SLV letu 2009 je bruseljski inštitut za upravljanje okolja (Institut bruxellois pour la gestion de l’environnement

– IBGE) EESO podelil prestižno oznako «Ekodinamično podjetje» s tremi zvezdicami, kar je najvišja možna

ocena. S to oznako se nagrajuje okoljska uspešnost podjetij.

© Evropska unija, 2011

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

doi:10.2864/42109

QE-30-11-227-SL-C

Mnenje EESO ECO/290 – CESE 993/2011. Uradni list Evropske unije C 248, z dne 28.08.2011, str. 75. www.eesc.europa.eu/?i=portal.fr.eco-opinions.15055

Služba za obiske in publikacijeTel. +32 25469604 • Faks +32 25469926

Rue Belliard/Belliardstraat 99 1040 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

www.eesc.europa.eu

EESC-2011-45-SL

Proračun Evropske unije

Proračun, ki ustreza pristojnostim EU

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski ekonomsko-socialni odbor

EESO poziva k čim boljši porabi denarja davkoplačevalcevEvropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da mora proračun Evropske unije ustrezati njenim novim pristojnostim po Lizbonski pogodbi ter ciljem glede rasti in zaposlovanja. Odbor v mnenju o pregledu proračuna EU, ki je bilo z veliko večino glasov sprejeto na plenarnem zasedanju junija 2011, ugotavlja, da je povečanje evropskega proračuna ne le zaželeno, ampak ob upoštevanju novih izzivov, na katere se moramo odzvati skupaj, tudi potrebno.

Prihodnja poraba EU bi morala biti poštena in namenska: sredstva bi se morala uporabiti za področja politike in projekte, ki zares koristijo državljanom EU in ki z izvajanjem na širši evropski ravni dobijo dodatno vrednost.

Evropska unija danes nima na voljo proračunskih sredstev, s katerimi bi lahko uresničila svojo politično strategijo ali zaveze, ki izhajajo iz nove Lizbonske pogodbe. Treba je torej dobro razmisliti in opredeliti “pameten evropski proračun”, s katerim bo EU lahko uresničila svoje cilje, ne da bi s tem povečali splošno finančno breme, ki ga nosijo državljani in podjetja.

Odbor poudarja, da je treba vsekakor zagotoviti skladnost evropskega proračuna s cilji in zavezami iz strategije Evropa 2020. Zato morajo biti načrtovani proračunski ukrepi tesno povezani s posameznimi stebri strategije Evropa 2020.

Za EESO ni sprejemljivo, da proces evropske integracije, ki je odvisen od dodeljenih proračunskih sredstev, ogroža vprašanje zmanjšanja javnih primanjkljajev.

Učinkovitejši ukrepi na ravni EUProračun EU bi moral imeti učinek vzvoda. Evropski in nacionalni proračuni bi se morali dopolnjevati, da bi se izognili prekrivanju in si prizadevali za skupne prednostne naloge. Razvoj javno-zasebnih partnerstev, najemanje posojil Evropske investicijske banke ter uvedba evroobveznic bi lahko pomagali financirati večje naložbene projekte in podprli cilje strategije Evropa 2020. Poleg tega bi se lahko ob sedanjih finančnih težavah za združevanje nacionalnih dolgov uporabila “evropska zakladnica” kot dokaz solidarnosti med državami članicami in predanosti euru.

S prenosom izdatkov na raven EU, s čimer bomo dosegli ekonomijo obsega, bomo zagotovili, da bo EU čim učinkoviteje porabila javna sredstva, ki jih prejema.

EESO podpira štiri glavne prednostne naloge na področju proračuna, ki jih je izpostavila Komisija: izvajanje ključnih prednostnih nalog politik, krepitev dodane vrednosti, usmerjenost v rezultate in optimizacija vzajemnih koristi solidarnosti. K temu želi dodati še eno zahtevo, in sicer prepoznavnost.

Henri MALOSSE, poročevalec za mnenje EESO o pregledu proračuna EU,

predsednik skupine delodajalcev

Staffan NILSSON, predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO)

EESO poziva k čim boljši porabi denarja davkoplačevalcevEvropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da mora proračun Evropske unije ustrezati njenim novim pristojnostim po Lizbonski pogodbi ter ciljem glede rasti in zaposlovanja. Odbor v mnenju o pregledu proračuna EU, ki je bilo z veliko večino glasov sprejeto na plenarnem zasedanju junija 2011, ugotavlja, da je povečanje evropskega proračuna ne le zaželeno, ampak ob upoštevanju novih izzivov, na katere se moramo odzvati skupaj, tudi potrebno.

