PROMET Sistem za vodenje in analiziranje podatkov o prometu · Uporabniška imena so zaščitena z geslom. Priporočljivo je, da spremenimo geslo že takoj ob prvem Priporočljivo

PROJEKT:

PROMET Sistem za vodenje in analiziranje podatkov o prometu

Verzija 4.0

Uporabniški priročnik

INVESTITOR: Republika Slovenija

Ministrstvo za promet in zveze Direkcija RS za ceste

Tržaška 19

1000 Ljubljana tel.: 061 178 80 59

IZVAJALEC: Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Prometnotehniški inštitut

Jamova 2

1000 Ljubljana tel.: 061 176 85 71

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:

prof.dr. Tomaž Kastelic, dipl.ing.grad., PTI VODJA PROJEKTA:

mag. Bojan Strah. dipl.ing.grad., PTI

TEHNIČNI VODJA PROJEKTA: Jurij Velkavrh, abs.mat., PTI

SODELAVEC:

Ivan Lisac, prof.mat., PTI

ZUNANJA SODELAVKA:

Helena Gregorc, ing.fiz., DRSC

© COPYRIGHT: Prometnotehniški inštitut, Direkcija RS za ceste. Vse pravice pridržane.

Ljubljana, november 1999


UPORABNIŠKI

PRIROČNIK

SPLOŠNI DEL

PROMETNOTEHNIŠKI INŠTITUT DIREKCIJA RS ZA CESTE

november 1999

PROMET Uporabniški priročnik - splošni del

stran 1

VSEBINA:

1 TEHNIČNE ZAHTEVE .....................................................................................................................3

1.1 STROJNA OPREMA ..............................................................................................................................3 1.2 PROGRAMSKA OPREMA .......................................................................................................................3

2 INŠTALACIJA PROGRAMA ...........................................................................................................3

3 ZAGON IN IZHOD IZ PROGRAMA .................................................................................................3

3.1 ZAGON PROGRAMA .............................................................................................................................3 3.2 UPORABNIKI IN NJIHOVE PRAVICE.........................................................................................................4 3.3 SPREMEMBA GESLA UPORABNIKA.........................................................................................................4 3.4 IZHOD IZ PROGRAMA............................................................................................................................5

4 DOSTOP DO PODATKOV...............................................................................................................5

4.1 PREMIKANJE PO DREVESU ...................................................................................................................5 4.2 IZBIRA TABELE S PODATKI ....................................................................................................................6

5 PREGLEDOVANJE PODATKOV....................................................................................................6

5.1 NAČINI PREGLEDOVANJA GLEDE NA ŠTEVILO ZAPISOV ...........................................................................6 5.1.1 Tabelarični pregled ...........................................................................................................................7 5.1.2 Posamični pregled ............................................................................................................................8 5.1.3 Premikanje po zapisih in poljih .........................................................................................................8 5.1.4 Opisi polj ...........................................................................................................................................9 5.2 NAČINI PREGLEDOVANJA GLEDE NA VELJAVNOST ZAPISOV...................................................................10 5.2.1 Splošno o vodenju zgodovine sprememb ......................................................................................10 5.2.2 Pregled zgodovine sprememb........................................................................................................11 5.2.3 Pregled stanja na dan.....................................................................................................................11 5.2.3.1 Nastavitev datuma .........................................................................................................................................12 5.2.3.2 Postavitev filtra za pregled stanja na dan ......................................................................................................12 5.3 NAČINI PREGLEDOVANJA GLEDE NA ŠTEVILO TABEL.............................................................................13 5.3.1 Pregledovanje tabel........................................................................................................................13 5.3.2 Pregledovanje povezanih tabel ......................................................................................................13

6 VZDRŽEVANJE PODATKOV........................................................................................................15

6.1 TIPI "OBJEKTOV" ...............................................................................................................................15 6.1.1 Točkovni "objekti" ...........................................................................................................................15 6.1.2 Linijski zvezni "objekti"....................................................................................................................15 6.1.2.1 Linijski pregled linijsko zveznih "objektov" .....................................................................................................16 6.2 POLJA ZA VNOS PODATKOV................................................................................................................16 6.3 ODKLEPANJE IN ZAKLEPANJE PODATKOV ............................................................................................17 6.4 VNOS PODATKOV ..............................................................................................................................18 6.4.1 Vnos v nov zapis ............................................................................................................................18 6.4.2 Vnos na način Kopiraj/prilepi ..........................................................................................................19 6.4.3 Shranjevanje zapisa .......................................................................................................................20 6.4.4 Kontrola vnosa................................................................................................................................20 6.4.4.1 Vrednost ne ustreza kriterijem .......................................................................................................................20 6.4.4.2 Obvezen vnos vrednosti v polje .....................................................................................................................20 6.4.4.3 Kontrola enolične vrednosti............................................................................................................................20 6.4.5 Vnos slik .........................................................................................................................................21 6.5 POPRAVLJANJE PODATKOV................................................................................................................22 6.6 BRISANJE PODATKOV ........................................................................................................................22

7 ISKANJE IN FILTRIRANJE PODATKOV .....................................................................................22

7.1 UREJANJE ZAPISOV ...........................................................................................................................22 7.2 ISKANJE ZAPISOV Z DOLOČENO VREDNOSTJO POLJA............................................................................23 7.3 FILTRI...............................................................................................................................................24 7.3.1 Enostavno filtriranje ........................................................................................................................24


stran 2

7.3.1.1 Filtriranje z izbiro (Filter By Selection)............................................................................................................24 7.3.1.2 Filtriranje, ki ne ustreza izboru (Filter Excluding Selection)............................................................................24 7.3.1.3 Filtriranje po vpisani vrednosti polja (Filter For) .............................................................................................24 7.3.2 Zahtevnejše filtriranje .....................................................................................................................26 7.3.3 Shranjevanje in uporaba filtrov.......................................................................................................28

8 ANALIZIRANJE PODATKOV........................................................................................................29

8.1 VRSTE ANALIZ...................................................................................................................................29 8.2 DOSTOP DO ANALIZ ...........................................................................................................................29 8.3 POIZVEDOVANJA ...............................................................................................................................30 8.3.1 Načrtovanje poizvedovanj ..............................................................................................................30 8.4 PRIPRAVLJENE ANALIZE.....................................................................................................................30 8.5 TABELE ZA POROČILA ........................................................................................................................31

9 POROČILA.....................................................................................................................................31

9.1 SKUPNI KORAKI PRI IZVAJANJU POROČIL................................................................................32

10 TISKANJE PODATKOV ................................................................................................................32

10.1 OGLED PODATKOV PRED TISKANJEM ..................................................................................................32 10.2 IZPIS NA TISKALNIK ............................................................................................................................32

11 PRENOS V DRUGE APLIKACIJE ................................................................................................33

12 POMOČ ..........................................................................................................................................33

12.1 STVARNO KAZALO POMOČI (INDEX) ....................................................................................................34 12.2 ISKANJE POMOČI (FIND).....................................................................................................................35


stran 3

1 TEHNIČNE ZAHTEVE 1.1 STROJNA OPREMA Minimalne zahteve za delovanje programa Promet so naslednje: • IBM združljiv osebni računalnik s procesorjem 486 - 66Mhz, • 100MB spomina na trdem disku, • VGA grafična kartica z resolucijo 800x600, • 16MB RAM pomnilnika, • CD-ROM ali disketnik 1.44”. Priporočljive zahteve, ki vplivajo predvsem na hitrost delovanja programa pa so: • IBM združljiv osebni računalnik s procesorjem Pentium 166Mhz ali več, • VGA grafična kartica z resolucijo 1024x768 ali več, • 32MB RAM pomnilnika ali več. 1.2 PROGRAMSKA OPREMA Za delovanje programa je potrebno imeti na računalniku predhodno nameščen operacijski sistem1: • Windows 95 ali • NT3.51 (service pack 5) ali • NT4.0 (service pack 3) - priporočeno. 2 INŠTALACIJA PROGRAMA Procedura za inštalacijo programa iz CD enote: 1. Vstavimo zgoščenko s programom Promet v CD enoto, 2. S pomočjo brskalnika (na primer MS Explorer) se prestavimo na imenik s CD-jem, 3. Z dvojnim klikom zaženemo program setup.exe. Procedura za inštalacijo programa iz disketne enote 1.44": 1. Vstavimo prvo disketo s programom Promet v disketno enoto, 2. S pomočjo brskalnika (na primer MS Explorer) se prestavimo na imenik z disketno enoto, 3. Z dvojnim klikom zaženemo program setup.exe. Ko je inštalcija končana se nam v namizju (Desktop), pojavi ikona za zagon programa Promet. 3 ZAGON IN IZHOD IZ PROGRAMA 3.1 ZAGON PROGRAMA Program lahko zaženemo na dva načina: • na namizju (Desktop) izberemo ustrezno ikono (Slika 1) in dvakrat kliknemo nanjo z levim gumbom

miške ali v opravilni vrstici (Taskbar) se nam s klikom na gumb Start odpre nov meni, kjer izberemo podmeni Programi in v njem skupina Promet. S klikom Promet v skupini Promet, zaženemo program (Slika 2). Slika 1: Ikona za zagon programa

1 Vsi trije operacijski sistemi so zaščiteni produkti podjetja Microsoft


stran 4

Slika 2: Skupina Promet

Hitrejša je uporaba prvega načina zaganjanja programa. Po zagonu nas program povpraša za uporabniško ime in geslo (Slika 3). Slika 3: Okno za vnos uporabniškega imena in gesla

Ko potrdimo vnos uporabniškega imena in gesla, počakamo nekaj trenutkov, da se program naloži v pomnilnik, odpre osnovna forma "Osnovni izbor" (Slika 4) in se prikažejo tematske skupine s pripadajočimi tabelami podatkov. Slika 4: Osnovna forma programa "Osnovni izbor"

3.2 UPORABNIKI IN NJIHOVE PRAVICE Za vstop v program ima vsak uporabnik svoje uporabniško ime, ki mu določa pravice pri delu s programom. Uporabnikove pravice lahko uporabniku dovoljujejo samo pregled baze, ali pa lahko poleg pregledovanja podatke tudi vnaša, spreminja ali briše. Uporabniška imena lahko dodaja, briše ali spreminja samo uporabnik z administratorskimi pravicami. Uporabniška imena so zaščitena z geslom. Priporočljivo je, da spremenimo geslo že takoj ob prvem zagonu programa na način, ki je opisan v poglavju 3.3 Sprememba gesla uporabnika. Prav tako je priporočljivo, da geslo občasno spremenimo zaradi zaščite podatkov pred možnimi zlorabami. 3.3 SPREMEMBA GESLA UPORABNIKA Geslo spreminjamo s klikom levega gumba miške na gumb s ključem, v spodnjem levem kotu osnovne forme (Slika 5). Po kliku se nam odpre okno () s polji, v katera vnesemo staro in dvakrat novo geslo. Spremembo gesla potrdimo s klikom na gumb s kljukico. Slika 5: Ukazni gumb za spremebo gesla


stran 5

Slika 6: Okno za spreminjanje gesla

3.4 IZHOD IZ PROGRAMA Ob zaključku dela, program zapustimo s klikom na gumb za izhod (Slika 7), ki se nahaja v desnem spodnjem kotu osnovne forme. Na zaslonu se nam odpre izhodiščno okno grafičnega okolja. Slika 7: Ukazni gumb za izhod iz programa

4 DOSTOP DO PODATKOV Podatki o števnih mestih, prometnih odsekih, štetjih, števnih podatkih in prometu so, glede na vrsto in pripadajoče lastnosti, razvrščeni v tabele, te pa vsebinsko na posamezna področja. Način dostopa do teh podatkov je opisan v naslednjih dveh poglavjih. V nadaljevanju bomo za naštete pojme (števna mesta, prometni odseki, štetja, števni podatki in promet), ki jih kot posamezne zapise v tabelah vodimo v programu Promet, uporabljali izraz "objekt". 4.1 PREMIKANJE PO DREVESU Do podatkov v posameznih tabelah dostopamo preko drevesnega menija v formi Osnovi izbor. Tak hierarhičen način nam zagotavlja pregleden dostop do tabel s podatki. Po zagonu programa se nam v osrednjem oknu prikažejo imena osnovnih skupin tabel (Slika 8). Osnovne skupine tabel predstavljajo vsebinsko ločena področja in so prikazana z velikim tiskanimi črkami (na primer: ROČNA ŠTETJA). Označene so z znakom +, ki pove da so v skupini tabele s podatki ali pa nove podskupine (podpodročja) tabel. Do tabel ali podskupin pridemo tako, da se z miško postavimo na znak + in enkrat kliknemo z levim gumbom. Odpre se nam podveja z imeni tabel ali podskupin. V kolikor se v podveji nahajajo podskupine tabel, so te spet označene z znakom +. Ko je podveja tabel enkrat odprta, se nam znak + pred njo spremeni v -. S ponovnim klikom na ta znak pa lahko podvejo spet zapremo. Slika 8: Izbira željene veje


stran 6

4.2 IZBIRA TABELE S PODATKI Izbrano tabelo lahko odpremo na dva načina: • postavimo se na željeno tabelo in jo osenčimo s klikom levega gumba na miški. Nato z levim

gumbom miške kliknemo na gumb s kljukico (Slika 9), ki se nahaja v spodnjem desnem kotu osnovne forme ali

• pa se z miško postavimo na ime izbrane tabele in jo dvakrat kliknemo z levim gumbom miške. Slika 9: Ukazni gumb za vstop v izbrano tabelo s podatki

Tabela se odpre v posamičnem pregledu (Form View). (Glej poglavje 5.1 Načini pregledovanja glede na število zapisov). 5 PREGLEDOVANJE PODATKOV Po dostopu do izbrane tabele, ki se nam prikaže v tabelaričnem načinu, lahko podatke pregledujemo glede na: • število zapisov, • časovno stanje, • število tabel. 5.1 NAČINI PREGLEDOVANJA GLEDE NA ŠTEVILO ZAPISOV Podatke v tabelah lahko, glede na število zapisov, pregledujemo na dva različna načina in sicer: • posamični pregled (Form View), kjer vidimo le en zapis (glej poglavje 5.1.2 Posamični pregled), • tabelarični pregled (Datasheet View), kjer vidimo število zapisov v odvisnosti od velikosti okna (glej

poglavje 5.1.1 Tabelarični pregled). Slika 10: Meni in osnovna orodjarna

Prehod med opisanima načinoma pregledovanja podatkov lahko izvedemo na sledeča dva načina: • v orodjarni (Toolbar), ki se nahaja v zgornjem delu zaslona (Slika 10), si izberemo želeni način

pregleda s klikom na enega izmed gumbov (Slika 11 in Slika 12), Slika 11: Prehod v posamični pregled preko orodjarne

Izbiro za posamični pregled zapisov potrdimo, tako da kliknemo na gumb v orodjarni s shemo forme.

Meni Orodjarna


stran 7

Slika 12: Prehod v tabelarični način preko orodjarne

Izbiro za tabelarični pregled zapisov potrdimo, tako da kliknemo na gumb v orodjarni s shemo tabele. • V bližnjici, ki jo dobimo tako, da z desnim gumbom kliknemo nad tabelo ali formo (ne glede na

trenutni način pregledovanja), si izberemo želeni način pregleda s klikom na ukazno vrstico Datasheet View za tabelarični pregled ali Form View na posamični pregled (Slika 13).

Slika 13: Izbor pregleda preko bljižnice

5.1.1 Tabelarični pregled V tabelaričnem načinu (Datasheet View) pregledovanja podatkov se nam v tabeli prikaže število zapisov glede na velikost okna, v katerem se nahaja tabela (Slika 14). Ena vrstica predstavlja en zapis. Vsak zapis pa predstavlja svoj "objekt" s pripadajočimi lastnostmi (atributi), ki so definirane kot stolpci. V spodnjem levem kotu tabele je v polju zapisana zaporedna številka zapisa, v katerem se trenutno nahajamo, poleg pa še število vseh zapisov v tabeli. V primeru, da je nad tabelo postavljen filter (Filtered) vidimo le število zapisov, ki ustrezajo kriterijem v filtru (glej poglavje Filtri). Trenutno izbrani zapis je označen tudi na levem robu tabele s črnim trikotnikom (puščico). Slika 14: Pregled podatkov v tabelarični obliki

lastnosti posameznega zapisa

ena vrstica predstavlja en zapis


stran 8

Osnovna velikost okna za tabelarični pregled je enaka oknu za posamični pregled. Ne glede na to pa lahko sami poljubno spreminjamo: • velikost okna, • širino polj, • vrstni red polj, vendar se spremembe pri izhodu iz tabele ne ohranijo. 5.1.2 Posamični pregled V posameznem načinu (Form View) pregledovanja podatkov se nam v formi prikaže le izbrani zapis (Slika 15). V formi so predstavljena vsa polja v tabeli s pripadajočimi imeni hkrati, kar je pri tabelaričnem pregledu z veliko polji praktično neizvedljivo. Tak način nam nudi preglednejše delo, kadar se želimo osredotočiti na delo s posameznim zapisom. Slika 15: Pregled posameznega zapisa

V spodnjem levem kotu tabele je v polju zapisana zaporedna številka zapisa, v katerem se trenutno nahajamo, poleg pa še število vseh zapisov v tabeli. 5.1.3 Premikanje po zapisih in poljih Premikanje po zapisih in poljih je enako za tabelarični in posamični pregled. Premikamo se lahko s pomočjo tipkovnice ali miške. Pri premikanju s pomočjo tipkovnice, uporabljamo za premikanje po poljih in zapisih smerne tipke ali tipko TAB (tabulator). Navedene so tipke na tipkovnici, ki jih uporabljamo za premikanje in opisi premikov, ki jih dosežemo s pritiskom nanje:

skupno število zapisov v tabeliskok na nov zapis skok na zadnji zapis premik na naslednji zapis trenutni zapis (tudi skok na zapis, ob vpisu izbrane številke) premik na predhodni zapis skok na prvi zapis


stran 9

• Tabulator (TAB) naslednje polje • Enter naslednje polje; • Shift+TAB prejšnje polje, • Puščica navzdol naslednji zapis (v tabelaričnem pregledu), • Puščica navzgor prejšnji zapis (v tabelaričnem pregledu), • Home prvo polje trenutnega zapisa, • End zadnje polje trenutnega zapisa, • Ctrl+Home prvo polje prvega zapisa, • Ctrl+End zadnje polje zadnjega zapisa, • Page Down stran (v tabelaričnem zapisu) ali zapis navzdol (v posamičnem pregledu), • Page Up stran (v tabelaričnem zapisu) ali zapis navzgor (v posamičnem pregledu). V primeru, da si ustreznih tipk na tipkovnici ne moremo zapomniti, uporabimo miško in gumbe v spodnjem levem kotu forme (posamični pregled) ali tabele (tabelarični pregled, Slika 15). Ta način je primernejši za začetnike, vendar je počasnejši. V kolikor se želimo premakniti na točno določen zapis, vpišemo številko željnega zapisa v okno za trenutni zapis, ki se nahaja med gumbi za premikanje po zapisih in jo potrdimo s tipko Enter. Premikanje po poljih pri posamičnem pregledu je določeno po vnaprej pripravljenem vrstnem redu. Iz tega zaporedja so izpuščena izračunana polja in polja z opisi vrednosti iz šifrantov. Pri tabelaričnem pregledu je zaporedje premikanja po poljih, določeno z vrstnim redom stolpcev v tabeli, ki pa ga lahko poljubno spreminjamo (glej poglavje 5.1.1 Tabelarični pregled). 5.1.4 Opisi polj Vsako polje ima svoje ime, ki je sestavljeno iz največ osmih znakov. Na primer, ime prvega polja je SIF_KRIZ (Slika 16a). Vsako polje pa ima tudi daljši opis, ki je viden v spodnjem levem kotu tabelaričnega ali posamičnega pregleda (Slika 16b) ali pa, tako da v posamičnem pregledu kazalec miške premaknemo na polje (Slika 16a). Slika 16 a : Opis polja v posamičnem pregledu Slika 16 b: Opis polja v tabelaričnem pregledu

Opis polja


stran 10

5.2 NAČINI PREGLEDOVANJA GLEDE NA VELJAVNOST ZAPISOV 5.2.1 Splošno o vodenju zgodovine sprememb Za nekatere "objekte" želimo poznati čas v katerem so nastali, se spremenili, končali ali zgodili. Za te "objekte" pravimo, da vodimo čas njihove veljavnosti. Kot primer navajamo prometni odsek, za katerega želimo vedeti, kdaj je bil ustvarjen in koliko časa je veljal na določeni lokaciji. Torej potrebujemo podatke o njegovi preteklosti. Na ta način lahko ugotovimo ali se je na tej lokaciji nahajal prometni odsek, kljub temu da je bil kasneje odstranjen ali premaknjen. Tabele, v katerih vodimo podatke o objektih ali dogodkih z njihovo preteklostjo, imenujemo tabele z zgodovino sprememb. Za vsak zapis, ki predstavlja "objekt", vodimo poleg njegovih osnovnih lastnosti (atributov) še identifikacijsko številko (ID), datum njegovega začetka (DAT_ZAC) in datum njegovega konca ali spremembe (DAT_KON). Prav tako se za vsak novo nastali zapis v tabeli, ki je nastal na osnovi spremembe obstoječega zapisa, vodi identifikacijska številka prvega zapisa o objektu (IDPRED), ki ga novo nastali zapis opisuje (Slika 17). Zaradi nadzora nad spreminjanjem podatkov se v tabelah z zgodovino sprememb samodejno vodi tudi šifra uporabnika (USER_ZAC, USER_KON), ki je podatke vnašal ali spreminjal. Slika 17: Karakteristična polja tabel za katere se vodi zgodovina sprememb

Tako imajo vse tabele z zgodovino sprememb, naslednjih šest dodatnih atributov (Slika 17): DAT_ZAC polje predstavlja datum nastanka "objekta" ali datum, od katerega dalje velja neka fizična

ali sistemska sprememba na "objektu". Fizične spremembe lahko opišemo z ostalimi lastnostmi (atributi) v tabeli, sistemske spremembe pa so opisane z datumom začetka. • V primeru, da ne poznamo časa nastanka "objekta", v polje vpišemo datum, od

katerega dalje želimo voditi podatke o objektu. • V primeru fizičnih sprememb objekta polje ne sme predstavljati datum vnosa

podatkov v računalnik, ampak datum, kdaj je sprememba na terenu nastala.

DAT_KON v to polje se za vsak nov zapis, ki predstavlja trenutno "veljavno" stanje "objekta", samodejno vpiše datum 31.12.2070, do katerega je objekt veljaven. Ta datum spremenimo v primeru: • odstranitve "objekta", • da ne želimo več voditi podatkov o "objektu", • spremembe na objektu, ki jo lahko opišemo z ostalimi atributi v novem zapisu.

USER_ZAC polje predstavlja šifro uporabnika, ki je zapis vnesel ali spreminjal. Šifra uporabnika je

vezana na uporabniško ime, je enolična, ter je ni mogoče spreminjati. USER_KON polje predstavlja šifro uporabnika, ki je zapis spreminjal ali zaključil. Šifra uporabnika je

vezana na uporabniško ime, je enolična, ter je ni mogoče spreminjati. ID v to polje se samodejno vpiše enolični identifikator zapisa in ga uporabnik ne more

spreminjati. IDPRED to polje zagotavlja povezavo med zapisi, ki predstavljajo isti "objekt" z opisanimi

spremembami v posameznem zapisu. V primeru, da: • vpisujemo v zapis podatke za "objekt" prvič, se nam po končanem vnosu v polje

IDPRED, samodejno vpiše vrednost, enaka identifikacijski številki zapisa ID, • spremembe na "objektu" vpisujemo v nov zapis s pomočjo funkcije "Kopiraj/prilepi"

(glej poglavje 6.4.2 Vnos na način Kopiraj/prilepi), se vrednost ID preštevilči v novo enolično vrednost, IDPRED pa ostane enak in nam na ta način zagotavlja povezavo z zapisi, kjer je "objekt" opisan pred spremembo,


stran 11

• spremembe na objektu ali dogodku vpisujemo v nov zapis brez funkcije "Kopiraj/prilepi", je v polje IDPRED potrebno vpisati vrednost polja IDPRED v zapisu, ki predstavlja "objekt" pred spremembo ali vrednost polja ID v zapisu, ki predstavlja prvo stanje "objekta".

