Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Projektna naloga
Mentor: Saša Mikič Ivan Novak, 1.e
Predmet: Zgodovina in Informatika
Maribor,2005
Vsebinsko kazalo .................................................................................................................... 2 1 Uvod
.................................................................................................................. 3 2 Terme
.......................................................................................................... 3 2.1 Začetki
....................................................................... 3 2.2 Obiskovalci - Moški in ženske
.................................................................................................... 3 2.3 Obisk term
..................................................................................... 4 2.3.1 Prostori kopališč
..................................................... 4 2.3.2 "MENS SANA IN CORPORE SANO"
................................................................................................. 6 3 Gladiatorske igre
....................................................................................................... 6 3.1 Izvor iger
........................................................................................ 7 3.2 Flavijski Amfiteater
............................................................................................ 9 3.3 Gladiatorski Boji
............................................................................................... 9 3.3.1 Gladiatorji
3.3.1.1 Vrste gladiatorjev ........................................................................... 10
3.3.1.2 Trening Gladiatorjev ...................................................................... 12
....................................................... 13 3.3.2 " Ave Caesar, morituri te salutant "
3.3.2.1 Vrste bojev..................................................................................... 13
3.3.2.2 Potek bojev.................................................................................... 15
...................................................... 16 3.3.3 Pomen iger - "Panem et circenses"
.......................................................................................................... 17 4 Gledališče
.................................................................................... 17 4.1 Prve gledališke igre
.......................................................................................................... 18 4.2 Igralci
............................................................................................ 18 4.3 Vrste Predstav
........................................................................................................... 20 5 Zaključek
...................................................................................................... 21 Uporabljeni viri
............................................................................................................ 22 Kazalo Slik
..................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Stvarno kazalo
- 1 -
1 Uvod odobno kot današnji ljudje so imeli tudi Rimljani službo in prosti čas.
Največ časa so imeli postopači, brezposelni, priseljenci in pustolovci.
Ti so se potikali po forumih, bazilikah in preddverjih ter popivali ali
kockali. Med razvedrili, ki so bila dostopna Rimljanom vseh razredov, so bili vedno
bolj slikoviti spektakli. Rimljani so veliko svojega prostega časa preživljali v
termah, kjer so se zabavali, sprostili, spočili, poklepetali ter skrbeli za higieno in
zdravje. Vsakega aprila se je v Circus Maximus nagnetlo do četrt milijona ljudi,ki
so gledali velike konjske dirke in dirke z vozovi. Toda vznemirjenje, ki so ga
ponujala ta nevarna tekmovanja je še prekašala srhljivost krvavih gladiatorskih
iger. Hodili so tudi v gledališče vendar ni bilo tako priljubljeno kot gladiatorske igre.
P
- 2 -
2 Terme
2.1 Začetki začetku so bile terme privatne, preprosto zasnovane in namenjene
higieni. Na lastne stroške so jih odpirali zasebniki in od obiskovalcev
nato pobirali vstopnino. Prva kopališča so bila pogosto združena z
gostilnami in lokali dvomljivega slovesa. Iz teh neobetavnih začetkov so se razvila
javna kopališča, ki so bila
Veden od najbolj prepoznavnih znakov rimskega načina
življenja. Razširjena so bila v vseh pomembnejših rimskih mestih.
2.2 Obiskovalci - Moški in ženske erme so obiskovali tako bogati kot revni, moški in ženske. Vstopnine
ni bilo, ali pa je bila zgolj simbolična. Čeprav so imeli bogataši doma
pogosto lastno malo kopališče, so obiskovali tudi javne terme.
Moški in ženske so se kopali ločeno. To so naredili tako, da so imele terme ločen
moški in ženski del (v tem primeru je bil ženski del manjši in ne tako razkošen),
lahko pa so se kopali ob različnem času. Tako so imele ženske rezerviran čas
dopoldne, moški pa po delu, to je okrog druge ali tretje ure, pa vse do sončnega
zahoda. Moški so ostajali v termah tudi po več ur, se razgibavali, kopali in
pogovarjali (od ogovarjanja pa do sklepanja poslov).
T
k term2.3 Obis biskovalci so se najprej napotili v oblačilnico - apoditerij
(apodyterium), ki je bil pogosto opremljen s kamnitimi klopmi. Na
poličkah ali malih sobicah so pustili oblačila in druge svoje stvari.
Ponekod so bili na zidu klini, na katere so obiskovalci lahko obesili obleko. S seboj
so pripeljali sužnja, da je pazil na stvari; revnejši so si čuvarja - capsarius lahko
najeli v termah. Včasih je ta imel na voljo tudi majhno sobico.
