Projektna naloga

Mentor: Saša Mikič Ivan Novak, 1.e

Predmet: Zgodovina in Informatika

Maribor,2005

Vsebinsko kazalo .................................................................................................................... 2 1 Uvod

.................................................................................................................. 3 2 Terme

.......................................................................................................... 3 2.1 Začetki

....................................................................... 3 2.2 Obiskovalci - Moški in ženske

.................................................................................................... 3 2.3 Obisk term

..................................................................................... 4 2.3.1 Prostori kopališč

..................................................... 4 2.3.2 "MENS SANA IN CORPORE SANO"

................................................................................................. 6 3 Gladiatorske igre

....................................................................................................... 6 3.1 Izvor iger

........................................................................................ 7 3.2 Flavijski Amfiteater

............................................................................................ 9 3.3 Gladiatorski Boji

............................................................................................... 9 3.3.1 Gladiatorji

3.3.1.1 Vrste gladiatorjev ........................................................................... 10

3.3.1.2 Trening Gladiatorjev ...................................................................... 12

....................................................... 13 3.3.2 " Ave Caesar, morituri te salutant "

3.3.2.1 Vrste bojev..................................................................................... 13

3.3.2.2 Potek bojev.................................................................................... 15

...................................................... 16 3.3.3 Pomen iger - "Panem et circenses"

.......................................................................................................... 17 4 Gledališče

.................................................................................... 17 4.1 Prve gledališke igre

.......................................................................................................... 18 4.2 Igralci

............................................................................................ 18 4.3 Vrste Predstav

........................................................................................................... 20 5 Zaključek

...................................................................................................... 21 Uporabljeni viri

............................................................................................................ 22 Kazalo Slik

..................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Stvarno kazalo

- 1 -

1 Uvod odobno kot današnji ljudje so imeli tudi Rimljani službo in prosti čas.

Največ časa so imeli postopači, brezposelni, priseljenci in pustolovci.

Ti so se potikali po forumih, bazilikah in preddverjih ter popivali ali

kockali. Med razvedrili, ki so bila dostopna Rimljanom vseh razredov, so bili vedno

bolj slikoviti spektakli. Rimljani so veliko svojega prostega časa preživljali v

termah, kjer so se zabavali, sprostili, spočili, poklepetali ter skrbeli za higieno in

zdravje. Vsakega aprila se je v Circus Maximus nagnetlo do četrt milijona ljudi,ki

so gledali velike konjske dirke in dirke z vozovi. Toda vznemirjenje, ki so ga

ponujala ta nevarna tekmovanja je še prekašala srhljivost krvavih gladiatorskih

iger. Hodili so tudi v gledališče vendar ni bilo tako priljubljeno kot gladiatorske igre.

P

- 2 -

2 Terme

2.1 Začetki začetku so bile terme privatne, preprosto zasnovane in namenjene

higieni. Na lastne stroške so jih odpirali zasebniki in od obiskovalcev

nato pobirali vstopnino. Prva kopališča so bila pogosto združena z

gostilnami in lokali dvomljivega slovesa. Iz teh neobetavnih začetkov so se razvila

javna kopališča, ki so bila

Veden od najbolj prepoznavnih znakov rimskega načina

življenja. Razširjena so bila v vseh pomembnejših rimskih mestih.

2.2 Obiskovalci - Moški in ženske erme so obiskovali tako bogati kot revni, moški in ženske. Vstopnine

ni bilo, ali pa je bila zgolj simbolična. Čeprav so imeli bogataši doma

pogosto lastno malo kopališče, so obiskovali tudi javne terme.

Moški in ženske so se kopali ločeno. To so naredili tako, da so imele terme ločen

moški in ženski del (v tem primeru je bil ženski del manjši in ne tako razkošen),

lahko pa so se kopali ob različnem času. Tako so imele ženske rezerviran čas

dopoldne, moški pa po delu, to je okrog druge ali tretje ure, pa vse do sončnega

zahoda. Moški so ostajali v termah tudi po več ur, se razgibavali, kopali in

pogovarjali (od ogovarjanja pa do sklepanja poslov).

T

k term2.3 Obis biskovalci so se najprej napotili v oblačilnico - apoditerij

(apodyterium), ki je bil pogosto opremljen s kamnitimi klopmi. Na

poličkah ali malih sobicah so pustili oblačila in druge svoje stvari.

Ponekod so bili na zidu klini, na katere so obiskovalci lahko obesili obleko. S seboj

so pripeljali sužnja, da je pazil na stvari; revnejši so si čuvarja - capsarius lahko

najeli v termah. Včasih je ta imel na voljo tudi majhno sobico.

