Upload
vantram
View
224
Download
2
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKA NALOGA
TOMICA MATEŠIĆ
LJUBLJANA, 2008
1
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
RAZVOJ VATERPOLA V CELJU
OD ZAČETKOV DO LETA 1959
DIPLOMSKA NALOGA
MENTOR: doc. dr. Tomaţ Pavlin AVTOR: Tomica MATEŠIĆ
RECENZENT: izr. prof. dr. Damir Karpljuk
KONZULTANT: asist. dr. Milan Hosta
LJUBLJANA, 2008
2
ZAHVALA
Zahvaljujem se Sašku Dopliharju in Juretu Godcu, dvema izmed prvih celjskih
vaterpolistov, ki sta odprto spregovorila o začetkih vaterpola na Celjskem in mi tako
omogočila celosten vpogled v takratno dogajanje. Velika zahvala tudi Jerneji Tanšek
za pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Ključne besede: vaterpolo, zgodovina, ŢPK Celje, Neptun, Celje, šport.
DIPLOMSKA NALOGA:
RAZVOJ VATERPOLA V CELJU OD ZAĈETKOV DO LETA 1959
Tomica Matešić
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2007
Število strani: 65; število slik: 27; število prilog: 1;
IZVLEČEK
Zaĉetki vaterpola v Celju segajo v leto 1950, ko so se prvi zanesenjaki zaĉeli
ukvarjati s to športno panogo pri »levškem mostu". Naslednje leto so ustanovili pod
okriljem ţeleznic Ţelezniĉarski plavalni klub Celje. Z njihovo pomoĉjo so uredili
zasilno kopališĉe, ki so ga poimenovali Ţabjek, tako da so lahko trenirali in tekmovali
doma.
Tekmovanja so se vrstila za tekmovanji in v sezoni 1954 so postali prvaki štajerske
skupine II slovenske lige. V letu 1955 pa je klub splaval na suho, saj je Savinja v
veliki poplavi odnesla »bazen«. Zaradi tega so morali celjski plavalci in vaterpolisti
trenirati in nastopati zunaj Celja v okoliških bazenih.
Leta 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar in klub se je preimenoval iz ŢPK –
Ţelezniĉarski plavalni klub v Neptun. Pod njegovim vodstvom so priprave za gradnjo
bazena stekle bolj sistematiĉno in Celje je 31. avgusta 1957 dobilo olimpijski plavalni
bazen.
Po izgradnji bazena so bile ţelje vaterpolistov po uspehih vedno veĉje. Posledica teh
prizadevanj je bil prihod profesionalnega trenerja vaterpola Iva Stella. Rezultati
sistematiĉnega dela so bili ţe v prvem letu v republiških merilih odliĉni. Pionirji in
ĉlani so bili drugi, mladinci pa celo prvi v Sloveniji. Tudi naslednje leto so se odliĉni
rezultati nadaljevali, saj so mladinci obranili naslov republiških prvakov.
Ob koncu sezone 1959 je trener Ivo Stella zapustil klub in z njegovim odhodom je
vaterpolo na Celjskem nekoliko nazadoval, v ospredje pa so stopili plavalci.
1
KAZALO
1. UVOD ________________________________________________________ 3
2. ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU IN PRI NAS ___________ 4
2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU ____________________ 4
2.2 RAZVOJ VATERPOLA SLOVENIJI _______________________________ 9
3. RAZVOJ VATERPOLA V CELJU V LETIH 1951 – 1955 _______________ 11
3.1 LETI 1950 IN 1951 ___________________________________________ 11
3.1.1 PRVI ZAČETKI __________________________________________ 11
3.1.2 POGOJI DELA___________________________________________ 11
3.1.3 USTANOVITEV ŢELEZNIČARSKEGA PLAVALNEGA KLUBA – ŢPK 12
3.1.4 ŢABJEK ________________________________________________ 13
3.2 LETO 1952 _________________________________________________ 14
3.2.1 PRVA TEKMOVANJA _____________________________________ 14
3.2.2 PRITISKI ZA IZGRADNJO PLAVALNEGA BAZENA _____________ 15
3.3 LETO 1953 _________________________________________________ 16
3.3.1 PRVO MESTO V VZHODNI SKUPINI TRETJE SLOVENSKE PLAVALNE LIGE _______________________________________________ 16
3.4 LETO 1954 _________________________________________________ 18
3.4.1 POPLAVA ______________________________________________ 18
3.4.2 PRVAKI ŠTAJERSKE SKUPINE II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE _ 19
3.4.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU __________________ 22
3.4.4 FINALNI TROBOJ II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE ____________ 23
3.5 LETO 1955 _________________________________________________ 24
3.5.1 DRUŢABNO ŢIVLJENJE ___________________________________ 24
3.5.2 HRVAŠKO – SLOVENSKA PLAVALNA LIGA ___________________ 34
3.5.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU __________________ 35
4. NEPTUN CELJE 1956 – 1959 ____________________________________ 36
4.1 LETO 1956 _________________________________________________ 36
4.1.1 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU II. SLOVENSKE LIGE _ 37
4.1.2 PRVI CELJSKI VATERPOLO SODNIKI _______________________ 38
4.2 LETO 1957 _________________________________________________ 39
4.2.1 PREDSEDNIK RADO LOŢAR O RAZMERAH V KLUBU __________ 39
4.2.2 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU __________________ 42
4.2.3 GRADNJA IN OTVORITEV BAZENA _________________________ 45
4.2.4 OTVORITVENI TURNIR – POKAL CELJA _____________________ 48
2
4.3 LETO 1958 _________________________________________________ 49
4.3.1 PRIHOD TRENERJA IVA STELLA ___________________________ 49
4.3.2 TEKMOVANJA V LETU 1958 _______________________________ 51
4.4 LETO 1959 _________________________________________________ 56
4.4.1 SLOVENSKA PLAVALNA LIGA _____________________________ 56
4.4.2 SLOVENSKO VATERPOLO PRVENSTVO ____________________ 57
4.4.3 MLADINSKO VATERPOLO PRVENSTVO LRS V CELJU IN PONOVNO ZMAGOSLAVJE CELJANOV _____________________________________ 59
4.4.4 DRUGI TURNIR ZA VELIKO NAGRADO CELJA ________________ 61
4.4.5 ODHOD IVA STELLE _____________________________________ 62
5. ZAKLJUČEK _________________________________________________ 63
6. VIRI IN LITERATURA __________________________________________ 64
3
1. UVOD
V diplomski nalogi nameravam pojasniti zaĉetke in temeljno obdobje v razvoju
vaterpola v Celju. Poskušal bom ugotoviti, kdo so bili zaĉetniki vaterpola v Celju, od
kod jim ideja za ukvarjanje s to plavalno športno igro, kako so bili organizirani, kako
so potekali treningi in kje so se odvijale tekme.
Za omejeno problematiko sem se odloĉil iz veĉ razlogov. Prvi in najpomembnejši
razlog je, da nikjer v Celju ni moţno dobiti nekega strnjenega zapisa o zaĉetkih
vaterpola v Celju. Ob 50-letnici plavalnega kluba Neptun je bila izdana publikacija,
vendar je veĉji poudarek na celotnem plavalnem športu in ne samo na vaterpolu.
Drugi pomemben razlog je spoznati specifiĉne okolišĉine, ki so omogoĉile v Celju
razvoj plavalnega športa. Tretji razlog pa je subjektivne narave. Sam sem bil namreĉ
vrsto let ĉlan ekipe vaterpola v Celju in vaterpolo kot športna panoga me je
vzpodbudila k nadaljnjim raziskovanjem.
Ker mi je bilo omogoĉeno, da sem se lahko ukvarjal s tem zanimivim športom, bi rad
ljudem, ki jih zanima vaterpolo, njegova zgodovina in prvi zaĉetki ter razvoj vaterpola
na Celjskem, omogoĉil celosten pogled na to problematiko.