OKako so bili obiskovalci term oblečeni, lahko sklepamo po mozaikih: ženske so
nosile nedrček - fascia pectoralis in hlačke - subligar(ženske v kopalkah; Piazza
- 3 -
Armerina na Siciliji), obuti pa so bili v posebne sandale s tankimi podplati, da so
zaščitili stopala na ogrevanih tleh.
Obiskovalci so se najprej razgibavali, dvigovali uteži, se pomerili v rokoborbi,
igrah z žogo, teku, se sprehajali,... .
V večjih termah so imeli posebne prostore, kjer so sužnji obiskovalce najprej
naoljili in potem s posebnimi strgali - strigilis odstranili tako olje kot vso
umazanijo. V termah so poskrbeli tudi za puljenje dlak. Prav tako so bili na voljo
maserji za vtiranje dišav in masažo. Sužnji so za gospodarjem nosili stekleničke z
oljem - ampulla olearia, strgala in lanene brisače - lintea, tako da je imel
gospodar v vsakem trenutku popolno oskrbo.
2.3.1 Prostori kopališč biskovalci so se zadrževali v različno ogrevanih prostorih, v katerih so
bili bazeni ali pa kadi z vodo.Toda najprej je bila kot že rečeno
slačilnica - apodyterium. Nato so sledili bazeni in kopeli:
Vro
Oča kopel - caldarium
Mlačna ali srednje topla kopel - tepidarium
Hladna kopel - frigidarium
Potilnica - sudatorium
Vroča parna kopel - laconicum
Plavalni bazen - natatio
Terme so imele tudi stranišča - latrinae. V sklopu kopališča so stale tudi trgovinice
in stojnice prodajalcev hrane, kjer so si kopalci lahko priskrbeli prigrizek.
2.3.2 "MENS SANA IN CORPORE SANO" Lat. zdrav duh v zdravem telesu.
obdobju cesarstva se je število javnih kopališč zelo povečalo.
Terme so gradili cesarji (Neron, Karakala). Bile so veličastne, imele
so obokane stropove, dragocene marmorne tlake, srebrne tulce pip
za vodo, okr
Vašene stene in mnoge reliefe. Največje med njimi so lahko sprejele
tudi do 3000 obiskovalcev.
- 4 -
Kompleks term je poleg bazenov in telovadišč pogosto vključeval tudi knjižnice
vrtove, pokrita sprehajališča
,
, posebne prostore za branje poezije in poslušanje
g
o
eje
lasbe, dvorišča, kjer so se lahko družili in pogovarjali vsi obiskovalci term. S tem
so terme postale tudi prostor kulturnega in intelektualnega srečevanja. Vse te
dejavnosti, ki so se odvijale v termah, povzema latinski izrek MENS SANA IN
CORPORE SANO. Rimljani so iznašli poseben sistem ogrevanja kopališča -
Hypocaustum. Naredili so "dvojna tla". Zgornji sloj, po katerem se je hodilo, je
stal na približno 60 cm visokih stebričkih, tako da je v vmesnem prostoru lahk
krožil vroč zrak, ki so ga ogrevali v velikih pečeh, ki so jih kurili z drvi. To so
seveda delali sužnji. Zrak je krožil tudi po ceveh, ki so jih vgradili v zidove. Kasn
so tako ogrevali prostore tudi v zasebnih hišah. Voda, ki so jo potrebovali za
terme, se je zbirala v posebnih zbiralnikih.
Terme so bile pogosto tudi ob vrelcih tople in zdravilne vode (npr. angleški Bath,
nemški Aachen). Obiskovali so jih tako bolniki kot zdravi ljudje. Zelo znano je bilo
mesto Baiae v južni Italiji, kjer so bili znani žvepleni vrelci in bi ga zlahka primerjali
s kakšnim od današnjih priljubljenih zdraviliških krajev, kjer se zbira družabna
smetana. Javna kopališča so gradili tudi v provincah. Imeti čim večje in lepše
terme je bila stvar ugleda. Kaj so terme ponujale, je bilo odvisno tudi od podne
Tako so v južnih krajih prevladovali bazeni s hladno vodo, na celini in proti sev
pa ogrevani prostori.
bja.
eru
- 5 -
3 Gladiatorske igre
3.1 Izvor iger ako kot izvori drugih prireditev starodavnih kultur je izvor gladiatorskih
iger verjetno skrit v verskih obredih, predvsem pogrebnih. Rimljani so
trdili da so tradicijo gladiatorskih iger prevzeli od Etruščanov, vendar
za to ni veliko dokazov. V začetku so boji potekali na velikih odprtih prostorih, kjer
so postavili lesene odre in zasilne ograje.