Tabele, za katere se ne vodi zgodovina sprememb, imajo le polje ID, ki predstavlja identifikacijsko številko "objekta". Tabele, ki predstavljajo šifrante pa nimajo niti polja ID. Tabele z objekti ali dogodki za katere vodimo zgodovino sprememb lahko, glede na časovno stanje, pregledujemo na dva načina: • pregled zgodovine sprememb, • pregled stanja na dan. 5.2.2 Pregled zgodovine sprememb Pri vsakem vstopu v tabelo z zgodovino sprememb, iz osnovne forme lahko pregledujemo vse zapise v tabeli. Pravimo, da se nahajamo v "zgodovini" in lahko pregledujemo celoten življenjski ciklus "objektov". Kadar se nahajamo v "zgodovini" je: • ozadje tabele pri tabelaričnem pregledu bele barve in • forma pri posamičnem pregledu sive barve. Poglejmo primer za tabelo Kanalete. Kanaleto na stacionaži 4m (km 0+004), ki je bila zgrajena 21.1.1990, smo 22.5.1997 podaljšali iz 12,5m na 15m. Le-to smo potem 23.1.1998 razširili iz 65cm na 70cm in tako je še danes (Slika 18). Na novo nastala zapisa imata skupnega predhodnika, kar je razvidno iz polja IDPRED. Če je polje IDPRED enako ID, se zapis ni spreminjal. Slika 18: Pregled zgodovine sprememb

5.2.3 Pregled stanja na dan V primeru, ko nas zanima stanje "objektov" točno na določen dan (današnji ali v preteklosti), moramo nastaviti želeni datum in uporabiti ustrezen filter (glej poglavji 5.2.3.1 Nastavitev datuma in 5.2.3.2 Postavitev filtra za pregled stanja na dan). Ta nam iz vseh zapisov izlušči le tiste, ki vsebujejo podatke o "objektih", veljavnih glede na izbrani dan. V primeru da smo izbrali datum, ki predstavlja današnji dan (to je sistemski datum v računalniku), sta ozadje tabele pri tabelaričnem pregledu kakor tudi forma pri posamičnem pregledu - sinje modre barve. Slika 19: Primer za pregled stanja na dan, ki je enak sistemskemu datumu v računalniku

Podatke lahko vnašamo, spreminjamo ali brišemo, odvisno od tega ali je forma odklenjena ali zaklenjena (glej poglavje 6.3 Odklepanje in zaklepanje podatkov)


stran 12

V primeru da smo izbrali datum, ki je manjši od sistemskega datuma (dan v preteklosti) sta ozadje tabele pri tabelaričnem pregledu kakor tudi forma pri posamičnem pregledu – svetlo oranžne barve. Slika 20: Primer za pregled stanja v preteklosti na dan 31.12.1996

Podatkov ni mogoče vnašati, spreminjati ali brisati. 5.2.3.1 Nastavitev datuma Nastavitev datuma ima dve funkciji: • za pregledovanje tabele na izbrani dan moramo uporabiti filter TS_tabela, ki postavi tabelo na izbrani

dan, glede na datum ki smo ga vpisali s pomočjo gumba Nastavitev datuma, • v primeru da pregledujemo tabelo v "zgodovini" pa nastavljeni datum uporabljajo povezane tabele. Slika 21: Nastavitev datuma

V orodjarni se nahaja gumb Nastavitev datuma z izpisanim trenutno nastavljenim datumom (Slika 21). Ob zagonu programa je, (dokler ga ne spremenimo), enak sistemskemu datumu v računalniku. Spremenimo ga, tako da kliknemo nanj. Odpre se nam pogovorno okno, v katerega vnesemo željeni datum (Slika 22). Slika 22: Okno za nastavitev datuma trenutnega stanja

V polje Trenutni datum vpišemo datum v naslednjem zaporedju: dan, mesec in leto. Za dnevom in mesecem pišemo piko in ne delamo presledkov. Vpisani datum potrdimo, tako da kliknemo gumb Potrdi. Pogovorno okno se zapre in v orodjarni se na gumbu Nastavitev datuma izpiše novi, izbrani datum Nastavljeni datum bo ostal nespremenjen do nove spremembe ali do zaključka dela s programom. Prav tako se ne spreminja med prehajanjem iz ene tabele v drugo preko osnovne forme. 5.2.3.2 Postavitev filtra za pregled stanja na dan Za izpis zapisov z "objekti" ali dogodki veljavnimi na izbrani dan, ki smo ga definirali z gumbom Nastavitev datuma, moramo uporabiti ustrezen filter. To storimo na sledeči način: Slika 23: Gumb seznam filtrov

• v orodjarni kliknemo na gumb Seznam filtrov (Slika 23) in odpre se nam pogovorno okno Seznam Filtrov (Slika 24),

• v seznamu imen filtrov izberemo filter TS_tabela (tabela pomeni ime tabele, ki je trenutno odprta; na primer, če je ime tabele PROMODS je filter za stanje na dan TS_PROMODS), tako da nanj kliknemo z miško in potrdimo izbiro s pritiskom na gumb s kljukico v spodnjem desnem delu pogovornega okna (namesto potrditve na gumb s kljukico, lahko vključimo filter tudi z dvojnim klikom).


stran 13

V odvisnosti od izbire: • izbrani datum je enak današnjemu datumu (sistemski datum na računalniku), • izbrani datum je manjši od sistemskega datuma na računalniku, se nam tabela obarva, kot je to opisano v poglavju 5.2.3 Pregled stanja na dan. Slika 24: Seznam filtrov in filter za prikaz stanja na izbrani dan

Več o uporabi filtrov in upravljanju z njimi je opisano v poglavju Filtri. 5.3 NAČINI PREGLEDOVANJA GLEDE NA ŠTEVILO TABEL 5.3.1 Pregledovanje tabel Tabelo ali več tabel hkrati lahko odpremo preko osnovnega okna (glej poglavje 4.2 Izbira tabele s podatki), kar predstavlja običajni način dostopanja do podatkov. V primeru, da je istočasno odprtih več tabel, tabele med seboj niso relacijsko povezane. 5.3.2 Pregledovanje povezanih tabel Določene tabele so med seboj relacijsko povezane, kar pomeni, da o "objektih" vodimo podatke zapisane v različnih tabelah. Tako imamo možnost istočasnega pregledovanja vseh podatkov, shranjenih v več medsebojno povezanih tabelah. V tabelah, ki so odprte preko povezav, se nam izpišejo samo tisti zapisi, ki pripadajo trenutno izbranemu zapisu v osnovni tabeli (to je zapis, ki je počrnjen, ali pa je pred njim črna puščica/trikotnik). Ob premikanju po zapisih osnovne tabele, se nam ustrezno spreminja vsebina v odprtih relacijskih tabelah. Povezave med posameznimi tabelami v programu Promet so podane v navodilih za delo s posameznimi tabelami, pod naslovom Možne povezave (Uporabniški priročnik – posebni del). Dve ali več tabel je med seboj povezanih preko točno definiranih polj. Če želimo hkrati odpreti več povezanih tabel, lahko to storimo na naslednja dva načina: • z izbiro ustreznega gumba v orodjarni, odpremo formo za povezave in v njej izberemo ustrezno

povezano tabelo. Gumb za povezave v orodjarni je na sliki označen s puščico (Slika 25), Slika 25: Povezave

S klikom miške na gumb Povezave (Slika 25) v orodjarni, odpremo pogovorno okno s seznamom tabel, ki so povezane z osnovno tabelo (Slika 26).


stran 14

V seznamu tabel označimo ime želene tabele in izbiro potrdimo s pritiskom na gumb, označenim s kljukico ali pa z dvojnim klikom na ime tabele. Po potrditvi izbire se odpre izbrana tabela. Slika 26: Okno za izbiro povezane tabele

Z desnim gumbom miške kliknemo nad osnovno tabelo in odpre se nam bližnjica (Slika 27). Postavimo se na vrstico Povezave, odpre se podmeni z imenom povezav. Na njem označimo ime želene tabele ter izbiro potrdimo s klikom levega gumba miške. Slika 27: Bližnjica - povezave do relacijskih tabel

Kot primer navajamo pregledovanje prometnih odsekov na izbranem števnem mestu. Z vsakim premikom na nov zapis v tabeli Števna mesta, se nam v tabeli Prometni odseki izpišejo le prometni odseki, ki pripadajo izbranemu števnemu mestu. Nad tabelami odprtimi preko povezav, lahko izvajamo enake funkcije kot nad tabelami, odprtimi iz osnovnega okna (glej poglavje 5.3.1 Pregledovanje tabel). Slika 28: Prikaz povezanih tabel "Števna mesta " in "Prometni odseki "

Število hkrati odprtih povezanih tabel je neomejeno.


stran 15

6 VZDRŽEVANJE PODATKOV Vzdrževanje podatkovne baze oziroma podatkov je ena od osnovnih funkcij programa in obsega: • vnos, popravljanje in brisanje podatkov v tabelah, • vodenje zgodovine sprememb. 6.1 TIPI "OBJEKTOV" "Objekti" se glede na način vodenja njihove prostorske lokacije, delijo na naslednje tipe: • točkovni "objekti" (števna mesta), • linijski "objekti" brez prekrivanja pododsekov, • zvezni (prometni odseki), 6.1.1 Točkovni "objekti" Točkovni "objekti" so prostorsko določeni s številko odseka (ODSEK) in stacionažo (STAC). Primer točkovnega "objekta" so Števna mesta (Slika 29). Slika 29: Števna mesta - točkovni "objekt"

ODSEK: 0215 št. mesto: 719 6 LJ - STRELIŠČE ŠKOFLJICA Slika 30 prikazuje polja v formi, ki določajo prostorsko lokacijo točkovnega "objekta". Slika 30: Polja v formi, ki določajo prostorsko lokacijo točkovnega "objekta"

6.1.2 Linijski zvezni "objekti" Linijski zvezni "objekti" so prostorsko določeni s številko odseka (ODSEK) in stacionažo začetka (STAC_ZAC) ter veljajo do spremembe lastnosti ali stanja "objekta", ki jih lahko opišemo z atributi, v tabeli ali pa do konca odseka, če spremembe ni. Linijski zvezni "objekt" je torej "objekt", ki vedno poteka po celotni dolžini ceste. Edini primer linijsko zveznega objekta so Prometni odseki (Slika 31). Slika 31: Horizontalni potek - linijski zvezni "objekt"

0m 3650m 8000m prometni odsek prometni odsek prometni odsek Jeprca – Medvode Medvode-LJ(Metalka) LJ(Metalka)-LJ(Šentvid) ODSEK JEPRCA – LJ (ŠENTVID)


stran 16

Slika 32 prikazuje polja v formi, ki določajo prostorsko lokacijo linijskega zveznega "objekta". Slika 32: Polja v formi, ki določajo prostorsko lokacijo linijskega zveznega "objekta"

6.1.2.1 Linijski pregled linijsko zveznih "objektov" Ker tabele s podatki o linijsko zveznih objektih ne vsebujejo direktno podatke o dolžini (DOLZINA), jih lahko pregledujemo preko bližnjice, na način, kot se vodijo linijsko nezvezni "objekti", ki vsebujejo potrebne podatke. Z uporabo bližnjice, ukaza Povezave in izbora vrstice Linijski pregled (Slika 33), se nam v tabeli poleg začetne stacionaže (STAC_ZAC) izpiše še končna stacionaža (STAC_KON) in dolžina (DOLZINA) (Slika 34). Slika 33: Možne povezave - linijski pregled

Slika 34: Zvezni podatki in njihov linijski pregled: a, b

6.2 POLJA ZA VNOS PODATKOV Podatke o "objektih" vodimo v poljih, ki se razlikujejo glede na način vnosa in so naslednja: • vnosna, • seznamna in • izračunana. Slika 35: Primeri polj pri posamičnem pregledu zapisa

Vnosna polja so namenjena vnosu novih ali spreminjanju obstoječih podatkov in jih je potrebno vpisati preko tipkovnice. Izračunana polja so običajno zaklenjena in jih ne moremo spreminjati. Če so zaklenjena, so enake barve kot je tabela ali ozadje forme, kar je odvisno od časovnega stanja (siva, sinje modra, svetlo oranžna). Vrednosti se vpišejo samodejno, glede na podatke v vnosnih poljih, ali pa se izračunajo s katero izmed vnaprej pripravljenih analiz (glej poglavje 8.1 Vrste analiz).


stran 17

Seznamna polja so posebna vrsta vnosnih polj, kjer vrednosti lahko vtipkamo ali pa jih izberemo iz seznama. Opisana sta oba načina uporabe: • izbira vrednosti iz seznama je pogosto hitrejša od vpisovanja vrednosti v polje. Izberemo jo s klikom

na gumb v desnem kotu polja. Odpre se nam seznam, iz katerega izberemo želeno vrednost in ga s klikom nanj vnesemo v polje,

• v polje sami vtipkamo vrednost. V kolikor vrednosti, ki jo vtipkamo, ni v seznamu ali pa smo jo vtipkali napačno, nas program na to opozori in nam ne dovoli vnosa.

Slika 36: Primer delovanja seznamnega polja

V tabelaričnem pregledu tabele se izračunana in seznamna polja na pogled razlikujejo od polj v posamičnem pregledu, funkcionalnost pa ostaja enaka. V tabelaričnem pregledu: • izračunana polja niso osenčena, so pa še vedno zaklenjena, tako da vanje ne moremo vpisovati

podatkov, • se gumb za izbiro vsebine seznamnega polja pojavi šele po tem, ko se postavimo na polje. Opozorilo! Če iz seznamnega polja izbiramo podatke iz tabele, za katero se vodi zgodovina, se nam v seznamu prikažejo le tisti “objekti”, ki so veljavni na trenutno nastavljeni dan (glej poglavje 5.2.3 Pregled stanja na dan). 6.3 ODKLEPANJE IN ZAKLEPANJE PODATKOV Podatke lahko vzdržujemo (dodajamo, spreminjamo ali brišemo) v tabelaričnem ali posamičnem pregledu. Ob vstopu v tabelo so vsa polja zaklenjena. Pravimo, da so podatki zaklenjeni, kar pomeni, da nam je onemogočeno kakršnokoli vnašanje ali spreminjanje podatkov. V primeru, da želimo začeti z vzdrževanjem podatkov, jih moramo odkleniti. Ko pa želimo vzdrževanje končati, podatke zaklenemo. Odklepanje in zaklepanje podatkov vršimo s pomočjo dveh gumbov v orodjarni. Za prijetnejše delo in vizuelno informacijo uporabniku, se spreminja barva vrednosti zapisov, glede na to ali so podatki odklenjeni ali zaklenjeni. Ko so podatki zaklenjeni, so vrednosti v poljih izpisane v rdeči barvi. V primeru odklenjenih podatkov so vrednosti v črni barvi. Slika 37: Ukazni gumb za odklepanje forme

S klikom na gumb Odkleni podatke (Slika 37) se polja odklenejo in lahko začnemo z vzdrževanjem podatkov. Barva vrednosti polj se spremeni iz rdeče v črno barvo. Slika 38: Ukazni gumb za zaklepanje forme

Ko zaključimo z vzdrževanjem s klikom na gumb Zakleni podatke (Slika 38), polja oziroma formo zopet zaklenemo. Barva vrednosti polj se spremeni iz črne v rdečo barvo.


stran 18

Slika 39: Bližnjica za zaklepanje in odklepanje podatkov

Podatke lahko odklenemo ali zaklenemo tudi s pomočjo bližnjice, ki se nam odpre ob desnem kliku miške nad formo(Slika 39). Podatke lahko glede na časovno stanje vzdržujemo v dveh primerih: • ko se nahajamo v zgodovini. V tem primeru je ozadje v tabelaričnem načinu pregleda belo, oziroma

v posamičnem načinu pregleda je forma sive barve, • ko imamo vključen filter nad tabelo (TS_tabela) za stanje na dan, ki smo ga definirali v nastavitvi

datuma (glej poglavje 5.2.3.2 Postavitev filtra za pregled stanja na dan) in ta ustreza sistemskemu datumu na računalniku (na današnji dan), je ozadje v tabelaričnem načinu pregleda sinje modro. Sinje modra je tudi forma za posamični pregled,

• v primeru, da imamo vključen filter nad tabelo (TS_tabela) za stanje na dan, ki smo ga definirali v nastavitvi datuma (glej poglavje 5.2.3.2 Postavitev filtra za pregled stanja na dan)in je ta manjši od sistemskega datuma na računalniku (dan v preteklosti), vzdrževanje podatkov ni mogoče. V tem primeru je ozadje v tabelaričnem načinu pregleda-svetlo oranžno. Svetlo oranžna je tudi forma za posamični pregled .

6.4 VNOS PODATKOV 6.4.1 Vnos v nov zapis Podatke o "objektu" vnašamo pri: • tabelaričnem pregledu v nov zapis (vrstico) na koncu tabele, • posamičnem pregledu v formo z novim zapisom. V nov zapis pridemo, tako da kliknemo na gumb označen z zvezdico, ki se nahaja v spodnjem delu forme. Ta je svetlo sive barve, ko je forma zaklenjena in črne barve, ko je forma odklenjena (glej poglavje 6.3 Odklepanje in zaklepanje podatkov). Ob začetku vnosa so razen polj s postavljenimi vrednostimi, polja prazna. V vnosna in seznamna polja vnašamo vrednosti, kot je opisano v poglavju 6.2 Polja za vnos podatkov. Vnašanje vrednosti v polja za vodenje zgodovine sprememb je odvisno od vnosa podatkov o: • prvem stanju "objekta"

• vrednost se v polje DAT_ZAC (datum začetka) vpiše samodejno in je enaka datumu v nastavitvi (glej poglavje 5.2.3.1 Nastavitev datuma). Vrednost polja spremenimo, če poznamo datum nastanka "objekta" in ta ni enak datumu v nastavitvi,

• vrednost se v polje DAT_KON (datum konca) vpiše samodejno in je enaka datumu 31.12.2070. Tudi to vrednost lahko spremenimo, če poznamo datum konca veljavnosti "objekta",

• vrednost se v polje USER_ZAC (šifra uporabnika) vpiše samodejno, ko pridemo v nov zapis. Polje USER_KON ostane prazno,

• vrednosti se v polji IDPRED in ID vpišeta samodejno, ko shranimo zapis in sta enaki, • spremenjenem stanju "objekta"


stran 19

• vrednost se v polje DAT_ZAC (datum začetka) vpiše samodejno in je enaka datumu v nastavitvi (glej poglavje 5.2.3.1 Nastavitev datuma). Vrednost polja spremenimo, če poznamo datum nastanka "objekta" in ta ni enak datumu v nastavitvi,

• vrednost se v polje DAT_KON (datum konca) vpiše samodejno in je enaka datumu 31.12.2070. Tudi to vrednost spremenimo, če poznamo datum konca veljavnosti objekta,

• vrednost se v polje USER_ZAC (šifra uporabnika) vpiše samodejno, ko pridemo v nov zapis. Polje USER_KON ostane prazno,

• v polje IDPRED moramo vpisati vrednost, ki mora biti enaka vrednosti polja ID v zapisu, v katerem je zapisano prvo stanje "objekta",

• vrednost se v polje ID vpiše samodejno, ko shranimo zapis (glej poglavje6.4.3 Shranjevanje zapisa),

6.4.2 Vnos na način Kopiraj/prilepi Vnos na način Kopiraj/prilepi uporabljamo v dveh primerih: • v nov zapis želimo vnesti novo spremenjeno stanje "objekta", • v nov zapis želimo vnesti prvo stanje "objekta", tako da uporabimo enake vrednosti drugega

"objekta". Tako se izognemo ponovnemu vpisovanju določenih vrednosti. Slika 40: Ukazni gumb Kopiraj/Prilepi zapis

Izberemo si obstoječi "objekt" in ga označimo, tako da kliknemo v skrajno levo kolono zapisa, v katerem se nahaja v tabeleričnem pregledu ali v skrajni levi del forme pri posamičnem pregledu. V orodjarni kliknemo na gumb Kopiraj/Prilepi (Slika 40). Vrednosti se prepišejo v nov zapis, kjer popravimo vrednosti, ki nam ne odgovarjajo. Vnašanje vrednosti v polja za vodenje zgodovine sprememb je odvisno od vnosa podatkov o: • prvem stanju "objekta"

• vrednost v polju DAT_ZAC (datum začetka) spremenimo na: • datum nastanka "objekta", če ga poznamo in ta ni enak datumu, ki smo ga prekopirali

v nastavitvi ali • datum vnosa (sistemski datum na računalniku).

• vrednost v polju DAT_KON (datum konca) spremenimo na: • 31.12.2070, če prekopirana vrednost ni enaka temu datumu ali • datum konca veljavnosti "objekta", če ga poznamo.

• vrednost v polju ID se pri kopiranju samodejno spremeni v novo enolično vrednost. Vrednost v polju IDPRED pobrišemo. Ko shranimo zapis se samodejno vpiše vrednost enaka polju ID.

• spremenjenem stanju "objekta" • vrednost v polju DAT_ZAC (datum začetka) spremenimo na:

• datum spremembe "objekta" ali • datum vnosa (sistemski datum na računalniku).

• vrednost v polju DAT_KON (datum konca) spremenimo na: • 31.12.2070, če prekopirana vrednost ni enaka temu datumu ali • datum konca veljavnosti objekta, če ga poznamo.

• vrednost v polju ID se pri kopiranju samodejno spremeni v novo enolično vrednost. Vrednost v polju IDPRED pa mora ostati nespremenjena zaradi povezave z prvotnim stanjem "objekta".

Opozorilo! Določenim objektom se izračunava vrednost polja - šifra, ki je enolična (na primer šifra objektov čiste razpetine nad 5m). V primeru vnosa nove vrednosti s pomočjo funkcije Kopiraj/prilepi je procedura za vnos naslednja: • zaključimo “objekt” ki ga kopiramo, tako da vpišemo njegov DAT_KON, • uporabimo funkcijo Kopiraj/prilepi.


stran 20

6.4.3 Shranjevanje zapisa Zapis shranimo tako, da: • kliknemo na svinčnik (Slika 41), ki se pojavi v polju skrajno levo ali, • se premaknemo na drug zapis. Slika 41: Vnos novega zapisa

Dokler je v skrajno levem polju izrisan svinčnik, lahko vnos prekinemo s pritiskom na tipko ESC. 6.4.4 Kontrola vnosa 6.4.4.1 Vrednost ne ustreza kriterijem Vnos podatkov v določena polja se kontrolira. V kolikor vnesemo v polje vrednost, ki ne ustreza določenim kriterijem, nas program o tem obvesti (Slika 42) in nam ne dovoli zapustiti polja dokler ne vnesemo vrednosti, ki ustreza kriterijem ali pa vrednost v polju pobrišemo. Slika 42: Sporočilo o vnosu vrednosti, ki ne ustreza kriterijem

6.4.4.2 Obvezen vnos vrednosti v polje Vnos vrednosti v določena polja je obvezen. V kolikor želimo shraniti zapis brez vrednosti v polju, za katerega je vnos obvezen, nas program o tem obvesti (Slika 43) in nam ne dovoli shraniti zapisa. V polje moramo obvezno vnesti vrednost. Slika 43: Sporočilo ob pomanjkljivem vnosu

6.4.4.3 Kontrola enolične vrednosti Za določena polja obstaja kontrola enoličnosti. V primeru, da smo v polje vnesli vrednost, ki že obstaja, nas program o tem obvesti in nam ne dovoli zapustiti polja (6.4.3 Shranjevanje zapisa), dokler ne vnesemo enolične vrednosti.


stran 21

Slika 44: Sporočili, če polje ni enolična vrednost

6.4.5 Vnos slik Za nekatere "objekte" imamo pripravljene relacijske datoteke, v katere lahko shranimo njihove digitalne slike. Digitalne slike so običajno skenirane: • fotografije, • načrti, • skice in so lahko različnega formata. Priporočljiva sta BMP ali TIF format. Sliko vnesemo, tako da se z miško postavimo na polje za vnos slike in vanj vpišemo ime slike, ki jo želimo vstaviti v bazo. Slika 45: Vnos slike

Slike, ki jih vnašamo v bazo, morajo biti shranjene v direktoriju, ki smo ga predhodno določili za shranjevanje slik za posamezne objekte. To storimo v naslednjih korakih (Slika 46): • V meniju izberemo ukaz Promet in v njem Nastavitev poti do slik. • Odpre se nam posebna forma, v kateri so naštete vse tabele, v katere lahko vnašamo slike. V zapisu

je polje, kamor vpišemo poti do slik. Slika 46: Nastavitev poti do slik


stran 22

6.5 POPRAVLJANJE PODATKOV Ko smo se postavili na polje, v katerem želimo popraviti vrednost, storimo to s pomočjo tipke Backspace ali Delete. Pri popravljanju podatkov moramo ločiti kdaj: • odpravljamo tipkarske napake ali napačne vrednosti zaradi napačnih informacij ali pa • želimo neko vrednost popraviti z namenom, da opišemo spremembo na "objektu". V tem primeru

prvotno stanje "objekta" zaključimo, tako da v polje DAT_KON vnesemo datum do katerega velja stanje "objekta" pred spremembo. Novo vrednost, ki se nanaša na spremembo, pa vnesemo v nov zapis, kjer bo opisano novo stanje "objekta" (glej poglavji 5.2.1 Splošno o vodenju zgodovine sprememb in 6.4 Vnos podatkov).

V prvem primeru popravimo napako v zapisu, kjer smo jo odkrili. 6.6 BRISANJE PODATKOV Če želimo "objekt" pobrisati iz tabele, si moramo najprej izbrati zapis, v katerem je shranjen, tako da kliknemo v skrajno levo kolono zapisa v tabelaričnem pregledu ali v skrajni levi del forme pri posamičnem pregledu. Po izbiri zapis potemni. Pobrišemo ga s pritiskom na tipko DEL. Zaradi varnosti pred brisanjem podatkov, program od nas zahteva še potrditev ali preklic brisanja (Slika 47). Slika 47: Potrditev brisanja zapisa

Opozorilo! Po potrditvi se zapis izbriše iz tabele kar pomeni enako, kot da zapis ni nikoli obstajal. Program ne dopušča brisanja več zapisov hkrati. 7 ISKANJE IN FILTRIRANJE PODATKOV 7.1 UREJANJE ZAPISOV Ko neko poljubno formo odpremo se “objekti” izpišejo v vrstnem redu, ki je v formi določen s sistemsko nastavitvijo. Vendar pa nam program omogoča, da to ureditev (sortiranje) poljubno spreminjamo z naslednjim postopkom: 1. v tabeli izberemo eno ali več sosednjih polj, po katerih želimo urejati. Če želimo urejati samo po enem

polju, storimo to tako, da se postavimo na ime polja in kliknemo z miško. Osenčil se nam bo cel stolpec v tabeli (Slika 50). Če želimo urejati po več sosednjih poljih hkrati, se postavimo na ime prvega polja, po katerem želimo urejati, in pritisnemo levi gumb miške. Ne da bi gumb spustili, se premaknemo na zadnje polje, po katerem želimo urejati, in nato gumb spustimo. Osenčilo se bo več stolpcev v tabeli,

2. z desnim gumbom miške kliknemo nad formo, da se nam odpre bližnjica (Slika 48), 3. z miško označimo enega izmed dveh možnih načinov urejanja (na sliki sta označena s puščicama) in

izbiro potrdimo s klikom, 4. program bo uredil zapise v tabeli po želenem vrstnem redu. Opozorilo! Urejanje po izračunanih poljih ni mogoče. Če se izračunano polje nahaja med več označenimi polji, se urejanje tega polja ne upošteva.


stran 23

Slika 48: Izbira ukazov za ureditev

7.2 ISKANJE ZAPISOV Z DOLOČENO VREDNOSTJO POLJA V tabeli z večjim številom zapisov je pogosto zamudno iskati točno določen zapis. V takšnem primeru nam program omogoča iskanje zapisa z določeno vrednostjo polja s pomočjo gumba Find (Najdi) v orodjarni (Slika 49). Slika 49: Ukazni gumb za iskanje

Če želimo poiskati neko vrednost, moramo najprej označiti polje, v katerem naj jo program išče. To storimo tako, da z miško kliknemo na ime ustreznega polja, ki osenči cel stolpec (Slika 50).

Slika 50: Izbira ustreznega polja

Po kliku na gumb Find se prikaže pogovorno okno Find in field (najdi v polju) (Slika 51). V naslovu pogovornega okna je izpisano ime polja, v katerem iščemo želeno vrednost. Slika 51: Okno za iskanje zapisov z določeno vrednostjo

V pogovornem oknu Find in field je več polj: • Find What (poišči): v polje vpišemo vrednost, ki jo želimo poiskati, • Search: izberemo, ali naj program išče po vseh zapisih, ali samo po delu zapisov. Priporočena je

vrednost All, • Match: lahko določimo ali se mora vsebina polja popolnoma ujemati z našo vrednostjo ali pa lahko

naša vrednost predstavlja poljuben niz v polju ali le začetek polja. Priporočena vrednost je Whole Field,

• Search Only Current Field: določimo ali naj program išče le v trenutno izbranem polju ali v celotni tabeli. Če izberemo iskanje po izbranem polju, je tak način hitrejši in zato priporočljivejši. Izberemo ga s klikom na kvadratek.