OKako so bili obiskovalci term oblečeni, lahko sklepamo po mozaikih: ženske so

nosile nedrček - fascia pectoralis in hlačke - subligar(ženske v kopalkah; Piazza

- 3 -

Armerina na Siciliji), obuti pa so bili v posebne sandale s tankimi podplati, da so

zaščitili stopala na ogrevanih tleh.

Obiskovalci so se najprej razgibavali, dvigovali uteži, se pomerili v rokoborbi,

igrah z žogo, teku, se sprehajali,... .

V večjih termah so imeli posebne prostore, kjer so sužnji obiskovalce najprej

naoljili in potem s posebnimi strgali - strigilis odstranili tako olje kot vso

umazanijo. V termah so poskrbeli tudi za puljenje dlak. Prav tako so bili na voljo

maserji za vtiranje dišav in masažo. Sužnji so za gospodarjem nosili stekleničke z

oljem - ampulla olearia, strgala in lanene brisače - lintea, tako da je imel

gospodar v vsakem trenutku popolno oskrbo.

2.3.1 Prostori kopališč biskovalci so se zadrževali v različno ogrevanih prostorih, v katerih so

bili bazeni ali pa kadi z vodo.Toda najprej je bila kot že rečeno

slačilnica - apodyterium. Nato so sledili bazeni in kopeli:

Vro

Oča kopel - caldarium

Mlačna ali srednje topla kopel - tepidarium

Hladna kopel - frigidarium

Potilnica - sudatorium

Vroča parna kopel - laconicum

Plavalni bazen - natatio

Terme so imele tudi stranišča - latrinae. V sklopu kopališča so stale tudi trgovinice

in stojnice prodajalcev hrane, kjer so si kopalci lahko priskrbeli prigrizek.

2.3.2 "MENS SANA IN CORPORE SANO" Lat. zdrav duh v zdravem telesu.

obdobju cesarstva se je število javnih kopališč zelo povečalo.

Terme so gradili cesarji (Neron, Karakala). Bile so veličastne, imele

so obokane stropove, dragocene marmorne tlake, srebrne tulce pip

za vodo, okr

Vašene stene in mnoge reliefe. Največje med njimi so lahko sprejele

tudi do 3000 obiskovalcev.

- 4 -

Kompleks term je poleg bazenov in telovadišč pogosto vključeval tudi knjižnice

vrtove, pokrita sprehajališča

,

, posebne prostore za branje poezije in poslušanje

g

o

eje

lasbe, dvorišča, kjer so se lahko družili in pogovarjali vsi obiskovalci term. S tem

so terme postale tudi prostor kulturnega in intelektualnega srečevanja. Vse te

dejavnosti, ki so se odvijale v termah, povzema latinski izrek MENS SANA IN

CORPORE SANO. Rimljani so iznašli poseben sistem ogrevanja kopališča -

Hypocaustum. Naredili so "dvojna tla". Zgornji sloj, po katerem se je hodilo, je

stal na približno 60 cm visokih stebričkih, tako da je v vmesnem prostoru lahk

krožil vroč zrak, ki so ga ogrevali v velikih pečeh, ki so jih kurili z drvi. To so

seveda delali sužnji. Zrak je krožil tudi po ceveh, ki so jih vgradili v zidove. Kasn

so tako ogrevali prostore tudi v zasebnih hišah. Voda, ki so jo potrebovali za

terme, se je zbirala v posebnih zbiralnikih.

Terme so bile pogosto tudi ob vrelcih tople in zdravilne vode (npr. angleški Bath,

nemški Aachen). Obiskovali so jih tako bolniki kot zdravi ljudje. Zelo znano je bilo

mesto Baiae v južni Italiji, kjer so bili znani žvepleni vrelci in bi ga zlahka primerjali

s kakšnim od današnjih priljubljenih zdraviliških krajev, kjer se zbira družabna

smetana. Javna kopališča so gradili tudi v provincah. Imeti čim večje in lepše

terme je bila stvar ugleda. Kaj so terme ponujale, je bilo odvisno tudi od podne

Tako so v južnih krajih prevladovali bazeni s hladno vodo, na celini in proti sev

pa ogrevani prostori.

bja.

eru

- 5 -

3 Gladiatorske igre

3.1 Izvor iger ako kot izvori drugih prireditev starodavnih kultur je izvor gladiatorskih

iger verjetno skrit v verskih obredih, predvsem pogrebnih. Rimljani so

trdili da so tradicijo gladiatorskih iger prevzeli od Etruščanov, vendar

za to ni veliko dokazov. V začetku so boji potekali na velikih odprtih prostorih, kjer

so postavili lesene odre in zasilne ograje.