T Prve gladiatorske boje sta priredila Mark in Decim Brut v čast svojemu umrlemu
očetu Juliju Brutu leta 264 pr. n. št. Trije pari sužnjev so služili kot gladiatorji, ki so
se bojevali na Forumu1 Boarium. Počasi so igre izgubile povezavo s pogrebnimi
običaji in postale pomemben del javnih prireditev, ki so jih organizirali politiki in
cesarji. Amfiteatri so bile ogromne zgradbe ovalne oblike, ki so imele v sredi
areno, okrog in okrog pa je bil prostor za gledalce. Rimljani so jih zasnovali
posebej za prirejanje gladiatorskih iger. Prvi naj bi ga zasnoval Curio(ali eden
njegovih arhitektov) leta 53 pr. n. št.
Pozneje v 1. stol. pr. n. št. ko so se igre že zelo razmahnile, so začeli graditi
Amfiteatre. Ostanke
najstarejšega sezidanega
amfiteatra iz leta ~80 pr. n.
št. lahko še danes vidimo v
Pompejih.
Prvi pravi amfiteater v
Rimu pa je zgradil Statilius
Taurus leta 29 pr.n.št.
vendar je kasneje pogorel.
Slika 1: Amfiteater v Pompejih
1 Javni trg v starem Rimu in drugih mestih.
- 6 -
3.2 Flavijski Amfiteater eveda ga vsi bolj poznamo kot Kolosej.Ime Flavijski amfiteater je
dobil po cesarski družini Flavijcev, ki so ga dali zgraditi. Začel ga je
graditi cesar Vespazijan dokončala pa sta ga njegova sinova Tit in
D me Kolosej pa je dobil po ogromnem kipu-Kolosu,ki je predstavljal
cesarja Nerona. Kolosej so zgradili v kratkih petih letih, od leta 75 do 80 n. št.
omicijan. I
S Da
bi zidava kar najhitreje tekla, so projekt razdelili na štiri dele in vsak del zaupali
drugemu izvajalcu, s čimer so znižali stroške. Pri delitvi so na gradbene sektorje
so morali upoštevati gradbeni material, višino in načrt.
Ko so ga slovesno odprli s 100 dnevi neprestanih iger je bilo ubitih okrog 5000
različnih živali in več sto gladiatorjev.
Kolosej je pravo čudo arhitekture, zlasti če upoštevamo njegove mere:
visok je bil 50m
dolg 188m
ovalne oblike z obsegom 537m
sprejme 50 - 70 000 gledalcev
Za gradnjo so porabili 100 000m3 2 travertina , 6000 ton cementa in 300 ton
železa za spone, ki so držale skupaj kamnite bloke.
Slika 2: Kolosej- zgradba
2 Trda kamnina, ki nastane z odlaganjem kalcijevega karbonata v rečnem koritu(gradbeni kamen).
- 7 -
Kolosej je sestavljen iz 80 radialnih zidov, ki se stekajo od zunanjega k
notranjemu obodu in podpirajo velik prostor za občinstvo in zapleten stopniščni
sistem, ki omogoča takojšnjo izpraznitev zgradbe. Nosilni zidovi so iz klesanih
kamnitih blokov, oboki med stenami pa so bili iz cementa. Zunanji obroč
sestavljajo štiri nadstropja:
♠ Spodnja tri so imela vsako po 80 arkad, ko so podpirale druga drugo in
skrbele za statično ravnotežje celote.
♠ Na vrhu četrtega nadstropja, ki je imelo štirioglata okna, je bilo 240
drogov, na katere je bila pripeta streha nad avditorijem.
♠ Za dviganje ogromne strehe so morali zaposliti kar 100 mornarjev.
Arena je imela tla iz desk, ki so bile pokrite s peskom. V tleh arene je bilo veliko
lesenih loput, skozi katere so v areno spuščali živali. Pod areno je bil labirint
hodnikov, kleti v katerih so bile celice z živalmi, pomožnih hodnikov in celic. Pod
areno si bila tudi dvigala, ki so jih upravljali z vitli in protiutežmi. Z njimi so lahko v
trenutku v areno dvignili gladiatorje ali divje živali. Areno je okrog in okrog obdajala
močna mreža, ki je gledalce varovala pred zvermi.
Gladiatorji so vstopali z zahoda skozi t.i. vrata življenja; trupla pa so odnašali
proti vzhodu skoti t.i. vrata smrti.
Slika 3: Kolosej danes
- 8 -
3.3 Gladiatorski Boji
3.3.1 Gladiatorji ladiatorji so bili ponavadi na smrt ali prisilno delo obsojeni kriminalci,
sužnji, ki so zagrešili kake hude prestopke. Gladiatorji so bili last
"gladiatorskih mojstrov" ali Lanista. Gladiatorji so bili razvrščeni v
skupine imenovane familiae. živeli so v zaporom podobnim vojašnicah. Kljub temu
so jih obiskovale trume oboževalcev in dam,ki so se navduševale nad njihovimi
atletskimi postavami.
