izraunanih in bodo v njih manjkale pozicije, torej bodo ti narti

samo podloga za kasneje dokonanje. V okvir modeliranja s 3D modeli spadajo kot stanski

oz. avtomatini produkt arhitekturnih modelov izvleki koliin, materialov in popisov, ki jih

bom pridobil v programu ArchiCAD.

Tekom tudija me je pritegnila tudi izdelava terminskih planov, zato je bil moj cilj v diplomsko

nalogo vkljuiti tudi izdelavo le-teh in v izbrano temo diplomske naloge tega ni bilo teko

umestiti, saj je to etrta dimenzija 4D modelov.

Vse znanje, ki sem ga pridobil iz literature, sem hotel uporabiti tudi v praksi in s tem

namenom sem si izbral nekoliko veji in zahtevneji projekt, da bom lahko podrobno spoznal

potek integriranega projektiranja in monosti izmenjave datotek med uporabljenimi programi.

Z obstojeimi detajli in izdelanimi konstrukcijskimi sklopi v CAD programih bom v ArchiCAD

vnesel t.i. Linked datoteke in preveril sistem samodejnega posodabljanja teh datotek.


2 BIM IN PROJEKTNI MANAGEMENT

2.1 Monosti BIM tehnologije

BIM je revolucionarna tehnologija, ki je spremenila pogled na planiranje, analizo, gradnjo in

management v gradbenitvu. Ni ve v fazi nastajanja, ampak se samo e dopolnjuje in

izpopolnjuje. V anglekem jeziku je na voljo e veliko informacij, kot so teorije, do katere

mere bi se lahko dalo uporabiti BIM, irok spekter orodij in kako je lahko BIM odgovor na

vsako teavo, s katero se projektni manager srea pri gradnji. S taknim irokim spektrom

informacij lahko pride do zmede pri uporabi, kajti vseh teh informacije je lahko naenkrat

preve, kar privede do tok, kjer uporabniki noejo ve uporabljati BIM orodij. Zato je

potrebno premiljeno uvajanje tehnologije, saj ponuja tevilne prednosti in nekatere kljune

izmed njih so:

Osnovne karakteristike BIM orodja:

parametrien 3D model zgradbe,

priprava natanneje dokumentacije.

Virtualne vizualizacije:

na enotnem modelu,

priprava kakovostenjih predstavitev objektov,

virtualni ogled modela stavbe,

virtualna interakcija z modelom stavbe,

''Walkthrough'' video.

Energetske analize:

veje tevilo variantnih reitev,

lociranje objekta Google maps,

vpliv mikrolokacije,

solarna tudija,

tudija osvetljenosti,

fotovoltaini potencial,

akustina analiza,

prezraevanje objekta,

monost naravnega prezraevanja.

poraba in potrebe po vodi,

vetrni potencial,


Koordinacija v zaetni fazi priprave projektov:

povezovanje med gradbenimi inenirji, inenirji strojnitva in intalaterji,

bolje timsko delo,

monost medmrenih konferenc.

BIM proizvodnja:

Povezava BIM modela direktno s proizvodnjo,

Montana gradnja,

Povezava s CNC stroji.

Monost posodabljanja zaetnega modela BIM je neomejena model konstantno

posodabljamo, dodajamo informacije, analiziramo, testiramo in izdelujemo terminske plane

tekom projektiranja osnovnega modela. Poleg programske opreme BIM obsega tudi proces,

ki uvaja nov nain miljenja in projektiranja. To pa spreminja tudi nekatere druge procese, ki

so se v asu CAD tehnologije zdele primerne in se sedaj pokaejo za neuinkovite. Torej

sprememba tehnologije pomeni tudi spreminjanje procesov.

Ve kot 49% investitorjev po svetu zahteva uporabo BIM. Takoj za njimi so podjetja, ki vidijo

pozitivne lastnosti v poveanju komuniciranja med projektanti in naroniki v procesu

nartovanja in gradnje. Investitorji prednosti vidijo v boljem nadzorovanju in lajemu

pridobivanju informacij tekom projektiranja. Lahko bi rekli, da vsak projektant s svojega

podroja vidi doloene prednosti in koristi kot so:

arhitekti hitreje in natanneje izdelajo projektno dokumentacijo;

oblikovalci vizualizacije hitreje, natanneje izdelajo ter veliko bolj uinkovito

komunicirajo z investitorji o njihovih eljah;

inenirji strojne in elektrine napeljave hitro preuijo o uinkovanju in pravilnosti

izvedbe intalacij in napeljav;

arhitekti, inenirji, tehniki lahko spremljajo osvetljenost, osonenost, orientacijo in

koliino recikliranega materiala na objektu.


Ostale prednosti in vpliv le teh na izbiro BIM projektiranja prikazuje grafikon 1.

Grafikon 2: Vpliv faktorjev na porabo BIM [1]

2.2 Vrednotenje programov

Pri veliki izbiri BIM programov sem se najprej v osnovi odloil za dva razlina programa, v

katerih bom izdelal doloen del diplomske naloge. Tekom izdelave diplomske naloge, sem

izbral e dva dodatna programa, Microsoft Project in Vico Control za izdelavo terminskih

planov, zaradi pomanjkljivih nastavitev plotanja terminskih planov v programu Tekla

Structures. Za izdelavo modela ureditve gradbia sem izbral program Google SketcUp.