T Prve gladiatorske boje sta priredila Mark in Decim Brut v čast svojemu umrlemu

očetu Juliju Brutu leta 264 pr. n. št. Trije pari sužnjev so služili kot gladiatorji, ki so

se bojevali na Forumu1 Boarium. Počasi so igre izgubile povezavo s pogrebnimi

običaji in postale pomemben del javnih prireditev, ki so jih organizirali politiki in

cesarji. Amfiteatri so bile ogromne zgradbe ovalne oblike, ki so imele v sredi

areno, okrog in okrog pa je bil prostor za gledalce. Rimljani so jih zasnovali

posebej za prirejanje gladiatorskih iger. Prvi naj bi ga zasnoval Curio(ali eden

njegovih arhitektov) leta 53 pr. n. št.

Pozneje v 1. stol. pr. n. št. ko so se igre že zelo razmahnile, so začeli graditi

Amfiteatre. Ostanke

najstarejšega sezidanega

amfiteatra iz leta ~80 pr. n.

št. lahko še danes vidimo v

Pompejih.

Prvi pravi amfiteater v

Rimu pa je zgradil Statilius

Taurus leta 29 pr.n.št.

vendar je kasneje pogorel.

Slika 1: Amfiteater v Pompejih

1 Javni trg v starem Rimu in drugih mestih.

- 6 -

3.2 Flavijski Amfiteater eveda ga vsi bolj poznamo kot Kolosej.Ime Flavijski amfiteater je

dobil po cesarski družini Flavijcev, ki so ga dali zgraditi. Začel ga je

graditi cesar Vespazijan dokončala pa sta ga njegova sinova Tit in

D me Kolosej pa je dobil po ogromnem kipu-Kolosu,ki je predstavljal

cesarja Nerona. Kolosej so zgradili v kratkih petih letih, od leta 75 do 80 n. št.

omicijan. I

S Da

bi zidava kar najhitreje tekla, so projekt razdelili na štiri dele in vsak del zaupali

drugemu izvajalcu, s čimer so znižali stroške. Pri delitvi so na gradbene sektorje

so morali upoštevati gradbeni material, višino in načrt.

Ko so ga slovesno odprli s 100 dnevi neprestanih iger je bilo ubitih okrog 5000

različnih živali in več sto gladiatorjev.

Kolosej je pravo čudo arhitekture, zlasti če upoštevamo njegove mere:

visok je bil 50m

dolg 188m

ovalne oblike z obsegom 537m

sprejme 50 - 70 000 gledalcev

Za gradnjo so porabili 100 000m3 2 travertina , 6000 ton cementa in 300 ton

železa za spone, ki so držale skupaj kamnite bloke.

Slika 2: Kolosej- zgradba

2 Trda kamnina, ki nastane z odlaganjem kalcijevega karbonata v rečnem koritu(gradbeni kamen).

- 7 -

Kolosej je sestavljen iz 80 radialnih zidov, ki se stekajo od zunanjega k

notranjemu obodu in podpirajo velik prostor za občinstvo in zapleten stopniščni

sistem, ki omogoča takojšnjo izpraznitev zgradbe. Nosilni zidovi so iz klesanih

kamnitih blokov, oboki med stenami pa so bili iz cementa. Zunanji obroč

sestavljajo štiri nadstropja:

♠ Spodnja tri so imela vsako po 80 arkad, ko so podpirale druga drugo in

skrbele za statično ravnotežje celote.

♠ Na vrhu četrtega nadstropja, ki je imelo štirioglata okna, je bilo 240

drogov, na katere je bila pripeta streha nad avditorijem.

♠ Za dviganje ogromne strehe so morali zaposliti kar 100 mornarjev.

Arena je imela tla iz desk, ki so bile pokrite s peskom. V tleh arene je bilo veliko

lesenih loput, skozi katere so v areno spuščali živali. Pod areno je bil labirint

hodnikov, kleti v katerih so bile celice z živalmi, pomožnih hodnikov in celic. Pod

areno si bila tudi dvigala, ki so jih upravljali z vitli in protiutežmi. Z njimi so lahko v

trenutku v areno dvignili gladiatorje ali divje živali. Areno je okrog in okrog obdajala

močna mreža, ki je gledalce varovala pred zvermi.

Gladiatorji so vstopali z zahoda skozi t.i. vrata življenja; trupla pa so odnašali

proti vzhodu skoti t.i. vrata smrti.

Slika 3: Kolosej danes

- 8 -

3.3 Gladiatorski Boji

3.3.1 Gladiatorji ladiatorji so bili ponavadi na smrt ali prisilno delo obsojeni kriminalci,

sužnji, ki so zagrešili kake hude prestopke. Gladiatorji so bili last

"gladiatorskih mojstrov" ali Lanista. Gladiatorji so bili razvrščeni v

skupine imenovane familiae. živeli so v zaporom podobnim vojašnicah. Kljub temu

so jih obiskovale trume oboževalcev in dam,ki so se navduševale nad njihovimi

atletskimi postavami.