4
2. ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU IN PRI NAS
2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU
Prva igra z ţogo v vodi, ki se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja v Angliji in na
Škotskem, je potekala praktiĉno brez pravil ter bila bolj malo podobna današnjemu
vaterpolu. Igralci so sedeli na poslikanih lesenih sodih, da so bili videti kot konji,
veslali so z rokami ali prirejenimi vesli in z njimi udarjali ţogo. Bolj kot športna igra je
bila v ospredju zabava in sprostitev. Od tedaj, ko so igralci »jahali« na plavajoĉih
sodih, je ostalo le še ime »waterpolo«, najverjetneje zaradi podobnosti z angleškim
nacionalnim športom polom, kjer igralci jahajo na konjih.
Prva tekma v vaterpolu je bila odigrana leta 1869 v Glasgowu (Škotska). Vaterpolo
kot ga poznamo danes se je razvil iz ragbiju (»rugby football«) podobne igre v vodi.
Prva igrišĉa v jezerih in rekah niso bila omejena, namesto golov sta sluţila dva
splava ali ĉolna. Igralo se je z ţogo, ki je bila narejena iz indijskega kavĉuka. V
prvotnih razliĉicah igre je bilo podajanje in doseganje zadetkov dovoljeno samo z
nogami, igro so imenovali nogomet v vodi (»football in the water« in/ali »aquatic
soccer«) (Hickok, 2000).
Kmalu je bilo ugotovljeno, da je (tudi zaradi moĉnih reĉnih tokov) takšno
obvladovanje ţoge v vodi preteţko, zato je bilo dovoljeno prijemanje ţoge z rokami.
Zadetek je bil doseţen, ko je igralec z obema rokama poloţil ţogo na nasprotnikov
splav. »Vratar« je lahko stal na splavu in kadar se je nasprotnikov igralec preveĉ
pribliţal je skoĉil nanj ter ga potopil ali odvlekel stran. Potapljanje igralca je bilo nekaj
normalnega, zato je igralca z ţogo napadlo tudi po veĉ obrambnih igralcev in niso bili
redki primeri, da je kateri od igralcev v borbi za ţogo zaradi pomanjkanja zraka padel
v nezavest (Lancaster, 2000).
Zaradi teh in še drugih pretepaških vloţkov, ko so igralci ob obraĉunavanju med
seboj v vodi pozabili celo na ţogo, je bila igra zelo priljubljena pri gledalcih. Tudi
potapljanje ţoge ni bilo prepovedano, zato je bil eden bolj priljubljenih trikov igralcev
ta, da so ţogo skrili (pod takrat veĉje) kopalke ter pod kalno vodo, v veĉini naravnih
kopališĉih, odplavali do nasprotnikovega splava (Lancaster, 2000).
5
V tej fazi razvoja je bila igra predvsem demonstracija moĉi in brutalnosti in ni
zahtevala obilo plavalnega znanja in sposobnosti niti spretnosti rokovanja z ţogo.
Plavanje, podajanje in preigravanje so bili v tem obdobju redko videni tehniĉni
elementi.
Slika1: Prva objavljena fotografija vaterpolske tekme. Avtor: T. de Thelstrup,
Harper's Weekly Magazine, Februar 28, 1891.
Leta 1870 so bila v Londonu sprejeta prva pravila za igranje v bazenih. V malem
bazenu v Kristalni palaĉi v Londonu je bila leta 1874 odigrana prva uradna
vaterpolska tekma. V poskusu hitrejše popularizacije te nove igre, je vidno vlogo
odigral veslaški klub "Bournemouth", ki je leta 1876 organiziral tekmovanje in odredil
velikost igrišĉa, ki je znašala 50 jardov (45 m), sestavo ekipe, ki je štela 7 igralcev ter
uvedel glavnega in dvoje linijskih sodnikov.
Leto kasneje se pojavijo prvi goli, ki so bili podobni nogometnim, leta 1885 pa
angleška plavalna zveza uradno potrdi novo športno panogo in jo imenuje »nogomet
v vodi«. Razliĉnost pravil te igre, ki so bila za vsako pokrajino nekoliko drugaĉna, je
narekovalo zvezi, da je izdelala enotna pravila, ki so jih leta 1889 sprejeli vsi angleški
klubi.
6
Pravila so narekovala razseţnost igrišĉa in golov, prepovedala drţanje in metanje
ţoge z obema rokama, zadetek je bil lahko doseţen z metom ţoge v gol, potapljalo
se je lahko samo igralca, ki je imel v posesti ţogo, še nekaj let kasneje je bilo
prepovedano stanje na tleh.
Sledile so medsebojne tekme škotskih in angleških klubov, kmalu zatem pa so
organizirali prvenstva Anglije, Škotske in Irske po enotnih pravilih, po katerih, med
ostalim, vratar ni smel vreĉi ţoge preko sredine igrišĉa, igralci pa niso smeli voditi
(drţati) ţogo pod vodo (Štirn, 2005).
V tej obliki se je vaterpolo razvil po vsej Evropi in sicer najprej leta 1894 v Nemĉiji,
takoj zatem pa še v Avstriji, Belgiji, Franciji in na Madţarskem.
Slika 2: Slika vaterpolo tekme v 19. stoletju. Avtor: neznan,
http://www.antiquatedsporting.com/images/waterpolo_history.jpg
7
Ameriĉani, ki so igro prevzeli okrog l. 1888, so se navdušili za stari angleški ragbi
naĉin igranja (slika 1). Ameriški naĉin igranja je postal zelo popularen, tako da je bilo
na prvenstvenih tekmah v Madison Square Garden in Boston's Mechanics Hall tudi
14000 gledalcev. Po takšnih pravilih naj bi se igralo tudi na olimpijskih igrah leta
1904 v St. Louisu (ZDA). Evropska moštva se s tem niso strinjala in niso pripotovala
v ZDA, zato so na vaterpolskem turnirju na OI leta 1904 sodelovali samo nekateri
ameriški klubi (Lancaster, 2000).
Naslednja pravila, ki so povzroĉila pomemben preskok v vaterpolski igri, so bila
uvedena leta 1932. Le - ta so bila: razdelitev na navadne in izkljuĉitvene prekrške ter
prekrške za kazenski met ter leta 1949 uvedeno pravilo, ki je igralcem brez posesti
ţoge dovoljevalo gibanje tudi po sodnikovem pisku. Do takrat so se namreĉ igralci
morali ob vsakem prekršku zaustaviti in obstati na mestu, zaradi ĉesar je bila igra
zelo statiĉna.
Po olimpijskih igrah v Rimu (1960) je bil sprejet nov niz pozitivnih sprememb. Igra se
je razdelila v štiri ĉetrtine, dovoljena je bila menjava igralcev po doseţenem golu ali
koncu ĉetrtine. Ob sedmih igralcih v vodi so bile dovoljene še štiri menjave.
Leta 1967 je bilo uvedeno pravilo kazenskih toĉk, ki je skoraj uniĉilo vaterpolo.
Pravilo je doloĉalo, da se po tretji osebni napaki (izkljuĉitveni prekršek in prekršek v
napadu) izvaja štirimetrovka. Pravilo je bilo l. 1970 ukinjeno (Štirn, 2005).
Po olimpijskih igrah 1968 v Mehiki se je zmanjšala kazen za izkljuĉenega igralca na
eno minuto. Napad se je omejil na trajanje 45 sekund. Leta 1977 je bil ĉas za napad
še skrajšan na 35 sekund, ĉas izkljuĉitve na 45 sekund, pomembni novosti pa sta bili
še pravili, da prosti met lahko izvaja katerikoli od igralcev in da igralec lahko izvede
prosti met, preden izkljuĉeni igralec zapusti igrišĉe (Štirn, 2005).
Zadnje spremembe pravil so zmanjšale ĉas izkljuĉenega igralca na 20 sekund
(1991), uvedle mejo 7 metrov (1994) izven katere lahko igralec po prekršku
neposredno meĉe proti golom, trenerji pa so dobili moţnost do dveh minut odmora
(Štirn, 2005).