V vsakem programu, s katerim sem se sreal v diplomski nalogi, je bil zaetek dela povsem

drugaen kot pri ostalih. V ArchiCAD-u moramo obvezno najprej doloiti etane viine oz.

nadstropja s katerimi se vertikalno pomikamo po etaah in modeliramo konstrukcijske

elemente. Z razliko od ArchiCAD-a moramo v Tekla Structures najprej nastaviti osi, po

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

Izboljana izdelava terminskih planov


Zmanjanje reklamacij zaradi uporabe BIM

Prilonost zmanjanja strokov

Izboljana interoperabilnost

Zmanjanje potreb po dodatnih informacijah

Izbojana kontrola nad dokumentacijo

Natanneje cenitve proecsov

Monost zmanjanja asa gradnje

Monost preverjanja neskladij

Manj risanja, ve nartovanja

Zahteve investitorjev po uporabi BIM

Izboljava komunikacije med investitorji med procesom projektiranja in gradnje

Parametrinost med narti in modelom


Varneje gradbie zaradi BIM16 %

19 %

25 %

26 %

31 %

33 %

37 %

38 %

38 %

39 %

41 %

43 %

45 %

47 %

49 %

68%


katerih nato modeliramo konstrukcijske elemente. Struktura modela v programu Microsoft

Project (MS Project) se popolnoma razlikuje od ArchiCAD-a in Tekla Structures. Model je tu

zasnovan z aktivnostmi (angl. Activity Based Structure ABS), ki predstavljajo model

objekta, prav tako kot v Vico Control-u. V obeh programih moramo koliine ali uvoziti iz

drugih programov preko kompatibilnih formatov datotek ali pa jih rono vnesti. V Tekla

Structures pa je vnos koliin nekoliko poenostavljen s tem, da elemente, ki pripadajo

doloeni aktivnosti, enostavno oznaimo in jih vnesemo pod doloeno aktivnost, program pa

potem sam na podlagi doloene enote prerauna koliino, ki jo elementi vsebujejo.

2.3 Predstavitev programov

ArchiCAD. Program je e v osnovi narejen za podroje arhitekture. Osnovna ideja za program, ki so ga ve kot 20 let nazaj zaeli razvijati pri podjetju Graphisoft, ni bila zgolj

zamenjati risalne mize z raunalnikom, ampak ustvariti program, ki bo pokrival celotno

podroje arhitekturnega projektiranja od izdelovanja nartov pa vse do popisov

materialov,koliin, itd. ArchiCAD je v arhitekturno, oblikovalskemu procesu, predstavil mo

integriranega 3D modela in objektne tehnologije. Klasina CAD orodja je transformiral z

elektronske risalne mize v popolno arhitekturno orodje.

ArchiCAD z enem samim programskim paketom pokriva vse nivoje arhitekturnega procesa;

od projektiranja in dokumentiranja do komunikacije in sodelovanja. In zato, ker delamo z

inteligentnim 3D digitalnim modelom - simulacijo zgradbe - je proces poenostavljen. Ko

delamo z ArchiCAD-om, avtomatino kreiramo simulacijo resnine zgradbe: virtualno

zgradbo. Namesto da riemo rte, elipse in krivulje, dvigujemo zidove, dodajamo okna in

vrata, polagamo ploe, gradimo stopnice in oblikujemo streho. Ko gradimo elemente v

tlorisu, ArchiCAD ustvari centralno bazo, ki lahko istoasno rokuje s 3D modelom oz. s tlorisi,

prerezi, razlinimi 3D pogledi, popisi komponent in koliin, materiali ali dimenzijami. To

pomeni, da lahko iz virtualne zgradbe v katerem koli trenutku izvleemo vse potrebne

informacije, ki natanno razloijo na projekt. Ob kakrnikoli spremembi projekta se ta vnese

samo enkrat, ker bo avtomatino upotevana v celotni dokumentaciji.

Zato, ker so vse informacije o zgradbi zdruene v enem samem projektnem dokumentu,

ostaja model zgradbe integriran in vedno ponuja zadnje, osveene podatke. Sprememba

izvedena v enem od oken, se avtomatsko spremeni v vseh drugih; to velja za vse tlorise,

prereze, fasade, 3D modele in tudi specifikacije o materialih ter stavbnem pohitvu, oknih in

vratih.


Dokumente konstrukcije lahko rpamo avtomatino iz modela virtualne zgradbe. Sheme

oken in vrat, ter popise materialov lahko izdelamo hitro in enostavno in ti vedno odraajo

zadnje stanje modela zgradbe. Orodje za povrine zone tool identificira prostore in jih oznai

z nalepkami, ugotovi njihove povrine in volumne, medtem ko popis elementov prikae cene,

tevilo kosov in tudi ceno dela. Interaktiven popis oken in vrat avtomatino osvei model

zgradbe in tudi obratno.

Tekla Structures. Tekla Structures, ki se je prej imenovala Xsteel ima dolgoletno, e 40-letno tradicijo v gradbenitvu in jo uporabljajo v preko 80 dravah irom sveta. Programska

oprema je namenjena BIM projektom, ki omogoa izdelavo in upravljanje z natannimi ter

podrobnimi detajli in je primerna za zapletene in obsene projekte na nivoju velike

natannosti. Modeliranje lahko poteka vse od idejnega projekta, izdelave kosovnega

materiala, gradnje do upravljanja managementa med gradnjo.

Poglejmo si najpomembneje lastnosti programskega orodja:

programska oprema ima centralizirano podatkovno bazo, ki zagotavlja, da so narti in

specifikacije vedno usklajeni z modelom;

velikosti modelov datotek so majhne zaradi inovativne podatkovne strukture tudi pri

zahtevnih projektih;

obsena knjinica parametriziranih komponent, ki avtomatizirajo izdelavo

konstrukcijskih detajlov, stikov in armiranja. Komponente lahko zaradi parametrinosti

uporabljamo na ve podrojih in tudi kasneje na drugih projektih;

dobra navigacija in nastavitve pogledov;

monost ugotavljanja prebojev med modeli narejenimi v Tekla Structures in

uvoenimi modeli. Popravljanje neskladij med modeli se izvede samo enkrat, ker se

na vseh modelih narejenimi v Tekla Structures posodobitve na enem modelu

avtomatsko posodobijo tudi na ostalih modelih;

Tekla Structures ima podporo za ve kot dvajset razlinih formatov zapisa v

gradbenitvu. Med najpomembnejim za 3D modeliranje je IFC, za 2D modeliranje pa

formata DWG in DXF;

posredna povezava z drugimi programi za analizo konstrukcije;

monost sodelovanja z ve razlinimi projektanti med projektom;

objavljanje izdelanih modelov na spletu in izmenjava le teh z drugimi uporabniki.