G

Tudi svobodni Rimljani so se lahko odpovedali statusu svobodnega človeka in v

zameno za denar, slavo in razburljivo življenje prodali gladiatorskim mojstrom.

Njihov položaj pa ni bil zavidljiv, saj niso bili niti prostovoljni borci niti obsojeni

kriminalci, in kdor je na tak način postal gladiator je izgubil vse pravice in

spoštovanje.

Poklicni gladiatorji pa so bili svobodni možje, ki so v gladiatorskih bojih sodelovali

prostovoljno. S tem, ko so postali gladiatorji, so si svobodni možje iz nižjega sloja

pogosto pridobili slavo in pa podporo bogatih Rimljanov.

V areni pa se je bojevala tudi skupina pripadnikov višjega rimskega sloja, ki se

jim je to zdel razburljiv način zabave.

Mož je dobil status gladiatorja takoj, čeprav ga je gladiatorska prisega -

sacramentum gladiatorium - obvezovala da se mora do svojega laniste obnašati

kot suženj do svojega gospodarja. Gladiatorji so morali storiti vse kar jim je lanista

ukazal. Zaradi svoje vdanosti, poguma, discipline in spretnosti so bil spoštovani in

cenjeni. Posebej so bili priljubljeni pri ženskah, nekateri so bili pravi lomilci ženskih

src. Toda samo najbolj izurjeni veterani so si lahko po dolgi in uspešni karieri kupili

svobodo, a še ti so ponavadi ostali v poslu kot vaditelji.

- 9 -

3.3.1.1 Vrste gladiatorjev ladiatorji so bili glede na način bojevanja lahko: samiti, secutor,

hoplomachus, provocator, retiarius, murmillo, thraces. Gladiatorji

so se vedno bojevali v parih. Vse je bilo točno določeno: orožje,

ščitniki in ščiti celo kvaliteta gladiatorja. Bilo je več različnih tipov

gladiatorjev(zgoraj) od teh je vsak tip imel za nasprotnika točno določen tip. Na

primer Secutor se vedno bojuje proti retiariusu, nikoli pa ne bi dvignil meča nad

provocatorja. V gladiatorskih bojih so se bojevale tudi redke ženske.

G

)

Thraces je nosil manjši pravokotni ščit - parmula, čelado,

dva visoka golenska ščitnika, varovalni rokav - manica na

desni roki, oborožen pa je bil s kratkimi srpastimi meči.

Thraces se ponavadi bojuje z murmillom toda včasih tudi

z hoplomachusom.(desna slika:Thraces

Hoplomachus je imel majhen okrogli ščit z manico na

desni roki, golenska ščitnika oborožen pa je bil s

sulico.Zgled je dobil po grškem vojaku.

Murmillo pa je imel veliko večji ščit, ki

je lahko bil tudi dobro orožje. Vendar pa

ima zato samo en golenski ščitnik na

levi nogi in čelado. Oborožen je bil z

mečem.(na sliki: Hoplomachus(levo) in

Murmillo(v sredini))

štirikotni ščit in gladko čelado z dvema

tiariusa.

Secutor je imel prav tako kot

murmillones zakrivljen podolgovati

majhnima luknjama za oči. Secutor je bil

standardni nasprotnik Re

Retiarius je bil zaščiten samo z manico

na desni roki in ramenskim ščitnikom,

oborožen pa je bil z mrežo in

Trizobom.(na sliki Retiarius(levo) in

Secutor(desno))

- 10 -

Bili pa sta dve vrsti gladiatorjev ,ki pa sta se bojevali izključno ena z drugo

To sta bila eques in provocatores:

Eques je vstopil v areno iz začel borbo na konju, končal pa jo je na tleh.

ji del telesa, kovinsko pravokotno ploščo.Ime je tudi meč z

ravnim rezilom.

Provocatores je imel ovalni pravokotni ščit in edini od gladiatorjev je imel

zaščito za zgorn

Slika 4: Boj Murmilla in Thracesa

Spodaj je še video posnetek boja med Murmillom in Thracesa(za odpiranje dvoklikni):

- 11 -

3.3.1.2 Trening Gladiatorjev ladiatorji so trenirali kot pravi športniki. Prebivali so v gladiatorskih

kasarnah, imeli so medicinsko oskrbo in dobivali so tri obroke hrane

na dan. Učili so se uporabe različnih orožij, pa tudi boja z verigami,

mrežo, trizobom, bodalom, vrvjo,... . Plačilo so dobivali sproti vsakič, ko so se

bojevali.

GGladiatorji so se učili borilnih veščin v privatnih gladiatorskih šolah - ludi. Te so

bile zgrajene posebej za ta namen in so običajno stale v bližini velikih amfiteatrov.