Iskanje poženemo s klikom na gumb z napisom Find First (poišči prvega). V kolikor vneseni vrednosti ustreza vrednost v iskanem polju, nam program prikaže želeni zapis (Slika 52). Če danemu pogoju


stran 24

ustreza več zapisov, s klikom na gumb Find Next (najdi naslednjega) poiščemo naslednjega. V kolikor danemu pogoju ne ustreza noben zapis, nam program izpiše obvestilo, da je končal z iskanjem. Iskanje zaključimo s klikom na gumb Close (zapri) in program zapre pogovorno okno za iskanje. Slika 52: Rezultat iskanja

7.3 FILTRI Filtri so namenjeni izbiri podmnožice zapisov iz celotne tabele na osnovi vrednosti polj. S filtri nam je torej dana možnost, da pregledujemo le del podatkov, ki nas trenutno zanimajo. Za filtrirane zapise velja, da lahko po njih izvajamo iskanje in urejanje (glej poglavji 7.2 Iskanje zapisov z določeno vrednostjo polja in 7.1 Urejanje zapisov). Filtrirane zapise lahko tudi ponovno filtriramo. Na voljo imamo več načinov filtriranja. 7.3.1 Enostavno filtriranje Najbolj enostaven način filtriranja je s pomočjo že vnaprej pripravljenih načinov enostavnega filtriranja podatkov. Ti načini so: • filtriranje z izbiro, • filtriranje, ki ne ustreza izboru, • filtriranje po vpisani vrednosti polja. 7.3.1.1 Filtriranje z izbiro (Filter By Selection) Za enostavne izbore podatkov, ki temeljijo na vrednosti enega polja, lahko uporabimo filter glede na trenutno vrednost, imenovan filtriranje z izbiro. Z miško se postavimo v polje, ki vsebuje izbrano vrednost, in kliknemo desni gumb, da se nam odpre bližnjica (Slika 54). V njej izberemo ukaz Filter By Selection, ga potrdimo s klikom miške in program nam bo v tabeli izbral le tiste zapise, ki imajo v izbranem polju želeno vrednost. 7.3.1.2 Filtriranje, ki ne ustreza izboru (Filter Excluding Selection) V primeru, da želimo dobiti izpis vseh zapisov, ki v izbranem polju nimajo enake vrednosti, kot smo jo izbrali, se prav tako postavimo na polje z izbrano vrednostjo, z desnim klikom miške odpremo bližnjico (Slika 54) in v njej izberemo ukaz Filter Excluding Selection. Izbor ukaza potrdimo s klikom miške in program nam bo v tabeli izbral le tiste zapise, katerih vrednost v izbranem polju ne ustreza želeni. 7.3.1.3 Filtriranje po vpisani vrednosti polja (Filter For) Tretja možnost filtriranja podatkov je, da sami vpišemo vrednost, ki jo želimo poiskati. To storimo tako, da se z miško postavimo na polje (stolpec) in kliknemo z desnim gumbom. V bližnjici (Slika 53) izberemo ukaz Filter For in v prazno polje vpišemo vrednost, ki jo iščemo. To vrednost lahko vpišemo na več načinov: • vpišemo točno definirano vrednost polja, t.j. celoten podatek (npr. 201401 – program izpiše vse

zapise, ki imajo v izbranem polju vrednost točno 201401), • vpišemo delno vrednost polja, kjer lahko izberemo začetek, konec ali pa sredino (npr. 201* - program

izpiše vse zapise z vrednostmi polja, ki se pričnejo z 201, ali *2 – izpišejo se vsi zapisi, ki se končajo z 2, ali pa *1* – dobimo vse zapise, ki vsebujejo 1). Nadomestni znak * pomeni zamenjavo


stran 25

poljubnega števila znakov ali števil. Zelo podoben je nadomestni znak ?, ki pa za razliko od * predstavlja zamenjavo le za en poljuben znak (npr. 201?01 – izpišejo se vsi zapisi, pri katerih je ? znak poljuben,

• vpišemo pogojne (mejne) vrednosti (npr. < ali >, <= ali >= od neke vrednosti). Poseben primer je filter s prikazom vrednosti v mejah (npr. Between 10 and 20 – izpišejo se vsi zapisi z vrednostjo polja med 10 in 20, vključno z 10 in 20).

Vnos vrednosti v polje potrdimo s pritiskom na tipko Enter in program bo v tabeli izbral le tiste zapise, ki imajo želeno vrednost v izbranem polju. Slika 53: Bližnjica z ukazi za filtre

Ko vključimo filter, se v orodjarni vdre gumb z lijakom, ki ga označuje (Slika 55). Filter lahko izključimo na dva načina: • kliknemo na gumb z lijakom (Vključi/izključi filter) v orodjarni (Slika 54) in gumb se postavi v

normalen položaj, uporabimo desni klik nad formo, v bližnjici izberemo ukaz Remove Filter/Sort (Slika 56).

Slika 54: Gumb za vljučitev ali izključitev filtra

Slika 55: Filter je vključen - gumb je vdrt

Filtriranje z izbiro Filtriranje, ki ne ustreza izboru Filtriranje po vpisani vrednosti polja


stran 26

Slika 56: Delo s filtri preko bližnjice

7.3.2 Zahtevnejše filtriranje Filtri, opisani v prejšnjem poglavju, nam žal ne omogočajo, da bi lahko vedno izbrali tiste zapise, ki jih želimo. V takih primerih nam je na voljo zahtevnejši način izbora podatkov. Poženemo ga tako, da nad formo kliknemo desni gumb miške. V bližnjici izberemo ukaz Advanced Filter/Sort (Slika 56). Program nam odpre novo formo, ki služi definiranju filtra (Filter Window) (Slika 59), to je QBE mreža (graphical query by example – grafična poizvedba po primeru), ki je najlažja pot za definiranje filtra. V zgornjem delu se nam prikaže seznam polj, ki jih lahko filtriramo. Spodnji del okna pa predstavlja mreža (filter grid), kjer se določijo kriteriji (Criteria), kakršnim morajo ustrezati izpisani podatki. Kriteriji so lahko postavljeni na različna polja, definira se lahko tudi ureditev (Sort), ki je lahko naraščajoča ali padajoča (Ascending/Descending). Slika 57: Tabela pred vključitvijo filtra

Vključitev filtra Izključitev filtra Definiranje filtra oz. zahtevnejši način izbora podatkov


stran 27

Slika 58: QBE mreža za definiranje filtra

Postopek definiranja filtra v QBE mreži poteka v naslednjih korakih: 1. v primeru, da so v mreži v spodnjem delu okna že vpisana imena polj, jih pobrišemo. To storimo, tako

da se z miško postavimo v sivo okno nad imenom polja v prvem stolpcu. Pritisnemo in držimo levi gumb miške in se pomaknemo do zadnjega polnega stolpca. Izbrani del mreže se osenči. Spustimo levi gumb miške. Na tipkovnici pritisnemo tipko Delete in mreža se bo izpraznila,

2. v seznamu polj, ki jih lahko filtriramo, z miško izberemo želeno polje in nanj dvakrat kliknemo. Ime polja se bo prepisalo v spodnji del okna, v mrežo, v polje ime (Field),

3. z miško se postavimo v polje urejanje (Sort) pod imenom in kliknemo. V desnem kotu polja se nam pojavi gumb s črno puščico in ko kliknemo nanj, se nam spusti seznam, ki nam opisuje možne načine urejanja zapisov. Izberemo lahko naraščajoče (Ascending), padajoče (Descending) ali neurejeno (not sorted),

4. v polje kriterij (Criteria) vpišemo kriterij, po katerem želimo filtrirati podatke. Pri enostavnih pogojih vtipkamo v ustrezna polja želene vrednosti (npr. vnesemo odsek, štetje, itd.). Pri bolj kompleksnih pogojih lahko v polje vnesemo ustrezen pogoj (npr. >1.1.97 and <1.2.98 – rezultat so vsi zapisi, ki so starejši od prvega datuma in mlajši od drugega datuma). Pri sestavljanju filtra uporabljamo naslednje pogoje oz. kriterije: • kriterij OR, ki pomeni ALI (npr. polje PROMODS s kriterijem Like “001*” OR Like “501*”, kjer kot

rezultat dobimo vse zapise, kjer se številka odseka prične z “001” ali “501”), • kriterij AND, ki pomeni IN (npr. polje PROMODS s kriterijem Like “001*” AND Like “*1”, kjer kot

rezultat dobimo vse zapise, kjer se številka odseka prične z “001” in hkrati konča z “1”), • kriterij NOT, ki pomeni NE (npr. polje PROMODS s kriterijem NOT Like “001*”, kjer kot rezultat

dobimo vse zapise, ki se ne pričnejo z “001”). 5. v primeru, da imamo več različnih pogojev tipa ali-ali, jih lahko vpisujemo tudi enega pod drugim v

prazna polja stolpca, 6. če želimo izvajati filtriranje nad več polji hkrati, ponavljamo korake 2 do 5 in vpisujemo nova polja in

njihove kriterije v sosednje stolpce. Ko izberemo pogoje filtriranja, vključimo filter tako, da se postavimo nazaj na formo (forme Filter Window ne zapremo) in • v orodjarni kliknemo na gumb za vključitev filtra (Vključi/izključi filter) (Slika 54). Program nam

prikaže izbrane zapise. Gumb se vdre. Isti gumb uporabimo tudi za izključitev filtra (Vključi/izključi filter) ali

z desnim klikom nad formo odpremo bližnjico in izberemo Apply Filter/Sort (Slika 56). Slika 59: Rezultat filtriranja zapisov


stran 28

7.3.3 Shranjevanje in uporaba filtrov Če vemo, da bomo na novo narejeni filter v prihodnosti še kdaj potrebovali, ga shranimo in tako prihranimo čas, ki bi ga prihodnjič potrebovali za ponovno pripravo filtra. Slika 60: Ukazni gumb za shranjevanje filtra

Filter, ki ga želimo shraniti mora biti vključen. V orodjarni kliknemo gumb za shranjevanje filtra (Slika 60) in odpre se pogovorno okno (Slika 61). V polje za vnos imena vpišemo ime filtra, ki je lahko poljubno in ga potrdimo s tipko Enter. Program bo shranil naš filter.

Slika 61: Shranjevanje filtra

Slika 62: Ukazni gumb za seznam filtrov

Ko naslednjič potrebujemo enega od predhodno narejenih in shranjenih filtrov, izberemo v orodjarni gumb za seznam filtrov (Slika 62). Po kliku nanj se nam odpre forma, v kateri je seznam shranjenih filtrov (Slika 63). Slika 63: Seznam filtrov

Z miško izberemo ime filtra in izbiro potrdimo z dvojnim klikom na ime filtra ali klikom na gumb za potrditev. Slika 64: Ukazni gumb za brisanje filtrov

Filtre, ki jih ne potrebujemo več, lahko iz seznama tudi izbrišemo in sicer tako, da jih z miško označimo in pritisnemo gumb briši (Slika 64). Shranjeni filter lahko briše le uporabnik, ki je filter shranil. Opozorilo! Filter, ki se prične s TS_tabela (npr. TS_PROMODS) je namenjen pregledu trenutnega stanja in ga ne moremo brisati. (glej poglavje 5.2.3 Pregled stanja na dan).


stran 29

8 ANALIZIRANJE PODATKOV 8.1 VRSTE ANALIZ Analize omogočajo povezovanje podatkov različnih tabel, njihovo filtriranje, pregledovanje, vrednotenje in podobno. Imenujemo jih tudi poizvedovanja. Med analize prištevamo tudi orodja za urejanje podatkov, izračune in kontrole. Analize so lahko v programu vnaprej pripravljene ali pa jih, glede na potrebe, kreiramo tudi sami. Ločimo tri vrste oziroma tipe analiz: • Poizvedovanja - analize, ki jih kreiramo sami in jih lahko shranimo tudi za kasnejšo uporabo;

tip: UPORABNIKOVE ANALIZE, • vnaprej pripravljene analize, ki jih lahko le uporabljamo, ne moremo jih brisati ali popravljati;

tip: PRIPRAVLJENE ANALIZE, • poizvedbe ali tabele, ki jih uporabljamo s pripravljeno proceduro, le te uporabljajo tudi poročila;

tip: TABELE ZA POROČILA. 8.2 DOSTOP DO ANALIZ Analize lahko izvajamo nad formami za upravljanje s podatki, ne glede na to, ali smo v tabelaričnem ali posamičnem pregledu. V orodjarni se nahaja poseben gumb, namenjen delu z analizami (Slika 65). Slika 65: Ukazni gumb za delo z analizami

Delo z analizami poženemo s klikom miške na ukazni gumb v orodjarni (Slika 65 – označen je s puščico). Odpre se forma za delo z analizami (Slika 66), hkrati se odpre tudi nova orodjarna (Slika 67), kjer nam program ponuja več možnosti za delo z analizami.

Slika 66: Seznam analiz

Prikaže se seznam analiz, ki so nam na voljo. Ta seznam je odvisen od forme za upravljanje s podatki, nad katero smo pognali analize. V spodnjem levem kotu forme se nahaja seznamno polje, kjer lahko izbiramo med poizvedovanji in pripravljenimi analizami. To storimo s klikom na gumb v desnem kotu polja, nato pa izberemo želeni tip analize (Slika 68). V osrednjem oknu se bo prikazal seznam analiz, ki pripadajo izbranemu tipu. Iz seznama izberemo želeno analizo in potrdimo izbiro z dvojnim klikom miške. Formo analiz zapremo s klikom na gumb Close v spodnjem desnem kotu forme. Slika 67: Orodjarna za delo z analizami

poženi analizo kopiraj analizo spremeni analizo briši nalizo nova analiza


stran 30

Slika 68: Izbor med tipi analiz

Za Pripravljene analize velja, da so v programu že vnaprej pripravljene in jih lahko samo uporabljamo, ne moremo pa jih spreminjati ali brisati. Delo s pripravljenimi analizami je opisano v posebnem delu uporabniškega priročnika. Dodajanje novih analiz oziroma poizvedovanj je namenjeno zahtevnejšim uporabnikom. Ob kliku na gumb Nova analiza se odpre Accessov Query Builder, kjer lahko sami sestavimo novo poizvedovanje. Ko oblikovanje zaključimo, poizvedovanje shranimo in poženemo (ukazni gumb Poženi analizo), Prikaže se seznam analiz, ki so nam na voljo. Ta seznam je odvisen od forme za upravljanje s podatki, nad katero smo pognali analize. V spodnjem levem kotu forme se nahaja seznamno polje, kjer lahko izbiramo med poizvedovanji in pripravljenimi analizami. To storimo s klikom na gumb v desnem kotu polja, nato pa izberemo želeni tip analize (Slika 66). V osrednjem oknu se bo prikazal seznam analiz, ki pripadajo izbranemu tipu. Iz seznama izberemo želeno analizo in potrdimo izbiro z dvojnim klikom miške. Formo analiz zapremo s klikom na gumb Close v spodnjem desnem kotu forme. (Slika 67). Poizvedovanje lahko kasneje pregledujemo, popravljamo, kopiramo in brišemo ali pa uporabljamo v novih poizvedovanjih. Dostop do poizvedovanj, ki smo jih oblikovali sami, je možen le, če smo kot tip analize izbrali tip UPORABNIKOVE ANALIZE (Slika 68). 8.3 POIZVEDOVANJA 8.3.1 Načrtovanje poizvedovanj Pri načrtovanju poizvedovanj (analize tipa UPORABNIKOVE ANALIZE) velja podoben postopek kot pri definiranju filtrov. Vendar pa med poizvedovanji in filtri obstaja bistvena razlika. Medtem, ko se filter uporablja le za filtriranje zapisov, kar omogoča lažji pregled zapisov v formi za osnovno pregledovanje, pa analize poleg filtriranja omogočajo še celo vrsto drugih možnosti (npr. sumiranje, grupiranje, izračun minimuma, maksimuma, povprečja med podatki, itd.), tako da filtri predstavljajo le enostavno in praktično analizo. V poizvedovanje lahko dodajamo polja iz več kot enega objekta (tabele, obstoječega poizvedovanja, rezultata analize). Za načrtovanje poizvedovanj uporabljamo Accessov Query Builder. 8.4 PRIPRAVLJENE ANALIZE Opozorilo! Vse pripravljene analize je potrebno uporabljati zelo previdno, ker njihova nepravilna uporaba lahko povzroči veliko zmedo v bazi. Pripravljene analize se delijo v dve skupini. Prva vsebuje analize, imenovane Skupne pripravljene analize, ki so dostopne vsem vsebinskim področjem (zaženemo jo lahko nad vsemi tabelami), druga pa tiste, ki so dostopne le določenemu področju - tematski skupini (zaženemo jo lahko le nad specifično tabelo), imenovane Tematske pripravljene analize. Pripravljenih analiz ni mogoče brisati, kopirati ali popravljati. Z izborom tipa analize Pripravljene analize nam program ponudi seznam pripravljenih analiz, katere lahko popravlja ali briše le sistemski inženir. Seznam je odvisen od tabele, nad katero izvajamo analizo. Če izberemo tip analize Uporabnikove analize, je rezultat analize (po zagonu) viden v vseh tabelah.


stran 31

8.5 TABELE ZA POROČILA Vsako pripravljeno poročilo stoji za določeno tabelo ali poizvedbo. Če želimo pregledovati podatke, pripravljene za poročilo ali pa jih celo prenašati v druge aplikacije, uporabimo tip analize Tabele za poročila. 9 POROČILA Sistem poročil omogoča pripravo ustreznih izpisov podatkov in rezultatov analiz, ki jih uporabnik večkrat potrebuje. Slika 69: Dostop do poročil preko orodjarne

Dostop do dela s poročili je izveden prek ukaznega gumba v orodjarni (Slika 69). Gumb je na sliki označen s puščico. Slika 70: Izbira poročila

Ob pritisku gumba za delo s poročili, se prikaže forma za izbiro poročila (Slika 70), kjer lahko uporabnik izbere že pripravljena poročila, ali pa si pripravi svoja. Pripravljena poročila se prikažejo v rdeči barvni na sivi podlagi, uporabnikova poročila pa v črni barvi na sivi podlagi Seznam prikazanih poročil, ki jih je uporabnik sam pripravil, je odvisen od tabele nad katero je odprl poročila. Istočasno s formo za izbor poročila se odpre tudi naslednja orodjarna (Slika 71), s pomočjo katere izvajamo ustrezne akcije nad poročili. Slika 71: Orodjarna za delo s poročili

export v MS Word export v ASCII datoteko

export v MS Excel tiskanje

priprava podatkov za poročilo pregled pred tiskanjem

pošiljanje po E-mail novo poročilo

spreminjanje poročila brisanje poročila

Opis posameznih tematskih poročil se nahaja v posebnem delu priročnika.


stran 32

9.1 SKUPNI KORAKI PRI IZVAJANJU POROČIL Pred izpisom določenega poročila moramo pripraviti podatke, ki si jih želimo ogledati. Ko nad izbranim poročilom izberemo v orodjarni ukaz »Pregled pred tiskanjem«, nas program v primeru, da poročilo potrebuje pripravo podatkov, vpraša, ali želimo pred pregledom ponovno pripraviti podatke (Slika 72). Podatke pa lahko pripravimo tudi na drug način: za izbrano poročilo izvedemo pripravo podatkov s pritiskom na gumb »priprava podatkov« v orodjarni. Program nas vodi skozi proceduro in nato naredi ustrezno tabelo, ki nam predstavlja osnovo za poročilo. Slika 72: Sporočilo ob predogledu poročila s pripravo podatkov

Pripravljena tabela se vpiše v seznam analiz, pod področje »Tabele za poročila«. Tako lahko podatke, ki smo jih izpisali s poročilom, v pripravljeni tabeli pregledujemo, popravljamo in prenašamo v druge aplikacije. 10 TISKANJE PODATKOV Podatke o “objektih” lahko tudi natisnemo s pomočjo primernega tiskalnika. Tiskamo lahko podatke v tabelah, tako v posamičnem in tabelaričnem pregledu kakor tudi vključene filtre, rezultate poizvedb in analiz. 10.1 OGLED PODATKOV PRED TISKANJEM Slika 73: Ukazni gumb za ogled podatkov pred tiskanjem

S pritiskom na gumb Ogled pred tiskanjem, ki je označen s puščico (Slika 73), si lahko pred tiskanjem ogledamo, kako bodo podatki izgledali na papirju. 10.2 IZPIS NA TISKALNIK Če želimo natisniti celo tabelo, kliknemo v orodjarni na gumb Tiskaj, ki je na sliki označen s puščico (Slika 74). V primeru, da želimo natisniti le del tabele, pred pritiskom na gumb Tiskaj, z levim gumbom miške osenčimo vse vrednosti, ki jih želimo natisniti. Slika 74: Ukazni gumb Tiskaj


stran 33

Odpre se nam pogovorno okno Print. V polju Print Range označimo All - če želimo natisniti celo tabelo, Pages - po straneh, Selected Records – izbrane zapise. Podatki se pričnejo tiskati s pritiskom na gumb OK. Slika 75: Pogovorno okno za tiskanje

11 PRENOS V DRUGE APLIKACIJE Podatke v tabelaričnem pregledu, rezulate filtrov, poizvedb in analiz lahko iz programa Promet prenesemo v ostale Windows aplikacije. Prek orodjarne (Slika 76) so možni prenosi v: • MS Excel, • MS Word, • Notepad. Slika 76: Ukazni gumbi za prenos v ostale aplikacije

V navedenih aplikacijah lahko izpis podatkov oblikujemo po lastnem okusu. Prenašamo lahko vse ali pa le del podatkov, tako da jih z miško osenčimo (z levim gumbom na miški prek želenega območja podatkov), nato kliknemo na želeni gumb (Slika 76), v odvisnosti od tega, v katero aplikacijo želimo prenesti podatke. 12 POMOČ Program ima na voljo splošno pomoč, s katero lahko zlahka dobimo informacije o programu ali posameznih “objektih”, ki jih lahko obdelujemo (Windows Help). Na voljo nam je gumb v orodjarni. Slika 77: Ukazni gumb za pomoč

prenos v Notepad prenos v MS Word prenos v MS Excel


stran 34

Slika 78: Bližnjica - Pomoč

Vsak “objekt” (v tabelaričnem ali v posamičnem pregledu) ima na voljo pomoč, ki jo zlahka dosežemo na dva načina: • s pritiskom na funkcijsko tipko F1, • z desnim klikom - bližnjico, kjer si izberemo ukaz Pomoč (Slika 78). Pri pregledu opazimo, da so določene besede zeleno podčrtane in predstavljajo povezave do drugih strani pomoči. Kartica Vsebina (Contents) predstavlja vsebino, kjer se po poglavjih prikaže ustrezen seznam pomoči. Ta so razdeljena na več “knjig” (Slika 79). S klikom na knjigo se pojavi nova serija knjig (Slika 80). Če knjigo želimo zapreti, uporabimo dvojni klik. Slika 79: Kartica Vsebina (Contents)

Slika 80: Poglavja pomoči

12.1 STVARNO KAZALO POMOČI (INDEX) V kolikor potrebujemo pomoč glede nekega izraza, uporabimo Help Index. Kliknemo na kartico Stvarno kazalo (Index) v Help Topics pogovornem oknu. S tem se premaknemo na ustrezni del kazala. Na primer, če vtipkamo števno mesto, se bomo znašli na poglavju “Števna mesta” (Slika 81). Pomoč odpremo z dvojnim klikom na izbrano stran.


stran 35

Slika 81: Kartica Stvarno kazalo (Index)

12.2 ISKANJE POMOČI (FIND) Kartica iskanje pomoči (Find) vzame največ časa, ampak je velikokrat uporabna. Kliknemo na kartico Iskanje pomoči (Find) v Help Topics pogovornem oknu. Predstavlja iskanje posameznih besed v pomoči (Slika 82). Na primer, če vtipkamo promet, se nam bodo pod točko 3 (Topics) izpisale strani, ki to besedo vsebujejo, npr. “Analize”. Ob kliku na tipko Display (Prikaži), se nam odpre želena pomoč. Če pomoč prvič uporabljamo, se nam odpre okno (Slika 83). Slika 82: Iskanje pomoči

Slika 83: Iskanje pomoči – prvič

Opomba! Okno lahko vsebuje gumbe Back (nazaj), Next (naprej) in Cancel (prekliči).