Microsoft Office Project. Microsoft Office Project je specializirana baza podatkov, ki predstavlja in hrani dele procesov, predvsem projektnega vodenja ter jih povezuje in


prikazuje kot logino celoto. Namenjen je nartovanju in nadzorovanju asa, finannih in

kadrovskih virov ter omogoa razvijati projektne narte, razporejati vire na posamezne

aktivnosti, spremljati potek projekta, obvladovati projektni proraun in analizirati

obremenjenost virov. Program je zasnovan tako, da je primeren tako za zaetnike kot tudi za

zahtevne uporabnike. Primeren je za uporabo na razlinih podrojih, tako da ima vodja

projekta pregled nad izvajanjem in potekom projekta. [14]

Vico Control. Vico Control je eden izmed skupine programov podjetja Vico Software, s katerimi celostno pokrijemo 5D informacijsko modeliranje. Program lahko uporabljamo v

povezavi z ostalimi programi, lahko ga pa uporabimo tudi kot samostojen program. Omogoa

nam izdelavo razlinih oblik terminskih planov na osnovi lokacijske strukture.

S programom Vico Control lahko izdelamo:

izdelavo tonih lokacijskih in koliinskih planov;

optimizacijo zaporedja del in s tem hitrejo in bolj uinkovito gradnjo;

nadzorovanje poteka gradnje in napovedovanje poteka gradnje na podlagi e

izvedenih del.

Google SketchUp. CAD paketi, ki so pri dananjem projektiranju nepogreljivi, niso namenjeni hitremu oblikovanju in razvijanju osnovne ideje. Namesto uporabe tevilnih in za

skiciranje zapletenih ukazov, SketchUp zdruuje zgoena, vendar pa robustna orodja s

pametnim sistemom vodenja uporabnika, ki 3D oblikovanje naredi na mo enostavno.

Rezultat je uporabniki vmesnik, ki podpira dinamino in kreativno raziskovanje 3D oblik,

materialov in svetlobe, ne da bi zahteval velike investicije v uenje.

SketchUp vsebuje vmesnik, ki omogoa hitro in enostavno izdelavo, spreminjanje in

analiziranje 3D modelov. Osnova skiciranju je preprosto risanje robov bodoega modela v

3D prostoru, enako, kot bi uporabljali svinnik in papir. Zmonost programa SketchUp, da

samodejno zazna tip in naravo tako skiciranih linij zagotavlja zapolnitev oblike in s tem

izdelavo 3D teles.

2.4 Naini izvedbe projektov

Da bomo razumeli, kaj lahko BIM ponudi naronikom, moramo poznati vrste gradbenih

pogodb (angl. Delivery methods), kako se informacije v njih prenaajo in katere tehnologije

se pri tem uporabljajo. Vse vrste gradbenih pogodb niso primerne za projektiranje z modelom


BIM. V nadaljevanju so opisane osnovne tiri vrste gradbenih pogodb in v vsaki je

opredeljeno, kako in koliko je lahko BIM uinkovit.

2.4.1 Nartovanjeponudbaizvedba (angl. design-bid-build)

Nartovanje-ponudba-izvedba je ena najbolj uveljavljenih metod izvedbe projektov. To je

linearen proces nartovanja. Naronik stopi v kontakt z arhitektom, ki najprej naredi zasnovo

projekta skupaj z gradbenimi inenirji, inenirji strojnitva in intalaterji. Vsak od njih poda

svoje reitve, arhitekti jih zdruijo in izdelajo projektno dokumentacijo. Po konani

dokumentaciji se na njeni podlagi ustvarijo cenitve in na podlagi njih ponudbe izgradnje

objekta razlinih gradbenih izvajalcev in podizvajalcev. Tak nain izvedbe projektov ima tri

glavne pomanjkljivosti:

e je bila cenitev gradbenega izvajalca doloena med izdelavo projektne

dokumentacije, se lahko roki izgradnje podaljajo glede na ponudbo osnovano na

nedokonani dokumentaciji;

predpostavi se najceneje najbolje, kljub temu da je monost slabe kvalitete

izgradnje objekta;

med izvajalci se priakuje, da bo izbran tisti izvajalec, ki je za izgradnjo objekta

ponudil najcenejo izgradnjo. Vendar investitor k temu ni zavezan in lahko izbere

izvajalca na podlagi drugih kriterijev.

Sodelovanje med arhitekti in izvajalci je v takni metodi izvedbe projektov zelo omejeno.

Razlini izvajalci imajo razline tehnologije in metode del, zato morajo arhitekti in inenirji

velikokrat podati razline reitve, oz. se lahko krog izvajalcev mono zmanja zaradi

specifinosti reitev. Za doloene reitve projektantov imajo izvajalci ter podizvajalci bolje in

uinkoviteje reitve na podlagi izkuenj, novih tehnologij in orodij s katerimi projektanti e

niso bili seznanjeni. Premajhna medsebojna komunikacija povzroi prepozno seznanitev

projektantov s tehnologijami, ki jih izvajalci uporabljajo. Zaradi dokonane dokumentacije je

majhna fleksibilnost tekom gradnje za spremembe s strani izvajalcev in lahko privede do

zakasnitev in podraitve projekta. To je posledica premajhnega sodelovanja med izvajalci in

projektanti v fazi nartovanja.

14

Design-bid

projektiran

nad projek

in gradnji.

Uporaba B

koliin ma

dokumenta

ki jih ponuj

Konana d

elektronsk

koliine vg

pomagajo

pri interpre

2.4.2 Na

Ta metoda

metode izv

reitev. Izv

Veina na

metoda je

Slika 3: So

d-build ima

ja in lahko

ktom, venda

BIM je zelo

aterialov z

acije. Zato u

ja.

dokumentac

i obliki v PD

grajenih ma

z digitizerje

etacij reitev

rtovanje

a je veliko

vedbe proje

vajalec ali p

ronikov, k

zasnovana

F

delovanje ud

tudi neka

izdelajo in

ar mora ta im

o omejena,

za potrebe

uporaba BIM

cija je po

DF ali CAD

aterialov, ka

em (angl. Di

v in posledi

izvedba (a

o bolj integ

ektov pri up

podizvajalec

ki zahteva t

tako, da e

Fabijan, R. 2012. D

deleencev v

aj prednost

ntegriran pr

meti dovolj

uporablja s

izdelave

M v tem pri

navadi tisk

datotekah.