Največja gladiatorska šola je stala poleg Koloseja v Rimu. Imenovala se je Ludus

Magnus.

Gladiatorji so se tam učili bojevanja in preživetja v bojih, tam pa so stale tudi

kasarne, v katerih so stanovali. Postali so specialisti v borilnih tehnikah s katerimi

so onesposobili in ujeli nasprotnika, ne da bi jih ta prej ubil.

- 12 -

3.3.2 " Ave Caesar, morituri te salutant " Lat. "Poz

temi besedami so gladiatorji pozdravljali cesarja ob prihodu v areno.

Pravzaprav pa se je "obred" bojev začel že zvečer en dan pred boji, ko

so se gladiatorji zbrali na veliki gostiji - cena libera, ki so se je lahko

udeležili vsi in to brezplačno. Lahko so prišli tudi drugi ljudje. Za mnoge je bila to

zadnja večerja.

Sdravljen Cezar,na poti v smrt te pozdravljamo"

Naslednji dan so se igre začele s slavnostnim sprevodom. Vsak gladiator je bil v

slovesni opravi, orožje pa so za njimi nosili služabniki. Ko so prišli do cesarjeve

lože, so ga pozdravili z dvignjeno desnico: AVE CAESAR, MORITURI TE

SALUTANT.Ob in po sprevodu so sledile glasbene točke s piščalmi, trobentami in

zborovskim petjem ob spremljavi vodnih orgel.

Nato so se začeli boji.

3.3.2.1 Vrste bojev

A. Munera ali tudi Munus je bi standardni boj gladiatorjev, ti so se kot že

rečeno bojevali v parih. B. Venationes ali lov na živali je bila zelo priljubljena predstava. Živali so po

dolgem stradanje nagnali v areno. Tam so jih lovili trenirani lovci -

Venator ali Bestiarious. Lovili in pobijali so leve, tigre, leoparde,slone,

medvede, bike, kamele, ki so jih pripeljali z vseh koncev države. Čeprav je

malo živali preživelo te love, se je občasno zgodilo da je bil ubit tudi

kakšen Bestiarious.

C. Venationes. Ker pa je smrt živali morala biti čimbolj kruta so velikokrat

ščuvali živali eno na drugo. Prizorišče je moralo posnemati naravno okolje

živali. Vendar je ta spektakel imel tudi svetlo stran. Občasno so nastopale

trenirane in dresirane živali podobno kot v modernih cirkusih.

D. Naumachiae. So bile miniaturne pomorske bitke, ki so jih prirejali v

Koloseju. za te priložnosti so morali areno poplaviti.Vodo so preusmerili iz

- 13 -

3bližnjega akvedukta . Zgodovinarji predvidevajo da je bilo možno areno

potopiti v samo sedmih urah.

E. Usmrtitve so se pogosto izvajale kot del venatia saj so kriminalce vrgli

zverem brez orožja in ščitov. Ta vrsta usmrtitve se imenuje "Ad Bestias" -

K zverem; in je poleg križanja veljala za najbolj sramotno usmrtitev. Ker je

bila tako sramotna so na ta način kaznovali le sužnje in prebivalce nižjih

razredov(prebivalce višjih razredov so ponavadi obglavljali).

Na sliki desno mora obsojenec

z kavljem ločiti medveda in bika

z verigo. Če ga živali ne bosta

ubili že ko ju bo poskušal ločiti,

je velika verjetnost da ga bosta,

ko ju bo ločil.

škode ni prepoznavna.

Na tej sliki moški z bičem prisili

obsojenca da se zoperstavi napadu

leva in še ene živali ki pa zaradi

Včasih so kriminalce privezali na

kole, jih na malih vozičkih pripeljali v

areno in jih pustili da so jih zveri

raztrgale.

Občasno pa so jih tudi privezane na

kole zažgali ali pa križali.

Opoldne pa so se obsojenci bojevali drug proti drugemu do smrti. Tiski

je prvi dvoboj zmagal se je bojeval z naslednjim in tako naprej, dokler ni

bil sam ubit. Na ta način so kriminalci usmrtili drug drugega. Kaj pa se je

zgodilo končnemu zmagovalcu pa ni znano. Mogoče so mu dovolili da živi

še en dan.

3 Rim. vodovod, navadno v obliki mostu.

- 14 -

3.3.2.2 Potek bojev Program je potekal preko celega dneva. Zjutraj so bile najprej na vrsti točke z

živalmi - Venationes. Lov je preživelo le malo živali, v enem dnevu so jih pobili več

tisoč.

Za lovom so prišle na vrsto usmrtitve. To se je dogajalo v dopoldanskih urah.

Takrat je bilo v amfiteatru najmanj ljudi, saj so mnogi zapustili prizorišče in odšli na

kosilo.