UPORABNIŠKI

PRIROČNIK

POSEBNI DEL


november 1999

PROMET Uporabniški priročnik - posebni del

stran 1

VSEBINA:

1 PROMET...................................................................................................................................3

1.1 REDNA ŠTETJA .......................................................................................................................3 1.1.1 Števna mesta ............................................................................................................................3 1.1.1.1 Slike števnih mest .....................................................................................................................4 1.1.2 Prometni odseki ........................................................................................................................5 1.1.3 ROČNA ŠTETJA.......................................................................................................................6 1.1.3.1 Skupine števnih mest................................................................................................................7 1.1.3.2 Števna mesta v skupinah..........................................................................................................8 1.1.3.3 Datumi ročnih štetij ...................................................................................................................8 1.1.3.4 Enolične šifre ročnih štetij .........................................................................................................9 1.1.3.5 Števni podatki iz ročnih štetij ..................................................................................................10 1.1.4 AVTOMATSKA ŠTETJA.........................................................................................................11 1.1.4.1 ŠTEVNI PODATKI ..................................................................................................................11 1.1.4.1.1 Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut ................................................................11 1.1.4.1.2 Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut ................................................................12 1.1.4.1.3 DP iz avtomatskih števcev......................................................................................................13 1.1.4.1.4 PMDP iz avtomatskih števcev ................................................................................................14 1.1.4.2 HITROSTI ...............................................................................................................................14 1.1.4.2.1 Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut............................................................................15 1.1.4.2.2 Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut............................................................................16 1.1.4.2.3 Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev .................................................................17 1.1.4.2.4 Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev ..............................................................18 1.1.4.2.5 Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev .....................................................................19 1.1.5 PROMET.................................................................................................................................19 1.1.5.1 PMDP......................................................................................................................................19 1.1.5.2 Struktura prometa ...................................................................................................................21 1.1.5.3 Rast prometa ..........................................................................................................................22 1.1.5.4 Promet ....................................................................................................................................23 1.1.5.5 Napoved prometa ...................................................................................................................24 1.1.5.6 Promet na priključkih...............................................................................................................25 1.2 IZREDNA ŠTETJA..................................................................................................................26 1.2.1 IZREDNA ŠTETJA NA ODSEKIH ..........................................................................................26 1.2.1.1 Izredna števna mesta .............................................................................................................26 1.2.1.2 Slike izrednih števnih mest .....................................................................................................27 1.2.1.3 Promet izrednega štetja na odsekih .......................................................................................28 1.3 IZREDNA ŠTETJA V KRIŽIŠČIH ............................................................................................29 1.3.1 Križišča ...................................................................................................................................29 1.3.1.1 Slike križišč .............................................................................................................................31 1.3.2 Priključki..................................................................................................................................31 1.3.2.1 Slike priključkov ......................................................................................................................32 1.3.3 Dovozni pasovi........................................................................................................................33 1.3.4 Izvozni pasovi .........................................................................................................................33 1.3.5 Štetja v križiščih ......................................................................................................................34 1.3.6 Promet v križiščih - vnos.........................................................................................................35 1.3.7 Promet v križiščih....................................................................................................................36

2 ANALIZE ................................................................................................................................39

2.1 SKUPNE PRIPRAVLJENE ANALIZE .....................................................................................39 2.1.1 Zaključevanje podatkov ..........................................................................................................39 2.1.2 Transformacija ........................................................................................................................39 2.2 TEMATSKE PRIPRAVLJENE ANALIZE.................................................................................40 2.2.1 Skupni koraki pri izvajanju tematskih analiz ...........................................................................40 2.2.2 Tematske analize....................................................................................................................43 2.2.2.1 Veljavnost števnih mest ..........................................................................................................43 2.2.2.2 Izračun prometa ......................................................................................................................44 2.2.2.2.1 Izračun PMDP – povprečni mesečni dnevni promet...............................................................45 2.2.2.2.2 Izračun strukture prometa.......................................................................................................47


stran 2

2.2.2.2.2.1 Izračun strukture za števna mesta z ročnimi štetji – R ...........................................................47 2.2.2.2.2.2 Izračun strukture za števna mesta z avtomatskimi števci.......................................................48 2.2.2.2.2.3 Izračun strukture za števna mesta s postavljenimi vrednostmi strukture – P.........................49 2.2.2.2.2.4 Izračun strukture za števna mesta s privzetimi vrednostmi strukture – M..............................51 2.2.2.2.3 Izračun rasti ............................................................................................................................51 2.2.2.2.3.1 Izračun rasti na prom. ods. z osnovnimi števnimi mesti z ročnim štetjem – R .......................52 2.2.2.2.3.2 Izračun rasti na prom. ods. z osnovnimi števnimi mesti z avt. štetjem – A ............................52 2.2.2.2.3.3 Izračun rasti na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti brez štetja – O ....................53 2.2.2.2.3.4 Izračun rasti na prometnih odsekih s privzetimi števnimi mesti – P .......................................54 2.2.2.2.4 Izračun prometa ......................................................................................................................54 2.2.2.3 Napovedovanje prometa.........................................................................................................55 2.2.2.4 Popravek strukture in rasti iz prometa ....................................................................................57 2.2.2.5 Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev ......................................................................57 2.2.2.6 Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev.......................................................................................58 2.2.2.7 Podatki o križišču....................................................................................................................59 2.2.2.8 Nastavitev uteži za EOV .........................................................................................................60 2.2.2.9 15 minutne obremenitve .........................................................................................................60 2.2.2.10 Urne obremenitve ...................................................................................................................60 2.2.2.11 Analiza zavijalcev....................................................................................................................61 2.2.2.12 Analiza zavijalcev po strukturi prometa ..................................................................................61 2.2.2.13 Histogram nihanja prometa po smereh...................................................................................62 2.2.2.14 Histogram nihanja prometa po priključkih...............................................................................62 2.2.2.15 Histogram nihanja prometa v križišču.....................................................................................62 2.2.2.16 Diagram prometnih obremenitev ............................................................................................63 2.2.2.17 Maksimalna urna obremenitev v križišču................................................................................63 2.2.2.18 Maksimalna urna obremenitev po elementih..........................................................................63 2.2.2.19 Maksimalna urna obremenitev skupaj ....................................................................................63 2.2.2.20 Faktor urne konice (PHF) .......................................................................................................64

3 PRIPRAVLJENA POROČILA ................................................................................................65

3.1 PLDP PO PROMETNIH ODSEKIH Z VELJAVNIMI ŠTEVNIMI MESTI .....................................................65 3.2 PLDP PO VELJAVNIH ŠTEVNIH MESTIH ........................................................................................65 3.3 PREGLED CEST IN PROMETNIH ODSEKOV S PRIPADAJOČO STRUKTURO .........................................66 3.4 PREGLED CEST, PROMETNIH ODSEKOV S ŠTEVNIMI MESTI IN PRIPADAJOČIMI PLDP.......................66 3.5 CD PLDP PO PROMETNIH ODSEKIH Z VELJAVNIMI ŠTEVNIMI MESTI ...............................................66 3.6 CD PLDP PO VELJAVNIH ŠTEVNIH MESTIH ..................................................................................66 3.7 CD PREGLED CEST IN PROMETNIH ODSEKOV S PRIPADAJOČO STRUKTURO ...................................67 3.8 CD PREGLED CEST, PROMETNIH ODSEKOV S ŠTEVNIMI MESTI IN PRIPADAJOČIMI PLDP.................67 3.9 DOLŽINA CEST PO RAZREDIH PLDP............................................................................................67 3.10 PREGLED URNE DISTRIBUCIJE ....................................................................................................68 3.11 PREGLED DNEVNIH OBREMENITEV ..............................................................................................69 3.12 PREGLED URNIH OBREMENITEV ..................................................................................................70 3.13 PROMETNO DELO ......................................................................................................................71 3.14 PROMETNO DELO PO PROMETNIH ODSEKIH .................................................................................71 3.15 PMDP 12-KRATNIH ROČNIH ŠTETIJ ............................................................................................72 3.16 PMDP 1-KRATNIH ROČNIH ŠTETIJ ..............................................................................................73 3.17 PMDP 4-KRATNIH ROČNIH ŠTETIJ ..............................................................................................73 3.18 CD PMDP 12-KRATNIH ROČNIH ŠTETIJ ......................................................................................73 3.19 CD PMDP 1-KRATNIH ROČNIH ŠTETIJ ........................................................................................74 3.20 CD PMDP 4-KRATNIH ROČNIH ŠTETIJ ........................................................................................74 3.21 DELEŽ TOV. NA DC....................................................................................................................74 3.22 PLDP IN DELEŽ TOV. NA AC IN HC.............................................................................................75 3.23 PLDP IN DELEŽ TOV. NA DC ......................................................................................................75 3.24 PLDP IN DELEŽ TOV. NA DC BREZ KAMIONSKIH CEST ..................................................................76 3.25 PLDP IN DELEŽ TOV. NA GC BREZ KAMIONSKIH CEST..................................................................76 3.26 PLDP IN DELEŽ TOV. NA RC BREZ KAMIONSKIH CEST ..................................................................77 3.27 PLDP NA DC............................................................................................................................77 3.28 PREGLED PROMETA IN NAPOVEDI ...............................................................................................78 3.29 PREGLED PROMETA IZREDNIH ŠTETIJ NA ODSEKIH .......................................................................78 3.30 PROMET (OA, LT, TT, BUS) IZREDNIH ŠTETIJ NA ODSEKIH PO URAH............................................79


stran 3

1 PROMET 1.1 REDNA ŠTETJA Redna štetja obsegajo podatke iz števnih mest z avtomatskimi števci ter redna letna ročna štetja po metodologiji latinskih kvadratov. Rezultati štetij se preko prometnih odsekov prenašajo na celotno cestno mrežo. 1.1.1 Števna mesta Ime tabele v bazi: PROMET_STMESTA Tip podatkov: točkovni podatki V tabeli "Števna mesta" se vodijo podatki o lokaciji in vrsti števnih mest. Vsebuje podatke o števnih mestih z avtomatskimi števci in o števnih mestih rednih ročnih štetij.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta {1...999 in 5001...5999} ; • IME Ime števnega mesta; • ODSEK Evidenčna številka odseka; • STAC Stacionaža [m] ; • VRSTA Vrsta števnega mesta - ŠIFRANT:

A avtomatsko štetje prometa AMP avtomatsko štetje na mejnih prehodih ACP avtomatsko štetje na cestninskih postajah NA avtomatsko štetje na navideznem števnem mestu

NR ročno štetje na navideznem števnem mestu R ročno štetje RA ročno štetje na avtomatskem števcu RAC ročno štetje na avtomatskem števcu na c.p. RAM ročno štetje na avtomatskem tevcu na m.p. RNA ročno štetje na navideznem avtomatskem števcu • TIP Tip števnega mesta (avtomatskega števca) - ŠIFRANT: QLD2 osebni + tovorni QLD3 osebni + tovorni + busi QLD6 kompletna struktura SBH osebni


stran 4

Dodatna pojasnila za nekatera polja: • STM - šifra je enolično določena. V primeru, da vnesemo šifro, ki že obstaja, nam program ponudi

prvo prosto številko. Ko je zapis enkrat shranjen, šifre ni več možno spreminjati. Šifre števnih mest na vzporednih prometnih odsekih povečamo za 5000 in jih imenujemo “NAVIDEZNA” števna mesta. Npr. šifra števnega mesta, ki stoji vzporedno s števnim mestom 807 je 5807. Navidezna števna mesta so vpeljana zato, ker v nekaterih primerih obstaja števec, ki beleži promet na dveh prometnih odsekih hkrati (primer: CP na AC), kar pa ni v skladu z obstoječo metodologijo. Ta pravi, da posamezno števno mesto (števec) lahko kot osnovno pripada le enemu prometnemu odseku. ;

• TIP – določa tip avtomatskega števca in s tem strukturo datoteke, ki jo pripravi avtomatski števec. Za ročna štetja tipa avtomatskega števca ni mogoče vnesti.

Nad tabelo Števna mesta so možne naslednje analize: • Veljavnost stevnih mest: Nad tabelo Števna mesta so pripravljene naslednje poizvedovalne tabele za poročila: • PLDP po veljavnih števnih mestih • PLDP po prom. ods. z veljavnimi števnimi mesti • Pregled cest, prom.ods. s št. mesti in prip. PLDP Nad tabelo Števna mesta so možna naslednja poročila: • CD PLDP po prom. ods. z veljavnimi števnimi mesti • CD PLDP po veljavnih števnih mestih • CD Pregled cest in prom.ods. s prip. strukturo • CD Pregled cest, prom.ods. s št. m. in prip. PLDP • PLDP po veljavnih števnih mestih • PLDP po prom. ods. z veljavnimi števnimi mesti • Pregled cest, prom.ods. s št. mesti in prip. PLDP Iz tabele Števna mesta so možne povezave do naslednjih tabel: • Enolične šifre ročnih štetij • Hitrosti iz avtomatskih štecev • Navidezna števna mesta • PLDP iz avtomatskih štecev • PMDP • Promet iz avtomatskih števcev • Prometni odseki • Slike števnih mest • Števna mesta v skupinah • Struktura prometa 1.1.1.1 Slike števnih mest Ime tabele v bazi: PROMET_STMESTA_SLIKE V tabeli "Slike števnih mest" so shranjene slike in sheme števnih mest. V primeru, da imamo za neko števno mesto več slik, je potrebno vsako sliko vnesti v svoj zapis.


stran 5

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • SLIKA Ime datoteke s sliko števnega mesta; • OPOMBA Opombe; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SLIKA - v polje vnesemo ime datoteke, ki vsebuje "digitalno" sliko (skenirana fotografija, shema,...)

števnega mesta; Iz tabele Slike števnih mest so možne povezave do naslednjih tabel: • Števna mesta 1.1.2 Prometni odseki Ime tabele v bazi: PROMET_PROMODS Tip podatkov: zvezni enolični linijski podatki V tabeli "Prometni odseki" se vodijo podatki o prometnih odsekih, na katere se nanašajo prometni podatki, zbrani na števnih mestih. Prometni odseki so definirani na vseh odsekih državnega cestnega omrežja.


stran 6

Opisi polj: • ODSEK Evidenčna številka odseka; • STAC_ZAC Stacionaža začetka [m] ; • PROMODS Šifra prometnega odseka - ODSEK + zaporedna številka pododseka; • OPIS Opis prometnega odseka; • STM Šifra števnega mesta ; • STM_NAC Način uporabe podatkov števnega mesta - ŠIFRANT:

O osnovno števno mesto P privzeto števno mesto B brez števnega mesta

• ZAPORED Zaporedna številka prometnega odseka v poročilih ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • PROMODS - šifro prometnega odseka generira program sam. Sestavljena je iz šifre odseka in

zaporedne številke pododseka na odseku. Na enem odseku je lahko največ 9 prometnih odsekov. Šifra prometnega odseka je namenjena povezavi s podatki o rasti prometa in prometa na prometnih odsekih;

• ZAPORED - zaporedna številka odseka je namenjena urejanju prometnih odsekov v poročilih v določenem vrstnem redu. Vpiše se lahko tudi decimalno število, kar omogoča vrivanje prometnih odsekov. Pri spreminjanju vrednosti v polju se ne vodi zgodovina sprememb;

• STM_NAC - način pridobitve podatkov o prometu na odseku: • O - osnovno števno mesto - prometni podatki štetja; • P - privzeto števno mesto - prometni podatki s števnega mesta na drugem prometnem odseku; • B - brez števnega mesta - za prometni odsek ne obstajajo podatki o prometu

• STM_NAC - števno mesto je lahko osnovno le na enem prometnem odseku; Nad tabelo Prometni odseki so možne naslednje analize: • Prometno delo: • Prometno delo po kategorijah: • Veljavnost stevnih mest: Nad tabelo Prometni odseki so pripravljene naslednje poizvedovalne tabele za poročila: • Pregled cest, prom.ods. s št. mesti in prip. PLDP • Prometno delo Nad tabelo Prometni odseki so možna naslednja poročila: • CD Pregled cest in prom. ods. s prip. PLDP • CD Pregled cest, prom.ods. s št. m. in prip. PLDP • CD Prometno delo • Pregled cest, prom.ods. s št. mesti in prip. PLDP • Prometno delo • Prometno delo po prometnih odsekih Iz tabele Prometni odseki so možne povezave do naslednjih tabel: • Napoved prometa • Navidezna števna mesta • Promet • Prometni odseki - linijski pregled • Rast prometa • Števna mesta 1.1.3 ROČNA ŠTETJA Redna ročna štetja se izvajajo po metodi latinskih kvadratov in potekajo v skupinah. Zato je potrebno definirati štetja v točno določenem vrstnem redu in sicer; skupine števnih mest, števna mesta v skupinah, datume ročnih štetij. Na osnovi teh podatkov pripravi program ustrezne šifre štetij, ki jih nato uporabimo pri vnosu števnih podatkov.


stran 7

1.1.3.1 Skupine števnih mest Ime tabele v bazi: PROMET_SKUPINE V tabeli "Skupine števnih mest" se vodijo podatki o skupinah, ki nastopajo pri ročnem štetju.

Opisi polj: • SKUPINA Šifra skupine ročnega štetja ; • IME Ime skupine ročnega štetja; • ST_DNI Število dni štetja {3,7}; • ST_STM Število števnih mest ; • NACIN Način štetja - ŠIFRANT:

R01 1x štetje R04 4x štetje R12 12x štetje

Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SKUPINA - šifra skupine se vpiše tako, da prva štiri mesta predstavljajo leto štetja, drugi dve pa

oznako skupine (npr. 199701). Šifra je enolična vrednost in je ni mogoče spreminjati; • ST_DNI - število dni štetja je odvisno od metode štetja in je lahko:

• 3 dnevno ali • 7 dnevno.

• ST_STM - število števnih mest je odvisno od metode štetja in mora biti enako ali večje od števila dni štetja;

Posebnosti zapisa: • Program glede na število števnih dni in število ponovitev štetja pripravi v tabeli "Datumi ročnih štetij"

ustrezno število zapisov in v tabelo prepiše šifro skupine in zaporedno številko štetja. Prav tako pripravi v tabeli "Števna mesta v skupini" ustrezno število zapisov, glede na število števnih mest, in v tabelo prepiše šifro skupine in zaporedne oznake števnih mest (pri dodatnih št. mestih ostane oznaka prazna);

Iz tabele Skupine števnih mest so možne povezave do naslednjih tabel: • Datumi ročnih štetij • Enolične šifre ročnih štetij • Števna mesta v skupinah


stran 8

1.1.3.2 Števna mesta v skupinah Ime tabele v bazi: PROMET_SKUPINESTM V tabeli "Števna mesta v skupini" se vodijo podatki o števnih mestih, ki nastopajo v posamezni skupini. Pozor; promet na števnih mestih vzporednih prometnih odsekov (števno mesto in pripadajoče navidezno števno mesto) se šteje le v eni smeri.

Opisi polj: • SKUPINA Šifra skupine ročnega štetja ; • MESTO Oznaka števnega mesta; • STM Šifra števnega mesta ; • FAKT_NOC Faktor noči ; • RAZDALJA Razdalja do naslednjega števnega mesta [km] ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • MESTO - oznake števnih mest so za 3 dnevno štetje A do C, za 7 dnevno pa A do G. Teh oznak ni

možno spreminjati. Oznake za dodatno števno mesto na isti lokaciji je potrebno vpisati. Označuje se z isto črko in zaporedno številko (npr. prvo dodatno št. mesto na lokaciji A ima oznako A1). Oznako števnega mesta je možno spreminjati le za dodatna števna mesta;

• STM - vsako števno mesto lahko nastopa samo enkrat v posameznem letu; • RAZDALJA - za dodatno števno mesto je polje razdalja do naslednjega števnega mesta prazno; Posebnosti zapisa: Iz tabele Števna mesta v skupinah so možne povezave do naslednjih tabel: • Datumi ročnih štetij • Skupine števnih mest • Števna mesta 1.1.3.3 Datumi ročnih štetij Ime tabele v bazi: PROMET_SKUPINEDAT V tabeli "Datumi ročnih štetij" se definirajo datumi štetij za posamezne števne skupine.


stran 9

Opisi polj: • SKUPINA Šifra skupine ročnega štetja ; • ST_STET Zaporedna oznaka štetja v skupini ; • DATUM Datum štetja; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • DATUM - datum mora biti vedno večji (kasnejši) od predhodnega datuma v isti skupini; Iz tabele Datumi ročnih štetij so možne povezave do naslednjih tabel: • Skupine števnih mest • Števna mesta v skupinah 1.1.3.4 Enolične šifre ročnih štetij Ime tabele v bazi: PROMET_STETROC_SIFRA V tabeli "Enolične šifre ročnih štetij" program na osnovi podatkov o števnih skupinah vzpostavi enoličen sistem šifriranja ročnih štetij glede na datum štetja in števno mesto.

Opisi polj: • SIFRA Šifra ročnega štetja; • STM Šifra števnega mesta ; • DATUM Datum štetja; • SKUPINA Šifra skupine ročnega štetja ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SIFRA - Šifra ročnega štetja je enolično določena glede na števno mesto in datum ročnega štetja. 12

mestna šifra je sestavljena iz števnega mesta (9999) in datuma (yyyymmdd); • STM - Šifra števnega mesta se prepiše iz tabele "Števna mesta v skupini"; • DATUM - Datum se prepiše iz tabele "Datumi ročnih štetij"; • SKUPINA - Skupina števnega mesta se prepiše iz tabele "Skupine števnih mest";


stran 10

Iz tabele Enolične šifre ročnih štetij so možne povezave do naslednjih tabel: • Promet iz ročnih štetij • Skupine števnih mest • Števna mesta 1.1.3.5 Števni podatki iz ročnih štetij Ime tabele v bazi: PROMET_STETROC V tabeli "Promet iz ročnih štetij" se vodijo števni podatki iz ročnih štetij.

Opisi polj: • SIFRA Šifra ročnega štetja; • SMER Smer štetja {1,2}; • URA Ura štetja; • MO_D Število domačih motorjev ; • MO_T Število tujih motorjev ; • OA_D Število domačih osebnih avtomobilov ; • OA_T Število tujih osebnih avtomobilov ; • BUS_D Število domačih avtobusov ; • BUS_T Število tujih avtobusov ; • LT_D Število domačih lahkih tovornjakov ; • LT_T Število tujih lahkih tovornjakov ; • ST_D Število domačih srednjih tovornjakov ; • ST_T Število tujih srednjih tovornjakov ; • TT_D Število domačih težkih tovornjakov ; • TT_T Število tujih težkih tovornjakov ; • TP_D Število domačih težkih priklopnikov ; • TP_T Število tujih težkih priklopnikov ; • TR Število traktorjev ; • KO Število kolesarjev ; • VP Število vprežnih vozov ;


stran 11

Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SIFRA - Šifra štetja je privzeta iz tabele "Enolične šifre ročnih štetij"; • SMER -

• 1: štejemo vozila, ki vozijo v smeri naraščanja stacionaže, • 2: štejemo vozila, ki vozijo v smeri nasprotni naraščanju stacionaže.

Iz tabele Promet iz ročnih štetij so možne povezave do naslednjih tabel: • Enolične šifre ročnih štetij 1.1.4 AVTOMATSKA ŠTETJA Podatki o prometu in hitrostih iz avtomatskih števcev se v bazo prenesejo preko ASCII datotek, ki jih zagotavlja upravljalec avtomatskih števcev. Uporablja se več vrst števcev. Struktura datotek je odvisna od vrste števca. Vsaka datoteka vsebuje podatke iz enega števca za en mesec. Podatki se v bazo prenašajo s pripravljeno analizo (podroben opis pri analizi). Program prepozna vrsto števca iz končnice imena datoteke, zato mora upravljalec avtomatskih števcev zagotoviti dogovorjeno poimenovanje datotek. 1.1.4.1 ŠTEVNI PODATKI V skupini ŠTEVNI PODATKI se vodijo podatki o prometu iz avtomatskih števcev . 1.1.4.1.1 Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut Ime tabele v bazi: PROMET_AVTP10 V tabeli se vodijo podatki o 10-minutnem prometu na števnih mestih z avtomatskimi števci. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo "Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabele “Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut”, “DP iz avtomatskih števcev” in “PMDP iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • DATUM Datum štetja ; • URA Ura štetja (10 min) ; • SMER Smer štetja ; • MO Število motorjev ; • OA Število osebnih avtomobilov ; • BUS Število avtobusov ; • LT Število lahkih tovornjakov ; • ST Število srednjih tovornjakov ;


stran 12

• TT Število težkih tovornjakov ; • TP Število težkih priklopnikov ; Nad tabelo Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut so možne naslednje analize: • Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev: Iz tabele Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut so možne povezave do naslednjih tabel: • Števna mesta • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut • Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut 1.1.4.1.2 Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut Ime tabele v bazi: PROMET_AVTPROM V tabeli "Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut" se vodijo podatki o urnem prometu na števnih mestih z avtomatskimi števci. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo "Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabele “Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut”, “DP iz avtomatskih števcev” in “PMDP iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • DATUM Datum štetja ; • URA Ura štetja ; • SMER Smer štetja ; • MO Število motorjev ; • OA Število osebnih avtomobilov ; • BUS Število avtobusov ; • LT Število lahkih tovornjakov ; • ST Število srednjih tovornjakov ; • TT Število težkih tovornjakov ; • TP Število težkih priklopnikov ; Nad tabelo Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut so možne naslednje analize: • Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev:


stran 13

Iz tabele Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut so možne povezave do naslednjih tabel: • Števna mesta • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut • DP iz avtomatskih števcev • Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut 1.1.4.1.3 DP iz avtomatskih števcev Ime tabele v bazi: PROMET_AVTPDP V tabeli "DP iz avtomatskih števcev" se vodijo podatki o dnevnem prometu na števnih mestih z avtomatskimi števci. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo " DP iz avtomatskih števcev". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabele “Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut”, “Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut” in “PMDP iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • DATUM Datum štetja ; • SMER Smer štetja ; • MO Število motorjev ; • OA Število osebnih avtomobilov ; • BUS Število avtobusov ; • LT Število lahkih tovornjakov ; • ST Število srednjih tovornjakov ; • TT Število težkih tovornjakov ; • TP Število težkih priklopnikov ; Nad tabelo DP iz avtomatskih števcev so možne naslednje analize: • Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev: Iz tabele DP iz avtomatskih števcev so možne povezave do naslednjih tabel: • PMDP iz avtomatskih števcev • Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev • Števna mesta • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut


stran 14

1.1.4.1.4 PMDP iz avtomatskih števcev Ime tabele v bazi: PROMET_AVTPMDP V tabeli "PMDP iz avtomatskih števcev" se vodijo podatki o povprečnem mesečnem dnevnem prometu na števnih mestih z avtomatskimi števci. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo "PMDP iz avtomatskih števcev". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabele “Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut”, “Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut” in “DP iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • LETO Leto štetja ; • MESEC Mesec štetja ; • SMER Smer štetja ; • MO Število motorjev ; • OA Število osebnih avtomobilov ; • BUS Število avtobusov ; • LT Število lahkih tovornjakov ; • ST Število srednjih tovornjakov ; • TT Število težkih tovornjakov ; • TP Število težkih priklopnikov ; Nad tabelo PMDP iz avtomatskih števcev so možne naslednje analize: • Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev: Iz tabele PMDP iz avtomatskih števcev so možne povezave do naslednjih tabel: • DP iz avtomatskih števcev • Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev • Števna mesta 1.1.4.2 HITROSTI V skupini HITROSTI se vodijo podatki o hitrostih vozil iz avtomatskih števcev. Pred prenosom (import-om) podatkov o hitrostih je potrebno prenesti (importirati) v tabele števne podatke iz avtomatskih števcev


stran 15

1.1.4.2.1 Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut Ime tabele v bazi: PROMET_AVTH10 V tabeli "Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut" se vodijo podatki o povprečnih hitrostih vozil na 10 minut. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo "Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 10 minut". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabeli “Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 60 minut”, “Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev”, “Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev” in “Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • DATUM Datum meritve ; • URA Ura meritve ; • SMER Smer meritve ; • MO_H Povprečna hitrost motorjev ; • OA_H Povprečna hitrost osebnih avtomobilov ; • BUS_H Povprečna hitrost avtobusov ; • LT_H Povprečna hitrost lahkih tovornjakov ; • ST_H Povprečna hitrost srednjih tovornjakov ; • TT_H Povprečna hitrost težkih tovornjakov ; • TP_H Povprečna hitrost težkih priklopnikov ; • MIN_H Minimalna hitrost ; • MAX_H Maksimalna hitrost ; • POVPR_H Povprečna hitrost ; Nad tabelo Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut so možne naslednje analize: • Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev: Iz tabele Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut so možne povezave do naslednjih tabel: • Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut • Števna mesta


stran 16

1.1.4.2.2 Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut Ime tabele v bazi: PROMET_AVTHITR V tabeli "Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut" se vodijo podatki o povprečnih hitrostih vozil na uro. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo "Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 60 minut". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabeli “Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 10 minut”, “Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev”, “Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev” in “Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • DATUM Datum meritve ; • URA Ura meritve ; • SMER Smer meritve ; • MO_H Povprečna hitrost motorjev ; • OA_H Povprečna hitrost osebnih avtomobilov ; • BUS_H Povprečna hitrost avtobusov ; • LT_H Povprečna hitrost lahkih tovornjakov ; • ST_H Povprečna hitrost srednjih tovornjakov ; • TT_H Povprečna hitrost težkih tovornjakov ; • TP_H Povprečna hitrost težkih priklopnikov ; • MIN_H Minimalna hitrost ; • MAX_H Maksimalna hitrost ; • POVPR_H Povprečna hitrost ; Nad tabelo Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut so možne naslednje analize: • Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev: Iz tabele Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut so možne povezave do naslednjih tabel: • Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut • Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut • Števna mesta