ar pa zahte

igitizer), ki o

no v neto

ngl. design

rirana kot

porabi BIM

c se v proje

takno izve

e samodejn


v Nartovanje

ti. Arhitekti

rojekt. Ta m

znanja, izk

se ga le na

cenitve iz

meru ni sm

kana na pa

Izvajalci m

eva veliko

olaja delo,

nost cenitv

n-build)

metoda na

v tej metod

ektiranje vk

edbo projek

o spodbuja


e-ponudba-iz

in inenirj

metoda daje

uenj in viro

a nivoju pr

zvajalcev t

motrna, saj n

apir ali pa

orajo na po

asa in na

vendar se

ve.

artovanje-p

di veliko pro

kljui e v z

ktov, zahtev

uporabo B


zvedba meto

rji dobro so

e naroniku

ov informac

idobivanja

ter pri izd

ne izkoria

je izvajalc

odlagi njih ro

tannosti. P

e vedno p

ponudba-izv

ojektantov i

godnjih faz

va tudi upo

IM.


odi [1]

odelujejo v

u dobro ko

cij o projekt

hitrih in ok

delavi proj

a vseh pred

cu predloe

ono prera

Pri tem si

pojavljajo na

vedba. Pri

in izvajalce

zah projektir

orabo BIM.

primerov ska smer

v fazi

ntrolo

iranju

kvirnih

ektne

nosti,

ena v

unati

lahko

apake

izbiri

v vidi

ranja.

In ta

FabijanDipl. na

Pri m

in izg

drug

mora

Izkaz

meto

grad

veji

Izme

mode

mode

proje

cenit

term

nart

dolo

nart

Se p

kasn

izvaja


metodi nart

gradnjo skl

im, ki je nos

ata uskladiti

zalo se je,

ode je v vzp

iti e prede

h napak in t

enjava infor

el in ga daj

elu nato izv

ektiranja pr

tve in termin

inske plane

tov, se prid

eni narti d

tov, oziroma

pravi, da mo

nejim tea

alci ali podi


tovanje-pon

lenila z izv

silec pogod

i glede roko

da je ta me

porednem n

en se je do

teje revizij

rmacij med

jo v vpogle

vajalec izve

rvoten mod

nskih plano

e na podlag

dobi gradbe

dokonani i

a da nadalj

ora biti pre

vam. Velik

zvajalci nar

Slika 4: Sod


nudba-izved

vajalcem in

be. Od nos

ov dokonan

etoda ena

nartovanju

konala pro

e projekta.

projektant

ed naronik

ede cenitev

el spremin

ov zaradi ne

i informacij

eno dovolje

n projektan

nje delo ne

d zaetkom

kokrat inen

redijo dokum

delovanje ude


dba se je po

z arhitekto

silca pogodb

nja izgradnj

najbolj uin

u in grajenju

ojektna dok

ti in izvajal

ku, ki lahko

v in termins

nja. S spre

eparametri

arhitekta k

nje in grad

nti morajo b

e spreminja

m gradnje r

nirji podajo

mentacijo, k

eleencev v


ogodba za i

om posebe

be je nato o

e in cene o

nkovitih pri

u objekta. T

kumentacija

ci je konst

ali ne zah

ski plan. Ko

minjanjem

nih modelo

konstantno p

dnja se lahk

iti natanni

tistega dela

eenih ve

le specifik

ki izpolnjuje

Nartovanje

ov

izdelavo pro

ej, tukaj pa

dvisno ang

bjekta.

graditvi obj

To pomeni,

a. Taken n

tantna. Naj

teva poprav

ot vemo iz i

pa se spr

ov. Zato mo

posodabljat

ko zane. S

in usklajen

a, ki je e d

ina pomem

kacije dolo

zahteve in

-izvedba me

ojektne dok

se samo

airanje dru

bjektov. ibk

da se je o

nain lahko

jprej arhitek

vke. Na po

izkuenj, pa

remeni tudi

ora izvajalec

ti. Ko je kon

Seveda pa

i, da se nad

dokonano i

mbnih detajl

oenih reit

enirjev.

etodi [1]

15

kumentacije

s prvim ali

ugega in se

ka toka te

objekt zael

privede do

kti naredijo

opravljenem

a se tekom

i netonost

c cenitve in

nanih 50%

morajo biti

dgrajevanje

n zgrajeno.

ov v izogib

tev in nato

5

e

i

e

e

l

o

o

m

m

t

n

%

i

e

.

b

o


Projektna dokumentacija je natisnjena in predloena v elektronski obliki v PDF ali CAD

datotekah. Dokumentacija se neprestano nadgrajuje, saj je celotna ekipa odgovorna za

objekt in prednosti enih se kaejo tudi na prednosti drugih zaradi nadgrajevanje

dokumentacije. Slaba lastnost je ta, da pri posodabljanju nastane veje tevilo datotek in

tako lahko pride do zmenjave pri izbiranju najnoveje.

Pri tej metodi izvedbe projekta se monost neusklajenosti in napane interpretacije s

sodelovanjem projektantov in izvajalcev zmanja, povea pa se natannost projekta zaradi

konstantnega sodelovanja med inenirji ter izvajalci in nadgrajevanja projektne

dokumentacije.

2.4.3 Upravljanje s tveganji (angl. CM at risk)

Metoda izvedbe projektov, kjer se gradbeni manager zavee k dogovorjeni maksimalni ceni

izvedbe objekta. Manager deluje v korist naronika in mora paziti, da konna cena projekta

ne presee dogovorjene. e jo presee, mora on ali pa ostali udeleenci v procesu

nartovanja in gradnje poravnati ezmerni znesek. V fazi projektiranja gradbeni manager

svetuje naroniku, v fazi gradnje pa izvajalcu.

Tako kot metoda nartovanje-izvedba, je to metoda, v katero lahko uvedemo BIM.

Zagotovimo lahko integriran prenos informacij, kar pomeni, da se izvajalci in podizvajalci v

fazo projektiranja vkljuijo e v zgodnji fazi. Slednji projektantom posredujejo im bolj

natanne podatke ter z mnenji in nasveti sodelujejo pri projektiranju, saj jim je cilj zgraditi

objekt v okviru maksimalne doloene cene in v doloenem asovnem obdobju. Za

zmanjanje strokov so velikokrat primorani opustiti tudi doloene procese v asu cenitve.