V amfiteatrih so lahko uprizarjali tudi bitke na vodi - naumachiae.

Boji so višek dosegli popoldne: Gladiatorji so se bojevali med seboj, z zvermi, v bitkah na trdnih tleh in na vodi.

Odlična tehnična zasnova amfiteatra je omogočala, da so areno zelo hitro

spremenili v gozd, vodno površino ali kakšno drugo prizorišče.

Kadar je bil eden od bojevnikov ranjen, so gledalci vpili "Habet" (pa jih je dobil) ali

"Hoc Habet!" (tokrat jo je pa dobil)ali pa "Habet, peractum est"(pa jih je dobil,

konec je). Tisti, ki je obležal na tleh, je odložil orožje in leže na hrbtu dvignil levo

roko, kar je bil znak, da prosi za milost. O njegovem življenju je imel pravico

odločiti zmagovalec, ki pa se je moral pred cesarjem tej pravici odreči. Tako je

cesarjev navzgor obrnjeni palec pomenil za premaganca življenje, kadar pa je bil

palec obrnjen navzdol, je to pomenilo smrt. Pri svoji odločitvi je cesar pogosto

upošteval voljo ljudstva. Če se premaganca niso usmilili, ga je zmagovalec z

mečem zabodel v vrat. Telo so odnesli v kostume oblečeni spremljevalci - eden je

bil oblečen kot Haron (mitološki čolnar, ki je s čolnom prevažal sence umrlih čez

reko Stiks v Hadovo kraljestvo), drugi kot Hermes. Zmagovalec je prejel v znak

zmage palmov list, zraven pa še zlato skledo, krono ali zlatnik.

Lat. "kruha in iger". Geslo množic v Rimu(po Juvenalovem pričevanju).

- 15 -

3.3.3 Pomen iger - "Panem et circenses" Lat. Kruha

judske igre so bile v Rimu vselej sredstvo politične in volilne

propagande, v cesarskem obdobju pa so bile sploh nepogrešljive.

Poleg žita,ki so ga kdaj pa kdaj delili zastonj, so bile prav igre najboljše

sredstvo za obvladovanje množic, saj se jim potem ko so dobile svoj obrok "kruha

in iger", ni več ljubilo misliti o uporu.

Lin iger

V Republiki so gladiatorski boji prinesli veliko popularnost prireditelju iger, ki se je

poplačala ob času volitev. Pravzaprav je bilo politično tekmovanje med aristokrati

pomemben faktor v velikem povečanju števila iger. Bil je prisoten velik pritisk, da

prirediš boljše in bolj spektakularne igre kot drugi.

Gaj Julij Cezar je leta 65 pr. n. št. načrtoval gladiatorske igre na katerih bi se

spopadlo 320 parov gladiatorjev. Čeprav je ta munus priredil v čast smrti svoje ga

očeta, je Cezar hotel pridobiti tudi politično priljubljenost in moč. Igre so se zgodile

vendar z zmanjšanim številom gladiatorjev, kar je pomenilo tudi manj priljubljenosti

za Cezarja. Cezarjevi politični nasprotniki so sprejeli zakon o omejenem številu

gladiatorjev, ki so se lahko nahajali v Rimu. Zakon so sprejeli na podlagi varnosti

mesta(Spartakov upor), vendar je bil verjetno spodbujen tudi zaradi političnega

samo-interesa.

V času Rimskega imperija se je politična iniciativa izgubila, pravzaprav pa niti

imperator ni hotel da bi pomembni prebivalci gostili igre, ki bi lahko zmanjšale

njegovo politično moč. Zato je pa je sam imperator je postal redni sponzor iger v

Rimu in se jih je ponavadi udeleževal. S tem so igre dobile nov politični pomen.

Čeprav so navadni ljudje izgubili pravico do volitev, jim je amfiteater nudil

možnost izraziti svoje mnenje, saj so lahko svoje mnenje izrazili direktno cesarju.

Lahko so se javno pritoževali nad ceno žita ali zahtevali smrt nekega

nepriljubljenega uradnika ali celo kritizirali samega vladarja.

- 16 -

4 Gledališče

G ledališče je bilo pri Rimljanih manj priljubljeno kot gladiatorski boji. Po

vlogi v življenju ljudi, vrsti gledalcev (glede na izobrazbo in stan) in

vsebini predstav ni bilo preveč podobno grškim predstavam.

4.1 Prve gledališke igre rve predstave segajo v 4. stol. pr.n.š. in so povezane z verskimi

obredi in Etruščani. V začetku je bil to samo ples brez besedila.

Sčasoma so začeli zraven recitirati komične verze in tako se je

razvila satirična drama - satura.

PSprva so Rimljani posnemali grške zglede in njihove uprizoritve so se zelo

naslanjale na grška dela.