stran 17

1.1.4.2.3 Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev Ime tabele v bazi: PROMET_AVTHD V tabeli "Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev" se vodijo podatki o povprečnih dnevnih hitrostih vozil. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo "Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabeli “Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 10 minut”, “Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 60 minut”, “Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev” in “Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • DATUM Datum meritve ; • SMER Smer meritve ; • MO_H Povprečna hitrost motorjev ; • OA_H Povprečna hitrost osebnih avtomobilov ; • BUS_H Povprečna hitrost avtobusov ; • LT_H Povprečna hitrost lahkih tovornjakov ; • ST_H Povprečna hitrost srednjih tovornjakov ; • TT_H Povprečna hitrost težkih tovornjakov ; • TP_H Povprečna hitrost težkih priklopnikov ; • MIN_H Minimalna hitrost ; • MAX_H Maksimalna hitrost ; • POVPR_H Povprečna hitrost ; Nad tabelo Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev so možne naslednje analize: • Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev: Iz tabele Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev so možne povezave do naslednjih tabel: • DP iz avtomatskih števcev • Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut • Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev • Števna mesta


stran 18

1.1.4.2.4 Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev Ime tabele v bazi: PROMET_AVTHM V tabeli "Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev" se vodijo podatki o povprečnih mesečih hitrostih vozil. Podatki se v tabelo prenesejo preko ASCII datoteke s pomočjo analize za importiranje podatkov v tabelo "Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev". Podatki se hkrati prepišejo tudi v tabeli “Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 10 minut”, “Hitrosti vozil iz avtomatskih števcev na 60 minut”, “Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev” in “Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev”. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati. V primeru napake je potrebno podatke popraviti v vhodni ASCII datoteki in ponoviti analizo “Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev”.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • LETO Leto meritve ; • MESEC Mesec meritve ; • SMER Smer meritve ; • MO_H Povprečna hitrost motorjev ; • OA_H Povprečna hitrost osebnih avtomobilov ; • BUS_H Povprečna hitrost avtobusov ; • LT_H Povprečna hitrost lahkih tovornjakov ; • ST_H Povprečna hitrost srednjih tovornjakov ; • TT_H Povprečna hitrost težkih tovornjakov ; • TP_H Povprečna hitrost težkih priklopnikov ; • MIN_H Minimalna hitrost ; • MAX_H Maksimalna hitrost ; • POVPR_H Povprečna hitrost ; Nad tabelo Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev so možne naslednje analize: • Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev: Iz tabele Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev so možne povezave do naslednjih tabel: • PMDP iz avtomatskih števcev • Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev • Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev • Števna mesta


stran 19

1.1.4.2.5 Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev Ime tabele v bazi: PROMET_AVTHL V tabeli "Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev" se vodijo podatki o povprečnih letnih hitrostih vozil. Podatki se izračunajo z analizo “Izračun letnih hitrosti”, ko so prenešeni (importirani) vsi podatki o povprečnih mesečnih hitrostih za tekoče leto. Podatki v tabeli so zaklenjeni in jih ni mogoče spreminjati.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • LETO Leto meritve ; • SMER Smer meritve ; • MO_H Povprečna hitrost motorjev ; • OA_H Povprečna hitrost osebnih avtomobilov ; • BUS_H Povprečna hitrost avtobusov ; • LT_H Povprečna hitrost lahkih tovornjakov ; • ST_H Povprečna hitrost srednjih tovornjakov ; • TT_H Povprečna hitrost težkih tovornjakov ; • TP_H Povprečna hitrost težkih priklopnikov ; • MIN_H Minimalna hitrost ; • MAX_H Maksimalna hitrost ; • POVPR_H Povprečna hitrost ; Nad tabelo Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev so možne naslednje analize: • Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev: Iz tabele Povprečne letne hitrosti iz avtomatskih števcev so možne povezave do naslednjih tabel: • Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev • Števna mesta 1.1.5 PROMET Promet obsega izračun PMDP-ja, rasti, strukture in končnega prometa, napoved rasti prometa ter vnos prometa za priključke in vzporedne odseke. 1.1.5.1 PMDP Ime tabele v bazi: PROMET_PMDP V tabeli "PMDP" (povprečni mesečni dnevni promet) se za vsa števna mesta, kjer se izvaja ročno štetje, vodijo podatki o PMDP, ki so rezultat analize "Izračun prometa - PMDP". Na osnovi podatkov o PMDP se izračunava struktura, rast in promet na prometnem odseku.


stran 20

Opisi polj: • LETO Leto prometa ; • STM Šifra števnega mesta ; • STETJE Številka zaporednega štetja ; • FAZA Faza dneva pri ročnem štetju - ŠIFRANT:

D dnevni promet N nočni promet

• PMDP Povprečni letni dnevi promet vseh motornih vozil ; • PMDP_D PLDP vseh domačih vozil ; • PMDP_T PLDP vseh tujih vozil ; • MO_D Število domačih motorjev ; • MO_T Število tujih motorjev ; • OA_D Število domačih osebnih avtomobilov ; • OA_T Število tujih osebnih avtomobilov ; • BUS_D Število domačih avtobusov ; • BUS_T Število tujih avtobusov ; • LT_D Število domačih lahkih tovornjakov 1-3t ; • LT_T Število tujih lahkih tovornjakov 1-3t ; • ST_D Število domačih srednjih tovornjakov 3-7t ; • ST_T Število tujih srednjih tovornjakov 3-7t ; • TT_D Število domačih težkih tovornjakov >7t ; • TT_T Število tujih težkih tovornjakov >7t ; • TP_D Število domačih tovornjakov s prikolico >3t ; • TP_T Število tujih tovornjakov s prikolico >3t ; • TR Število traktorjev ; • KO Število kolesarjev ; Nad tabelo PMDP so možne naslednje analize: • Izračun prometa:


stran 21

Nad tabelo PMDP so možna naslednja poročila: • PMDP 1-kratnih štetij • PMDP 4-kratnih štetij • PMDP 12-kratnih štetij Iz tabele PMDP so možne povezave do naslednjih tabel: • Števna mesta 1.1.5.2 Struktura prometa Ime tabele v bazi: PROMET_STRPROM V tabeli "Struktura prometa" se vodijo podatki o deležih posameznih vozil v skupnem prometu, ki so rezultat analize "Izračun prometa - STRUKTURA". Na osnovi podatkov o strukturi prometa se izračunava promet na prometnem odseku.

Opisi polj: • STM Šifra števnega mesta ; • LETO Leto štetja za pridobitev strukture prometa ; • NACIN Način pridobitve strukture prometa - ŠIFRANT:

R ročno štetje P postavljena vrednost M privzeta vrednost

• P_PLDP_D Procent vseh domačih vozil ; • P_PLDP_T Procent vseh tujih vozil ; • P_MO_D Procent domačih motorjev ; • P_MO_T Procent tujih motorjev ; • P_OA_D Procent domačih osebnih avtomobilov ; • P_OA_T Procent tujih osebnih avtomobilov ; • P_BUS_D Procent domačih avtobusov ; • P_BUS_T Procent tujih avtobusov ; • P_LT_D Procent domačih lahkih tovornjakov 1-3t ; • P_LT_T Procent tujih lahkih tovornjakov 1-3t ; • P_ST_D Procent domačih srednjih tovornjakov 3-7t ; • P_ST_T Procent tujih srednjih tovornjakov 3-7t ; • P_TT_D Procent domačih težkih tovornjakov >7t ; • P_TT_T Procent tujih težkih tovornjakov >7t ; • P_TP_D Procent domačih tovornjakov s prikolico>3t ; • P_TP_T Procent tujih tovornjakov s prikolico >3t ;


stran 22

• P_TR Procent traktorjev ; • P_KO Procent kolesarjev ; • OPOMBA Opombe; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • NACIN - nacin pridobitve strukture prometa:

• R - struktura je pridobljena iz ročnega štetja na števnem mestu; • P - struktura prometa na števnem mestu je postavljena • M - struktura prometa na števnem mestu je privzeta z drugega števnega mesta ali iz

zadnjega leta, ko se je štel promet na izbranem števnem mestu. Posebnosti zapisa: • Skupni delež PLDP mora biti točno 1 (100%), v nasprotnem primeru nas program opozori na

napako; Nad tabelo Struktura prometa so možne naslednje analize: • Izračun prometa: Iz tabele Struktura prometa so možne povezave do naslednjih tabel: • Števna mesta 1.1.5.3 Rast prometa Ime tabele v bazi: PROMET_RAST V tabeli "Rast prometa" se za vse prometne odseke za vsako leto vodi PLDP in porast PLDP-ja glede na predhodnje leto.

Opisi polj: • LETO Leto rasti PLDP-ja ; • PROMODS Šifra prometnega odseka - ODSEK + zaporedna številka pododseka; • PLDP Povprečni letni dnevni promet; vsa vozila ; • RAST Letni faktor rasti PLDP ; • NACIN Način pridobitve PLDP - ŠIFRANT:

A avtomatsko stetje R rocno stetje O ostala osnovna stetja P privzeta stetja

• OPOMBA Opombe;


stran 23

Dodatna pojasnila za nekatera polja: • NACIN - pove nam, na kaksen nacin je bil pridobljen PLDP:

• A - podatek PLDP je pridobljen iz avtomatskega štetja; • R - podatek o PLDP je pridobljen iz ročnega štetja; • O - vrednost PLDP ali faktor rasti sta postavljena na prometnem odseku z osnovnim števnim

mestom, na katerem pa se v obravnavanem letu ni štelo; • P - vrednost PLDP ali faktor rasti sta postavljena na prometnem odseku privzetim števnim

mestom. Nad tabelo Rast prometa so možne naslednje analize: • Izračun prometa: Iz tabele Rast prometa so možne povezave do naslednjih tabel: • Promet • Prometni odseki 1.1.5.4 Promet Ime tabele v bazi: PROMET_PROMET V tabeli "Promet" se vodijo podatki o prometu na prometnih odsekih in se izračunajo iz podatkov o strukturi in rasti prometa z analizo “Izračun prometa”.

Opisi polj: • LETO Leto prometa ; • PROMODS Šifra prometnega odseka - ODSEK + zaporedna številka pododseka; • PLDP Povprečni letni dnevi promet vseh motornih vozil ; • PLDP_D PLDP vseh domačih vozil ; • PLDP_T PLDP vseh tujih vozil ; • MO_D Število domačih motorjev ; • MO_T Število tujih motorjev ; • OA_D Število domačih osebnih avtomobilov ; • OA_T Število tujih osebnih avtomobilov ; • BUS_D Število domačih avtobusov ; • BUS_T Število tujih avtobusov ; • LT_D Število domačih lahkih tovornjakov 1-3t ; • LT_T Število tujih lahkih tovornjakov 1-3t ; • ST_D Število domačih srednjih tovornjakov 3-7t ; • ST_T Število tujih srednjih tovornjakov 3-7t ;


stran 24

• TT_D Število domačih težkih tovornjakov >7t ; • TT_T Število tujih težkih tovornjakov >7t ; • TP_D Število domačih tovornjakov s prikolico >3t ; • TP_T Število tujih tovornjakov s prikolico >3t ; • TR Število traktorjev ; • KO Število kolesarjev ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • PLDP_D - vsota vseh domačih vozil se izračuna sama; • PLDP_T - vsota vseh tujih vozil se izračuna sama; • PLDP - izračuna se sam, kot vsota PLDP_D in PLDP_T; Nad tabelo Promet so možne naslednje analize: • Izračun prometa • Popravljanje rasti in strukture • Promet za potrebe BCP Nad tabelo Promet so možna naslednja poročila: • PLDP Iz tabele Promet so možne povezave do naslednjih tabel: • Napoved prometa • Prometni odseki • Rast prometa 1.1.5.5 Napoved prometa Ime tabele v bazi: PROMET_NAPOVED V tabeli "Napoved prometa" se vodijo podatki o napovedi prometa na izbranih odsekih za prihodnja leta. Tabela se napolni z analizo "Napoved prometa".

Opisi polj: • LETO Leto prometa ; • PROMODS Šifra prometnega odseka - ODSEK + zaporedna številka pododseka; • PLDP Povprečni letni dnevi promet vseh motornih vozil ; • PLDP_D PLDP vseh domačih vozil ;


stran 25

• PLDP_T PLDP vseh tujih vozil ; • MO_D Število domačih motorjev ; • MO_T Število tujih motorjev ; • OA_D Število domačih osebnih avtomobilov ; • OA_T Število tujih osebnih avtomobilov ; • BUS_D Število domačih avtobusov ; • BUS_T Število tujih avtobusov ; • LT_D Število domačih lahkih tovornjakov 1-3t ; • LT_T Število tujih lahkih tovornjakov 1-3t ; • ST_D Število domačih srednjih tovornjakov 3-7t ; • ST_T Število tujih srednjih tovornjakov 3-7t ; • TT_D Število domačih težkih tovornjakov >7t ; • TT_T Število tujih težkih tovornjakov >7t ; • TP_D Število domačih tovornjakov s prikolico >3t ; • TP_T Število tujih tovornjakov s prikolico >3t ; • TR Število traktorjev ; • KO Število kolesarjev ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • PLDP_D - vsota vseh domačih vozil se izračuna sama; • PLDP_T - vsota vseh tujih vozil se izračuna sama; • PLDP - izračuna se sam, kot vsota PLDP_D in PLDP_T; Iz tabele Napoved prometa so možne povezave do naslednjih tabel: • Promet • Prometni odseki 1.1.5.6 Promet na priključkih Ime tabele v bazi: PROMET_PROMETBCP V tabeli "Promet na priključkih" vodimo podatke o prometu na priključkih in po potrebi odsekih za katere oddelek BCP vodi drugačne podatke o prometu. Podatki v tabeli so vezani na odsek in stacionažo, ker na priključkih ni prometnih odsekov.

Opisi polj: • LETO Leto prometa ; • ODSEK Evidenčna številka odseka; • STAC_ZAC Stacionaža začetka [m] ;


stran 26

• PLDP Povprečni letni dnevi promet vseh motornih vozil ; • PLDP_D PLDP vseh domačih vozil ; • PLDP_T PLDP vseh tujih vozil ; • MO_D Število domačih motorjev ; • MO_T Število tujih motorjev ; • OA_D Število domačih osebnih avtomobilov ; • OA_T Število tujih osebnih avtomobilov ; • BUS_D Število domačih avtobusov ; • BUS_T Število tujih avtobusov ; • LT_D Število domačih lahkih tovornjakov 1-3t ; • LT_T Število tujih lahkih tovornjakov 1-3t ; • ST_D Število domačih srednjih tovornjakov 3-7t ; • ST_T Število tujih srednjih tovornjakov 3-7t ; • TT_D Število domačih težkih tovornjakov >7t ; • TT_T Število tujih težkih tovornjakov >7t ; • TP_D Število domačih tovornjakov s prikolico >3t ; • TP_T Število tujih tovornjakov s prikolico >3t ; • TR Število traktorjev ; • KO Število kolesarjev ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • PLDP_D - vsota vseh domačih vozil se izračuna sama; • PLDP_T - vsota vseh tujih vozil se izračuna sama; • PLDP - izračuna se sam, kot vsota PLDP_D in PLDP_T; Nad tabelo Promet za potrebe BCP so možne naslednje analize: • Promet za potrebe BCP 1.2 IZREDNA ŠTETJA Izredna štetja obsegajo ročna štetja na odsekih in križiščih. 1.2.1 IZREDNA ŠTETJA NA ODSEKIH Pri izrednih štetjih na odsekih moramo najprej definirati izredno števno mesto za katero v nadaljevanju vnesemo tudi promet. 1.2.1.1 Izredna števna mesta Ime tabele v bazi: PROMET_IZRSTM Tip podatkov: točkovni podatki V tabeli "Izredna števna mesta" se vodijo podatki o števnih mestih na katerih se izvajajo izredna štetja.


stran 27

Opisi polj: • STM Šifra izrednega števnega mesta , {>=1000}; • IME Ime izrednega števnega mesta; • NASLOV Naslov oziroma ime štetja; • DATUM Datum izrednega ročnega štetja; • SIFRA Šifra izrednega ročnega štetja; • ODSEK Evidenčna številka odseka; • STAC Stacionaža števnega mesta [m] ; • X X Gauss-Krieger koordinata števnega mesta ; • Y Y Gauss-Krieger koordinata števnega mesta ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • STM - če je šifra števnega mesta < 1000, mora biti to obstoječe redno števno mesto; podatki o

odseku, stacionaži in imenu števnega mesta se prepišejo iz tabele "Števna mesta". Sicer mora imeti vrednost med 1000 in 9999;

• SIFRA - šifra izrednega štetja se generira samodejno in je enolična. Določa se glede na šifro izrednega števnega mesta (STM) in datum izrednega štetja (DATUM). 12 mestna šifra je sestavljena iz števnega mesta (9999) in datuma (yyyymmdd) (npr. števno mesto = 1097, datum = 13.2.97, šifra štetja = 109719970213);

Posebnosti zapisa: • Brisanje zapisa je možno le, če šifra izrednega števnega mesta (polje SIFRA) še ni uporabljena v

tabeli Promet izrednega števnega mesta; • Podatke o šifri števnega mesta (polje STM) in datumu (polje DATUM), ki tvorita šifro izrednega

štetja, je mogoče spremeniti le, če šifra še ni uporabljena v tabeli Promet izrednega števnega mesta; Iz tabele Izredna števna mesta so možne povezave do naslednjih tabel: • Promet izrednega štetja na odsekih • Slike izrednih števnih mest 1.2.1.2 Slike izrednih števnih mest Ime tabele v bazi: PROMET_IZRSTM_SLIKE V tabeli "Slike izrednih števnih mest" so shranjene slike in sheme izrednih števnih mest. V primeru, da imamo za neko števno mesto več slik, je potrebno vsako sliko vnesti v svoj zapis.


stran 28

Opisi polj: • STM Šifra izrednega števnega mesta ; • SLIKA Ime datoteke s sliko števnega mesta; • OPOMBA Opombe; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SLIKA - v polje vnesemo pot do "digitalne" slike (skenirana fotografija, shema,...) števnega mesta.

Način vnosa slik je opisan v splošnem delu uporabniškega priročnika (poglavje Vnos slik); Iz tabele Slike izrednih števnih mest so možne povezave do naslednjih tabel: • Izredna števna mesta 1.2.1.3 Promet izrednega štetja na odsekih Ime tabele v bazi: PROMET_IZRSTET V tabeli "Promet iz izrednega ročnega štetja" so shranjeni števni podatki iz izrednih ročnih štetij.

Opisi polj: • SIFRA Šifra izrednega ročnega štetja; • SMER Smer izrednega štetja {1,2}; • URA Ura izrednega ročnega štetja;


stran 29

• MO_D Število domačih motorjev ; • MO_T Število tujih motorjev ; • OA_D Število domačih osebnih avtomobilov ; • OA_T Število tujih osebnih avtomobilov ; • BUS_D Število domačih avtobusov ; • BUS_T Število tujih avtobusov ; • LT_D Število domačih lahkih tovornjakov 1-3t ; • LT_T Število tujih lahkih tovornjakov 1-3t ; • ST_D Število domačih srednjih tovornjakov 3-7t ; • ST_T Število tujih srednjih tovornjakov 3-7t ; • TT_D Število domačih težkih tovornjakov >7t ; • TT_T Število tujih težkih tovornjakov >7t ; • TP_D Število domačih tovornjakov s prikolico >3t ; • TP_T Število tujih tovornjakov s prikolico >3t ; • TR Število traktorjev ; • KO Število kolesarjev ; • VP Vprežni vozovi ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SIFRA - šifra štetja je privzeta iz tabele "Izredna štetja" in skupaj s smerjo in uro enolično določa

zapis s števnimi podatki; • SMER -

• 1: štejemo vozila, ki vozijo v smeri naraščanja stacionaže, • 2: štejemo vozila, ki vozijo v smeri nasprotni naraščanju stacionaže.

• URA - vnesena ura se zaokroži na 15 minut. Pogoj za vnos ure je vnesena šifra izrednega števnega mesta;

Nad tabelo Promet izrednega štetja na odsekih so možna naslednja poročila: • Pregled prometa izrednih štetij na odsekih • Promet (OA,LT,TT,BUS) izr. štet. na ods. po urah Iz tabele Promet izrednega štetja na odsekih so možne povezave do naslednjih tabel: • Izredna števna mesta 1.3 IZREDNA ŠTETJA V KRIŽIŠČIH Pri izrednih štetjih v križiščih je potrebno predhodno definirati geometrijo križišča in pa zaradi možnih ponovitev določiti šifro štetja. 1.3.1 Križišča Ime tabele v bazi: PROMET_KRIZISCE Tip podatkov: točkovni podatki V tabeli "Križišča" se vodijo osnovni podatki o križiščih in njihovi lokaciji. Podatek o lokaciji je namenjen prikazovanju križišč z geografskim informacijskim sistemom in se vodi po potrebi. Podatki o prometnih obremenitvah se lahko vodijo za dvokraka (cestni presek), trikraka in štirikraka križišča.


stran 30

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča; • IME_KRIZ Ime križišča; • TIP_KRIZ Tip križišča - ŠIFRANT:

ABC trokrako ABC 3 trikrak1 3krk1rpt ABCD štirikrako ABCD 4 stirkrak 4krkrpt AC dvokrako AC 2 dvokrak1 2krk1rpt BCD trokrako BCD 3 trikrak2 3krk2rpt ACD trokrako ACD 3 trikrak3 3krk3rpt ABD trokrako ABD 3 trikrak4 3krk4rpt BD dvokrako BD 2 dvokrak2 2krk2rpt

• N_PRIK Število priključkov v križišču ; • ODSEK Šifra odseka v križišču; • STAC Stacionaža križišča na odseku [m] ; • X X Gauss-Krieger koordinata križišča ; • Y Y Gauss-Krieger koordinata križišča ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SIF_KRIZ – šifra križišča je enolična vrednost, t.j. vsako križišče, ne glede na to kateremu štetju

pripada, mora imeti enolično šifro. Šifra je poljubna alfanumerična vrednost, vendar sme biti sestavljena iz največ desetih znakov;

• N_PRIK - število priključkov je odvisno od izbranega tipa križišča in ga program sam zapiše v polje. Izbrani tip križišča se prikaže tudi v grafični obliki;

• ODSEK – evidenčna številka odseka javne ceste; Posebnosti polj: • Izvajalec: pri vnašanju podatkov o lokaciji je potrebno najprej vnesti ODSEK; • Šifra križišča je enolična vrednost, t.j. eksistira lahko le eno križišče z le eno šifro; • Izvajalec: stacionaža (STAC) mora biti > = 0 in manjša ali enaka dolžini odseka; • Število priključkov je odvisno od izbranega tipa križišča in ga sistem v polje N_PRIK zapiše sam. Tip

križišča se prikaže tudi v grafični obliki; • Izvajalec: v primeru spremembe odseka se brišejo ostali podatki o lokaciji; • Izvajalec: v primeru spremembe odseka se brišejo ostali podatki o lokaciji; Posebnosti zapisa: • Slika tipa križišča se obnavlja sama, glede na tip križišča TIP_KRIZ; Iz tabele Križišča so možne povezave do naslednjih tabel: • Dovozni pasovi • Izvozni pasovi • Priključki • Promet v križiščih • Slike križišč • Štetja v križiščih


stran 31

1.3.1.1 Slike križišč Ime tabele v bazi: PROMET_KRIZISCE_SLIKE V tabelo "Slike križišč" se lahko shranjujejo digitalne slike in sheme križišč. V primeru, da za križišče obstaja več slik, je potrebno vsako vnesti v svoj zapis.

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča ; • SLIKA Ime datoteke s sliko števnega mesta; • OPOMBA Opombe; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SLIKA - v polje vnesemo ime datoteke z "digitalno" sliko (skenirana fotografija, načrt, shema, ...)

križišča. Način vnosa slike in tip datoteke je opisan v splošnem delu uporabniškega priročnika (poglavje Vnos slik);

Iz tabele Slike križišč so možne povezave do naslednjih tabel: • Križišča 1.3.2 Priključki Ime tabele v bazi: PROMET_PRIKLJUCEK V tabeli "Priključki" se vodijo podatki o karakteristikah posameznih priključkov (krakov) križišča.


stran 32

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča; • SIF_PRIK Šifra priključka {A, B, C, D}; • IME_PRIK Ime priključka; • N_DOV_PAS Število dovoznih pasov na priključku ; • N_IZV_PAS Število izvoznih pasov na priključku ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • N_DOV_ PAS – Na podlagi dovoznih pasov oziroma smeri, ki se definirajo v tabeli "Dovozni pasovi"

se kontrolira vnos podatkov. Za smer, ki ne obstaja, ne moremo vnašati števnih podatkov. V primeru, da priključek nima dovoznih pasov (enosmerna cesta) vpišemo vrednost 0. Vsak priključek mora imeti vsaj 1 dovozni pas;

• N_IZV_PAS – število izvoznih pasov ni obvezno polje. Podatek vnesemo, če želimo imeti dodatno informacijo o geometriji križišča, npr. za izračun kapacitete križišča. V primeru, da priključek nima izvoznih pasov (enosmerna cesta) vpišemo vrednost 0;

Iz tabele Priključki so možne povezave do naslednjih tabel: • Dovozni pasovi • Izvozni pasovi • Križišča • Slike priključkov • Štetja v križiščih 1.3.2.1 Slike priključkov Ime tabele v bazi: PROMET_PRIKLJUCEK_SLIKE V tabelo "Slike priključkov" se shranjujejo digitalne slike in sheme priključkov. V primeru, da za priključek obstaja več slik, je potrebno vsako sliko vnesti v svoj zapis.

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča ; • SIF_PRIK Šifra priključka ; • SLIKA Ime datoteke s sliko števnega mesta; • OPOMBA Opombe; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SLIKA - v polje vnesemo ime datoteke z "digitalno" sliko (skenirana fotografija, načrt, shema, ...)

priključka. Način vnosa slike in tip datoteke je opisan v splošnem delu uporabniškega priročnika (poglavje Vnos slik);


stran 33

Iz tabele Slike priključkov so možne povezave do naslednjih tabel: • Priključki 1.3.3 Dovozni pasovi Ime tabele v bazi: PROMET_DOVOZ V tabeli "Dovozni pasovi" se vodijo podatki o geometriji dovoznih pasov in njihovih smereh.