Tveganje naronika se izkae pri tem, da ima izvajalec preve nadzora.

e se izkae, da je projekt preve unikaten in zahteven za izgradnjo po pogodbi, omogoi

gradbeni manager naroniku odloitev na podlagi estetske spremembe ali strokov, da se bo

projekt lahko zgradil v doloenem asovnem roku. Pri tem je pomembno, da je naroniku

prikazano, da je projektna reitev optimalna glede na vizualnost in stroke.

V tej metodi je dokumentacija dostopna v PDF in CAD obliki. V veini primerov se ustvari

FTP ali pa se narti poiljajo po elektronski poti do prejemnika. Zaradi tega mora biti prenos

informacij fleksibilen in hiter, kar je osnova BIM metod. e uporabljamo enoten model, se

spremembe posodabljajo na modelu in arhivirajo. Tu se pokae velika prednost BIM pred

CAD projekti. Tri dimenzionalni model BIM vsebuje dodatne informacije, ki so uporabne e v


zgodnjih fazah pri cenitvi in usklajevanju. Pri posodabljanju se pri BIM posodobijo vsi narti

naenkrat, pri CAD projektu pa morajo arhitekti in inenirji iz vsake stroke posebej tekom

nartovanja konstantno posodabljati svoje narte.

2.4.4 Integrirana izvedba projektov

Star sistem izdelovanja dokumentacije je bil linearen ko se je konalo projektiranje na

enem podroju, se je zaelo na drugem. Pri morebitni spremembi arhitekture se je zael

dalji proces nadgrajevanja in spreminjanja nartov iz drugih strok statikov, intalaterjev,

elektriarjev, itd. Najprej je moral arhitekt narisati vse spremembe na svojih nartih in jih nato

posredovati ostalim strokam, ki so morali svoje narte rono nadgraditi. Po konanih

nadgradnjah, so narte dobili arhitekti, ki so jih pregledali, e so skladni z njihovimi. Pri takni

izmenjavi datotek velikemu tevilu datotek in udeleencev - in preverjanju skladnosti lahko

prilo do napak in neskladji, ki so jih posamezniki spregledali. Drugi problem pri tem je bil

tudi premajhno sodelovanje med inenirji in posledino so bile reitve neprimerne z vidika

drugih inenirjev. Najpomembneji problem pri starem sistemu izdelovanja dokumentacije pa

je bil as. Ogromno asa se je porabilo pri usklajevanju med strokami in preverjanju

skladnosti med narti. Vsi ti problemi linearnega izdelovanja dokumentacije so v integrirani

metodi odpravljeni, saj metoda stremi k hitrosti in uinkovitosti.

Integrirana izvedba projektov je nova metoda, ki se je razvila kot reitev za integracijo.

Metoda integrirano povee arhitekte, inenirje, sisteme in prakso med seboj. V zaetku

izdelave projektne dokumentacije se ustvari celotna ekipa vseh udeleencev v procesu

projektiranja in gradnje, ki uspeno sodeluje med seboj, kar zagotavlja fleksibilnost in

kvalitetno gradnjo ter maksimalno izmenjavo informacij med seboj. Z zgodnjo vpeljavo

podizvajalcev in izvajalcev v proces projektiranja se izognemo kasnejim nepravilnosti med

samo gradnjo in s tem posledino ni dodatnih podraitev projekta.

Z uvedbo BIM in nove metode izvedbe projektov, kjer je cilj uspena gradnja in ravnovesje

med njo, se projekti izkaejo za bolj profitne, profesionalno vodene in pridobijo veje

spotovanje. Z BIM tehnologijo ne doseemo samo vejega sodelovanja in povezanosti med

posameznimi strokami, ampak tudi vejo hitrost in uinkovitost. Sistem je zasnovan tako, da

se s spremembo enega elementa spremeni celotna dokumentacija na vseh podrojih.

18

Dokumenta

vsakega p

uporablja z

Pozitivna

informiranj

med njimi

pomembna

Takna iz

projektiran

kakovostne

ivljenjskeg

gradnjo ob

zelo upora

2.5 Interop

BIM okolje

projekta, n

Slika 5:

acija je v in

podroja stro

za revizijo

stran takn

e med sebo

in zagotovim

a neskladja

zdelava pro

ja izraajo

eje vzdre

ga ciklusa

bjekta. Tako

abno pri na

perabilnost

e virtualne z

ne glede na

F

Primerjava m

ntegrirani m

oke v proje

cenitev, pre

ne dokume

oj in uporab

mo zgodnje

tako, da gr

ojektov omo

o svoja mn

evanje obje

objektov

o so vsi na

rtovanju ru

t

zgradbe je

fizine razd

Fabijan, R. 2012. D

med standard

etodi izdela

ektiranju in

egled nesk

ntacije je v

bljanje najn

e reevanje

radnja potek

ogoa tudi

nenja in n

ektov. Vzdr

dodajajo in

rti ob izteku

itve in reci

namenjeno

dalje med s


dno in integr

ave projekto

sestavljene

kladij med s

v tem, da

ovejih info

napak, se

ka nemoten

vzdreval

njihove pot

evalci lahk

n spreminj

u ivljenjske

ikliranja ma

o odprti kom

sodelavci. F


rirano izdelav

ov kombinac

ega modela

strokami in

se ekipe o

ormacij. S te

pravi e v f

no in po pre

cem objek

rebe. S te

ko s sprem

ajo obstoje

e dobe obje

terialov.

munikaciji,

Funkcionaln


vo projektov

cija individu

. Takna do

koordinacij

osredotoijo

em ni napa

fazi projektir

dvidenem p

tov, da e

em omogo

membami na

ee narte

ekta toni in

spreminjanj

ost dela v s


[1]

ualnih mode

okumentac

jo na gradb

o na im b

nih interpr

ranja reim

planu.

e v zgodnj

oamo bolj

a objektu t

pridobljen

n natanni,

ju in dodel

skupini se iz

primerov ska smer

elov z

ija se

biu.