8
Danes so se pravila še malo spremenila in sicer igralni ĉas se je podaljšal iz 4 × 7
minut na 4 × 8 minut, skrajšal se je igralni ĉas za napad iz 35 na 30 sekund, preĉna
linija prostora znotraj katerega se teţji prekrški kaznujejo s kazenskim metom se je
premaknila iz štirih na pet metrov, linija, ki omogoĉa neposreden met po prekršku
proti golu se je premaknila iz sedmih na pet metrov in prepovedano je blokiranje
ţoge z obema rokama (Štirn, 2005).
Vaterpolo se je na olimpijskih igrah zaĉel igrati ţe od leta 1900 v Parizu. Prvi
zmagovalec je bila Velika Britanija (Osborne Swimming Club, Manchester). Prvo
Evropsko prvenstvo je bilo odigrano leta 1926 v Budimpešti, kjer je prvo mesto
osvojila reprezentanca Madţarske. V Beogradu je bilo leta 1976 prvo svetovno
prvenstvo na katerem je zopet slavila Madţarska. Danes so najuspešnejše
reprezentance Madţarske, Srbije, Italije, Španije, Hrvaške in Rusije.
9
2.2 RAZVOJ VATERPOLA V SLOVENIJI
Vaterpolo se je kot športna igra dolga leta igral samo v Ljubljani. Prva pravila in ţogo
je prinesel leta 1920 Badjura, ki je bil študent na Dunaju in tam opazil to zabavno
igro na vodi. Tiste ĉase je veljalo, da se ukvarjajo z vsakim novim športom, s tem
tudi z vaterpolom, predvsem premoţnejši. Tako je bil LAŠK prvi klub v Sloveniji, ki se
je leta 1920 zaĉel ukvarjati z vaterpolom, a le za zabavo (Stanišiĉ, 1986).
Nekako v istem ĉasu je ob izlivu malega grabna v Ljubljanico deloval Ljubljanski
športni klub – po športni usmerjenosti veslaški klub. Vaterpolo so prinesli predvsem
njegovi mlajši ĉlani. Tekmovali so v Ljubljanici. Igrišĉe so omejevale vrvi, podloţene
z dešĉicami, da so bile na površini vode in na njih so bile oznaĉene ĉrte igrišĉa. Gol
je bil privezan na splav, s katerega so spušĉali v vodo tekmovalne ĉolne. Tako je bil
LŠK v tem ĉasu prvo in tudi najmoĉnejše moštvo v Sloveniji. Kmalu sta se pojavili
še Ilirija in Primorje.
Primorje je bilo sestavljeno predvsem iz primorskih emigrantov, ki so emigrirali iz
razliĉnih krajev v Ljubljano. Klub so ustanovili ţe leta 1920 in je bil eden
najmoĉnejših klubov v Sloveniji. Udeleţevali so se tekem, ki so bile v okviru
Ljubljanske zveze. Vaterpolsko moštvo Primorje je delovalo do leta 1933 (Stanišiĉ,
1986).
Zaĉetek vaterpola se je v ŠD Ilirija zaĉel okoli leta 1921. Leta 1925 se je zaĉelo
sistematiĉno delo z vaterpolom, kajti vedno po plavalnem treningu so na koncu
streljali na gol ali pa so igrali vaterpolo med seboj. Leta 1929, ko je bil v Ljubljani
zgrajen umetni bazen, se je zaĉelo plavanje in vaterpolo naglo širiti, tako da so bili v
letu 1931 ţe ena izmed najmoĉnejših ekip v Sloveniji. Ilirija je organizirano in
sistematiĉno delovala in tekmovala do druge svetovne vojne (Stanišiĉ, 1986).
10
Po drugi svetovni vojni je na torišĉu predvojne Ilirije nastal Udarnik in zatem
Enotnost, ki sta imela spet vodilno vlogo v slovenskem vaterpolu in uspešno
nastopala na zveznih tekmovanjih. Z novim pravilom, ki je omogoĉalo gibanje tudi,
ko je sodnik zapiskal, pa je Ilirija priĉela naglo propadati, saj je to zahtevalo veliko
veĉjo telesno in plavalno zmogljivost.
V obdobju po letu 1951 sta se moĉno zaĉela razvijati dva nova kluba in sicer ŢPK
Ljubljana in Triglav iz Kranja. S prihodom Djordje Ivkoviĉa je Triglav postal najbolj
kvaliteten klub v Sloveniji. Tudi v ljubljanskem ŢPK se je s prihodom Zagrebĉana
Mirko Mirkoviĉa priĉel igrati kvaliteten vaterpolo. Zelo moĉan je bil tudi klub v
Mariboru SD Polet, tako da so obstajali trije klubi, ki so pripomogli h kvalitetnem
napredku (Stanišiĉ, 1986).
11
3. RAZVOJ VATERPOLA V CELJU V LETIH 1951 – 1955
3.1 LETI 1950 IN 1951
3.1.1 PRVI ZAČETKI
Po koncu 2. svetovne vojne je v Celju plavalni šport zamrl in do leta 1950 ni bilo
opaţene nobene aktivnosti na tem podroĉju. Vendar pa se je v kopalni sezoni leta
1950 zbralo pri nekdanjem »levškem mostu« nekaj mladincev, ki so imeli namen
oţiveti plavalni šport v Celju.
Jure Godec in Saško Doplihar se spominjata zaĉetkov vaterpola kot zbiranje
prijateljev in sošolcev pod nekdanjim »levškim mostom«, kjer je bila voda dovolj
globoka in mirna za plavanje. Med kopanjem in plavanjem so se spomnili, da bi se
igrali z ţogo in tako so naredili gole, doloĉili vratarja ter igrali prvi vaterpolo na
Celjskem. Vaterpolo je bil za njih samo igra, preţivljanje prostega ĉasa in popestritev
plavanja v vodi (J. Godec, S. Doplihar, intervju, september 2007).
Ob istem ĉasu se je nekoliko niţje ob Savinji zbirala še ena drušĉina prijateljev iz
Polul. Napovedana je bila prva vaterpolo tekma med ekipo »levškega mostu« in
ekipo iz Polul. Pravil še niso poznali in zato je bila igra bolj podobna ragbiju kot
vaterpolu (J. Godec, intervju, september 2007).
3.1.2 POGOJI DELA
Ker v Celju ni bilo plavalnega bazena, so velikokrat hodili na treninge v Rimske
Toplice in Prebold. Najpogostejše prevozno sredstvo je bilo kolo. Voţnjo s kolesi se
dobro spominja S. Doplihar: »Za treninge v Rimskih Toplicah smo se zbrali na Bregu
in nato odpeljali na 18 km dolgo pot. Pogosto sta se peljala dva ali trije na enem
kolesu, ker nas je bilo veĉ kot koles.«
12
»Ĉe so se trije peljali na enem kolesu, je to izgledalo tako, da sta se dva odpeljala s
kolesom, tretji pa je odšel za njima peš. Po dveh ali treh kilometrih sta prva dva
pustila kolo ob cesti in nadaljevala peš. Ko je tretji prišel do kolesa, ga je pobral in
nadaljeval pot s kolesom, dokler ni sreĉal prvih dveh ter enega izmed njiju vzel s
sabo. Tako smo se izmenjevali do Rimskih Toplic in pot nazaj je seveda potekala na
enak naĉin.« (S. Doplihar, intervju, september 2007).
Za prehrano so morali prav tako poskrbeti sami in sendviĉe, ki so jih prinesli od
doma, so si vedno razdelili med seboj, kar pa je pomenilo, da so bili veĉkrat bolj laĉni
kot siti. Iz praktiĉnih razlogov so se mladi igralci odloĉili, da ustanovijo plavalni klub
ter si s tem pridobijo boljše pogoje za prevoz in prehrano.