G
Tudi svobodni Rimljani so se lahko odpovedali statusu svobodnega človeka in v
zameno za denar, slavo in razburljivo življenje prodali gladiatorskim mojstrom.
Njihov položaj pa ni bil zavidljiv, saj niso bili niti prostovoljni borci niti obsojeni
kriminalci, in kdor je na tak način postal gladiator je izgubil vse pravice in
spoštovanje.
Poklicni gladiatorji pa so bili svobodni možje, ki so v gladiatorskih bojih sodelovali
prostovoljno. S tem, ko so postali gladiatorji, so si svobodni možje iz nižjega sloja
pogosto pridobili slavo in pa podporo bogatih Rimljanov.
V areni pa se je bojevala tudi skupina pripadnikov višjega rimskega sloja, ki se
jim je to zdel razburljiv način zabave.
Mož je dobil status gladiatorja takoj, čeprav ga je gladiatorska prisega -
sacramentum gladiatorium - obvezovala da se mora do svojega laniste obnašati
kot suženj do svojega gospodarja. Gladiatorji so morali storiti vse kar jim je lanista
ukazal. Zaradi svoje vdanosti, poguma, discipline in spretnosti so bil spoštovani in
cenjeni. Posebej so bili priljubljeni pri ženskah, nekateri so bili pravi lomilci ženskih
src. Toda samo najbolj izurjeni veterani so si lahko po dolgi in uspešni karieri kupili
svobodo, a še ti so ponavadi ostali v poslu kot vaditelji.
- 9 -
3.3.1.1 Vrste gladiatorjev ladiatorji so bili glede na način bojevanja lahko: samiti, secutor,
hoplomachus, provocator, retiarius, murmillo, thraces. Gladiatorji
so se vedno bojevali v parih. Vse je bilo točno določeno: orožje,
ščitniki in ščiti celo kvaliteta gladiatorja. Bilo je več različnih tipov
gladiatorjev(zgoraj) od teh je vsak tip imel za nasprotnika točno določen tip. Na
primer Secutor se vedno bojuje proti retiariusu, nikoli pa ne bi dvignil meča nad
provocatorja. V gladiatorskih bojih so se bojevale tudi redke ženske.
G
)
Thraces je nosil manjši pravokotni ščit - parmula, čelado,
dva visoka golenska ščitnika, varovalni rokav - manica na
desni roki, oborožen pa je bil s kratkimi srpastimi meči.
Thraces se ponavadi bojuje z murmillom toda včasih tudi
z hoplomachusom.(desna slika:Thraces
Hoplomachus je imel majhen okrogli ščit z manico na
desni roki, golenska ščitnika oborožen pa je bil s
sulico.Zgled je dobil po grškem vojaku.
Murmillo pa je imel veliko večji ščit, ki
je lahko bil tudi dobro orožje. Vendar pa
ima zato samo en golenski ščitnik na
levi nogi in čelado. Oborožen je bil z
mečem.(na sliki: Hoplomachus(levo) in
Murmillo(v sredini))
štirikotni ščit in gladko čelado z dvema
tiariusa.
Secutor je imel prav tako kot
murmillones zakrivljen podolgovati
majhnima luknjama za oči. Secutor je bil
standardni nasprotnik Re
Retiarius je bil zaščiten samo z manico
na desni roki in ramenskim ščitnikom,
oborožen pa je bil z mrežo in
Trizobom.(na sliki Retiarius(levo) in
Secutor(desno))
- 10 -
Bili pa sta dve vrsti gladiatorjev ,ki pa sta se bojevali izključno ena z drugo
To sta bila eques in provocatores:
Eques je vstopil v areno iz začel borbo na konju, končal pa jo je na tleh.
ji del telesa, kovinsko pravokotno ploščo.Ime je tudi meč z
ravnim rezilom.
Provocatores je imel ovalni pravokotni ščit in edini od gladiatorjev je imel
zaščito za zgorn
Slika 4: Boj Murmilla in Thracesa
Spodaj je še video posnetek boja med Murmillom in Thracesa(za odpiranje dvoklikni):
- 11 -
3.3.1.2 Trening Gladiatorjev ladiatorji so trenirali kot pravi športniki. Prebivali so v gladiatorskih
kasarnah, imeli so medicinsko oskrbo in dobivali so tri obroke hrane
na dan. Učili so se uporabe različnih orožij, pa tudi boja z verigami,
mrežo, trizobom, bodalom, vrvjo,... . Plačilo so dobivali sproti vsakič, ko so se
bojevali.
GGladiatorji so se učili borilnih veščin v privatnih gladiatorskih šolah - ludi. Te so
bile zgrajene posebej za ta namen in so običajno stale v bližini velikih amfiteatrov.