bolje

retacij

o vsa

i fazi

e in

ekom

ne za

kar je

avam

zkae

FabijanDipl. na

za k

proje

Ker i

uves

razli

inen

odpre

podp

Na s

Arch

Arch

Da n

prog


kljuno pri i

ektu. [23]

majo mode

sti standard

nimi progr

nirski progra

eti z drugim

pira ve pro

spodnji slik

iCAD za B

iCAD, saj ra

nam ni potr

rami med s


izdelavi vel

elirniki BIM r

, ki bo omo

ami za vizu

am za rau

mi program

gramov. [7]

i vidimo pr

BIM podpira

azline stro

rebno njiho

eboj kompa

Slik


likih projekt

razline gra

ogoal izme

ualizacije, a

un konstrukc

mi. Ena izm

rimer koliko

ajo. Seveda

oke z razlin

vega dela

atibilni oz. in

ka 6: Podpor


tov, ali pri

adnike in dig

enjavo geo

analize in s

cij ima svoj

med monos

o formatov

a je to nuj

nih podroji

rono pren

nteroperabi

ra CAD forma


sodelovanj

gitalne zapi

metrijskih i

imulacije. V

format dat

sti je, da s

CAD lahko

no potrebn

uporabljajo

naati iz en

lni.

atov v ArchiC

ov

ju ve man

se teh grad

n negeome

Vsak progra

oteke, ki ga

se uporablja

o sodobni

no za kvalit

o razline ra

ega v drug

CAD-u [23]

njih biroje

dnikov, je bi

etrijskih pod

am, modelir

a obiajno n

a odprti for

3D program

teten progr

aunalnike

g program,

19

v na istem

lo potrebno

datkov med

rnik BIM ali

ne moremo

rmat, ki ga

mi kot npr.

ram, kot je

e programe.

morajo biti

9

m

o

d

i

o

a

.

e

.

i

20

2.5.1 IFC

IFC je stan

(Internation

izmenjavo

sabo prena

model, rela

kvalitetno k

energetski

V diploms

Structures

elementov

razliicam

iz ArchiCA

izvedemo a

je IFC dato

programu A

2.5.2 Dra

Zaradi neu

drugem fo

C

ndard, ki o

nal Allianc

3D gradbe

aa geomet

acije do dru

komunicira

h prerauno

ski nalogi s

, kjer bi iz

v elemen

obeh progr

AD-a sem

analizo o kv

oteka pravil

ArchiCAD.

awing Exch

uspenega

ormatu, DX

F

mogoa izm

e for Inter

enih modelo

trijske in ne

ugih objekto

z veino os

ov.

sem posku

zdelal termi

nte, ki jih

ramov, pret

preveril tu

valiteti BIM

lno konstru

Slika 7:

hange Form

poskusa uv

F formatu.

Fabijan, R. 2012. D

menjavo mo

roperability)

ov. Prednos

egeometrijsk

ov, strukturo

stalih aplika

al preko

nski plan.

uporablja

tvorba ni de

udi s progr

datoteke in

irana in pre

: IFC v progr

mat (DXF)

voza IFC v

Ta format


odelov BIM

). Podpira

st IFC forma

ke informac

o in namen.

acij s podro

IFC standa

al pa je

program

elovala prav

ramom So

n geometrije

enaa s seb

ramu Solibri

program T

t so razvili


M med prog

IFC 2x, 2

ata pred ge

cije o objekt

Preko IFC

oja statinih

arda mode

prilo do

Tekla Stru

vilno. Pravi

libri Model

e modela. K

boj vse nas

Model Viewe

Tekla Struct

pri podjetj


rami in so

2x2 in 2x3

eometrijskim

tih, iz kateri

standarda

h prerauno

l izvoziti v

napak pri

uctures. Klj

lnost izvoza

Viewer, s

Kot vidimo n

tavitve, ki s

er

tures, sem

u Autodesk


ga razvili p

3 standard

mi je v tem,

ih je zgraje

lahko Arch

ov, konstruk

program

pretvorbi iz

jub najnov

a IFC stand

s katerim

na naslednj

sem jih izve

moral pose

k za zdru

primerov ska smer

pri IAI

de za

da s

n na

hiCAD

kcij in

Tekla

z IFC

vejim

darda

lahko

i sliki,

edel v

ei po

ljivost


AutoCAD datotek z ostalimi programi. Pretvornik DXF/DWG zanesljivo pretvori ravnine,

barve peres, pisave in bloke, se pravi izvozi samo 2D narte. Kljub veliki rasti 3D modeliranja

je DXF format e vedno kljunega pomena pri sodelovanju z zunanjimi svetovalci, projektanti

strojnih ali elektro intalacij, statiki ali pri prehodu biroja z 2D risanja v ArchiCAD 3D

modeliranja.


3 MODELIRANJE

Sodobne tehnike projektiranja zahtevajo uporabo razlinih programov, saj noben program e

ni tako obseen, da bi pokril celotno fazo graditve s podroja vseh strok. Posamezne stroke

tako uporabljajo vsak svoje programe, ki pa morajo biti kompatibilni med seboj, da se lahko

informacije izmenjujejo v elektronski obliki. V diplomski nalogi je na primeru prikazano

projektiranje arhitekturnih ter gradbenih nartov s strani arhitektov in gradbenikov. Diplomska

naloga je nato nadgrajena e z modelom izvedbe projekta.

Objekt, ki sem si ga izbral za prikaz informacijskega modeliranja stavbe, je poslovno-

stanovanjski objekt v Izoli (PSO Izola). Na tem objektu smo v gradbenem biroju izvedli

statino presojo in podali smernice, ki se morajo pri nadaljnjem projektiranju gradbenih

konstrukcij upotevati. Te smernice sem vkljuil v diplomsko nalogo, ki so bile h krati tudi

moje izhodie za zaetek projektiranja 3D modela.

3.1 Lokacija in opis konstrukcije

Objekt je lociran v samem mestnem srediu Izole, na Primorskem, na obmoju restavracije

Slorest. Na JV, kjer je tudi uvoz v garane prostore, objekt lei tik ob Cankarjevem

drevoredu, kjer so locirani tudi poslovni prostori objekta A. Takno postavitev objekta je

zahtevala obina Izola z odlokom, v katerem doloa ureditev objekta ob Cankarjevem

drevoredu. Objekt je od obale oddaljen priblino 250 m in na nizki nadmorski viini priblino

2,5 m. Zaradi bliine morja je bila dilema, e je podtalnica, ki se je pojavila, sladke oz.

morske vode. Z meritvami specifine elektrine upornosti, ki jo je izvedel ZRMK intitut, se je

izkazalo, da je voda sladka.