3.1.3 USTANOVITEV ŽELEZNIČARSKEGA PLAVALNEGA KLUBA – ŽPK
Leta 1951 se je v Celju priĉel organiziran plavalni šport. Poskus, da bi se
organizacijsko uredili pri športnem društvu Kladivar, ni uspel, saj so imeli pri
Kladivarju prioriteto nogomet, atletika in veliki rokomet. Veĉ sreĉe so imeli pri na
novo ustanovljenem društvu Ţelezniĉar in tako je bil leta 1951 ustanovljen prvi
plavalni klub v Celju – Ţezniĉarski plavalni klub (ŢPK), ki je zdruţeval plavalce,
skakalce v vodo in vaterpoliste.
Prvi zapis o vaterpolistih je mogoĉe zaslediti v septembrski izdaji Savinjskega
vestnika (Savinjski vestnik, 1951, št. 36; v nadaljevanju SV), kjer je razvidno, da so
kljub pomanjkanju klubskega vodstva celjski vaterpolisti na meddruštvenem
tekmovanju v Rimskih Toplicah premagali ekipo iz Hrastnika z rezultatom 6:0. Prav
tako so na povratni tekmi zmagali Celjani.
Prvi vodja plavalne sekcije športnega društva Ţelezniĉar je bil Franc Lampret. Kmalu
za njim so kot predsednika sekcije izbrali Mira Hermana - Fridla, trenerske posle pa
je prevzel Drago Mravljak. Kljub pomanjkanju primernega prostora za treninge, torej
plavalnega bazena, se je ĉlanstvo v klubu tako številĉno kot tudi kvalitetno zaĉelo
dvigovati. Miro Herman je na vprašanje, koliko ĉlanov je v zaĉetku štel klub
odgovoril: »Bilo nas je 20, seveda brez ţab, katere so nam delale druţbo.« (Ljudsko
kopališĉe v Celju, 1956).
13
3.1.4 ŽABJEK
Prva prizadevanja za izgradnjo plavalnega bazena so bila zaman, zato so
»Ţelezniĉarji« svoji plavalni sekciji uredili zasilni plavalni prostor v mrtvem rokavu
reke Savinje med prvim in drugim ţelezniškim mostom.
Tu so postavili dva lesena pomola v razdalji 50 m in medprostor oĉistili alg. Ta zasilni
»bazen« so poimenovali Ţabjek in s tem izpolnili pogoje za organizacijo tekem. Ta
»bazen« je sluţil za druţenje, kopanje, tekmovanje in igranje prvega vaterpola na
Celjskem. V Ţabjeku so potekale tudi »uradne tekme« Ţelezniĉarskega plavalnega
kluba. Teţave so se v zasilnem »bazenu« pojavljale zlasti ob nizkih vodostajih in
takrat so morali Celjani gostovati v okoliških bazenih (Ljudsko kopališĉe v Celju,
1956).
14
3.2 LETO 1952
3.2.1 PRVA TEKMOVANJA
V poletju leta 1952 se je plavalna sekcija ŠD Ţelezniĉar Celje vkljuĉila v tekmovanje
slovenske plavalne lige. Nastopali so v III. razredu, kjer so tekmovali skupaj z ekipo
iz Murske Sobote, drugo ekipo mariborskega Branika in drugo ekipo trboveljskega
Rudarja. Tekmovali so po sistemu dvobojev v plavanju, vaterpolo tekmi in skokih v
vodo. Za vsako plavalno disciplino sta morala biti dva tekmovalca. Konĉni rezultat je
bil seštevek toĉk vseh treh disciplin (50 let PK Neptun, 2000).
Organiziran prevoz, ki so ga potrebovali za udeleţbo na tekmovanjih, so jim
omogoĉile ţeleznice z brezplaĉnimi vozovnicami. Ĉe so morali v kraju tekmovanja
prenoĉiti, so to storili v vlaku ali pa na slamnatih blazinah, pripravljenih v kakšnem
šolskem razredu (S. Doplihar, intervju, september 2007).
Celjski plavalci in vaterpolisti so imeli prvi nastop 7. julija 1952 na Mariborskem otoku
proti drugi ekipi Branika. Konĉni rezultat dvoboja je bil 99:78 v korist Mariborĉanov
(50 let PK Neptun, 2000).
V drugem krogu so se morali zaradi nizkega vodostaja v Celjskem kopališĉu z ekipo
iz Murske Sobote pomeriti v Preboldu. Tam so domaĉi organizatorji ţe na predveĉer
plavalne tekme priredili veliko telovadno akademijo, o celotnem poteku prireditve pa
je obširno poroĉal tudi Savinjski vestnik, ki je zabeleţil, da je preko 500 gledalcev z
zanimanjem sledilo posameznim plavalnim disciplinam. V konĉnem seštevku so
zmagali gostje zaradi slabe igre celjskih vaterpolistov. Novinar Savinjskega vestnika
je poroĉal: »V waterpolo tekmi pa niso Celjani imeli dovolj kondicije, kar se jim je
mašĉevalo predvsem v drugem polĉasu. Sreĉanje so izgubili z 8:13 (4:6). Krĉi
nekaterih igralcev so bili brez dvoma posledica maturantskega plesa ekonomske
srednje šole v Celju!« (SV, 1952, št. 29).
15
V povratni tekmi z mariborskim Branikom je Savinjski vestnik poroĉal: »V waterpolu
Celjani niso zadovoljili in so ţe v prvem polĉasu prejeli kar 7 golov! Tekmo so nato
predali brez igre v II. polĉasu. Krivdo za tako visok poraz imajo vsi igralci, zlasti pa
vratar Veber Tine. Celjanom se paĉ pozna, da nimajo moţnosti treninga za to igro.«
(SV, 1952, št. 31).
Podobni poraz so mladi Celjani doţiveli tudi v povratnem dvoboju z Mursko Soboto,
pri ĉemer pa je zanimiva ugotovitev poroĉevalca tekme: »Visok poraz Celjanov gre
na raĉun klubskih tendenc funkcionarjev iz Murske Sobote, ki so tvorili veĉino
sodniškega zbora in so s svojimi nepravilnimi odloĉitvami moĉno pripomogli temu
rezultatu... Mimogrede še to, da so Soboĉani pustili Celjane prenoĉiti pred sreĉanjem
kar v vagonu, ĉeš da niso uspeli dobiti prenoĉišĉ! Lahko si mislimo kako fletno je
potem tekmovati po neprespani noĉi.« (SV, 1952, št. 32). Spanja v vagonu se še
danes dobro spominja S. Doplihar.
Celjski plavalci in vaterpolisti so v prvi sezoni tekmovanja zabeleţili dve zmagi in
sicer nad ekipo iz Trbovelj in tako konĉali sezono na 3. mestu vzhodne skupine
druge plavalne lige. V vaterpolo ekipi so nastopali Mitja Pipan, Ivan Mozer, Mile Iršiĉ,
Peter Ĉetina, Vlado Ramor, Saško Doplihar.
3.2.2 PRITISKI ZA IZGRADNJO PLAVALNEGA BAZENA
Ob koncu sezone je bilo moĉ opaziti teţnje po izgradnji plavalnega bazena. V
decembrski številki Savinjskega vestnika (1952) je bilo objavljeno odprto pismo
celjskih telovadcev, športnikov v katerem je bilo zapisano: »Merodajni ĉinitelji ne
smejo dopustiti, da bi plavalci morali svoja tekmovanja zopet organizirati v Preboldu,
Rimskih toplicah, Rogaški Slatini itd. Vsekakor si naši plavalci zasluţijo potreben
plavalni bazen. Ker smo lahko prepriĉani, da se bodo ţe po nekaj letih prikljuĉili
našim vodilnim plavalnim klubom. Da imajo vse pogoje so dokazali ţe v prvem letu
delovanja, dati jim moramo le potrebni objekt za vadbo. Naĉrti za gradnjo
olimpijskega plavalnega bazena so bili izpostavljeni ţe leta 1948 in z njimi razpolaga
Mestni ljudski odbor. Smo proti vsakršnim variacijam, ki se šušljajo po mestu glede
naĉrtov za vseljudski bazen…«
16
3.3 LETO 1953
Kot leta 1952 se je tudi to leto sezona zaĉela s 1. majem v Rimskih Toplicah, vendar
pa je bila prva »prava« plavalna tekma v Celju julija 1953. Na plavališĉu v mrtvem
rokavu Savinje so tekmovali samo celjski plavalci, saj najavljenih gostov iz Trbovelj
ni bilo. To je bila predvsem priprava na ligaško tekmovanje. Vaterpolo tekma med
prvo in drugo ekipo se je konĉala z neodloĉenim rezultatom 3:3 (50 let PK Neptun,
2000).