Predstave - ludi scenici so se sprva odvijale na začasnem lesenem odru, ki je

bil širši in globlji kot pri Grkih, saj je v rimskem gledališču nastopalo več igralcev,

za katere so potrebovali tudi več prostora. Za publiko ni bilo sedežev, prav tako ni

bilo posebnega prostora, ki bi bil rezerviran za zgornji razred. Počasi je prišlo v

navado, da so za bogataše prinesli stole v gledališče njihovi sužnji.

Prva gledališča s sedeži, v polkrožnih vrstah, ki so se stopničasto dvigovale, so

Rimljani zgradili pod grškim vplivom. Prostor za gledalce se je imenoval cavea.

Do ločevanja publike je prišlo šele v 2. stol. pr. n. š. , ko so sprednji polkrožni del -

orchestra, ki je Grkom služil kot prostor za zbor, Rimljanom pa za pomembne

gledalce in so tja imeli vstop le senatorji, uradniki in svečeniki, s pregrado ločili od

ostalih gledalcev. Nato so glede na status sledili ostali gledalci. Prve vrste so

zasedali plemiči, ženske so si lahko ogledale predstavo s še višjega mesta in

ločeno od mož, le najvišji del je bil namenjen ljudstvu.

Prva gledališča so bila lesena in so jih po predstavi podrli. Prvo zidano gledališče

je dal zgraditi Pompej leta 55 pr.n.š., sledili pa sta še Balbovo gledališče in

Marcelovo gledališče, ki ga je bil dal zgraditi cesar Avgust. Gledališča so bila

ogromna saj so lahko sprejela tudi 10000 gledalcev. Zidana gledališča so bila bolj

izdelana. Jasno so bili ločeni odrska stavba, oder, orkestra in stopničasto

vzpenjajoča se cavea, ki je bila s prehodi razdeljena na kline - cunei. Odrska

- 17 -

stavba je predstavljala sceno - scaena - bila je bogato okrašena s kipi, stebri,

nišami, slikarijami,... imela je tudi vsaj troje vrat. Za odrsko stavbo so postavili še

pomožne prostore za igralce, skladišča,...

Glasbeni in pevski nastopi so se odvijali v posebni stavbi, "manjšem gledališču",

ki se je imenovala odeum.

4.2 Igralci oklicni igralci so bili sužnji in svobodni ljudje, ki so bili združeni v

igralske družine - greges, catervae, ki jim je načeloval vodja -

dominus gregis. To je bil pogosto starejši glavni igralec. On se je

dogovarjal z uradnikom, ki je skrbel za igre in ki je tudi plačeval igralce. Najbolj

priljubljeni igralci so dobivali velike honorarje, poleg tega pa je tisti, ki je požel

najglasnejši aplavz, dobil od skrbnika iger - curator ludorum še zmagovalno

častno palmo ali krono, v cesarskih časih pa tudi denarno nagrado., v cesarskih

časih pa tudi denarno nagrado.

PIgralci so v nekaterih predstavah nosili lasulje, maske in kostume, ki so izražali

njihovo starost, razpoloženje, socialni stan. Prav tako so za tragedijo in komedijo

imeli različne kostume in maske. Razlika je bila tudi pri obuvalih. V tragičnih

vlogah so nosili obuvala z debelimi podplati - koturne (cothurni), v komičnih pa

obutev z nizko peto - soccus. Tudi v rimskih predstavah je nastopal zbor, vendar

ni bil več pripovedovalec zgodbe, ampak spremljevalec dogajanja. Njegovo mesto

ni bilo več v orkestri, ampak so ga Rimljani prestavili na oder.

4.3 Vrste Predstav Pantomima: se je od drugih predstav razlikovala predvsem po vsebini, saj

je bila snov skoraj vedno vzeta iz mitologije. En sam igralec je predstavil

zgodbo iz življenja grških bogov ali junakov. Igral in pel je vse vloge, v

pomoč pa mu je bil zbor. Ker ni govoril, je nosil masko z zaprtimi usti.

Rimljani so imeli veliko raje predstave s komično vsebino. Mednje štejemo

atelane in mim.

Atelane - fabule Atellanae: Ime so dobile po oskijskem mestu Atella (južna

Italija), od koder so izšle in so bile tudi zelo razširjene. Spadajo v zvrst

komedije, med burke. Izvajale so jih po podeželju potujoče skupine. Teksta

- 18 -

pravzaprav ni bilo, igralci so improvizirali - besedilo so si izmišljali sproti.

Predstave so bile kratke in so bile enodejanke. V njih so nastopale štiri

stalne figure, ki so nosile svojemu značaju primerne maske: grbav lisjak -

Dossennus, Pappus - star butec, Bucco - gobezdav bahač in Maccus -

bedast požeruh.