FabijanDipl. na

Obm

objek

maka

Izbra

na tr

mans

razli

kons

vmes

izdel

nart

kons


moje novog

ktov, ki se

adamske in

ani projekt i

ri objekte A

sardo. Osn

nih veliko

strukcija tak

sna etaa,

ana na idej

ti vsebujejo

strukcijski sk


gradnje je

jih bo nak

n deloma as

ma v dveh

A, B in C.

novni gabar

sti. Kletni

ko kot v prit

v kateri se

jni zasnovi

o le osnov

kopi pa e n


Slika 8: Pribl

ravninsko

knadno rui

sfaltirane.

vkopanih e

Ti trije ob

riti kleti so

del objekt

liju razdelj

izvedejo A

s strani arh

vne podatk

niso bili ton


lien prikaz l

. Na obra

ilo. Povrin

etaah skup

bjekti imajo

velikosti p

ta je dilatir

jena na tri

AB korita z z

hitektov, je

ke debe

no definiran


lokacije obje

vnavanem

ne okoli teh

pne podzem

o pritlije, d

riblino 75x

ran na dv

dele oz. ob

zelenjem. D

bila v 2D C

line zidov

ni.

ov

kta [36]

obmoju s

h obstojeih

mne etae, v

dve nadstro

x45 m, obje

eh mestih,

bjekte. Med

Dokumentac

CAD obliki.

in prikaz

stoji nekaj

h objektov

v pritliju pa

opji, dve m

ekti nad kl

, tako da

kletjo I in p

cija, ki je bi

Kot vidimo

razporeda

23

pomonih

so deloma

a se razdeli

medetai in

etmi pa so

je celotna

pritlijem je

la do sedaj

o na sliki 9,

prostorov,

3

h

a

i

n

o

a

e

j

,

,

24

Geoloko

temeljenje

kompaktna

zakrasel. S

Talna vod

geolokih r

zelo teav

zaveso. N

prometnici

potrebno s

Objekt se

geoloko g

glino in ra

Varovanje

Sli

geotehnin

v zgorn

a skala a

Skala je zelo

a se pojav

raziskavah

ven. Zaradi

Na nekater

, zato je ta

sidrati v ska

temelji na

geomehans

azpokanim

pred pritisk

F

ika 9: Prikaz

no poroilo

njih plasteh

apnenec. N

o trdna in jo

vi na preho

se je v vrtin

tega se bo

rih obmoji

am potrebn

lo.

a temeljni

skem poro

apnencem

kom vode b

Fabijan, R. 2012. D

dela idejneg

je pokaza

h glina, ki j

Na stiku z

o bo verjetn

odu skale

nah pojavil

o varovanje

ih se bo

no izvesti v

ploi, pod

ilu je pria

, zato se

bo dvojno


ga narta - 2

alo, da je

je v veini

glino je ap

o potrebno

razpokan

moan doto

gradbene

izkop mo

vodotesno

d katero bo

akovati mo

mora klet

s hidroizola


. nadstropje,

na obmo

teko-gne

pnenec mo

na doloen

nega apnen

ok vode, za

jame izvri

no priblia

armirano j

o nasuta p

an dotok v

izvesti v o

acijsko plas


objekt C

ju ugodna

tna, na ko

ono razpok

nih mestih c

nca in glin

ato bo izkop

lo z jet gro

al sosednji

et grouting

plast utrjene

vode v jam

obliki vodote

stjo in vodot


sestava t

oti temeljenj

kan, prepe

celo minirati

ne. Pri tere

p gradbene

outing injekc

im objekto

g steno, ki

ega grua

mo na stiku

esnega ke

tesnim beto

primerov ska smer

al za

ja pa

rel in

.

enskih

jame

cijsko

om in

jo je

a. Po

med

sona.

onom.


Debelina temeljne ploe je 60 cm, nosilna konstrukcija kesona pa je prav tako armirani

beton in je debeline 30 cm. Dilatacija objekta se izvede na dveh mestih kesona, tako, da

objekt praktino razdeli na tri dele. Debelina AB plo nad kletjo II in Kletjo I je 25 cm,

debelina AB sten v kleteh pa 20, 25 in 30 cm. AB stebri imajo kvadratni presek s stranicama

50x80 cm. Nosilci nad kletjo I, v sklopu medetane ploe, so irine 30 in viine 141 cm.

Veina povrin v kleteh je namenjena parkirnim prostorom, ostale povrine pa shrambam in

komunikacijskim potem.

Osnovna nosilna konstrukcija nad kletmi je sprva predvidevala openi modularni blok

debeline 30 cm za osnovno nosilno konstrukcijo. Osnovna nosilna konstrukcija je bila

predvidena le za stene okoli stanovanj, saj je arhitekt elel ohraniti fleksibilnosti s kasnejim

prerazporejanjem notranjih prostorov. Po statini presoji se je izkazalo, da openi modularni

blok ni primeren za osnovno nosilno konstrukcijo, zaradi premajhnega tevila zidov tako v X

kot v Y smeri. Zaradi tega smo arhitektom predlagali AB nosilno konstrukcijo debeline 20 cm.

Zahteve investitorja so bili openi zidovi, zato so se arhitekti odloili e za dodatno obzidavo

AB konstrukcije z openim modularnim blokom debeline 10 cm. Razen v pritliju v objektu A,

kjer so povrine namenjene poslovnim lokalom, so povrine nad kletmi stanovanjske

povrine. Nosilna konstrukcija streh objektov je armiranobetonska ploa v naklonu 18,

strena kritina pa so korci.

3.2 Model Arhitekture

Modeliranje arhitekture predstavlja najpomembneji in najzahtevneji del projektiranja, saj

celotno nadaljnje delo in podatki slonijo na modelu konstrukcije izdelane v programu

namenjenemu arhitekturi. Tekom modeliranja se stopnja natannosti in detajliranja stopnjuje,

zato je potrebno uinkovito sodelovati z ostalimi udeleenci v projektiranju in tudi izvajalci ter

jih sproti obveati o spremembah in informacije konstantno nadgrajevati z bolj podrobnimi in

natannimi.