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča; • SIF_PRIK Šifra priključka {A, B, C, D}; • DOV_PAS Zaporedna številka dovoznega pasu ; • SMER Smer dovoznega pasu - ŠIFRANT:

L levo N naravnost D desno LN levo + naravnost LD levo + desno DN desno + naravnost LND levo + naravnost + desno

• SIRINA Širina dovoznega pasu [m] ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SMER – iz šifranta izberemo ustrezno kombinacijo smeri, v katere je moč peljati po izbranem

voznem pasu; • SIRINA – v polje vnesemo širino dovoznega pasu. Širina in smer dovoznih pasov se lahko

spreminjata le, če še ni definirano štetje v tem križišču. Če ne poznamo širine, pustimo polje prazno; Iz tabele Dovozni pasovi so možne povezave do naslednjih tabel: • Križišča • Priključki • Promet v križiščih • Štetja v križiščih 1.3.4 Izvozni pasovi Ime tabele v bazi: PROMET_IZVOZ V tabeli "Izvozni pasovi" se vodijo podatki o geometriji izvoznih pasov.


stran 34

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča; • SIF_PRIK Šifra priključka {A, B, C, D}; • IZV_PAS Zaporedna številka izvoznega pasu ; • SIRINA Širina izvoznega pasu [m] ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SIRINA – v polje vnesemo širino izvoznega pasu. Širina in smer izvoznih pasov se lahko spreminjata

le, če še ni definirano štetje v tem križišču. Če ne poznamo širine, pustimo polje prazno; Iz tabele Izvozni pasovi so možne povezave do naslednjih tabel: • Križišča • Priključki • Promet v križiščih • Štetja v križiščih 1.3.5 Štetja v križiščih Ime tabele v bazi: PROMET_STETJE_OSNOVA V tabeli "Štetja v križiščih" se vodijo podatki o naslovu in času štetja v križišču. Križišča, ki jih želimo obravnavati kot zaključeno celoto npr. prometna študija nekega območja, označimo z enakim naslovom štetja, ki v tem slučajno predstavlja tudi enolično šifro štetja. To nam v nadaljevanju omogoča izvedbo določenih analiz hkrati (npr. maksimalna urna obremenitev za več križišč hkrati in izračun faktorja urne konice za to uro) in izpisovanje rezultatov analiz za več križišč hkrati. V primeru, da v okviru enega štetja izvedemo dva štetja (npr. del dopoldneva in del popoldneva) križišča ga definiramo dvakrat z enakim naslovom, vendar drugo zaporedno številko.


stran 35

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča; • ST_STET Zaporedna številka štetja ; • NASLOV Naslov oziroma ime štetja; • DATUM Datum štetja ; • ZACETEK Ura začetka štetja ; • KONEC Ura konca štetja ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • ST_STET – zaporedna številka štetja pove, katero zaporedno štetje izvajamo na istem križišču, in jo

program zapiše sam, glede na predhodno zaporedno številko štetja na istem križišču; • NASLOV – naslov štetja je poljuben opis dolg do 50 znakov in hkrati predstavlja enolično šifro

skupine križišč, ki jih želimo obravnavati v okviru enega štetja. Naslov lahko vnašamo preko tipkovnice ali pa ga izberemo iz seznama, ko smo ga enkrat že vnesli. Priporočljiva je uporaba čim krajših in čimbolj smiselnih imen;

• DATUM - način zapisa datuma je odvisen od sistemske nastavitve na računalniku; • ZACETEK – vnesemo uro začetka štetja, ki jo program zaokroži na 15 minut; • KONEC – vnesemo uro konca štetja, ki jo program zaokroži na 15 minut; Posebnosti polj: • Končne ure ni mogoče spremeniti. V kolikor jo želite spremeniti, je potrebno štetje brisati in ponovno

definirati; • Vnešena ura začetka se zaokroži na 15 minut; • Vnešena ura konca se zaokroži na 15 minut; • Zaporedna številka (polje ST_STET) pove, katero zaporedno štetje izvajamo na istem križišču, in jo

sistem zapiše sam, glede na predhodno zaporedno številko štetja na istem križišču; • Začetne ure ni mogoče spremeniti. V kolikor jo želite spremeniti, je potrebno štetje brisati in ponovno

definirati; Iz tabele Štetja v križiščih so možne povezave do naslednjih tabel: • Križišča • Promet v križiščih 1.3.6 Promet v križiščih - vnos Ime tabele v bazi: PROMET_STETJE Forma »Promet v križiščih - vnos« je posebna forma, namenjena vnašanju števnih podatkov v tabelo "Promet v križiščih". Izdelana je tako, da jo je mogoče prilagajati vrstnemu redu popisovanja posameznih smeri.


stran 36

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča; • ST_STET Zaporedna številka štetja; • SIF_PRIK Šifra priključka; • SMER Smer vožnje; • URA Ura štetja; • XYO Število osebnih avtomobilov, ki iz priključka X vozijo v smeri Y; • XYT Število lahkih tovornjakov, ki iz priključka X vozijo v smeri Y; • XYB Število avtobusov, ki iz priključka X vozijo v smeri Y; • XYV Število težkih tovornjakov, ki iz priključka X vozijo v smeri Y; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • SIF_KRIZ – iz seznama izberemo križišče, za katerega želimo vnašati podatke o preštetem prometu. • ST_STET – zaporedna številka štetja, ki jo izberemo iz seznama, glede na število štetij, ki so bila

definirana na tem križišču. • SIF_PRIK in SMER – program glede izbrani priključek, smer in podatke v tabeli dovoznih pasov

preveri, kateri priključki in smeri obstajajo ter nam ponudi polja za vpis števnih podatkov. Posebnosti zapisa: • Izberemo lahko do tri različne priključke in smeri, za katere bomo hkrati vnašali podatke o preštetem

prometu. V primeru, da izberemo samo en priključek in smer, ostanejo ostala polja za vnos podatkov zaklenjena. Med polji za vnos prometa se premikamo s tipko TAB in ko pridemo do konca zapisa nas pritisk na to tipko prestavi na začetek novega zapisa za naslednjo uro.

1.3.7 Promet v križiščih Ime tabele v bazi: PROMET_STETJE V tabeli "Promet v križiščih" se vodijo števni podatki o štetjih v križiščih.


stran 37

Opisi polj: • SIF_KRIZ Šifra križišča; • ST_STET Zaporedna številka štetja ; • URA Ura štetja ; • ALO Smer A - število osebnih avtomobilov levo ; • ALT Smer A - število tovornih avtomobilov levo ; • ALB Smer A - število avtobusov levo ; • ALV Smer A - število vlačilcev levo ; • ANO Smer A - število osebnih avtomobilov naravnost ; • ANT Smer A - število tovornih avtomobilov naravnost ; • ANB Smer A - število avtobusov naravnost ; • ANV Smer A - število vlačilcev naravnost ; • ADO Smer A - število osebnih avtomobilov desno ; • ADT Smer A - število tovornih avtomobilov desno ; • ADB Smer A - število avtobusov desno ; • ADV Smer A - število vlačilcev desno ; • BLO Smer B - število osebnih avtomobilov levo ; • BLT Smer B - število tovornih avtomobilov levo ; • BLB Smer B - število avtobusov levo ; • BLV Smer B - število vlačilcev levo ; • BNO Smer B - število osebnih avtomobilov naravnost ; • BNT Smer B - število tovornih avtomobilov naravnost ; • BNB Smer B - število avtobusov naravnost ; • BNV Smer B - število vlačilcev naravnost ; • BDO Smer B - število osebnih avtomobilov desno ; • BDT Smer B - število tovornih avtomobilov desno ; • BDB Smer B - število avtobusov desno ; • BDV Smer B - število vlačilcev desno ; • CLO Smer C - število osebnih avtomobilov levo ; • CLT Smer C - število tovornih avtomobilov levo ; • CLB Smer C - število avtobusov levo ; • CLV Smer C - število vlačilcev levo ; • CNO Smer C - število osebnih avtomobilov naravnost ; • CNT Smer C - število tovornih avtomobilov naravnost ; • CNB Smer C - število avtobusov naravnost ; • CNV Smer C - število vlačilcev naravnost ; • CDO Smer C - število osebnih avtomobilov desno ; • CDT Smer C - število tovornih avtomobilov desno ; • CDB Smer C - število avtobusov desno ; • CDV Smer C - število vlačilcev desno ; • DLO Smer D - število osebnih avtomobilov levo ; • DLT Smer D - število tovornih avtomobilov levo ; • DLB Smer D - število avtobusov levo ; • DLV Smer D - število vlačilcev levo ; • DNO Smer D - število osebnih avtomobilov naravnost ; • DNT Smer D - število tovornih avtomobilov naravnost ; • DNB Smer D - število avtobusov naravnost ; • DNV Smer D - število vlačilcev naravnost ; • DDO Smer D - število osebnih avtomobilov desno ; • DDT Smer D - število tovornih avtomobilov desno ; • DDB Smer D - število avtobusov desno ; • DDV Smer D - število vlačilcev desno ; Nad tabelo Promet v križiščih so možne naslednje analize: • Maksimalna urna obremenitev po elementih: • Faktor urne konice (PHF): • Maksimalna urna obremenitev skupaj: • Nastavitev uteži za EOV: • Podatki o križišču:


stran 38

• 15 minutne obremenitve: • Urne obremenitve: • Analiza zavijalcev: • Analiza zavijalcev po strukturi prometa: • Histogram nihanja prometa po smereh: • Histogram nihanja prometa po priključkih: • Histogram nihanja prometa v križišču: • Diagram prometnih obremenitev: • Maksimalna urna obremenitev v križišču: Iz tabele Promet v križiščih so možne povezave do naslednjih tabel: • Dovozni pasovi • Izvozni pasovi • Križišča • Priključki • Štetja v križiščih


stran 39

2 ANALIZE 2.1 SKUPNE PRIPRAVLJENE ANALIZE Izdelani sta naslednji skupni pripravljeni analizi: • zaključevanje podatkov, • združevanje tabel. 2.1.1 Zaključevanje podatkov Večkrat se zgodi, da spreminjamo ali brišemo “objekte” na določenem odseku med dvema stacionažama. Na primer, zaradi nove kategorizacije je prišlo do zaključitve nekega odseka. Tedaj bi morali zaključiti vse “objekte” na tem prometnem odseku (vsakemu “objektu” bi morali popraviti DAT_KON na datum konca). Da bi se izognili temu zamudnemu delu, zaženemo analizo Zaključevanje podatkov. Analiza samodejno zaključi objekte na izbranem odseku med vpisanima stacionažama, tako da datum konca (DAT_KON) zapisov postavi na nastavljeni trenutni datum (kakor je nastavljen v orodjarni). Opozorilo! Analize pride v poštev le za zaključevanje vseh podatkov na nekem odseku. Analiza odpre okno Zaključevanje zapisov (Slika 1), ki od nas zahteva določitev prostorskega območja, na katerem želimo zaključiti podatke. To je številka odseka in začetna ter končna stacionaža – stacionaži med katerima bomo “objekt” zaključili. V drsnem oknu si izberemo objekte (tabele), ki jih bomo zaključili. Slika 1: Okno Zaključevanje zapisov

2.1.2 Transformacija Transformacija nam omogoča preračun stacionaž “objektov” na prometnem odseku. Običajno jo uporabljamo v primerih, ko pride do takih sprememb na prometnem odseku, ki povzročijo spremembo dolžine prometnega odseka ali dela prometnega odseka. Dogodek na odseku lahko vodimo na dva načina: • brez vodenja sprememb oziroma zgodovine in • z vodenjem sprememb oziroma zgodovine. Način brez vodenja sprememb oziroma zgodovine uporabimo v primeru, ko smo se pri vnosu stacionaže za poljubni “objekt” na določenem prometnem odseku zmotili, na primer zaradi napačno postavljenega števnega mesta. Tako je za vse take “objekte” potrebno izvesti transformacijo (premik ali razteg) med dvema stacionažama. Drugi način, z vodenjem sprememb oziroma zgodovine, pa uporabimo v primeru, da se je nek “objekt” dejansko spremenil in bi radi imeli podatek o stanju “objekta” tudi pred spremembo. Na primer, prvih 100m prometnega odseka smo zaključili. Vsi “objekti”, ki niso bili zaključeni, imajo za 100m prevelike stacionaže, zato je potrebno podatke o stacionaži za izbrane “objekte” transformirati (zmanjšati za 100m).


stran 40

Ker smo izbrali način z vodenjem sprememb, bomo še vedno imeli podatke, ki so nastali pred rušenjem odseka. Opozorilo! Kljub temu, da se vse spremembe lahko shranijo v zgodovino, uporabljamo to analizo skrajno previdno, saj lahko povzročimo veliko zmedo v podatkovni bazi.

Slika 2: Forma za izbor parametrov transformacije

Uporabnik lahko izbira med dvema tipoma transformacije: • premik, • raztezek/skrček in premik. Premik omogoča, da vsem “objektom” na izbranem pododseku - definiranim z odsekom, začetkom in koncem, priredimo novo stacionažo na pododseku, definiranim z novim začetkom in novim koncem. Pri tem seveda velja, da sta “stari” in “novi” pododsek enako dolga, “novi” pododsek pa mora tudi v celoti ležati znotraj odseka. Raztezek/skrček in premik nam poleg premika omogoča tudi raztezek oziroma skrček pri izračunu stacionaž, če približno poznamo % napake sedanjih podatkov (na primer če je stacionaža povečana za 5%, je raztezek 1,05). 2.2 TEMATSKE PRIPRAVLJENE ANALIZE 2.2.1 Skupni koraki pri izvajanju tematskih analiz Izbor štetja in križišč Po izboru katerekoli analize (dostop do analiz glej splošna navodila), do katere pridemo preko tabele “Promet v križiščih”, se odpre nova forma, kjer je potrebno definirati: • Naslov štetja, • Zaporedno številko štetja, • Križišča, • Priključke – le v primeru analiziranja enega križišča, • Tip prometa – samo pri nekaterih analizah.


stran 41

Slika 3: Osnovna forma za izbor križišč

Polja v formi so tako nastavljena, da se izbira križišča ali več le-teh vedno shrani, tako da nam ob izbiri druge analize za ista križišča le-teh ni potrebno še enkrat izbirati. Izbor parametrov (križišča ali več le-teh, naslov štetja, zap. št. štetja, ...) potrdimo s pritiskom na gumb s kljukico v spodnjem desnem delu forme in s tem poženemo izbrano analizo. Če analize ne želimo pognati, kliknemo gumb Close. Naslov štetja Iz seznamnega polja Naslov štetja si izberemo štetje s križišči, ki jih želimo analizirati. Naslovi štetij, ki so prikazani v seznamu, so identični naslovom, shranjenim v polju Naslov v tabeli “Štetja v križiščih”. Tako se za enim naslovom štetja skrivajo vsa tista križišča, ki smo jim določili enak naslov štetja. S klikom na gumb s puščico v desnem kotu polja, odpremo seznam z vsemi naslovi štetij (Slika 4). Iz seznama izberemo naslov štetja, ki ga želimo, in izbiro potrdimo s klikom nanj. Slika 4: Seznamno polje za izbor naslova štetja

Zaporedna številka štetja Iz seznamnega polja Zap. št. štetja si izberemo zaporedno številko štetja. Zaporedna številka štetja (glej “Štetja v križiščih “) nam pove, koliko štetij na enem križišču je bilo opravljenih v okviru enega štetja. V primeru, da se v okviru enega štetja, križišče šteje samo enkrat, bo to štetje shranjeno pod zaporedno številko 1. Če pa se križišče v okviru enega štetja šteje večkrat, npr 3 ure dopoldan in 6 ur popoldan z vmesnim razmakom, bo dopoldansko štetje dobilo zaporedno številko 1, popoldansko pa 2. Pravzaprav je vrstni red zaporedne številke štetja odvisen od zaporedja vnosa štetja v tabeli “Štetja v križiščih”. Zaporedno številko štetja izberemo tako, da v desnem delu polja Zap. št. štetja kliknemo na gumb s puščico, si izberemo ustrezno vrednost (Slika 5) in kliknemo nanj. V osrednjem oknu forme se prikažejo križišča, na katerih se je štel promet v izbranem štetju in imajo ustrezno zaporedno številko štetja. Slika 5: Seznamno polje za izbor zaporedne številke štetja


stran 42

Križišča Iz tabele s seznamom križišč, ki pripadjo izbranemu štetju, si izberemo križišča za analiziranje. Seznam križišč je prikazan v obliki tabele s tremi polji (Slika 6): • šifra križišča, • ime križišča, • izbran. Slika 6: Tabela s seznamom križišč

Polji šifra in ime križišča enolično določata križišče, v polju izbran pa lahko označimo, katera križišča želimo analizirati. To storimo tako, da kliknemo v kvadratek v polju in v njem se prikaže kljukica. Kljukica nam pove, da je neko križišče izbrano. V primeru, da nekega izbranega križišča ne želimo analizirati, ga s klikom v kvadratek oziroma na kljukico odznačimo. Kljukica izgine, kar pomeni, da križišča ni več med izbranimi. Če je izbrano samo eno križišče, se nam pod osrednjim oknom prikaže še eno okno, kjer so zapisani priključki izbranega križišča (Slika 7), kar omogoča, da analiziramo samo izbrane priključke. Priključki V oknu s seznamom priključkov, ki pripadajo izbranemu križišču, si izberemo priključke za analiziranje. Slika 7: Tabela s seznamom priključkov

Možnost izbire priključkov nam program ponuja samo pri izbiri enega križišča. V primeru, ko imamo izbrani dve ali več križišč, okno s priključki izgine in program privzame, da so za vsa križišča izbrani vsi priključki. V primeru, da bi želeli za več križišč analizirati samo nekaj priključkov, moramo izbrati vsako križišče posebej in ga posebej analizirati. Tip prometa Pri nekaterih analizah je potrebno definirati tudi tip prometa, ki ga želimo obravnavati pri analiziranju križišč. V desnem delu osrednje forme se prikažejo posamezni tipi prometa (Slika 8). Tip prometa izberemo tako, da kliknemo v kvadratek pred opisom vrste vozil. V kvadratku se pojavi kljukica. Če želimo neko vrsto vozil odznačiti, storimo to s ponovnim klikom. Če izberemo: • EOV, potem ne moremo izbirati drugih vrst vozil, te se odznačijo, če so bile slučajno označene. • eno ali več vrst vozil, se samodejno odznači EOV. Slika 8: Izbor vrste vozil


stran 43

Izbor časovnega intervala Izbor časovnega intervala nam omogoča izvajanje analiz v točno določenem časovnem obdobju Ko se odpre forma Izbira ure, sta v poljih Od in Do že vpisani dve vrednosti. Ti dve vrednosti imata dva pomena: • če je izbrano samo eno križišče, predstavljata ti dve uri maksimalni interval, za katerega obstajajo

števni podatki na izbranem križišču; • če je bilo izbranih več križišč, predstavljata uri maksimalni interval, za katerega obstajajo števni

podatki na vseh križiščih. Ura, ki je vpisana v polje Od mora biti vedno manjša od ure, ki je vpisana v polje Do. Slika 9: Forma za izbor časovnega intervala

V polji Od in Do lahko vnesemo časovni interval na dva različna načina: • uro začetka in konca izberemo tako, da kliknemo na gumb s puščico v desnem delu polja in iz

seznama izberemo želeno uro; • želeno uro vpišemo v polje sami in sicer v obliki uu:mm. Pri izbiri intervala je pomembno tudi to, da pravilno razumemo, kdaj je konec intervala. Ura konca intervala je tista ura, za katero obstajajo zadnji števni podatki. To pomeni, da je v primeru, če je štetje trajalo do 22:30, zadnja ura, za katero obstajajo števni podatki 22:15. Ta ura vsebuje podatke o prometu od 22:15 do 22:30. To je tudi ura, ki jo izberemo kot konec intervala. 2.2.2 Tematske analize 2.2.2.1 Veljavnost števnih mest Opis analize: Analiza veljavnosti števnih mest je namenjena kontroli, če so za izbrano časovno stanje prometnih odsekov definirana in veljavna vsa števna mesta. Rezultat analize je prikazan na sliki (Slika 10), kjer v polju VELJAVNO STM preverimo, ali je neko števno mesto veljavno ali ne. V primeru, da je veljavnost NE, to pomeni, da števno mesto v izbranem letu ni veljavno. Slika 10: Veljavnost števnih mest

• šifra prometnega odseka • številka števnega mesta • veljavnost števnega mesta • datum začetka in konca prometnega odseka • datum začetka in konca števnega mesta Izvajanje analize: Pred izborom analize “Veljavnost števnih mest” je potrebno postaviti trenutno stanje znotraj željenega leta, za katerega želimo preveriti veljavost števnih mest. Priporočljivo je, da si za trenutno stanje izberemo datum 31.12.19xx.


stran 44

Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Števna mesta • Prometni odseki 2.2.2.2 Izračun prometa Opis analize: Podatki o ročnem štetju so vezani na števno mesto, zato lahko iz njih izračunamo promet le na prometnem odseku, kjer leži števno mesto. Promet izračunavamo po metodi, ki temelji na štetju po metodi latinskih kvadratov. Izračun PLDP je odvisen od tega ali je štetje 3 dnevno ali 7 dnevno in od števila ponovitev – 1 kratno, 4 kratno ali 12 kratno. Dnevno in nočno štetje se obravnavata ločeno. Pri dnevnem štetju je osnova za izračun PLDP eno 3 ali 7 dnevno štetje iz katerega izračunamo PMDP (povprečni mesečni dnevni promet). Nočno štetje se izvaja le pri 12 kratnem štetju, osnovo za izračun pa predstavlja štetje v kvartalu – 3 meseci. Z analizo Izračun prometa: • izračunavamo PMDP – povprečni mesečni dnevni promet • določamo strukturo prometa na števnih mestih • določamo rast prometa na prometnih odsekih • izračunavamo PLDP – povprečni letni dnevni promet. Pred uporabo katerekoli analize pri izračunu prometa je potrebno pravilno nastaviti datum trenutnega stanja. Postavimo ga na tisti dan, za katerega želimo imeti veljavne prometne odseke oz. števna mesta. V kolikor pa izvajamo izračun končnega prometa, ga nastavimo na 31.12. tistega leta, za katerega izračunavamo promet. Izvajanje analize: Po izboru analize se odpre forma, ki ponuja različne možne izračune: Slika 11: Forma Izračun prometa

• Izračun PMDP • Izračun strukture • Izračun rasti • Izračun prometa Izračun končnega prometa si sledi v smiselnem zaporedju, ki ga ponuja tudi izbrana forma s svojo obliko. Za izračun izberemo leto, ki nato velja za vse izračune. Tako izberemo npr. leto 1998, če želimo izračunati promet za leto 1998. S tem ko izberemo leto, programu povemo, katere števne podatke naj uporabi.


stran 45

Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa . 2.2.2.2.1 Izračun PMDP – povprečni mesečni dnevni promet Opis analize: Z analizo izračunavamo povprečni mesečni dnevni promet na izbranih števnih mestih. Slika 12: Izračun PMDP

Izvajanje analize: Najprej izberemo skupino ročnega štetja za katerega želimo izračunati PMDP. Izberemo lahko samo eno skupino naenkrat. Ko je skupina izbrana, se v spodnjih oknih pojavijo števna mesta, ki so bila definirana za izbrano skupino, na desni strani pa se pojavijo zaporedne številke štetij, za katere je moč izračunati PMDP. V primeru, da gre za dvanajstkratno štetje, lahko za štiri štetja izračunamo tudi nočni PMDP. Izračun nočnih štetij izberemo v spodnjem izbirnem polju, kjer izbiramo med dnevnim in nočnim PMDP. • Izberemo lahko več števnih mest v skupini hkrati s pomočjo tipk Ctrl in Shift. • V formi se desno od izbora skupine nahaja tudi izbira načina izračuna z opozorili ali brez njih. Možna

je izbira, ali naj sistem izpisuje opozorila v primerih, če pri kakšnem štetju manjkajo podatki ali pa so napačni. Sistem namreč pred izračunom preveri, ali obstaja dovolj zapisov v tabeli s podatki o prometu. V primeru, da podatki niso popolni, se PMDP ne izračuna.

• Ko imamo izbrana števna mesta in štetja, za katere želimo izračunati PMDP, s pritiskom na gumb s kljukico poženemo izračun.

• Imamo tudi možnost izračuna PMDP za vse skupine, vsa števna mesta v njih in vsa štetja hkrati. Pred pritiskom na gumb »Izračun vseh skupin », tako ni potrebno nobeno izbiranje skupin, števnih mest ali štetij.

• V primeru, da so bili posamezni PMDP-ji že predhodno izračunani, jih sistem, ob ponovni izbiri za izračun, še enkrat izračuna in prepiše preko starih izračunov.