V naslednjih tednih so v prvenstvenih dvobojih premagovali ekipe Rudarja, Murske
Sobote in Branika II.
Lokalni ĉasopis Savinjski vestnik je kljub zmagam kritiĉno ugotavljal: »V okviru
prekmurskega športnega tedna so v nedeljo celjski plavalci nastopili v Murski Soboti
in dosegli proti domaĉinom ponovno zmago. Res škoda, da vodstvo ŢŠD Celja ni
poslalo na mladinsko plavalno prvenstvo Slovenije, ki je bilo iste dni v Kranju, nekaj
posameznikov, saj bi po rezultatih sodeĉ Celjani osvojili nekaj prvakov Slovenije!
Odsotnost na takšnem prvenstvu, kjer se pobirajo najvišje lovorike, vsekakor ni
opraviĉljiva!« (SV, 1953, št. 32).
3.3.1 PRVO MESTO V VZHODNI SKUPINI TRETJE SLOVENSKE PLAVALNE LIGE
V odloĉilnem sreĉanju z Branikom II iz Maribora so vaterpolisti izgubili z rezultatom
7:2 (5:2), vendar je bil konĉni rezultat po zaslugi plavalcev in skakalcev 90:68 v korist
Celjanov. S to zmago so si zagotovili prvo mesto v vzhodni skupini tretje plavalne
lige in napredovanje v višji kakovostni razred (SV, 1953, št. 31).
17
Slika 3: Prvaki vzhodne skupine III. slovenske plavalne lige. SV, 1953, št. 31.
18
3.4 LETO 1954
3.4.1 POPLAVA
V noĉi s 4. na 5. junij 1954, je Celjsko kotlino prizadela povodenj katastrofalnih
razseţnosti. Terjala je 22 ĉloveških ţivljenj in povzroĉila silovito razdejanje.
Poškodovanih in uniĉenih je bilo veliko stanovanjskih in gospodarskih objektov,
kmetijska zemljišĉa, odneslo je vrsto mostov, brvi, porušilo številne ţage in mline.
Prizadetost ljudi je bila velika in gospodarska škoda ogromna (http://ujme-
stoletja.stajerska.com/2004/50_let_poplave_celje.htm).
Slika 4: Poplava v Celju. Original hrani Zgodovinski arhiv Celje.
Poplava je prizadela tudi vaterpoliste in plavalce, saj jim je uniĉila vse naprave v
mrtvem rokavu Savinje, tako da potrebnega plavališĉa za vadbo niso imeli veĉ. Na
treninge so spet morali hoditi v okoliške kraje, in sicer v Rimske Toplice, Prebold,
predvsem pa v Velenje, kjer so tudi organizirali domaĉe tekme.
19
3.4.2 PRVAKI ŠTAJERSKE SKUPINE II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE
II. slovenska plavalna liga je bila razdeljena na tri skupine: ljubljansko, gorenjsko in
štajersko. Celjani so v štajerski skupini nastopali proti Murski Soboti in Braniku II.
Od štirih prvenstvenih sreĉanj so tri odloĉili v svojo korist. Na odloĉilnem sreĉanju so
proti Murski Soboti v Velenju vaterpolisti izgubili s 7:2 (4:0), vendar je konĉni
seštevek 111:111 pomenil, da so s tem celjski plavalci postali prvaki svoje skupine in
se kvalificirali za konĉna tekmovanja s prvaki ljubljanske in gorenjske skupine
(Celjski tednik, 1954, št. 30; v nadaljevanju CT).
Ob tem uspehu je bilo v Celjskem tedniku zapisano tudi negodovanje zaradi teţkih
pogojev v katerih so delali vaterpolisti in plavalci. Plavalnega bazena še ni bilo,
poplava pa je uniĉila zasilno plavališĉe v mrtvem rokavu Savinje. Celjski plavalci so
kljub temu delali naprej in so s svojimi uspehi opozarjali, da bo v Celju treba pristopiti
h gradnji plavalnega bazena, ker bodo s tem športnim objektom plavalci in
vaterpolisti dobili boljše pogoje za delo in veĉjo moţnost, da se prikljuĉijo samemu
vrhu slovenskega plavalnega športa.
20
Slika 5: Zmagovalci vzhodne skupine slovenske plavalne lige. CT, 1954, št. 30.
21
Pritiski za izgradnjo plavalnega bazena v Celju so se nadaljevali tudi v avgustovski
številki Celjskega tednika (1954).
Slika 6: Nekaj besed o plavalcih celjskega ţelezniĉarja. CT, 1954, št. 34.
22
3.4.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU
Prvenstvo je potekalo od 6. do 8. avgusta na Bledu. Prvotno je bilo prijavljenih 10
ekip, vendar sta tik pred priĉetkom Kamnik in Prešeren iz Radovljice odpovedala
udeleţbo. Tako so se prvenstva udeleţili ŢPK Ljubljana, Branik iz Maribora, kranjska
Mladost, Ilirija, trboveljski Rudar, ŢŠD Celje, Partizan iz Murske Sobote in Bled.
Prvi dan so bila izloĉilna predtekmovanja po katerih so se uvrstili v I. skupino
Ljubljana, Ilirija, Mladost in Branik. V II. skupini so igrali Bled, Celje, Partizan in
Rudar.
Rezultati:
1. dan:
Mladost : Bled 7:4 (2:3)
Ilirija : Celje 14:0 (7:0)
Ljubljana : Rudar 14:1 (9:0)
Branik : Partizan 16:0 (8:0)
2. dan:
Bled : Celje 6:5 (4:2)
Partizan : Rudar 5:3 (4:0)
Ljubljana : Branik 8:2 (5:2)
Ilirija : Mladost 8:3 (5:1)
Celje : Partizan 5:3 (3:1)
Bled : Rudar 8:5 (2:2)
3. dan:
Celje : Rudar 7:3 (3:1)
Branik : Mladost 6:1 (3:1)
Ljubljana : Ilirija 4:1 (1:0)
Bled : Partizan 7:0 (1:0)
Ilirija : Branik 6:1 (3:0)
Ljubljana : Mladost 4:2 (1:2)
23
Lestvici:
I. skupina
Ljubljana 3 3 0 0 16:5 6
Ilirija 3 2 0 1 15:8 6
Branik 3 1 0 2 9:15 2
Mladost 3 0 0 3 6:8 0
II. skupina
Bled 3 3 0 0 21:10 6
Celje 3 2 0 1 17:12 4
Partizan 3 1 0 2 8:15 2
Rudar 3 0 0 3 11:20 0
(Polet, 1954, št. 32)
3.4.4 FINALNI TROBOJ II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE
Septembra 1954 so se v Ljubljani pomerili v finalnem troboju prvaki skupin iz druge
slovenske plavalne lige, in sicer Ilirija II, Prešeren (Radovljica) ter Celje. Celjani so
na koncu troboja delili drugo mesto (Polet, 1954, št. 36).
Rezultati vaterpolo tekem:
Ilirija II : Prešeren 12:1 (9:0)
Ilirija II : Celje 16:3 (6:1)
Celje : Prešeren 11:0 (5:0)
Konĉno stanje:
Ilirija II : Prešeren 85:83
Ilirija II : Celje 95:73
Celje : Prešeren 83:83
Vrstni red:
Ilirija II 1. mesto
Celje, Prešeren 2. mesto
24
3.5 LETO 1955
Celjani so se obĉasno pripravljali tudi v zimskem ĉasu, ker so se zavedali
pomembnosti tekem v sezoni 1955. Priĉeli so s suhimi treningi v telovadnici, plavali v
starem zaprtem kopališkem bazenu v Laškem. Nekateri študentje so imeli v Ljubljani
priloţnost plavati v pokritem bazenu Ilirije.