Prihodnja poraba EU bi morala biti poštena in namenska: sredstva bi se morala uporabiti za področja politike in projekte, ki zares koristijo državljanom EU in ki z izvajanjem na širši evropski ravni dobijo dodatno vrednost.

Evropska unija danes nima na voljo proračunskih sredstev, s katerimi bi lahko uresničila svojo politično strategijo ali zaveze, ki izhajajo iz nove Lizbonske pogodbe. Treba je torej dobro razmisliti in opredeliti “pameten evropski proračun”, s katerim bo EU lahko uresničila svoje cilje, ne da bi s tem povečali splošno finančno breme, ki ga nosijo državljani in podjetja.

Odbor poudarja, da je treba vsekakor zagotoviti skladnost evropskega proračuna s cilji in zavezami iz strategije Evropa 2020. Zato morajo biti načrtovani proračunski ukrepi tesno povezani s posameznimi stebri strategije Evropa 2020.

Za EESO ni sprejemljivo, da proces evropske integracije, ki je odvisen od dodeljenih proračunskih sredstev, ogroža vprašanje zmanjšanja javnih primanjkljajev.

Učinkovitejši ukrepi na ravni EUProračun EU bi moral imeti učinek vzvoda. Evropski in nacionalni proračuni bi se morali dopolnjevati, da bi se izognili prekrivanju in si prizadevali za skupne prednostne naloge. Razvoj javno-zasebnih partnerstev, najemanje posojil Evropske investicijske banke ter uvedba evroobveznic bi lahko pomagali financirati večje naložbene projekte in podprli cilje strategije Evropa 2020. Poleg tega bi se lahko ob sedanjih finančnih težavah za združevanje nacionalnih dolgov uporabila “evropska zakladnica” kot dokaz solidarnosti med državami članicami in predanosti euru.

S prenosom izdatkov na raven EU, s čimer bomo dosegli ekonomijo obsega, bomo zagotovili, da bo EU čim učinkoviteje porabila javna sredstva, ki jih prejema.

EESO podpira štiri glavne prednostne naloge na področju proračuna, ki jih je izpostavila Komisija: izvajanje ključnih prednostnih nalog politik, krepitev dodane vrednosti, usmerjenost v rezultate in optimizacija vzajemnih koristi solidarnosti. K temu želi dodati še eno zahtevo, in sicer prepoznavnost.

Henri MALOSSE, poročevalec za mnenje EESO o pregledu proračuna EU,

predsednik skupine delodajalcev

Staffan NILSSON, predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO)

Pri proračunu EU ne gre le za številke, ampak je to predvsem orodje za uresničitev političnega projekta. Zato je ob upoštevanju novih izzivov, na katere se moramo odzvati skupaj, potrebno povečanje proračuna na podlagi stalnega sistema lastnih sredstev.

Ena od pomembnih prednostnih nalog evropskega proračuna je okrepitev politik čarobnega trikotnika “raziskave, inovacije, izobraževanje”, ki so v samem središču izziva, pred katerega nas postavlja globalizacija.

Politika ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prav tako neposredno prispeva k izražanju evropske solidarnosti. EESO nasprotuje vsakršnemu rušenju te politike, ki je simbol unije “med narodi”. Hkrati pa poziva, naj se ta politika prenovi, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost, zlasti s poenostavitvijo načinov upravljanja, pri čemer bi se bilo treba bolj osredotočiti na vodilne projekte, povezane z evropskimi prednostnimi nalogami, ter zagotoviti tesnejše sodelovanje ekonomskih in socialnih akterjev.

EESO ponavlja svoje stališče, da je treba prenoviti skupno kmetijsko politiko (SKP) in jo prilagoditi novim izzivom, ne da bi jo pri tem znova nacionalizirali ali opustili načela, ki jo odlikujejo: notranja in zunanja solidarnost, proizvodnja kakovostnih živil, preferencial Skupnosti ter teritorialna kohezija v korist kmetijskih območij, zlasti v gorskih in otoških regijah.

EESO poleg tega meni, da bi bilo morda treba za nujne primere zagotoviti večjo prožnost in bolje prilagojene mehanizme po zgledu Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Gérard DANTIN, soporočevalec za mnenje EESO o pregledu proračuna EU,

podpredsednik skupine delojemalcev

Odprava nepreglednih postopkovTežava je v tem, da državljani EU zdaj ne cenijo vpliva proračuna EU. Postopki so preveč zapleteni in javnosti se zdijo “zelo nepregledni”. “Odhodki iz poslovanja so prepogosto zaupni, porazdeljeni med miniaturne projekte ali nejasni zaradi zapletenih sofinanciranj,” ugotavlja EESO v svojem mnenju. Zato je težko pridobiti podporo javnosti, nekaterim državam članicam pa je to opravičilo za zmanjševanje odhodkov.