Največja gladiatorska šola je stala poleg Koloseja v Rimu. Imenovala se je Ludus
Magnus.
Gladiatorji so se tam učili bojevanja in preživetja v bojih, tam pa so stale tudi
kasarne, v katerih so stanovali. Postali so specialisti v borilnih tehnikah s katerimi
so onesposobili in ujeli nasprotnika, ne da bi jih ta prej ubil.
- 12 -
3.3.2 " Ave Caesar, morituri te salutant " Lat. "Poz
temi besedami so gladiatorji pozdravljali cesarja ob prihodu v areno.
Pravzaprav pa se je "obred" bojev začel že zvečer en dan pred boji, ko
so se gladiatorji zbrali na veliki gostiji - cena libera, ki so se je lahko
udeležili vsi in to brezplačno. Lahko so prišli tudi drugi ljudje. Za mnoge je bila to
zadnja večerja.
Sdravljen Cezar,na poti v smrt te pozdravljamo"
Naslednji dan so se igre začele s slavnostnim sprevodom. Vsak gladiator je bil v
slovesni opravi, orožje pa so za njimi nosili služabniki. Ko so prišli do cesarjeve
lože, so ga pozdravili z dvignjeno desnico: AVE CAESAR, MORITURI TE
SALUTANT.Ob in po sprevodu so sledile glasbene točke s piščalmi, trobentami in
zborovskim petjem ob spremljavi vodnih orgel.
Nato so se začeli boji.
3.3.2.1 Vrste bojev
A. Munera ali tudi Munus je bi standardni boj gladiatorjev, ti so se kot že
rečeno bojevali v parih. B. Venationes ali lov na živali je bila zelo priljubljena predstava. Živali so po
dolgem stradanje nagnali v areno. Tam so jih lovili trenirani lovci -
Venator ali Bestiarious. Lovili in pobijali so leve, tigre, leoparde,slone,
medvede, bike, kamele, ki so jih pripeljali z vseh koncev države. Čeprav je
malo živali preživelo te love, se je občasno zgodilo da je bil ubit tudi
kakšen Bestiarious.
C. Venationes. Ker pa je smrt živali morala biti čimbolj kruta so velikokrat
ščuvali živali eno na drugo. Prizorišče je moralo posnemati naravno okolje
živali. Vendar je ta spektakel imel tudi svetlo stran. Občasno so nastopale
trenirane in dresirane živali podobno kot v modernih cirkusih.
D. Naumachiae. So bile miniaturne pomorske bitke, ki so jih prirejali v
Koloseju. za te priložnosti so morali areno poplaviti.Vodo so preusmerili iz
- 13 -
3bližnjega akvedukta . Zgodovinarji predvidevajo da je bilo možno areno
potopiti v samo sedmih urah.
E. Usmrtitve so se pogosto izvajale kot del venatia saj so kriminalce vrgli
zverem brez orožja in ščitov. Ta vrsta usmrtitve se imenuje "Ad Bestias" -
K zverem; in je poleg križanja veljala za najbolj sramotno usmrtitev. Ker je
bila tako sramotna so na ta način kaznovali le sužnje in prebivalce nižjih
razredov(prebivalce višjih razredov so ponavadi obglavljali).
Na sliki desno mora obsojenec
z kavljem ločiti medveda in bika
z verigo. Če ga živali ne bosta
ubili že ko ju bo poskušal ločiti,
je velika verjetnost da ga bosta,
ko ju bo ločil.
škode ni prepoznavna.
Na tej sliki moški z bičem prisili
obsojenca da se zoperstavi napadu
leva in še ene živali ki pa zaradi
Včasih so kriminalce privezali na
kole, jih na malih vozičkih pripeljali v
areno in jih pustili da so jih zveri
raztrgale.
Občasno pa so jih tudi privezane na
kole zažgali ali pa križali.
Opoldne pa so se obsojenci bojevali drug proti drugemu do smrti. Tiski
je prvi dvoboj zmagal se je bojeval z naslednjim in tako naprej, dokler ni
bil sam ubit. Na ta način so kriminalci usmrtili drug drugega. Kaj pa se je
zgodilo končnemu zmagovalcu pa ni znano. Mogoče so mu dovolili da živi
še en dan.
3 Rim. vodovod, navadno v obliki mostu.
- 14 -
3.3.2.2 Potek bojev Program je potekal preko celega dneva. Zjutraj so bile najprej na vrsti točke z
živalmi - Venationes. Lov je preživelo le malo živali, v enem dnevu so jih pobili več
tisoč.
Za lovom so prišle na vrsto usmrtitve. To se je dogajalo v dopoldanskih urah.
Takrat je bilo v amfiteatru najmanj ljudi, saj so mnogi zapustili prizorišče in odšli na
kosilo.