Kasneje so atelane tudi zapisali, popularne pa so postale tudi v Rimu, kjer

so jih uprizarjali ob zaključku tragedij.

Mim: Tudi mim se je razvil na podeželju. Tu je šlo predvsem za

posnemanje in obrazno mimiko (mask niso nosili), besedila je bilo malo.

Vsebina je bila vzeta iz vsakdanjega življenja, strogih pravil za nastopanje

pa ni bilo. Število igralcev se je spreminjalo, nastopale so tudi ženske

(vendar so bile na slabem glasu), veliko so improvizirali.

V kasnejšem obdobju je beseda mim označevala tako igralca kot igro.

V obdobju cesarstva se je rimska nagnjenost h krutosti kazala tudi v gledaliških

predstavah. Publika je hotela skrajno realistične predstave. In tako so se tudi na

gledaliških odrih dogajala ubijanja - ko je moral lik v prizoru umreti, so igralca

nadomestili s kakšnim obsojencem na smrt in ga ubili pred očmi publike.

- 19 -

5 Zaključek ladiatorske igre so bile krute in krvave. Poizkus, da bi jih omejili in

uvedli manj pobijanja in več športa, se niso obnesli, saj so Rimljani

uživali v prelivanju krvi. To je bila njihova najbolj priljubljena zabava.

S pojavom krščanstva so pobijanje ljudi prepovedali, igre in lovi pa so se odvijali

še naprej. Ljudi niso več metali divjim zverem, ampak so jih obsodili na prisilno

delo v rudnikih - ad metalla. Tako je začelo primanjkovati tudi borcev za

gladiatorske boje.

Gladiatorske borbe so v vzhodnem delu imperija prenehali konec 4. stol.

G

, v

začetku 5.stol. pa jih je cesar Honorij z odredbo odpravil tudi v zahodni polovici

države.

Gladiatorsko tekmovanje, ki je bilo v svojih oddaljenih izvorih sveti ritual,

žrtvovanje krvnih daritev duhovom umrlih, je postalo potrditev rimske nadvlade

nad bojevitimi barbarskimi sovragi - in naposled brezbožno poveličevanje še bolj

krvoločnih nagnjenj civiliziranih Rimljanov.

Skupaj z zatonom imperija so propadala tudi javna kopališča. Vsa kasnejša

obdobja človekove zgodovine niso prinesla ničesar, kar bi se dalo primerjati z

rimskimi termami. Če malce pogledamo okrog sebe, lahko rečemo, da so bila

rimska kombinacija nekakšna mešanica sodobne telovadnice, kopališča,

kozmetičnega salona in fizioterapije, kar pa je bilo dopolnjeno s kulturnimi

dejavnostmi in zabavo.

- 20 -

Uporabljeni viri 1) Monografije:

1. KERRIGAN, M. (2002). Stari Rim in rimsko cesarstvo. Ljubljana:

Cankarjeva založba.

2. LIBERATI, A. M. (2000). Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala

svetu. Ljubljana: Mladinska knjiga

2) Internet:

1. http://depthome.brooklyn.cuny.edu/classics/gladiatr/index.htm,

6.-11. 2. 2005

2. http://mitologija.sloweb.net/avete_romani/gladiatorski_boji.php,

6.-11., 16.-20. 2. 2005

3. http://mitologija.sloweb.net/avete_romani/gledalisce.php

16.-20. 2. 2005

4. http://mitologija.sloweb.net/avete_romani/terme.php

16.-20. 2. 2005

5. zaradi nekaj dnevne nedosegljivosti zgoraj navedenih strani(2.-4.) sem

uporabljal te:

http://66.102.9.104/search?q=cache:RnPluLD7dIsJ:mitologija.sloweb.ne

t/avete_romani/gladiatorski_boji.php+izvor+gladiatorski+iger&hl=sl

8.-10. 2. 2005

http://64.233.183.104/search?q=cache:1we_pgVv8ncJ:mitologija.sloweb

.net/avete_romani/terme.php+&hl=sl&lr=lang_sl

16.-20. 2. 2005

http://64.233.183.104/search?q=cache:PswBhBjJkR8J:mitologija.sloweb

.net/avete_romani/gledalisce.php+&hl=sl&lr=lang_sl

16.-20. 2. 2005

6. http://www.clemens-fritz.de/html/gladiator.htm

- 21 -

Kazalo Slik ................................................................................ 6 Slika 1: Amfiteater v Pompejih

........................................................................................ 7 Slika 2: Kolosej- zgradba

............................................................................................ 8 Slika 3: Kolosej danes

......................................................................... 11 Slika 4: Boj Murmilla in Thracesa

....................................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 5: Venationes-Lov

....................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 6:Venationes-Slon proti biku

- 22 -