• Rezultati izračunov se zapišejo v tabelo »PMDP«. Postopek izračuna: 7 dnevno štetje – dnevno štetje Za dnevno štetje se vseh sedem dni štetja na vsakem števnem mestu v skupini šteje vsak dan 2 uri v obe smeri. Pred izračunom PMDP(dnevni) moramo preveriti če za števno mesto obstajajo podatki za: • vse dni štetja – 7 dni (datumi so določeni v Datumi ročnih štetij), • 2 uri v vsakem dnevu med 5:00 in 22:00, • smer 1 in 2 v vsaki uri.


stran 46

Od tod sledi, da mora za vsako števno mesto obstajati 28 zapisov. PMDP se izračuna po formuli: PMDP(dnevni) = vsota X / 14 * 17.5 kjer so: X število vozil v posameznem zapisu vsota X vsota vozil vseh 28 zapisov

14 faktor za preračun števila vozil na uro – štetje se izvaja 14 ur na vsakem števnem mestu

17.5 število ur dneva, ki je pokrito pri 7 dnevnem štetju, po metodi latinskih kvadratov. 7 dnevno štetje – nočno štetje Nočno štetje se izvaja le pri 12 kratnem šteju, vendar se ne šteje vseh 7 noči pri vsakokratnem štetju. Po metodi latinskih kvadratov sklop 3 štetij v kvartalu prestavlja osnovo za izračun PMDP(nočni). Tako se v kvartalu – v treh mesecih - na vsakem števnem mestu v skupini šteje 7 noči. Vsako števno noč se na števnem mestu šteje pol ure med 22:00 in 5:00 v obe smeri. Pred izračunom PMDP(nočni) moramo preveriti če za števno mesto obstajajo podatki za: • 7 dni štetja v kvartalu – (datumi so določeni v Datumi ročnih štetij), • 1 štetje za vsako noč med 22:00 in 5:00, • smer 1 in 2 za vsako štetje. Od tod sledi, da mora za vsako števno mesto obstajati 14 zapisov. PMDP(nočni) se izračuna po formuli: PMDP(nočni) = vsota X / 3.5 * 6.5 kjer so: X število vozil v posameznem zapisu vsota X vsota vozil vseh 14 zapisov

3.5 faktor za preračun števila vozil na uro – štetje se izvaja 3.5 ur na vsakem števnem mestu (7 x 0.5 ure)

6.5 število ur dneva, ki je pokrito pri nočnem štetju, po metodi latinskih kvadratov. 3 dnevno štetje – dnevno štetje Pri 3 dnevnem štetju se šteje 3 zaporedne delovne dni, pri čemer mora biti vključen ponedeljek ali petek. Vsak dan štetja se na vsakem števnem mestu v skupini šteje 2 krat po 2 uri v obe smeri. Pred izračunom PMDP(dnevni) moramo preveriti če za števno mesto obstajajo podatki za: • vse dni štetja – 3 dni (datumi so določeni v Datumi ročnih štetij), • 4 ure v vsakem dnevu med 5:00 in 22:00, • smer 1 in 2 v vsaki uri. Od tod sledi, da mora za vsako števno mesto obstajati 24 zapisov. PMDP se izračuna po formuli: PMDP(dnevni) = vsota (f X) / 14 * 18 kjer so: X število vozil v posameznem zapisu f faktor povečanja prometa

f=1.5 za ponedeljek ali petek f=1 za ostale dneve

vsota vsota vozil pomnoženih s faktorjem povečanja vseh 24 zapisov 14 faktor za preračun števila vozil na uro – štetje se izvaja 12 ur na vsakem števnem

mestu, 2 uri pa prinese faktor povečanja za poned. ali petek (4 števne ure x 0.5) 18 število ur dneva, ki je pokrito pri 3 dnevnem štetju, po metodi latinskih kvadratov.


stran 47

3 dnevno štetje – nočno štetje Nočno štetje se izvaja le pri 12 kratnem šteju, vendar se ne šteje vse 3 noči pri vsakokratnem štetju. Po metodi latinskih kvadratov sklop 3 štetij v kvartalu prestavlja osnovo za izračun PMDP(nočni). Tako se v kvartalu – v treh mesecih - na vsakem števnem mestu v skupini šteje 3 noči. Vsako števno noč se na števnem mestu šteje 1 uro in 20 minut med 22:00 in 5:00 v obe smeri. Pred izračunom PMDP(nočni) moramo preveriti če za števno mesto obstajajo podatki za: • 3 dni štetja v kvartalu – (datumi so določeni v Datumi ročnih štetij), • 1 štetje za vsako noč med 22:00 in 5:00, • smer 1 in 2 za vsako štetje. Od tod sledi, da mora za vsako števno mesto obstajati 6 zapisov. PMDP(nočni) se izračuna po formuli: PMDP(nočni) = vsota (f X) / (4/3 * 3.5) * 6 kjer so: X število vozil v posameznem zapisu f faktor povečanja prometa

f=1.5 za ponedeljek ali petek f=1 za ostale dneve

vsota vsota vozil pomnoženih s faktorjem povečanja vseh 6 zapisov 4/3 dolžina enega štetja – 1 ura in 20 minut 3.5 faktor za preračun števila vozil na uro – štetje se izvaja 3 krat na vsakem

števnem mestu, pri čemer je eno štetje povečano za polovico, 6 število ur dneva, ki je pokrito pri 3 dnevnem nočnem štetju, po metodi latinskih kvadratov. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.2 Izračun strukture prometa Izračun Struktura prometa se izvaja za vsako števno mesto. Izračun strukture prometa poteka v posebnem vrstnem redu glede na način pridobitve strukture in sicer: • Izračun strukture za števna mesta z ročnimi štetji – R • Izračun strukture za števna mesta s postavljenimi vrednostmi strukture – P • Izračun strukture za števna mesta s privzetimi vrednostmi strukture – M S takim zaporedjem izračuna si zagotovimo, da bomo pri izračunu strukture s pomočjo privzetih vrednosti strukture imeli kar največ izbire števnih mest s strukturami, ki jih lahko privzamemo. Vse izračunane strukture se zapišejo v tabelo “Struktura prometa”. 2.2.2.2.2.1 Izračun strukture za števna mesta z ročnimi štetji – R Opis analize: Prvi korak je izračun strukture za števna mesta, na katerih se je v izbranem letu izvajalo ročno štetje (Slika 13). Za ta števna mesta obstaja natančno določeno število zapisov o preštetem prometu.


stran 48

Slika 13: Izračun strukture prometa za števna mesta z ročnimi štetji

Izvajanje analize: V osrednjem oknu forme so izpisane številke števnih mest z ročnim štetjem in njihova imena, zraven njih pa še opis, ali ima neko števno mesto že izračunano strukturo ali ne. Ko izberemo števna mesta, za katera želimo izračunati strukturo, poženemo izračun s pritiskom na gumb za izračun in program nas sproti obvešča o poteku izračuna. Tudi tu lahko izberemo več števnih mest hkrati s pomočjo tipk Shift in Ctrl. V kolikor nas zanima struktura prometa števnih mest z ročnim štetjem med letom, lahko, po končanem vnosu števnih podatkov v tabelo “Promet iz ročnih štetij”, poženemo gornjo analizo. Pri tem moramo vedeti dvoje: • za izračun se vedno uporabijo vsi podatki iz baze za izbrano leto (ne moremo izbrati le določenega

štetja), • analiza prepiše vse predhodne izračune za izbrana števna mesta. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.2.2 Izračun strukture za števna mesta z avtomatskimi števci Opis analize: Naslednji korak je izračun strukture za števna mesta, na katerih se je v izbranem letu izvajalo štetje z avtomatskimi števci.


stran 49

Slika 14: Izračun strukture prometa za števna mesta z avtomatskimi števci

Izvajanje analize: V osrednjem oknu forme so izpisana števna mesta z avtomatskimi števci in njihova imena, zraven njih pa še opis, ali je struktura izračunana ali ne. Predno poženemo analizo, je potrebno, če to še ni narejeno, za vsako števno mesto z avtomatskim števcem definirati privzeto števno mesto na podlagi katerega se izračuna manjkajoča struktura (QLD6 – domači/tuji, QLD3 – domači/tuji, struktura tovornih vozil, QLD2 – domači/tuji, struktura tovornih vozil in avtobusov, struktura osebnih vozil in motorjev). To storimo s pritiskom na gumb »Privzemanje manjkajoče strukture«. Strukturo lahko privzemamo od drugega števnega mesta za tekoče, prejšnje leto in dve ali tri leta nazaj, ali od samega sebe za prejšnje leto in dve ali tri leta nazaj. Slika 15: Privzemanje manjkajoče strukture

Ko izberemo števna mesta poženemo izračun. Program nas obvesti s številko števnega mesta, ki nima definiranega privzetega števnega mesta. Ali s številko privzetega števnega mesta in letom privzemanja, če izbranem letu struktura ne obstaja. Tudi tu lahko izberemo več števnih mest hkrati s pomočjo tipk Shift in Ctrl. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.2.3 Izračun strukture za števna mesta s postavljenimi vrednostmi strukture – P Opis analize: Ko je izračunana struktura prometa za števna mesta z ročnim štetjem in avtomatskimi števci, je v naslednjem koraku potrebno določiti strukturo za števna mesta, katerim želimo strukturo postaviti sami (Slika 16).


stran 50

Slika 16: Izračun strukture prometa za števna mesta s postavljenimi vrednostmi

Izvajanje analize: Osrednje okno je enako oknu pri izračunu strukture za števna mesta z ročnim štetjem, le da so v tem oknu našteta vsa veljavna števna mesta v izbranem letu, ki so brez ročnega štetja. Pod osrednjim oknom si lahko izberemo za postavitev lansko strukturo, lahko pa definiramo popolnoma novo strukturo. Ne glede na izbrani način jo lahko postavljamo za več števnih mest hkrati. V primeru, da izberemo lansko strukturo, je potrebno samo še pognati izračun s pritiskom na gumb. Slika 17: Vnos nove strukture

Če želimo strukturo za eno ali več števnih mest hkrati postaviti na novo, moramo najprej izbrati števna mesta, ki bodo imela enako strukturo prometa. Za način postavitve izberemo novo strukturo in pritisnemo gumb za izračun. Odpre se nam nova forma (Slika 17), v katero nato vnesemo strukturo prometa. Vnešeno strukturo potrdimo s pritiskom na gumb s kljukico, če pa želimo zapustiti formo brez zapisa strukture, storimo to s pritiskom na gumb za izhod (Close).

Pozor! V primeru, da smo za neko števno mesto že imeli izračunano ali privzeto strukturo prometa, se bo brez opozorila preko nje zapisala na novo postavljena struktura. Za razliko od strukture števnih mest z ročnim štetjem, se izračun strukture za števna mesta s postavljeno vrednostjo strukture ne izračunava med letom. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa


stran 51

2.2.2.2.2.4 Izračun strukture za števna mesta s privzetimi vrednostmi strukture – M Opis analize: Kot zadnji način izračuna strukture prometa izberemo način privzemanja vrednosti (Slika 18), ki ga uporabimo, kadar na določenem števnem mestu nimamo števnih podatkov, vemo pa, da je struktura prometa enaka kot na nekem drugem števnem mestu, kjer pa je struktura znana. Slika 18: Izračun strukture prometa za števna mesta s privzetimi vrednostmi strukture

Izvajanje analize: • Izbremo števna mesta, ki jim želimo privzeti enako strukturo, nato pa v seznamnem polju na dnu

forme izberemo številko števnega mesta, katerega strukturo želimo privzeti. • V seznamnem polju za privzem strukture so tista števna mesta, za katera smo v tekočem letu

strukturo prometa že izračunali neposredno iz štetja prometa ali pa smo jo postavili. • Privzem strukture in izračun potrdimo s pritiskom na gumb za izračun. • Prav tako pa so kot možna izbira navedena tudi števna mesta, ki v izbranem letu ne veljajo več, pa bi

želeli privzeti njihovo zadnjo obstoječo strukturo. Za razliko od strukture števnih mest z ročnim štetjem, se izračun strukture za števna mesta s privzeto vrednostjo strukture ne izračunava med letom. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.3 Izračun rasti Rast prometa, se za razliko od strukture prometa, ki se določa za posamezno števno mesto, računa na prometnih odsekih. Tudi tu je pomemben naslednji vrstni red izračuna rasti: • Izračun rasti na prom. ods. z osnovnimi števnimi mesti z ročnim štetjem – R • Izračun rasti na prom. ods. z osnovnimi števnimi mesti z avt. štetjem – A • Izračun rasti na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti brez štetja – O • Izračun rasti na prometnih odsekih s privzetimi števnimi mesti – P


stran 52

Osnovno okno v formi za izračun rasti prometa ima štiri stolpce in vsebuje šifro prometnega odseka, ime prometnega odseka, številko števnega mesta na prometnem odseku in indikator izračuna rasti. Prav tako se v formi za izračun rasti nahaja tudi izbira načina sortiranja, ki je lahko po šifrah prometnih odsekov ali pa po števnih mestih. Rezultati izračuna rasti se zapišejo v tabelo “Rast prometa”. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Rast prometa 2.2.2.2.3.1 Izračun rasti na prom. ods. z osnovnimi števnimi mesti z ročnim štetjem – R Opis analize: Rast prometa najprej izračunamo za prometne odseke, na katerih se nahajajo števna mesta z ročnim štetjem v izbranem letu (Slika 19). Rast se izračuna iz primerjave PLDP izbranega leta, ki se izračuna iz podatkov ročnega štetja, in PLDP predhodnega leta. Če za predhodno leto ni podatkov, dobimo kot rezultat rasti vrednost 0. Slika 19: Izračun rasti na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti z ročnim štetjem

Izvajanje analize: Ko izberemo prometne odseke, za katere želimo izračunati rast, poženemo izračun s pritiskom na gumb za izračun. Pri tej analizi lahko rast računamo tudi med letom. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.3.2 Izračun rasti na prom. ods. z osnovnimi števnimi mesti z avt. štetjem – A Opis anlize: Sledi izračun rasti prometa na prometnih odsekih z avtomatskimi števnimi mesti (Slika 20). Tu je izračun podoben in se prav tako izračuna kot razmerje med PLDP izbranega in predhodnega leta.


stran 53

Slika 20: Izračun rasti na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti z avtomatskim štetjem

Izvajanje analize: Prav tako je tudi tu možna izbira več števnih mest hkrati, izračun pa poženemo s pritiskom na gumb za izračun. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.3.3 Izračun rasti na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti brez štetja – O Opis analize: Naslednji korak v izračunu rasti je račun rasti prometa na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti, na katerih pa se v izbranem letu promet ni štel (Slika 21). Slika 21: Izračun rasti na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti brez štetja

Izvajanje analize: V osrednjem oknu so navedeni samo tisti prometni odseki, na katerih se v izbranem letu promet ni štel. Rast lahko definiramo na dva načina: • V primeru, da želimo postaviti rast, v polje zraven izbire vpišemo faktor rasti (faktor 1.00 pomeni enako

vrednost kot predhodno leto). • Možna je tudi izbira postavitve PLDP, kjer pa v polje vpišemo vrednost PLDP. Rast se nato izračuna

kot razmerje med vnesenim PLDP in PLDP predhodnega leta. V obeh primerih izračuna je moč hkrati izbrati več prometnih odsekov z enako rastjo ali PLDP-jem.


stran 54

Izračun poženemo s pritiskom na gumb za izračun. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.3.4 Izračun rasti na prometnih odsekih s privzetimi števnimi mesti – P Opis analize: Na koncu nam ostane še izračun rasti prometa na prometnih odsekih, ki imajo privzeta števna mesta (Slika 22). S privzetimi števnimi mesti ti prometni odseki privzamejo strukturo prometa na odseku, medtem ko je potrebno rast prometa posebej postaviti. Slika 22: Izračun rasti na prometnih odsekih s privzetimi števnimi mesti

Izvajanje analize: Izračun rasti prometa poteka enako kot pri izračunu rasti na prometnih odsekih z osnovnimi števnimi mesti brez štetja, opisanem pod točko 2.2.2.2.3.3 . Prav tako lahko tudi tu izbiramo med postavitvijo rasti ali PLDP-ja in lahko izberemo več prometnih odsekov hkrati. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.2.4 Izračun prometa Opis analize: PLDP se računa po prometnih odsekih, ko je za izbrani prometni odsek že izračunana rast in za pripadajoče števno mesto določena struktura prometa. V primeru, da rast in struktura nista določena, se promet ne bo izračunal. V osrednjem oknu v formi (Slika 23) je pet stolpcev z naslednjimi podatki: šifra prometnega odseka, opis prometnega odseka, številka števnega mesta, indikator izračuna in način števnega mesta (ali gre za osnovno ali privzeto števno mesto na prometnem odseku).


stran 55

Slika 23: Izračun prometa

Izvajanje analize: V spodnjem delu forme lahko izberemo način sortiranja po prometnih odsekih ali števnih mestih. Navedeni so vsi veljavni prometni odseki za izbrano leto. Za izračun lahko izberemo več prometnih odsekov hkrati. Izračunani podatki o prometu se zapišejo v tabelo »Promet«. Pozor! Pri izračunu prometa moramo paziti, da ne izberemo preveč (max. 200) prometnih odsekov hkrati, ker lahko to povzroči motnje v delovanju programa in njegovi komunikaciji z bazo podatkov. Priporočljivo je, da izberemo manj kot 200 prometnih odsekov hkrati. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • PMDP • Promet • Rast prometa • Struktura prometa 2.2.2.3 Napovedovanje prometa Opis analize: Analiza nam omogoča napovedovanje prometa na prometnih odsekih za izbrano časovno obdobje med letom 2000 in 2030. Tabela »Napoved prometa« vsebuje podatke o obstoječem stanju prometa za leto 1999 in jih ni mogoče spreminjati. Z analizo »Napovedovanje prometa« pa tabelo dopolnjujemo s podatki o rasti prometa.

Slika 24 Napoved prometa


stran 56

Izvajanje analize: Pomembno! Po zaključku vsakega števnega leta je v primeru, da so se spreminjali ali dodajali prometni odseki, potrebno osvežiti tabelo v analiz Napoved prometa. Za to uporabimo gumb »Osveži prometne odseke« v spodnjem levem kotu forme.Da se ustrezno osvežijo tudi opisi prometnih odsekov je potrebno pred tem postaviti trenutni datum na 31.12. zadnjega števnega leta. Vrednosti za rast lahko vpisujemo direktno v tabelo ali pa preko pomožne forme »Napoved rasti« do katere pridemo preko gumba »Napove rasti« v zgornjem desnem kotu forme. Če vpisujemo vrednosti preko omenjene forme, je predhodno potrebno izbrati prometne odseke, za katere želimo napovedati enako rast. Slika 25 Napoved rasti

V polja rast vpisujemo stopnjo rasti za prej izbrane prometne odseke. Rast se definira s faktorjem rasti (npr.1.05) , ne pa v odstotkih (5%). Rast je obvezno definirati za leto 2000. Če želimo vpisati isto stopnjo rasti za več let skupaj, vpišemo to stopnjo le za prvo leto, stopnjo za ostala leta pa nam bo računalnik vpisal sam do naslednje vpisane vrednosti. Če si od določenega leta naprej ne želimo izračunati napovedi, postavimo za to leto vrednost rasti 0. Vrednost 1 pomeni, da ni rasti. Vnos zaključimo s pritiskom na kljukico. S klikanjem na polja skrajno levega stolpca izbiramo prometne odseke. V primeru, da želimo izbrati vse prometne odseke ali jih odznačiti uporabimo gumb »Izberi vse« oziroma »Odznači vse«. Če želimo izbrati samo določene prometne odseke oziroma števna mesta lahko uporabimo gumba »Izbor prom. odsekov« oziroma »Izbor števnih mest«. Za označevanje lahko uporabljate tipki »Ctrl« ali »Shift«.

Slika 26 Forma za izbor prometnih odsekov / števnih mest

Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Napoved prometa


stran 57

2.2.2.4 Popravek strukture in rasti iz prometa Opis analize: Podatke iz tabele “Promet”, ki jih izračunamo preko tabel “Rast prometa” in “Struktura prometa”, lahko tudi ročno popravljamo. Da ne bi prišlo do različnih vrednosti v posameznih tabelah, je pripravljena analiza, ki na podlagi podatkov iz tabele “Promet” popravi podatke v tabelah “Rast prometa” in “Struktura prometa”. Slika 27 Popravljanje rasti in strukture za izbrano leto

Izvajanje analize: Ko izberemo analizo se nam odpre forma, v kateri izberemo leto za katerega želimo popraviti podatke v tabelah “Rast prometa” in “Struktura prometa”. Analiza zajame vse podatke iz baze, ki se nanašajo na to leto. V primeru, da v tabelah “Rast prometa” in “Struktura prometa” ne najde podatkov o rasti ali strukturi prometa na prometnem odseku oziroma števnem mestu se podatki ne prepišejo v navedeni tabeli. Če želimo, da nas program o tem obvešča, označimo polje »Javljanje opozoril«. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet 2.2.2.5 Vnos števnih podatkov iz avtomatskih števcev Opis analize: Analiza nam omogoča avtomatiziran prenos števnih podatkov iz avtomatskih števcev v txt formatu v tabelo »Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut« za števce QLD6, v tabelo »Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut« za ostale števce. Hkrati se podatki prenesejo še v tabeli »DP iz avtomatskih števcev« in »PMDP iz avtomatskih števcev«. Slika 28: Izbor datotek za prenos podatkov

Izvajanje analize: Za izbrano leto in izbrani mesec izberemo datoteke, ki jih želimo prenesti v bazo. V primeru, da ponovimo analizo, se obstoječi podatki v vseh treh tabelah prepišejo. Podatke lahko v izbranem letu ali mesecu prepisujemo za izbrane števce ali pa vse števce hkrati. V primeru, da želimo podatke pred prepisom v ciljne tabele pregledati, uporabimo naslednji gumb: Slika 29: Gumb za pregled podatkov pred prepisom v ciljne datoteke


stran 58

Datoteke s podatki iz avtomatskih števcev se morajo nahajati na direktoriju C:\Projekti\Prom\Txt\Avtprom\«Leto«\«Mesec«. Npr. podatki iz avtomatskih števcev za mesec marec v letu 1999 se morajo nahajati na naslednjem direkoriju. C:\Projekti\Prom\Txt\Avtprom\1999\03). V primeru, da se končnice txt datotek iz avtomatskih števcev spreminjajo, čemur se je potrebno v splošnem izogibati, imamo možnost nastavitve končnic datotek. Do forme za nastavitev končnic pridemo preko naslednjega gumba: Slika 30: Gumb za nastavitev končnic txt datotek iz avtomatskih števcev

Slika 31: Forma za nastavitev končnic txt datotek iz avtomatskih števcev

Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut • DP iz avtomatskih števcev • PMDP iz avtomatskih števcev 2.2.2.6 Vnos hitrosti iz avtomatskih števcev Opis analize: Analiza nam omogoča avtomatiziran prenos podatkov o hitrostih iz avtomatskih števcev v txt formatu v tabelo »Hitrosti iz avtomatskih števcev na 10 minut« in izračun ter prenos podatkov v tabele »Hitrosti iz avtomatskih števcev na 60 minut«, »Povprečne dnevne hitrosti iz avtomatskih števcev« in »Povprečne mesečne hitrosti iz avtomatskih števcev«. Za izbrano števno mesto, leto in mesec je potrebno pred prenosom podatkov o hitrosti prenesti v bazo števne podatke. Slika 32: Izbor datotek za prenos podatkov

Izvajanje analize: Za izbrano leto in izbrani mesec izberemo datoteke, ki jih želimo prenesti v bazo. V primeru, da ponovimo analizo, se obstoječi podatki v vseh treh tabelah prepišejo. Za izbrana števna mesta, ki nimajo števnih podatkov za izbrano leto in mesec se prenos ne izvrši. Ta števna mesta se zapišejo v tabelo do katere pridemo preko naslednjega gumba:


stran 59

Slika 33: Gumb za pregled neuspelih prenosov

Podatke lahko v izbranem letu ali mesecu prepisujemo za izbrane števce ali pa vse števce hkrati. V primeru, da želimo podatke pred prepisom v ciljne tabele pregledati, uporabimo naslednji gumb: Slika 34: Gumb za pregled podatkov pred prepisom v ciljne datoteke

Datoteke s podatki iz avtomatskih števcev se morajo nahajati na direktoriju C:\Projekti\Prom\Txt\Avtprom\«Leto«\«Mesec«. Npr. podatki iz avtomatskih števcev za mesec marec v letu 1999 se morajo nahajati na naslednjem direkoriju. C:\Projekti\Prom\Txt\Avtprom\1999\03). V primeru, da se končnice txt datotek iz avtomatskih števcev spreminjajo, čemur se je potrebno v splošnem izogibati, imamo možnost nastavitve končnic datotek. Do forme za nastavitev končnic pridemo preko naslednjega gumba: Slika 35: Gumb za nastavitev končnic txt datotek iz avtomatskih števcev

Slika 36: Forma za nastavitev končnic txt datotek iz avtomatskih števcev

Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 10 minut • Števni podatki iz avtomatskih števcev na 60 minut • DP iz avtomatskih števcev • PMDP iz avtomatskih števcev 2.2.2.7 Podatki o križišču Opis analize: Analiza izpiše naslednje osnovne podatke o križišču: • šifra in ime križišča, • število priključkov v križišču, • število, smer in širina dovoznih pasov na posameznem priključku, • število in širina izvoznih pasov na posameznem priključku. Izvajanje analize: Po izboru analize “Podatki o križišču” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih


stran 60

2.2.2.8 Nastavitev uteži za EOV Opis analize: Analiza omogoča nastavitev uteži za izračuna EOV pri nekaterih nadaljnih analizah. Standardne vrednosti uteži so za osebna vozila 1, za avtobuse in tovornjake 2, za vlačilce in tovornjake s prikolico pa 3.5. Izvajanje analize: Po izboru analize “Nastavitev uteži za EOV” se odpre forma, kamor vpišemo vrednosti uteži za različne vrste vozil. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.9 15 minutne obremenitve Opis analize: Analiza izpiše števne podatke za 15 minutne intervale v izbranem časovnem intervalu. Za vsak priključek, za vsako smer posebej so izpisane vrednosti za posamezne tipe vozil, izračunana pa je tudi vrednost EOV (enot osebnih vozil). Izvajanje analize: Po izboru analize “15 minutne obremenitve” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izpis 15 minutnih obremenitev. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.10 Urne obremenitve Opis analize: Analiza izpiše števne podatke za 60 minutne intervale v izbranem časovnem intervalu. Za vsak priključek, za vsako smer posebej so izpisane vrednosti za posamezne tipe vozil, izračunana pa je tudi vrednost EOV (enot osebnih vozil). Izvajanje analize: Po izboru analize “Urne obremenitve” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izpis urnih obremenitev. V polju Od je že vpisana vrednost, ki predstavlja prvo uro, za katero obstajajo števni podatki za izbrano križišče. Če je izbranih več križišč hkrati, predstavlja ta ura prvo uro, za katero obstajajo števni podatki v vseh križiščih. Polje Do je ob odprtju tabele prazno (Slika 37). Prav tako se vrednost v tem polju izbriše vedno, kadar se spremeni vrednost v polju Od. Zato je potrebno najprej določiti uro v polju Od in šele nato uro v polju Do. Vrednosti lahko vnesemo na dva načina: • želeno vrednost lahko izberemo iz seznama, ki se nam prikaže po kliku na gumb s puščico v

desnem kotu polja, in izbiro potrdimo s klikom na izbrano vrednost; • želeno vrednost vpišemo v polje sami v obliki uu:mm.


stran 61

Slika 37: Forma za izbor časovnega intervala

Vrednost v polju Do se lahko od vrednosti v polju Od razlikuje samo po urah, minute pa so v obeh primerih enake. V poročilu se promet izpiše samo za cele urne intervale od izbrane ure začetka dalje. To lahko ponazorimo s primerom. Recimo, da smo izbrali uro začetka 7:45 in uro konca 10:45: • kadar se urni promet izračunava na osnovi 15 minutnega intervala, je prikazan za vsako uro glede na

izbrani začetni čas: • če je bil začetni čas štetja ob 7:00, potem je promet prikazan za naslednje ure: od 7:45 do 8:45,

8:45 do 9:45 in od 9:45 do 10:45. Če obstajajo podatki le do npr. 10:30, potem se interval od 9:45 do 10:45 ne izračuna;

• če je bil začetni čas štetja ob 8:30, potem je promet prikazan za naslednje ure: od 8:45 do 9:45 in od 9:45 do 10:45. Če obstajajo podatki le do npr. 10:30, potem se interval od 9:45 do 10:45 ne izračuna;

• kadar je urni promet prikazan na osnovi urnega štetja, je promet prikazan za polne ure: • če je bil začetni čas štetja ob 7:00, potem je promet prikazan za naslednje ure: od 8:00 do 9:00 in

9:00 do 10:00. Če obstajajo podatki le do npr. 9:00, potem se podatki za interval od 9:00 do 10:00 ne izračunajo;

• če je bil začetni čas štetja ob 7:30, potem je promet prikazan za naslednje ure: od 8:30 do 9:30 in 9:30 do 10:30. Če obstajajo podatki le do npr. 9:30, potem se podatki za interval od 9:30 do 10:30 ne izračunajo.

Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.11 Analiza zavijalcev Opis analize: Analiza nam izpiše podatke o številu in odstotku zavijalcev za vse priključke in smeri glede na izbrano vrsto prometa v izbranem časovnem intervalu. Izpišejo se tudi sumarni podatki po priključkih in smereh. Izvajanje analize: Po izboru analize “Analiza zavijalcev” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval, za katerega želimo analizo zavijalcev. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.12 Analiza zavijalcev po strukturi prometa Opis analize: Analiza nam izpiše podatke o številu in odstotku zavijalcev za vse priključke in smeri po posamezni vrsti prometa v izbranem časovnem intervalu. Izpišejo se tudi sumarni podatki po priključkih in smereh. Izvajanje analize: Po izboru analize “Analiza zavijalcev” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč.


stran 62

Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo analizo zavijalcev. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.13 Histogram nihanja prometa po smereh Opis analize: Analiza izriše histograme nihanja celotnega prometa za vsako smer posebej po posameznih priključkih glede na izbrani tip prometa in časovni interval. Izvajanje analize: Po izboru analize “Histogram nihanja promet po smereh” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izris histogramov. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.14 Histogram nihanja prometa po priključkih Opis analize: Analiza izriše histograme nihanja prometa po posameznih priključkih za vse smeri skupaj glede na izbrani tip prometa in časovni interval. Izvajanje analize: Po izboru analize “Histogram nihanja promet po priključkih” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izris histogramov. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.15 Histogram nihanja prometa v križišču Opis analize: Analiza izriše histogram nihanja prometa za celotno križišče skupaj glede na izbrani tip prometa in časovni interval. Izvajanje analize: Po izboru analize “Histogram nihanja promet v križišču” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izris histogramov. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih


stran 63

2.2.2.16 Diagram prometnih obremenitev Opis analize: Analiza izriše diagram prometnih obremenitev v križišču glede na izbrani tip prometa in časovni interval. Izvajanje analize: Po izboru analize “Diagram prometnih obremenitev” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izris histogramov. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.17 Maksimalna urna obremenitev v križišču Opis analize: Analiza izračuna maksimalni urni promet v križišču glede na izbrani tip prometa in časovni interval in izpiše vrednosti prometnih obremenitev po posameznih priključkih in smereh za izračunano uro z maksimalnim prometom. Izvajanje analize: Po izboru analize “Maksimalna urna obremenitev v križišču” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izračun in izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izris histogramov. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.18 Maksimalna urna obremenitev po elementih Opis analize: Analiza izračuna maksimalni urni promet za posamezne elemente (priključkih in smereh) križišča glede na izbrani tip prometa in časovni interval in izpiše vrednosti prometnih obremenitev za izračunane ure z maksimalnim prometom. Izvajanje analize: Po izboru analize “Maksimalna urna obremenitev po elementih” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izračun in izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izris histogramov. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. 2.2.2.19 Maksimalna urna obremenitev skupaj Opis analize: Analiza poišče maksimalno urno obremenitev za izbrana križišča v izbranem časovnem intervalu, ki mora biti vsebovan v vseh izbranih križiščih, nato pa izpiše vrednosti prometnih obremenitev za izračunane ure z maksimalnim prometom.


stran 64

Izvajanje analize: Po izboru analize “Maksimalna urna obremenitev po elementih” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izračun in izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer je potrebno določiti časovni interval za katerega želimo izris histogramov. Podrobna navodila izbor časovnega intervala so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih 2.2.2.20 Faktor urne konice (PHF) Opis analize: Analiza izračuna faktorje urne konice za križišče, pripadajoče priključke in vse smeri na posameznem priključku za izbrano uro. Rezultati izračuna so prikazani za vsako križišče posebej. Faktorji urne konice se izračunavajo le za križišča s 15 minutnim štetjem in sicer na naslednji način: URNA PROMETNA OBREMENITEV ZA IZBRANI ČASOVNI INTERVAL (1URA) PHF= ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 4 * MAX 15 MINUTNA OBREMENITEV V IZBRANEM ČASOVNEM INTERVALU (1URA) Izvajanje analize: Po izboru analize “Faktorji urne konice” se odpre forma, kjer je potrebno izbrati naslov štetja, zaporedno številko štetja, vrsto prometa in križišča za katera želimo izračun in izpis. Podrobna navodila za izvajanja analize so opisana v poglavju Izbor štetja in križišč. Ko so izbrani vsi gornji parametri se nam odpre forma Izbira ure, kjer izberemo uro, za katero želimo izračunati Faktor urne konice. Izberemo lahko samo začetno uro v polju Od, vrednost v polju Do pa izračuna program sam, tako da je interval dolg točno eno uro. Podrobnejša navodila, kako v polje vpišemo uro, so opisana v poglavju Izbor časovnega intervala. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Promet v križiščih


stran 65

3 PRIPRAVLJENA POROČILA Pripravljena poročila so tista, ki so že pripravljena v programu in jih ni mogoče spreminjati ali brisati. Izvajanje poročil: Poročila se navezujejo na; • izbrano leto, ki ga izberemo s pomočjo trenutnega stanja. Tako moramo pred pregledom poročil

postaviti trenutno stanje na 31.12. tistega leta, za katerega želimo izpis poročil, ali • časovno obdobje, ki ga določimo pri pripravi podatkov. 3.1 PLDP po prometnih odsekih z veljavnimi števnimi mesti Opis poročila: Poročilo nam prikaže strukturo prometa po posameznem veljavnem števnem mestu na določenemu prometnem odseku. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Slika 38: Primer poročila o PLDP po prometnih odsekih z veljavnimi števnimi mesti

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta 3.2 PLDP po veljavnih števnih mestih Opis poročila: Poročilo izpiše vse podatke o štetju po posameznih števnih mestih, na katerih se je izvajalo štetje za izbrano leto. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Slika 39: Primer poročila o PLDP po veljavnih števnih mestih

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta


stran 66

3.3 Pregled cest in prometnih odsekov s pripadajočo strukturo Opis poročila: Poročilo izpiše posamezne prometne odseke, številko pripadajoče ceste in odseka, lokacijske atribute prometnih odsekov, ter ime števnega mesta in strukturo na prometnem odseku, vse to za izbrano leto. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta • Prometni odseki 3.4 Pregled cest, prometnih odsekov s števnimi mesti in pripadajočimi PLDP Opis poročila: Poročilo izpiše posamezne prometne odseke, številko pripadajoče ceste in odseka, lokacijske atribute prometnih odsekov, ter ime števnega mesta in PLDP na prometnem odseku, vse to za izbrano leto. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Slika 40: Primer poročila Pregled cest, prometnih odsekov s števnimi mesti in pripadajočimi PLDP

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta • Prometni odseki 3.5 CD PLDP po prometnih odsekih z veljavnimi števnimi mesti Opis poročila: Enako poročilo kot »PLDP po prometnih odsekih z veljavnimi števnimi mesti« le pripravljeno za tiskanje na Postscript tiskalnik in izdelavo Zelene knjige na zgoščenki. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta

3.6 CD PLDP po veljavnih števnih mestih Opis poročila: Enako poročilo kot » PLDP po veljavnih števnih mestih « le pripravljeno za tiskanje na Postscript tiskalnik in izdelavo Zelene knjige na zgoščenki. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov.


stran 67

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta 3.7 CD Pregled cest in prometnih odsekov s pripadajočo strukturo Opis poročila: Enako poročilo kot » Pregled cest in prometnih odsekov s pripadajočo strukturo « le pripravljeno za tiskanje na Postscript tiskalnik in izdelavo Zelene knjige na zgoščenki. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta • Prometni odseki 3.8 CD Pregled cest, prometnih odsekov s števnimi mesti in pripadajočimi PLDP Opis poročila: Enako poročilo kot » Pregled cest, prometnih odsekov s števnimi mesti in pripadajočimi PLDP « le pripravljeno za tiskanje na Postscript tiskalnik in izdelavo Zelene knjige na zgoščenki. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števna mesta • Prometni odseki 3.9 Dolžina cest po razredih PLDP Opis poročila: Poročilo nam prikaže dolžino cest po posameznih razredih PLDP in znotraj teh razredov dolžine po vrsti ceste. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila je potrebna priprava podatkov. V oknu nastavimo imena razredov (Razred), meje razredov (od, do) in vrstni red prikaza v poročilu (UREDITEV). Razdelitev na enako velike razrede PLDPja lahko zahtevamo s pritiskom na spodnji levi gumb. Ob pritisku na ta gumb program zahteva vnos velikosti razredov, nato pa sam postavi vse razrede. Slika 41: Priprava podatkov za dolžino cest po razredih PLDP


stran 68

Slika 42: Primer poročila Dolžina cest po razredih PLDP

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Prometni odseki 3.10 Pregled urne distribucije Opis poročila: Poročilo prikaže urno distribucijo za števna mesta, ki smo jih izbrali v pripravi podatkov. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila je potrebna priprava podatkov. Parametri, ki jih je potrebno postaviti, so razvidni iz naslednje slike. Slika 43: Priprava podatkov za urno distribucijo


stran 69

Slika 44: Primer poročila za urno distribucijo

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Števni podatki iz avtomatskih števcev 3.11 Pregled dnevnih obremenitev Opis poročila: Poročilo prikaže dnevne obremenitve za vse dneve v izbranem letu in za izbrana števna mesta definirana v pripravi podatkov. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila je potrebna priprava podatkov. Parametri, ki jih je potrebno postaviti, so razvidni iz naslednje slike. Slika 45: Priprava podatkov za dnevne obremenitve


stran 70

Slika 46: Primer poročila za dnevne obremenitve

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • DP iz avtomatskih števcev 3.12 Pregled urnih obremenitev Opis poročila: Poročilo prikaže urne obremenitve vsakega meseca v izbranem časovnem obdobju za izbrana števna mesta definirana v pripravi podatkov. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila je potrebna priprava podatkov. Parametri, ki jih je potrebno postaviti so razvidni iz naslednje slike. Slika 47: Priprava podatkov za urne obremenitve


stran 71

Slika 48: Primer poročila za urne obremenitve

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • DP iz avtomatskih števcev 3.13 Prometno delo Opis poročila: V poročilu se izpišejo podatki o opravljenem delu na prometnih odsekih za posamezno leto. Poleg skupnega PLDP-ja se izpiše tudi struktura prometa po posameznem tipu vozil. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Slika 49: Primer poročila za prometno delo

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Prometni odseki 3.14 Prometno delo po prometnih odsekih Opis poročila: V poročilu se izpišejo podatki o opravljenem delu na prometnih odsekih, odsekih in cestah za posamezno leto. Poleg skupnega PLDP-ja se izpiše tudi struktura prometa po posameznem tipu vozil. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila je potrebna priprava podatkov oziroma izbor prostorskega območja za katerega želimo poročilo.


stran 72

Slika 50: Izbor prostorskega območja

Slika 51: Primer poročila za prometno delo na prometnih odsekih

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Prometni odseki 3.15 PMDP 12-kratnih ročnih štetij Opis poročila: Poročilo izpiše podatke o prometu, dobljene z 12-kratnim ročnim štetjem, po posameznem števnem mestu. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Slika 52: Primer poročila o PMDP dvanajstkratnih štetij

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • PMDP


stran 73

3.16 PMDP 1-kratnih ročnih štetij Opis poročila: Poročilo izpiše podatke o prometu, dobljene z 1-kratnim ročnim štetjem, po posameznem števnem mestu. Pri enkratnih ročnih štetjih je izračunani PMDP kar enak PLDP. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Slika 53: Primer poročila o PMDP in PLDP enkratnih štetij

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • PMDP 3.17 PMDP 4-kratnih ročnih štetij Opis poročila: Poročilo izpiše podatke o prometu, dobljene z 4-kratnim ročnim štetjem, po posameznem števnem mestu. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Slika 54: Primer poročila o PMDP in PLDP štirikratnih štetij

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • PMDP 3.18 CD PMDP 12-kratnih ročnih štetij Opis poročila: Enako poročilo kot » PMDP 12-kratnih ročnih štetij « le pripravljeno za tiskanje na Postscript tiskalnik in izdelavo Zelene knjige na zgoščenki. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov.


stran 74

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • PMDP 3.19 CD PMDP 1-kratnih ročnih štetij Opis poročila: Enako poročilo kot » PMDP 1-kratnih ročnih štetij « le pripravljeno za tiskanje na Postscript tiskalnik in izdelavo Zelene knjige na zgoščenki. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • PMDP 3.20 CD PMDP 4-kratnih ročnih štetij Opis poročila: Enako poročilo kot » PMDP 4-kratnih ročnih štetij « le pripravljeno za tiskanje na Postscript tiskalnik in izdelavo Zelene knjige na zgoščenki. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila se ne nastavljajo parametri za pripravo podatkov. Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • PMDP 3.21 Delež tov. na DC Opis poročila: Poročilo za celotno omrežje državnih cest v izbranem letu izriše delež tovornjakov v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim deležem tovornjakov. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Slika 55: Delež tovornjakov v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim deležem tovornjakov

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Promet


stran 75

3.22 PLDP in delež tov. na AC in HC Opis poročila: Poročilo za omrežje AC in HC v izbranem letu izriše delež tovornjakov in PLDP v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim PLDP. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Slika 56: PLDP in delež tovornjakov na AC in HC

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Promet 3.23 PLDP in delež tov. na DC Opis poročila: Poročilo za celotno omrežje državnih ceste v izbranem letu izriše delež tovornjakov in PLDP v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim PLDP. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Slika 57: PLDP in delež tovornjakov na državnih cestah



stran 76

3.24 PLDP in delež tov. na DC brez kamionskih cest Opis poročila: Poročilo za omrežje državnih ceste, brez kamionskih cest, v izbranem letu izriše delež tovornjakov in PLDP v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim PLDP. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Slika 58: PLDP in delež tovornjakov na državnih cestah brez kamionskih cest

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Promet 3.25 PLDP in delež tov. na GC brez kamionskih cest Opis poročila: Poročilo za omrežje GC, brez kamionskih cest, v izbranem letu izriše delež tovornjakov in PLDP v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim PLDP. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Slika 59: PLDP in delež tovornjakov na GC brez kamionskih cest



stran 77

3.26 PLDP in delež tov. na RC brez kamionskih cest Opis poročila: Poročilo za omrežje RC, brez kamionskih cest, v izbranem letu izriše delež tovornjakov in PLDP v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim PLDP. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Slika 60: PLDP in delež tovornjakov na RC brez kamionskih cest

Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Promet 3.27 PLDP na DC Opis poročila: Poročilo za celotno omrežje državnih cest v izbranem letu izriše PLDP v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim PLDP. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Slika 61: PLDP v vsotnem diagramu realnih dolžin z naraščajočim PLDP



stran 78

3.28 Pregled prometa in napovedi Opis poročila: Poročilo za posamezen prometni odsek izpiše napoved prometa in dejanski promet za vsa leta za katera obstajajo podatki. Sestavljeno je iz dveh delov: tabelaričnega in grafičnega. Izvajanje poročila: Za izvajanje poročila ni potrebna priprava podatkov. Ko poženemo poročilo, se pojavi forma v kateri izberemo prometne odseke, za katere želimo pogledati poročilo. Slika 62: Izbor prometnega odseka za pregled

Slika 63: Primer poročila pregleda prometa in napovedi

Do poročila pridemo iz naslednjih tabel: • Promet • Napoved prometa 3.29 Pregled prometa izrednih štetij na odsekih Opis poročila Poročilo nam izpiše števne podatke razvrščene po kategorijah za posamezno izredno štetje na odseku, določeno z dnem, števnim mestom in smerjo.


stran 79

Slika 64: Primer poročila pregled prometa izrednih štetij na odsekih

Do poročila pridemo iz naslednjih tabel: • Promet izrednega štetja na odsekih 3.30 Promet (OA, LT, TT, BUS) izrednih štetij na odsekih po urah Opis poročila Poročilo nam izpiše število osebnih vozil, avtobusov,lahkih tovornjakov in težkih tovornjakov po posameznih urah štetja. V vsaki kategoriji se domača in tuja vozila seštevajo. Slika 65: Primer poročila promet (OA,LT,TT,BUS) izrednih štetij na odsekih po urah

Do poročila pridemo iz naslednjih tabel: • Promet izrednega štetja na odsekih


UPORABNIŠKI

PRIROČNIK

POSEBNI DEL

DODATEK


november 2000


stran 1

VSEBINA:

1 ANKETE ...................................................................................................................................2

1.1 ANKETNA MESTA....................................................................................................................2 1.2 CONE........................................................................................................................................2 1.3 SKUPINE CON .........................................................................................................................3 1.3.1 PRIPADNOST CON SKUPINAM..............................................................................................3 1.4 POTOVALNE CONE.................................................................................................................4 1.4.1 POVEZAVA POTOVALNE CONE - SKUPINE CON................................................................4 1.5 ANKETNI PODATKI..................................................................................................................5

2 ANALIZE ..................................................................................................................................8

2.1 IZRAČUN POTOVALNIH CON ..........................................................................................................8 2.2 IZRAČUN ANKETNIH FAKTORJEV....................................................................................................8 2.3 FAKTORJI ANKET .........................................................................................................................8

3 PRIPRAVLJENA POROČILA ..................................................................................................9

3.1 PRIKAZ FAKTORJEV ANKET...........................................................................................................9


stran 2

1 ANKETE 1.1 ANKETNA MESTA Ime tabele v bazi: PROMET_ANMESTA V tabeli "Anketna mesta" se vodijo podatki o lokaciji anketnih mest.

Opisi polj: • ODSEK Evidenčna številka odseka; • STAC Stacionaža [m] ; • ANMESTO Šifra anketnega mesta ; • IME Ime anketnega mesta; • X,Y Gauss-Krugerjevi koordinati lokacije števnega mesta. 1.2 CONE Ime tabele v bazi: PROMET_ANCONE V tabeli "CONE" so navedene cone izvorov in ciljev potovanja. Podatki o conah se uporabljajo v anketnih podatkih.

Opisi polj: • CONA Enolična šifra cone; • OPIS Opis cone ; • DRŽAVA Država cone, če to ni razvidno iz opisa;


stran 3

1.3 SKUPINE CON Ime tabele v bazi: PROMET_ANSKUPINE Cone uvrščamo v večja območja oz. potovalne cone, ki so odvisne tako od anketnega mesta kot izvora ter cilja potovanja. Za lažje uvrščanje con le-te razvrstimo v skupine. Zato najprej definiramo skupine con. Praviloma ima vsako anketno mesto vsaj toliko skupin, kolikor je potovalnih con.

Opisi polj: • SKUPINA Enolična šifra skupine con ; • OPIS Opis skupine con; • TIP Tip skupine - ŠIFRANT:

0 izvor ali cilj 1 izvor 2 cilj

1.3.1 PRIPADNOST CON SKUPINAM Ime tabele v bazi: PROMET_ANSKUPINE_PRIP V tabeli "Pripadnost con skupinam" se vodi uvrščanje con v skupine. V skupino se največkrat uvršča več zaporednih con, t.j. con, katerih številke si sledijo ena za drugo (npr. 65, 66, 67, 68, 69, 70 in 71). Šifre oz. številke con so namreč postavljene smiselno, tako da imajo geografsko bližnje cone tudi zelo podobne šifre oz. si njihove številke sledijo ena za drugo. Zato pri uvrščanju con podamo vedno le prvo in zadnjo cono iz zaporedja con (za omenjeni promer 65 in 71), ko jih uvrščano v skupino. V primeru, ko je cona ena sama, jo je potrebno navesti kot prvo in zadnjo cono hkrati.


stran 4

Opisi polj: • SKUPINA Šifra skupine con ; • CONA_OD Prva cona v zaporedju con, ki jih uvrščamo v skupino; • CONA_DO Zadnja cona v zaporedju con, ki jih uvrščamo v skupino ; 1.4 POTOVALNE CONE Ime tabele v bazi: PROMET_ANPCONE V tabeli "Potovalne cone" se definirajo potovalne cone, ki predstavljajo večja območja con. Potovalna cona ne predstavlja točnega geografskega območja, ampak z opisom določeno območje con glede na anketno mesto ter izvor in cilj potovanja. V primeru anketnih mest na mejnih prehodih npr. definiramo potovalno cono "Maloobmejne cone v Sloveniji", ki seveda predstavljajo okoliške cone za posamezen mejni prehod. Povezavo med anketnimi mesti, potovalnimi conami in conami (oz. skupinami con) pa definiramo v tabeli " Povezava potovalne cone - skupine con".

Opisi polj: • PCONA Enolična šifra potovalne cone ; • OPIS Opis potovalne cone ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • OPIS - opis potovalne cone mora biti karseda jasen in nedvoumen, potrebno pa je paziti tudi na to,

da moremo glede na te opise vsako cono uvrstiti v natanko eno potovalno cono; 1.4.1 POVEZAVA POTOVALNE CONE - SKUPINE CON Ime tabele v bazi: PROMET_ANPCONE_CONE V tabeli "Povezava potovalne cone - skupine cone" definiramo povezavo opisne potovalne cone in dejanskih con (oz. skupin con) za določeno anketno mesto. Glej tudi opis tabele "Potovalne cone".


stran 5

Opisi polj: • ANM Šifra anketnega mesta; • IZVOR_PCONA Potovalna cona, ki predstavlja izvor potovanja ; • CILJ_PCONA Potovalna cona, ki predstavlja cilj potovanja ; • IZVOR_SKUPINA Skupina con, ki predstavlja izvor potovanja ; • CILJ_SKUPINA Skupina con, ki predstavlja izvor potovanja ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • IZVOR_SKUPINA, CILJ_SKUPINA - skupine con predstavljajo cone tako glede na anketno mesto

kot na izvorno in ciljno potovalno cono; 1.5 ANKETNI PODATKI Ime tabele v bazi: PROMET_ANANKETA V tabeli "Anketni podatki" se vodijo podatki iz anket.


stran 6

Opisi polj: • ANM Šifra ročnega štetja; • SMER Smer štetja - ŠIFRANT:

1 Vstop 2 Izstop

• URA Ura anketiranja - ŠIFRANT; 6 od šeste do sedme ure 7 od sedme do osme ure 8 od osme do devete ure 9 od devete do desete ure 10 od desete do enajste ure 11 od enajste do dvanajste ure 12 od dvanajste do trinajste 13 od trinajste do štirinajste ure 14 od štirinajste do petnajste ure 15 od petnajste do šestnajste ure 16 od šestnajste do sedemnajste ure 17 od sedemnajste do osemnajste ure 18 od osemnajste do devetnajste ure 19 od devetnajste do dvajsete ure • VRS_VOZ Vrsta vozila - ŠIFRANT : 1 motor 2 osebno vozilo 3 avtobus 4 tovorno do 7 ton 5 tovorno nad 7 ton • NOS_SED Nosilnost tovornega vozila oz. št. sedežev avtobusa ; • REG Registracija vozila - ŠIFRANT; 1 CE Slovenija 2 GO Slovenija 3 KK Slovenija 4 KP Slovenija 5 KR Slovenija 6 LJ Slovenija 7 MB Slovenija 8 MS Slovenija 9 NM Slovenija 10 PO Slovenija 11 SG Slovenija 12 Italija 13 Avstrija 14 PU Hrvatska 15 RI,DE Hrvatska 16 KA, GS Hrvatska 17 ZG Hrvatska 18 KR Hrvatska 19 VŽ Hrvatska 20 ČK Hrvatska 21 GS,ZD,ŠI,ST,DU,IM Hrvatska 22 ostala Hrvaška 23 H 24 SK 25 CZ 26 PL 27 UA 28 BY 29 LV,LT,EST 30 RUS 31 MOL 32 RO 33 BG 34 GR 35 TR 36 BIH 37 YU 38 MAK 39 D 40 CH,F 41 E,P 42 NL,B,L 43 GB,IRL 44 DK,S,N


stran 7

45 FIN 46 ostali • IZVOR Cona izvora potovanja ; • CILJ Cona cilja potovanja ; • NAMEN Namen potovanja ; ID OA_MO BUS TOV 1 Delo Redna linija Prazno 2 Poslovno Izredna linija Gradbeni materiali 3 Turistično Lesni proizvodi 4 Nakupi Energetske surovine 5 Ostalo Proizvodi metalurgije 6 Poljedelski in prehrambeni proizvodi 7 Proizvodi ostale predelovalne industrije 8 Proizvodi za široko potrošnjo, tehnično blago 9 Neznan tovor

• MASA_STEV Masa tovornega vozila oz. število potnikov avtobusa ; • RELACIJA Relacija tranzita ; • PCONA_IZVOR Potovalna cona izvora potovanja; • PCONA_CILJ Potovalna cona cilja potovanja ; Dodatna pojasnila za nekatera polja: • NAMEN - Namen potovanja je odvisen od vrste vozila. Za osebna vozila in motorje je to res namen

potovanja, za avtobuse je vrsta linire (redna izredna), za tovorna vozila pa vrsta materiala, ki ga prevažajo

• RELACIJA - relacija tranzira se določi ročno po vnosu vseh anketnih podatkov; • PCONA_IZVOR, PCONA_CILJ - polji se izračunata iz anketnega mesta ter cone izvora in cilja z

analizo, opisano v nadaljevanju.


stran 8

2 ANALIZE 2.1 Izračun potovalnih con Opis analize: Analiza nam omogoča izračun potovalnih con v anketnih podatkih glede na anketna mesta ter coni izvora in cilja. Podatki o potovalnih conah se določijo v tabelah "Skupine con", "Pripadnosti con skupinam", "Potovalne cone" ter "Povezava potovalne cone - skupine con".

Izvajanje analize: Po vnosu podatkov o anketah je potrebno pognati izračun potovalnih con. Analiza. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Anketni podatki 2.2 Izračun anketnih faktorjev Opis analize: Podatki iz tabele “Anketni podatki” predstavljajo izvedene ankete na anketnih mestih. Ker se zaradi velikega števila vozil anketa ne more izvesti za vsa vozila, je potrebno izračunati delež anketiranih vozil. Ta rezultat nam kasneje služi za izračun dejanskih prometnih tokov. Analiza izračuna faktorje za : • Vsa vozila • osebna vozila • vsa vozila razen osebnih • avtobuse • tovorna vozila Vsi ti izračuni se izvedejo še posebej za: • domača vozila • tuja vozila • vsa vozila. Izvajanje analize: Ko izberemo analizo, se nam odpre forma za izbor anketnih mest. Za izbrana anketan mesta se izračunajo vsi zgoraj omenjeni faktorji. Do rezultatov dostopamo preko analize "Faktorji anket". Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Anketni podatki 2.3 Faktorji anket Opis analize: Analiza prikaže rezultate analize "Izračun faktorjev anket" Izvajanje analize: Anketa le odpre tabelo rezultatov. Do analize pridemo iz naslednjih tabel: • Anketni podatki


stran 9

3 PRIPRAVLJENA POROČILA Pripravljena poročila so tista, ki so že pripravljena v programu in jih ni mogoče spreminjati ali brisati. 3.1 Prikaz faktorjev anket Opis poročila: Poročilo nam prikaže rezultat analize "Izračun faktorjev anket" Izvajanje poročila: Poročilo ne potrebuje priprave podatkov. Do poročila pridemo iz naslednje tabele: • Anketni podatki

Documents

PROMET Sistem za vodenje in analiziranje podatkov o prometu · Uporabniška imena so zaščitena z geslom. Priporočljivo je, da spremenimo geslo že takoj ob prvem Priporočljivo