V amfiteatrih so lahko uprizarjali tudi bitke na vodi - naumachiae.
Boji so višek dosegli popoldne: Gladiatorji so se bojevali med seboj, z zvermi, v bitkah na trdnih tleh in na vodi.
Odlična tehnična zasnova amfiteatra je omogočala, da so areno zelo hitro
spremenili v gozd, vodno površino ali kakšno drugo prizorišče.
Kadar je bil eden od bojevnikov ranjen, so gledalci vpili "Habet" (pa jih je dobil) ali
"Hoc Habet!" (tokrat jo je pa dobil)ali pa "Habet, peractum est"(pa jih je dobil,
konec je). Tisti, ki je obležal na tleh, je odložil orožje in leže na hrbtu dvignil levo
roko, kar je bil znak, da prosi za milost. O njegovem življenju je imel pravico
odločiti zmagovalec, ki pa se je moral pred cesarjem tej pravici odreči. Tako je
cesarjev navzgor obrnjeni palec pomenil za premaganca življenje, kadar pa je bil
palec obrnjen navzdol, je to pomenilo smrt. Pri svoji odločitvi je cesar pogosto
upošteval voljo ljudstva. Če se premaganca niso usmilili, ga je zmagovalec z
mečem zabodel v vrat. Telo so odnesli v kostume oblečeni spremljevalci - eden je
bil oblečen kot Haron (mitološki čolnar, ki je s čolnom prevažal sence umrlih čez
reko Stiks v Hadovo kraljestvo), drugi kot Hermes. Zmagovalec je prejel v znak
zmage palmov list, zraven pa še zlato skledo, krono ali zlatnik.
Lat. "kruha in iger". Geslo množic v Rimu(po Juvenalovem pričevanju).
- 15 -
3.3.3 Pomen iger - "Panem et circenses" Lat. Kruha
judske igre so bile v Rimu vselej sredstvo politične in volilne
propagande, v cesarskem obdobju pa so bile sploh nepogrešljive.
Poleg žita,ki so ga kdaj pa kdaj delili zastonj, so bile prav igre najboljše
sredstvo za obvladovanje množic, saj se jim potem ko so dobile svoj obrok "kruha
in iger", ni več ljubilo misliti o uporu.
Lin iger
V Republiki so gladiatorski boji prinesli veliko popularnost prireditelju iger, ki se je
poplačala ob času volitev. Pravzaprav je bilo politično tekmovanje med aristokrati
pomemben faktor v velikem povečanju števila iger. Bil je prisoten velik pritisk, da
prirediš boljše in bolj spektakularne igre kot drugi.
Gaj Julij Cezar je leta 65 pr. n. št. načrtoval gladiatorske igre na katerih bi se
spopadlo 320 parov gladiatorjev. Čeprav je ta munus priredil v čast smrti svoje ga
očeta, je Cezar hotel pridobiti tudi politično priljubljenost in moč. Igre so se zgodile
vendar z zmanjšanim številom gladiatorjev, kar je pomenilo tudi manj priljubljenosti
za Cezarja. Cezarjevi politični nasprotniki so sprejeli zakon o omejenem številu
gladiatorjev, ki so se lahko nahajali v Rimu. Zakon so sprejeli na podlagi varnosti
mesta(Spartakov upor), vendar je bil verjetno spodbujen tudi zaradi političnega
samo-interesa.
V času Rimskega imperija se je politična iniciativa izgubila, pravzaprav pa niti
imperator ni hotel da bi pomembni prebivalci gostili igre, ki bi lahko zmanjšale
njegovo politično moč. Zato je pa je sam imperator je postal redni sponzor iger v
Rimu in se jih je ponavadi udeleževal. S tem so igre dobile nov politični pomen.
Čeprav so navadni ljudje izgubili pravico do volitev, jim je amfiteater nudil
možnost izraziti svoje mnenje, saj so lahko svoje mnenje izrazili direktno cesarju.
Lahko so se javno pritoževali nad ceno žita ali zahtevali smrt nekega
nepriljubljenega uradnika ali celo kritizirali samega vladarja.
- 16 -
4 Gledališče
G ledališče je bilo pri Rimljanih manj priljubljeno kot gladiatorski boji. Po
vlogi v življenju ljudi, vrsti gledalcev (glede na izobrazbo in stan) in
vsebini predstav ni bilo preveč podobno grškim predstavam.
4.1 Prve gledališke igre rve predstave segajo v 4. stol. pr.n.š. in so povezane z verskimi
obredi in Etruščani. V začetku je bil to samo ples brez besedila.
Sčasoma so začeli zraven recitirati komične verze in tako se je
razvila satirična drama - satura.
PSprva so Rimljani posnemali grške zglede in njihove uprizoritve so se zelo
naslanjale na grška dela.