3.5.1 DRUŽABNO ŽIVLJENJE
Zaradi uniĉenega plavališĉa v mrtvem rokavu Savinje so bile glavne priprave za
sezono 1955 v Velenju. Potekale so dva tedna in poleg treningov, se je v Velenju
odvijalo tudi pestro druţabno ţivljenje, ki je opisano v kroniki Jureta Godca. Prav
tako so na teh pripravah ĉlani plavalnega kluba ŢPK sestavili svojo klubsko himno.
Slika 7: Klubska himna. Last J. Godec.
25
Slika 8: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
26
Slika 9: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
27
Slika 10: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
28
Slika 11: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
29
Slika 12: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
30
Slika 13: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
31
Slika 14: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
32
Slika 15: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
33
Slika 16: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
34
3.5.2 HRVAŠKO – SLOVENSKA PLAVALNA LIGA
28. marca 1954 so se v Zagrebu sestali delegati slovenskih in hrvaških plavalnih
klubov, ki so se sporazumeli o ustanovitvi hrvaško – slovenske plavalne lige. Liga je
bila razdeljena v dve skupini s skupno štirimi slovenskimi in petimi hrvaškimi klubi. V
prvi skupini so igrali Branik in Kamnik iz Slovenije ter Jedinstvo (Zadar) in Ţeljezniĉar
(Karlovac) iz Hrvaške, v drugi skupini pa Ljubljana in Mladost (Kranj) ter Naprijed
(Zagreb), Mladost (Bjelovar) in POŠK (Split) (Polet, 1954, št. 32).
Naslednje leto so se 17. aprila delegati slovenskih in hrvaških klubov zopet sestali a
tokrat v Ljubljani. Sprejeli so predloge o razširitvi hrvaško – slovenske lige. Tako se
je liga razdelila v tri skupine. V A skupini so igrali ŢPK Ljubljana, Ilirija, Naprijed,
Jedinstvo, v B skupini Mladost (Kranj), Kamnik, POŠK in Ţeljezniĉar. V novi C
skupini pa so sodelovali Prešeren (Radovljica), Celje, Mladost (Bjelovar) in
Omladinac (Osijek) (Polet, 1955, št. 16).
Tekmovanje v hrvaško – slovenski ligi je potekalo po sistemu, kjer se je toĉkoval
vrstni red plavalcev in skakalcev, po dva v vsaki disciplini ter vaterpolo tekma. Ker je
poplava onemogoĉila tekmovanja v domaĉem mestu, so Celjani pri povratnih
dvobojih kot gostitelji nastopali v Velenju ali Preboldu. Tako da zaradi razmer, v
katerih je klub delal, ni mogel doseĉi veĉjih in boljših rezultatov.
V prvem kolu so v Velenju gostili ekipo Radovljice. Celjski vaterpolisti so zmagali 3:1,
vendar pa so v seštevku vseh disciplin na koncu izgubili 95:73 (Polet, 1955, št. 33).
Na gostovanju v Bjelovarju so nato premagali domaĉo ekipo Mladosti, kjer pa
vaterpolo tekme zaradi neurja ni bilo. V povratni tekmi proti Bjelovaru so doţiveli
poraz, tudi zaradi tega, ker so bili nekateri izmed najboljših igralcev na dopustu.
Vaterpolisti so na tem sreĉanju zgubili z rezultatom 11:2 (CT, 1955, št.33).
35
3.5.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU
Republiškega prvenstva, ki je v zaĉetku avgusta potekalo v Kranju, se je udeleţilo
sedem moštev: ŢPK Ljubljana, Ilirija, Branik, Triglav, Kamnik, Prešeren in ŢŠD Celje.
V kvalifikacijskem tekmovanju, ki je odloĉalo, kdo se bo boril med najboljšo
ĉetverico, sta zmagala Branik in Triglav. Branik je premagal Prešerna s 15:0 (8:0),
Triglav pa Kamnik z 9:0 (4:0). Ljubljana se je med najboljšo ĉetverico uvrstila brez
tekme, ker Celjani niso prišli pravoĉasno na prvenstvo. Moštvo Ilirije pa je po
sreĉnem ţrebu direktno prišlo v finale. Celjani so se v svoji skupini brez zmage
uvrstili na zadnje mesto in tako nazadovali v II. vaterpolo ligo (Polet, 1955, št. 32).
Rezultati:
Kamnik :Celje 12:1
Kamnik : Prešeren 16:2
Prešeren : Celje 4:2
Lestvica:
II. skupina
Kamnik 2 2 0 0 28:3 4
Prešeren 2 1 0 1 6:18 2
Celje 2 0 0 2 3:16 0
V konĉnem seštevku je naslov prvaka osvojila Ilirija pred ŢPK Ljubljana, Trbovljami,
Branikom, Kamnikom, Prešernom in Celjem. Celjani so z zadnjim mestom
nazadovali v II. vaterpolo ligo. Prvenstvo je prav tako zaznamovalo tudi slabo sojenje
sodnikov, saj je bila tekma med Ilirijo in Triglavom zaradi nepravilnosti razveljavljena.
Mitja Prešern je prvenstvo za ĉasopis Polet komentiral: »Ocenjujoĉ kvaliteto igre in
moštev ne opaţamo velike razlike od preteklih let. Vsa nastopajoĉa moštva lahko
razdelimo v tri kakovostne razrede. Prvega tvorita oba ljubljanska kluba in kranjski
Triglav, drugega Branik in Kamnik, medtem ko zadnje plasirana Prešeren in Celje
zaostajata celo za drugim razredom in še vedno igrata popolnoma zaĉetniški
vaterpolo.« (Polet, 1955, št. 33).
36
4. NEPTUN CELJE 1956 – 1959
4.1 LETO 1956
Leta 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar in klub se je preimenoval iz ŢPK
Celje v Neptun, kljub temu pa je ostal pod okriljem Ţelezniĉarskega športnega
društva.
Pod tem imenom so bile organizirane prve veĉje plavalne in vaterpolo tekme ob
otvoritvi sezone 1. maja. Tekem so se udeleţile ekipe iz Maribora, Ljubljane,
Kamnika, Radovljice in Trbovelj.
Kmalu zatem so pri Neptunu proslavili 5. obletnico delovanja kluba. Priloţnostna
tekma je bila v Trbovljah, kjer so v plavalnem dvoboju zmagali domaĉini, v razburljivi
vaterpolo tekmi pa Celjani s 5:4, ĉeprav so domaĉini vodili z 2:0 in 3:1 (CT, 1956, št.
27).
Hrvaško – slovenska liga je bila leta 1956 ukinjena. Razlogi so bili navedeni v Poletu:
»Zadnji dve leti so slovenski klubi tekmovali v hrvatsko – slovenski ligi, ki pa ni
obrodila tega, kar smo priĉakovali. Nasprotniki iz Hrvatske so bili veĉji del preslabi,
razen tega pa je omenjena liga tudi precej finanĉno prizadela doloĉene klube.«
(Polet, 1956, št. 26).
V drugi slovenski plavalni ligi so od leta 1956 nastopali samo plavalci, medtem ko so
se vaterpolisti udeleţevali vaterpolo prvenstev ter prijateljskih turnirjev in tekmovanj.
Novost v plavalnih klubih je bila tudi ta, da so v vsaki plavalni disciplini nastopali po
trije plavalci in dve vaterpolo moštvi. Na ta naĉin so prisilili klube, da so z veĉjo
vnemo poskrbeli za svoj podmladek. Tako sta se pri Celjanih organizirali dve
vaterpolo moštvi, in sicer Neptun I ter Neptun II.