EESO poziva k temeljiti spremembi, da bi se postopki skrajšali in postali preglednejši, s tem pa bi proračun EU postal “zgled na področju upravljanja, učinkovitosti, preglednosti in nadzora upravnih odhodkov”.

Pri proračunu EU ne gre le za številke, ampak je to predvsem orodje za uresničitev političnega projekta. Zato je ob upoštevanju novih izzivov, na katere se moramo odzvati skupaj, potrebno povečanje proračuna na podlagi stalnega sistema lastnih sredstev.

Ena od pomembnih prednostnih nalog evropskega proračuna je okrepitev politik čarobnega trikotnika “raziskave, inovacije, izobraževanje”, ki so v samem središču izziva, pred katerega nas postavlja globalizacija.

Politika ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prav tako neposredno prispeva k izražanju evropske solidarnosti. EESO nasprotuje vsakršnemu rušenju te politike, ki je simbol unije “med narodi”. Hkrati pa poziva, naj se ta politika prenovi, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost, zlasti s poenostavitvijo načinov upravljanja, pri čemer bi se bilo treba bolj osredotočiti na vodilne projekte, povezane z evropskimi prednostnimi nalogami, ter zagotoviti tesnejše sodelovanje ekonomskih in socialnih akterjev.

EESO ponavlja svoje stališče, da je treba prenoviti skupno kmetijsko politiko (SKP) in jo prilagoditi novim izzivom, ne da bi jo pri tem znova nacionalizirali ali opustili načela, ki jo odlikujejo: notranja in zunanja solidarnost, proizvodnja kakovostnih živil, preferencial Skupnosti ter teritorialna kohezija v korist kmetijskih območij, zlasti v gorskih in otoških regijah.

EESO poleg tega meni, da bi bilo morda treba za nujne primere zagotoviti večjo prožnost in bolje prilagojene mehanizme po zgledu Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Gérard DANTIN, soporočevalec za mnenje EESO o pregledu proračuna EU,

podpredsednik skupine delojemalcev

Odprava nepreglednih postopkovTežava je v tem, da državljani EU zdaj ne cenijo vpliva proračuna EU. Postopki so preveč zapleteni in javnosti se zdijo “zelo nepregledni”. “Odhodki iz poslovanja so prepogosto zaupni, porazdeljeni med miniaturne projekte ali nejasni zaradi zapletenih sofinanciranj,” ugotavlja EESO v svojem mnenju. Zato je težko pridobiti podporo javnosti, nekaterim državam članicam pa je to opravičilo za zmanjševanje odhodkov.

EESO poziva k temeljiti spremembi, da bi se postopki skrajšali in postali preglednejši, s tem pa bi proračun EU postal “zgled na področju upravljanja, učinkovitosti, preglednosti in nadzora upravnih odhodkov”.

Novi viri lastnih sredstev namesto načela “pravičnega povračila”EESO predlaga, da se opusti načelo “pravičnega povračila”, pri katerem si vsaka posamezna država članica EU prizadeva iz skupnega proračuna zase pridobiti čim večjo gospodarsko korist. Tak pristop se je začel uporabljati v 80. letih prejšnjega stoletja, potem ko je Združeno kraljestvo zahtevalo proračunsko povračilo, vendar je v nasprotju z vrednotama solidarnosti in vzajemne koristi, na katerih temelji evropsko povezovanje. Po mnenju EESO je to “v veliki meri razlog za pomanjkljivosti, zamude in neuspehe tega procesa”. Načelo subsidiarnosti pa bi, nasprotno, moralo pomeniti prenos politik na Evropo, kadar ni več mogoče dosegati najboljših rezultatov na nacionalni ravni.

V ekonomski, monetarni in politični uniji morajo namreč koristi in dodana vrednost služiti vsem. Celoten napredek, ki ga je dosegla Evropska unija, je temeljil na multiplikacijskem učinku skupnega razpolaganja z dobrinami, kar je v popolnem nasprotju s konceptom pravičnega povračila.

EESO prav tako podpira pozive Evropske komisije k vrnitvi na načelo “lastnih sredstev” EU: denarja, ki gre naravnost v vrečo EU. Šlo bi lahko za nova sredstva, odmerjena denimo od izpustov ogljikovega dioksida ali finančnih transakcij, ali za prenos majhnega deleža nacionalnih davkov. Na mizi je že več predlogov in EESO meni, da bi morala Komisija izvesti oceno učinka različnih možnosti.