Predstave - ludi scenici so se sprva odvijale na začasnem lesenem odru, ki je
bil širši in globlji kot pri Grkih, saj je v rimskem gledališču nastopalo več igralcev,
za katere so potrebovali tudi več prostora. Za publiko ni bilo sedežev, prav tako ni
bilo posebnega prostora, ki bi bil rezerviran za zgornji razred. Počasi je prišlo v
navado, da so za bogataše prinesli stole v gledališče njihovi sužnji.
Prva gledališča s sedeži, v polkrožnih vrstah, ki so se stopničasto dvigovale, so
Rimljani zgradili pod grškim vplivom. Prostor za gledalce se je imenoval cavea.
Do ločevanja publike je prišlo šele v 2. stol. pr. n. š. , ko so sprednji polkrožni del -
orchestra, ki je Grkom služil kot prostor za zbor, Rimljanom pa za pomembne
gledalce in so tja imeli vstop le senatorji, uradniki in svečeniki, s pregrado ločili od
ostalih gledalcev. Nato so glede na status sledili ostali gledalci. Prve vrste so
zasedali plemiči, ženske so si lahko ogledale predstavo s še višjega mesta in
ločeno od mož, le najvišji del je bil namenjen ljudstvu.
Prva gledališča so bila lesena in so jih po predstavi podrli. Prvo zidano gledališče
je dal zgraditi Pompej leta 55 pr.n.š., sledili pa sta še Balbovo gledališče in
Marcelovo gledališče, ki ga je bil dal zgraditi cesar Avgust. Gledališča so bila
ogromna saj so lahko sprejela tudi 10000 gledalcev. Zidana gledališča so bila bolj
izdelana. Jasno so bili ločeni odrska stavba, oder, orkestra in stopničasto
vzpenjajoča se cavea, ki je bila s prehodi razdeljena na kline - cunei. Odrska
- 17 -
stavba je predstavljala sceno - scaena - bila je bogato okrašena s kipi, stebri,
nišami, slikarijami,... imela je tudi vsaj troje vrat. Za odrsko stavbo so postavili še
pomožne prostore za igralce, skladišča,...
Glasbeni in pevski nastopi so se odvijali v posebni stavbi, "manjšem gledališču",
ki se je imenovala odeum.
4.2 Igralci oklicni igralci so bili sužnji in svobodni ljudje, ki so bili združeni v
igralske družine - greges, catervae, ki jim je načeloval vodja -
dominus gregis. To je bil pogosto starejši glavni igralec. On se je
dogovarjal z uradnikom, ki je skrbel za igre in ki je tudi plačeval igralce. Najbolj
priljubljeni igralci so dobivali velike honorarje, poleg tega pa je tisti, ki je požel
najglasnejši aplavz, dobil od skrbnika iger - curator ludorum še zmagovalno
častno palmo ali krono, v cesarskih časih pa tudi denarno nagrado., v cesarskih
časih pa tudi denarno nagrado.
PIgralci so v nekaterih predstavah nosili lasulje, maske in kostume, ki so izražali
njihovo starost, razpoloženje, socialni stan. Prav tako so za tragedijo in komedijo
imeli različne kostume in maske. Razlika je bila tudi pri obuvalih. V tragičnih
vlogah so nosili obuvala z debelimi podplati - koturne (cothurni), v komičnih pa
obutev z nizko peto - soccus. Tudi v rimskih predstavah je nastopal zbor, vendar
ni bil več pripovedovalec zgodbe, ampak spremljevalec dogajanja. Njegovo mesto
ni bilo več v orkestri, ampak so ga Rimljani prestavili na oder.
4.3 Vrste Predstav Pantomima: se je od drugih predstav razlikovala predvsem po vsebini, saj
je bila snov skoraj vedno vzeta iz mitologije. En sam igralec je predstavil
zgodbo iz življenja grških bogov ali junakov. Igral in pel je vse vloge, v
pomoč pa mu je bil zbor. Ker ni govoril, je nosil masko z zaprtimi usti.
Rimljani so imeli veliko raje predstave s komično vsebino. Mednje štejemo
atelane in mim.
Atelane - fabule Atellanae: Ime so dobile po oskijskem mestu Atella (južna
Italija), od koder so izšle in so bile tudi zelo razširjene. Spadajo v zvrst
komedije, med burke. Izvajale so jih po podeželju potujoče skupine. Teksta
- 18 -
pravzaprav ni bilo, igralci so improvizirali - besedilo so si izmišljali sproti.
Predstave so bile kratke in so bile enodejanke. V njih so nastopale štiri
stalne figure, ki so nosile svojemu značaju primerne maske: grbav lisjak -
Dossennus, Pappus - star butec, Bucco - gobezdav bahač in Maccus -
bedast požeruh.