Na priprave za republiško prvenstvo druge lige so plavalci in z njimi tudi vaterpolisti
odšli na 14 dnevno kampiranje v Slovenske Konjice, kjer so vaterpolisti odigrali dve
medsebojni trening tekmi. Na prvi so zmagali »modri« nad »rdeĉimi« z rezultatom
9:4, na drugi tekmi pa so bili boljši »rdeĉi« in zmagali z rezultatom 7:4 (CT, št. 29,
1956) .
37
Prvi prvenstveni nastop plavalcev je bil v Ilirski Bistrici. Med nastopom plavalcev so
Celjski vaterpolisti odigrali dve prijateljski tekmi. Neptun I je zmagal ekipo Rudarja s
4:3, Neptun II pa Panonijo s 5:2 (CT, 1956, št. 31).
4.1.1 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU II. SLOVENSKE LIGE
V Slovenskih Konjicah je bilo organizirano prvenstvo v vaterpolu za ĉlane II.
slovenske lige. Tekmovanja so se udeleţila moštva Bleda, Triglava in Neptuna.
Rezultati:
Neptun I. : Bled 12:6
Triglav II. : Neptun II. 18:0
Bled : Neptun II. 13:4
Triglav II. : Neptun I. 9:7
Triglav II. : Bled 12:6
Neptun I. : Neptun II. 13:1
Po teh rezultatih je bil vrstni red naslednji: Triglav II., Neptun I., Bled, Neptun II.
Odloĉilno tekmo za prvo mesto med Triglavom in Neptunom I. je sodil ĉlan Triglava
Gantar, ki je po ugotovitvah Celjanov grobo kršil pravila igre in tako pripomogel, da
so Kranjĉani odnesli nezasluţeno zmago. »Pristranskost je po zapisniku šla tako
daleĉ, da sta se sodnik in vrhovni sodnik, ki je igral v moštvu Triglava med borbo kar
po domaĉe pogovarjala. Ĉesti vzkliki vrhovnega sodnika iz vode »Gandi« so vzbudili
tudi pri obĉinstvu veliko negodovanje in zdi se, da se je samo prisebnosti nekaterih
funkcionarjev zahvaliti, da pri tej tekmi ni prišlo do medsebojnih fiziĉnih
obraĉunavanj.« (Slovenski Poroĉevalec, 1956, št. 182).
38
Tekma je tako bila razveljavljena in na ponovljeni tekmi se je sreĉanje konĉalo s
tesno zmago Triglava 7:6 (3:3). »Celjani so še 3 minute pred koncem vodili s 5:3,
nato pa so zaradi pomanjkanja kondicije popustili. Odliĉni Zrimšek iz Kranja je z
uspešnimi streli na gol odloĉil sreĉanje v zadnjih minutah. Za Celje sta bila uspešna
– Mravljak 4 in Šĉuka 2.« (CT, 1956, št. 35).
Prvi dve moštvi Triglav II in Neptun I sta tako dobili moţnost, da v naslednji sezoni
nastopata v I. slovenski vaterpolo ligi.
4.1.2 PRVI CELJSKI VATERPOLO SODNIKI
Ob zakljuĉku sezone 1956 so se udeleţili prijateljskega turnirja v Novi Gorici. Namen
turnirja je bil popularizacija vaterpola in plavanja v tem kraju. V sreĉanju z domaĉini
so celjski vaterpolisti I. in II. moštva zmagali s 5:4 in 3:1 (CT, 1956, št. 36).
Na tem tekmovanju so prav tako potekali sodniški izpiti za vaterpolo sodnike. Izpit so
opravljali tudi Celjani in Celje je dobilo prvih pet vaterpolo sodnikov.
39
4.2 LETO 1957
Priprave za sezono 1957 so potekale v vroĉem starem bazenu v Laškem in v
poznejših spomladanskih dneh v Rimskih Toplicah.
V Rimskih Toplicah je bila 1. maja tradicionalna otvoritvena plavalna tekma kjer je
sodelovalo preko 200 plavalcev. Odigrali so tudi vaterpolo turnir s sodelovanjem ekip
iz Maribora in Ljubljane.
Rezultati vaterpolo turnirja :
Ljubljana : Branik 2:1
Branik II. : Neptun II. 4:3
Ljubljana-Branik : Neptun I. 6:3
(CT, 1957, št. 17)
4.2.1 PREDSEDNIK RADO LOŽAR O RAZMERAH V KLUBU
Predsednik Neptuna Rado Loţar je o stanju v klubu za ĉasopis Celjski tednik
povedal: »Ţivljenje v našem plavalnem klub je kar pestro. Ţe šest let se ubadamo s
tem športom, pa ĉeprav nismo imeli osnovnih pogojev za delo. Vsak Celjan dobro
ve, da se v Savinji lahko le koplje, ne pa izpopolnjuje v športnem plavanju. Prviĉ je
struga Savinje izredno nizka, da so plavalni gibi onemogoĉeni, drugiĉ pa je voda
preveĉ deroĉa, da bi lahko smotrno kontrolirali plavalni trening...«
»Po zakljuĉku lanske plavalne sezone, kjer so nas predvsem razveselili s svojimi
uspehi waterpolisti, smo prešli na delo v telovadnici. Imeli smo redne treninge
dvakrat tedensko, ki se jih je udeleţilo povpreĉno po 50 mladincev. Sploh smo lahko
veseli velikega števila ĉlanstva v našem klubu. Kar 250 mladih ljudi – pionirjev in
mladine – je v naših vrstah, tako da smo po številu ĉlanstva najmoĉnejši plavalni
klub v Sloveniji.«
40
»Kako in kje se pripravljate za novo sezono?«
»Omenil sem, da smo v zimskem ĉasu imeli vadbo v telovadnici, kjer so se mladi
ljudje veselili kanvasa, naprave za vadbo skokov v vodo. Spomladi so naši ljudje
hodili na treninge v pokriti bazen v Laško, z mesecem majem pa v odprti bazen v
Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah imamo redne treninge vsako nedeljo, med
tednom pa se vrši vadba v Loţnici, kjer so si naši ĉlani sami uredili skromno
plavališĉe skromnih dimenzij. V Loţnici lahko plavajo zopet le na razdalji 20m,
globina vode je 1,20m, kjer je umirjen tok vode, zato pa ni priprav za štartne skoke in
obrate. Te stvari so zelo vaţne na tekmovanjih in naši plavalci na tekmovanjih zato
izgubljajo dragocene sekunde. Te dni bodo naši waterpolisti in grupa plavalcev odšli
na taborjenje v Slovenske Konjice, kjer bodo trenirali v tamkajšnjem olimpijskem
plavalnem bazenu. Ob zakljuĉku tega meseca pa bomo plavali ţe v celjskem
bazenu! »
»Kaj lahko priĉakujemo od plavalcev v letošnjem letu?«
»Kot športni delavec dobro veste, da ni moţen napredek brez športnih naprav! Tako
tudi letos še ne moremo raĉunati na plavalne uspehe naših plavalcev v plavalnih
disciplinah... Najmoĉnejši smo paĉ v waterpolu, v igri, za katero se navdušujejo vsi
naši plavalci. Tako smo se uvrstili v preteklem letu med šest najboljših slovenskih
ekip in bomo letos sodelovali v kvalitetni slovenski ligi. Za seboj pa imamo še tri
uigrane ekipe, od katerih se bosta mladinska in pionirska potegovali na republiškem
prvenstvu za najvišji naslov.«
»Kdaj bo otvoritev plavalnega bazena?«
»S treningi v plavalnem bazenu bomo priĉeli ţe konec tega meseca. Vendar bo
sveĉana otvoritev te najlepše plavalne športne naprave v Jugoslaviji šele v zadnjih
dneh avgusta, ker je treba poleg samega plavalnega bazena primerno urediti tudi
okolico. Za otvoritev bazena pripravljamo noĉne propagandne tekme s sodelovanjem
najboljših slovenskih plavalcev, ob zakljuĉku avgusta in prve dni septembra pa velik
turnir v waterpolu s sodelovanjem najboljših jugoslovanskih ekip, ki so v Evropi med
najboljšimi. To bo kvaliteten turnir, za veliko nagrado Celja, ki bo naša vsakoletna
tradicionalna prireditev...«
41
»S kakšnimi teţavami se trenutno borite?«
»Prebrodili smo najhujše. Pred dvema letoma smo bili pred alternativo – ali delamo
še naprej pod nemogoĉimi pogoji ali pa razpustimo klub. Izbrali smo prvo varianto! Z
vsemi moĉmi smo se zadnji dve leti vrgli v delo za postavitev plavalnega bazena. Vsi
naši poţrtvovalni delavci so beraĉili za sredstva, obenem pa smo z drugimi
merodajnimi ĉinitelji prodrli z naĉrtom za gradnjo plavalnega bazena. To je bila teţka
pot, ki pa je bila kronana z uspehom. Plavalni bazen je postal stvarnost in sedaj smo
na najboljši poti, da se bo plavalni šport bogato razmahnil v našem mestu. Brez
dvoma moram s tega mesta izreĉi vse priznanje SZDL, Olepševalnemu društvu,
celjskim podjetjem, šolski mladini in prebivalcem mesta Celja, ki so po svojih moĉeh
pomagali in še delajo na tej športni napravi. Nas klubske delavce pa ĉakajo nove
naloge. Imamo dovolj mladine v naših vrstah, ki se bodo znatno poveĉale z novo
športno napravo. Treba bo organizirati plavalne šole, saj velik odstotek mladih ljudi
ne zna plavati. Plavanje pa je koristna veja telesne vzgoje in spada ţe v okvir
telesne izobrazbe. Imamo ţe izšolane sodnike za vodstvo veĉjih plavalnih prireditev.