Za izdelavo arhitekturnega modela sem izbral parametrini modelinik ArchiCAD zaradi

monosti interoperabilnosti z ostalimi programi, ki jih nameravam spoznati in izmenjevati

informacije med njimi.

26

3.2.1 Pri

e v fazi,

veino gra

e geolo

podatkov o

nemalo od

vendar za

celotno mo

Na levi stra

strani imam

drevesno s

izdelujemo

dokumente

orodja za

klasina o

Measure, i

Na zaetku

sem po pro

nato pa se

zmodeliral

nadgraditi,

nosilnih zi

oziroma m

betonskih s

prava na m

ko sem se

diva, ki ga j

ko-geotehn

o objektu n

loitev o ko

aradi nekat

odeliranje to

ani slike 10

mo orodje

strukturo. V

o popise ele

e, ki se sam

nastavljanj

orodna vrsti

td.

Slika 10: O

u modeliran

ojektu dolo

em doloil

tako, kot s

saj so bile

dovih v pri

materialov n

sten v pritli

F

modeliranje

e odloal, k

je bilo na v

nino poro

ni bilo velik

onstruiranju

terih poma

o ni bilo mog

0 vidimo okn

za modelir

V njej izbira

ementov, m

modejno izd

je pogleda

ica z nekat

Osnovno okn

nja sem se

il etae in

osi, ki mi

si jih je za

e osi upora

itliju, kater

nosilne kon

ju in nad n

Fabijan, R. 2012. D

e

kateri projek

oljo. Poleg

ilo in skice

ko, zato sem

in detajlira

njkljivosti in

goe.

no, ki se na

anje, t.i. to

amo tlorise,

materialov,

delajo ob iz

osrednjega

terimi doda

no v program

poskual,

relativni raz

bodo poma

mislil arhite

abne ele v

rih pa v kle

nstrukcije s

jim.


kt si bom iz

idejnih risb

e risb za v

m moral te

nju. Sprva s

n premajhn

am odpre o

ool box. Na

, poglede,

oken, vrat,

zdelavi nar

a, glavnega

animi orodj

mu ArchiCAD

kolikor se j

zmik nad nj

agale pri ri

ekt. Kasneje

v pritliju.

eteh po ve

so bile osi


zbral za dip

b v CAD pro

varovanje g

ekom mode

sem se pos

ne natann

ob odprtju p

a desni stra

prereze, 3D

con, prek

rtov. Na sp

a okna, kje

i kot so Pi

in definiranj

je dalo, dr

jimi, kot to p

sanju vertik

e se je pok

Osi so bile

eini ni. Za

sedaj izm


plomsko na

ogramu sem

gradbene j

eliranja v pr

skual drat

nosti obstoj

rograma Ar

ani je proje

D dokumen

lapljamo na

odnji strani

er modelira

ick Up Par

e razmakov

ati idejne z

prikazuje de

kalnih elem

kazalo, da

e postavljen

radi sprem

maknjene z


alogo, sem

m imel na vo

jame. Deja

rogramu sp

ti idejnih za

ojeih risb

rchiCAD. N

ktna mapa

nte, 3D pog

a narte in

i zaslona im

amo. Na vr

rameters, T

eta

zasnove. N

esni del slik

mentov. Osi

bi bilo bolj

ne le po gl

minjanja deb

z osmi arm

primerov ska smer

zbral

oljo le

anskih

prejeti

snov,

skozi

a levi

s t.i.

glede,

PDF

mamo

rhu je

Trace,

ajprej

ke 10,

sem

je osi

avnih

beline

mirano

FabijanDipl. na

Delo

razm

ostal

prese

osi, i

Nasle

posv

bom

najpo

stiko

Med

tem

Struc

risan

Vsak

stikih

na le

nijo


z osmi je

maki osi in

lega dela

eiu osi, a

td.

ednji korak

vetovanju z

kasneje u

omembnej

vanju razli

tem doloi

moramo p

cture's Setin

ni z doloen

ki plasti v K

h. Primer pr

evi sliki vid

prioriteto to


e v program

osi se avt

spreminjam

avtomatsko

k priprav na

izkuenimi

upoteval

e plasti, sa

nih KS. De

imo tudi ra

pri risanju

ngs, saj tak

im KS.

S

KS je potre

ravilnega in

imo vijo p

oplotne izol


mu zelo en

tomatsko u

mo. Pri gen

izpiejo dim

a modeliran

inenirji gr

pri risanju

aj bi bilo p

efiniramo jih

afure in izg

elementov

ko enotno d

Slika 11: Def

ebno dodeli

n nepravilne

prioriteto top

acije, kar je


nostavno. P

ustvarijo. T

neriranju o

menzije razm

nje je bil do

radbenitva

sten, plo

raktino ne

h z dodajan

led le-teh,

paziti, da

definiramo i

finiranje kons

ti prioriteto

ega stikovan

plotne izola

e seveda pr


Praktino n

ekom mod

osi se lahk

makov med

oloevanje

a in brskanj

, streh

emogoe le

njem plasti i

ter rt, ki lo

v lastnost

zgled vseh

strukcijskega

, po kateri

nja sem pri

acije, na de

ravilno.

ov

i nobenega

eliranja lah

ko avtomats

d osmi, avto

konstrukcijs

u literature

in nosilcev

epo izvesti s

n doloeva

oujejo pos

ih element

KS v tloris

a sklopa

se povee

kazal na sli

esni sliki pa

a risanja, n

hko osi ne

sko zriejo

omatsko poi

skih sklopo

sem dolo

v. KS sem

stike, ki na

anjem njihov

amezne pla

tov obkljuk

sih in prerez

ejo plasti m

iki 12 in 13

a vijo prior

27

napiejo se

moteno od

o stebri na

imenovanje

ov (KS). Po

il KS, ki jih

m podal le

astanejo pri

vih debelin.

asti KS. Pri

amo Apply

zih, ki bodo

med seboj v

, kjer lahko

riteto AB i

Documents

PROJEKTIRANJE IN PLANIRANJE Z INFORMACIJSKIM … · model izvedbe projekta. V ArchiCAD-u sem izdelal parametrični 3D informacijski model, v katerem sem pripravil dokumentacijo za