Kasneje so atelane tudi zapisali, popularne pa so postale tudi v Rimu, kjer
so jih uprizarjali ob zaključku tragedij.
Mim: Tudi mim se je razvil na podeželju. Tu je šlo predvsem za
posnemanje in obrazno mimiko (mask niso nosili), besedila je bilo malo.
Vsebina je bila vzeta iz vsakdanjega življenja, strogih pravil za nastopanje
pa ni bilo. Število igralcev se je spreminjalo, nastopale so tudi ženske
(vendar so bile na slabem glasu), veliko so improvizirali.
V kasnejšem obdobju je beseda mim označevala tako igralca kot igro.
V obdobju cesarstva se je rimska nagnjenost h krutosti kazala tudi v gledaliških
predstavah. Publika je hotela skrajno realistične predstave. In tako so se tudi na
gledaliških odrih dogajala ubijanja - ko je moral lik v prizoru umreti, so igralca
nadomestili s kakšnim obsojencem na smrt in ga ubili pred očmi publike.
- 19 -
5 Zaključek ladiatorske igre so bile krute in krvave. Poizkus, da bi jih omejili in
uvedli manj pobijanja in več športa, se niso obnesli, saj so Rimljani
uživali v prelivanju krvi. To je bila njihova najbolj priljubljena zabava.
S pojavom krščanstva so pobijanje ljudi prepovedali, igre in lovi pa so se odvijali
še naprej. Ljudi niso več metali divjim zverem, ampak so jih obsodili na prisilno
delo v rudnikih - ad metalla. Tako je začelo primanjkovati tudi borcev za
gladiatorske boje.
Gladiatorske borbe so v vzhodnem delu imperija prenehali konec 4. stol.
G
, v
začetku 5.stol. pa jih je cesar Honorij z odredbo odpravil tudi v zahodni polovici
države.
Gladiatorsko tekmovanje, ki je bilo v svojih oddaljenih izvorih sveti ritual,
žrtvovanje krvnih daritev duhovom umrlih, je postalo potrditev rimske nadvlade
nad bojevitimi barbarskimi sovragi - in naposled brezbožno poveličevanje še bolj
krvoločnih nagnjenj civiliziranih Rimljanov.
Skupaj z zatonom imperija so propadala tudi javna kopališča. Vsa kasnejša
obdobja človekove zgodovine niso prinesla ničesar, kar bi se dalo primerjati z
rimskimi termami. Če malce pogledamo okrog sebe, lahko rečemo, da so bila
rimska kombinacija nekakšna mešanica sodobne telovadnice, kopališča,
kozmetičnega salona in fizioterapije, kar pa je bilo dopolnjeno s kulturnimi
dejavnostmi in zabavo.
- 20 -
Uporabljeni viri 1) Monografije:
1. KERRIGAN, M. (2002). Stari Rim in rimsko cesarstvo. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
2. LIBERATI, A. M. (2000). Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala
svetu. Ljubljana: Mladinska knjiga
2) Internet:
1. http://depthome.brooklyn.cuny.edu/classics/gladiatr/index.htm,
6.-11. 2. 2005
2. http://mitologija.sloweb.net/avete_romani/gladiatorski_boji.php,
6.-11., 16.-20. 2. 2005
3. http://mitologija.sloweb.net/avete_romani/gledalisce.php
16.-20. 2. 2005
4. http://mitologija.sloweb.net/avete_romani/terme.php
16.-20. 2. 2005
5. zaradi nekaj dnevne nedosegljivosti zgoraj navedenih strani(2.-4.) sem
uporabljal te:
http://66.102.9.104/search?q=cache:RnPluLD7dIsJ:mitologija.sloweb.ne
t/avete_romani/gladiatorski_boji.php+izvor+gladiatorski+iger&hl=sl
8.-10. 2. 2005
http://64.233.183.104/search?q=cache:1we_pgVv8ncJ:mitologija.sloweb
.net/avete_romani/terme.php+&hl=sl&lr=lang_sl
16.-20. 2. 2005
http://64.233.183.104/search?q=cache:PswBhBjJkR8J:mitologija.sloweb
.net/avete_romani/gledalisce.php+&hl=sl&lr=lang_sl
16.-20. 2. 2005
6. http://www.clemens-fritz.de/html/gladiator.htm
- 21 -
Kazalo Slik ................................................................................ 6 Slika 1: Amfiteater v Pompejih
........................................................................................ 7 Slika 2: Kolosej- zgradba
............................................................................................ 8 Slika 3: Kolosej danes
......................................................................... 11 Slika 4: Boj Murmilla in Thracesa
....................................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 5: Venationes-Lov
....................... Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 6:Venationes-Slon proti biku
- 22 -