Stroški “Neevrope”EESO uvaja oceno stroškov “Neevrope” (ločenega izvajanja politik na nacionalni ravni). S tem se bo pokazalo, kako je mogoče dosegati boljše rezultate z manj stroški, če države sodelujejo in se izognejo podvajanju v nacionalnih proračunih, ter opredeliti, koliko zamude pri povezovanju EU – na primer glede dogovora o skupnem patentu ali enotnem evropskem nebu – stanejo evropske državljane. Zadnja tovrstna raziskava je bila izvedena leta 1988.

Proračuna EU ne moremo povečati, dokler javnega mnenja ne pridobimo na svojo stran.(g. Staffan NILSSON)

Evropske državljane in davčne zavezance je treba namreč seznaniti z zneski, ki jih morajo danes plačevati zaradi nepotrebnega podvajanja stroškov kot posledice stalnih ovir tako v upravi kot gospodarstvu.

Novi viri lastnih sredstev namesto načela “pravičnega povračila”EESO predlaga, da se opusti načelo “pravičnega povračila”, pri katerem si vsaka posamezna država članica EU prizadeva iz skupnega proračuna zase pridobiti čim večjo gospodarsko korist. Tak pristop se je začel uporabljati v 80. letih prejšnjega stoletja, potem ko je Združeno kraljestvo zahtevalo proračunsko povračilo, vendar je v nasprotju z vrednotama solidarnosti in vzajemne koristi, na katerih temelji evropsko povezovanje. Po mnenju EESO je to “v veliki meri razlog za pomanjkljivosti, zamude in neuspehe tega procesa”. Načelo subsidiarnosti pa bi, nasprotno, moralo pomeniti prenos politik na Evropo, kadar ni več mogoče dosegati najboljših rezultatov na nacionalni ravni.

V ekonomski, monetarni in politični uniji morajo namreč koristi in dodana vrednost služiti vsem. Celoten napredek, ki ga je dosegla Evropska unija, je temeljil na multiplikacijskem učinku skupnega razpolaganja z dobrinami, kar je v popolnem nasprotju s konceptom pravičnega povračila.

EESO prav tako podpira pozive Evropske komisije k vrnitvi na načelo “lastnih sredstev” EU: denarja, ki gre naravnost v vrečo EU. Šlo bi lahko za nova sredstva, odmerjena denimo od izpustov ogljikovega dioksida ali finančnih transakcij, ali za prenos majhnega deleža nacionalnih davkov. Na mizi je že več predlogov in EESO meni, da bi morala Komisija izvesti oceno učinka različnih možnosti.

Stroški “Neevrope”EESO uvaja oceno stroškov “Neevrope” (ločenega izvajanja politik na nacionalni ravni). S tem se bo pokazalo, kako je mogoče dosegati boljše rezultate z manj stroški, če države sodelujejo in se izognejo podvajanju v nacionalnih proračunih, ter opredeliti, koliko zamude pri povezovanju EU – na primer glede dogovora o skupnem patentu ali enotnem evropskem nebu – stanejo evropske državljane. Zadnja tovrstna raziskava je bila izvedena leta 1988.

Proračuna EU ne moremo povečati, dokler javnega mnenja ne pridobimo na svojo stran.(g. Staffan NILSSON)

Evropske državljane in davčne zavezance je treba namreč seznaniti z zneski, ki jih morajo danes plačevati zaradi nepotrebnega podvajanja stroškov kot posledice stalnih ovir tako v upravi kot gospodarstvu.

SLV letu 2009 je bruseljski inštitut za upravljanje okolja (Institut bruxellois pour la gestion de l’environnement

– IBGE) EESO podelil prestižno oznako «Ekodinamično podjetje» s tremi zvezdicami, kar je najvišja možna

ocena. S to oznako se nagrajuje okoljska uspešnost podjetij.

© Evropska unija, 2011

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

doi:10.2864/42109

QE-30-11-227-SL-C

Mnenje EESO ECO/290 – CESE 993/2011. Uradni list Evropske unije C 248, z dne 28.08.2011, str. 75. www.eesc.europa.eu/?i=portal.fr.eco-opinions.15055

Služba za obiske in publikacijeTel. +32 25469604 • Faks +32 25469926

Rue Belliard/Belliardstraat 99 1040 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

www.eesc.europa.eu

EESC-2011-45-SL

Proračun Evropske unije

Proračun, ki ustreza pristojnostim EU

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski ekonomsko-socialni odbor