Manjkajo nam le še sposobni trenerji, ki bi plavalni šport dvignili na kvalitetno
stopnjo. To je edini problem, s katerim se bomo morali spoprijeti, da ne omenjam
materialnih teţav, ki tarejo vsa športna društva in klube. Upam pa, da smo na
najboljši poti pri premagovanju vseh teţav in da bomo v bliţnji bodoĉnosti korakali
novim uspehom nasproti.« (CT, 1957, št. 27)
Slika 17: Priprave v Slovenskih Konjicah, 1957. Last T. Goršiĉ.
42
4.2.2 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU
Republiško prvenstvo je v tem letu potekalo 27. julija v Novi Gorici. Tekmovalo je
osem moštev: Kamnik, Bled, Ljubljana, Ilirija, Triglav, Soĉa (Nova Gorica), Neptun in
Branik. Razdeljeni so bili v dve skupini.
Rezultati prvega dne so bili naslednji:
Kamnik : Bled 18:5 (8:4)
Ljubljana : Ilirija 4:3 (2:2)
Soĉa : Neptun 1:16 (1:8)
Triglav : Branik 12:1 (6:1)
Ilirija : Bled 12:2 (5:0)
Ljubljana : Kamnik 14:6 (9:2)
Ekipa Soĉe je po prvem porazu odstopila od nadaljnjega tekmovanja.
Rezultati drugega dne:
Branik : Neptun 9:5 (3:3)
Ilirija : Kamnik 5:0 (2:0)
Ljubljana : Bled 13:1 (6:1)
Zaradi slabega vremena so tekmo med Triglavom in Neptunom prekinili.
Vrstni red je bil naslednji:
I. skupina:
Ljubljana 6
Ilirija 4
Kamnik 2
Bled 0
II. skupina:
Triglav 4
Branik 4
Neptun 2
43
Drugi del turnirja se je brez ekip Kamnika in Bleda nadaljeval v Kranju.
Rezultati Neptuna:
Triglav : Neptun 18:1
Ljubljana : Neptun 12:2
Ilirija : Neptun 7:3
Neptun : Branik 4:6
Lestvica ob zakljuĉku:
1. mesto: Triglav 8
2. mesto: Ljubljana 5
3. mesto: Branik 4
4. mesto: Ilirija 3
5. mesto: Neptun 0
4.2.2.1 Prvenstvo v vaterpolu za mladince
Na Bledu je potekalo mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Turnirja so se udeleţili
Ljubljana, Ilirija, Prešeren, Branik, Neptun, Bled in Triglav.
Mladi Celjani so dosegli sledeĉe rezultate:
Neptun : Bled 6:5
Triglav : Neptun 5:1
Neptun : Ljubljana 8:3
Neptun : Ilirija 5:3
Mladinska vaterpolska ekipa je izgubila le s kranjskim Triglavom in tako zasedla 2.
mesto. Vrstni red: Triglav, Neptun, ŢPK Ljubljana, Ilirija Ljubljana, Bled, Branik in
Prešeren. Za mladinsko ekipo so igrali Mojĉ Cvahte, Tone Goršiĉ, Stane Trbovc,
Mirko Vodiĉar, Drago Zajc, Lojze Gregorn in Matjaţ Lovšin (CT, 1957, št. 30).
44
Slika 18: Celjski mladinci. Last T. Goršiĉ.
45
4.2.3 GRADNJA IN OTVORITEV BAZENA
4.2.3.1 Gradnja bazena
Po vojni so Celjani pogosto poudarjali, da mesto ob Savinji potrebuje »ljudsko
kopališĉe«, ki bi sluţilo rekreativnim in športnim namenom. Ţe skoraj vse je kazalo,
da bo Celje dobilo nov plavalni objekt a so bila priĉeta dela ustavljena, ker ni bilo veĉ
razpoloţljivih sredstev in ker je bilo bolj nujno graditi prioritetne objekte razvijajoĉe se
nove industrije. Z mnogo razumevanja so Celjani in z njimi celjski športniki ĉakali,
kdaj bo napoĉil ĉas, da se bodo vnoviĉ našla sredstva in nadaljevalo z gradnjo ţe
priĉetega kopališĉa s plavalnim bazenom (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).
Ĉas je tekel dalje iz leta v leto, na raĉun celjskega bazena pa je bilo izreĉeno ĉedalje
veĉ pikrih besed, dokler ni bil na pobudo Plavalnega kluba ŢŠD Celje 18. februarja
1955 ustanovljen iniciativni odbor ob sodelovanju in podpori Olepševalnega in
turistiĉnega društva Celje z nalogo, premakniti v Celju to vprašanje iz mrtve toĉke in
poiskati naĉin in sredstva, da se ta zamisel tudi uresniĉi (Ljudsko kopališĉe v Celju,
1955).
V januarju 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar, direktor lesne trgovine in
znan gospodarstvenik. Pod njegovim vodstvom so zlasti priprave za gradnjo bazena
stekle bolj sistematiĉno. Najprej je bil po dolgih diskusijah izbran teren, na katerem
se naj kopališĉe zgradi. Kot najprimernejša lokacija je bil izbran prostor na tako
imenovani »celjski špici« to je med Loţnico in Savinjo pri samem izlivu Loţnice v
Savinjo. Prostor za kopališĉe so doloĉili na obmoĉju, ki je za tovrstno dejavnost sicer
primerno, vendar je bil spomin na poplavo še vedno ţiv, ki je leta 1954 ogrozila
Celjane. Postavitev bazena na sotoĉju rek Savinje in Loţnice je zato mnoge
navdajalo z bojaznijo (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).
Naĉrte za kopališĉe je odbor oddal v izdelavo Projektivnemu biroju Zveze športov z
inţenirjem Bloudkom na ĉelu. Na razpolago ni bilo nobenih sredstev in zato so v ta
namen organizirali v mestu veĉjo akcijo za zbiranje denarja. V to akcijo je bila
vkljuĉena tudi javna tombola, katera je doţivela lep uspeh in veliko udeleţbo. Na ta
naĉin se je zbralo takratna 2 milijona dinarjev, katere je odbor naloţil na svoj ţiro
raĉun pri Celjski mestni hranilnici. Celotno akcijo je podprlo Olepševalno in turistiĉno
46
društvo Celje. V tem ĉasu je projektant inţenir Bloudek v Ljubljani ţe skoraj dokonĉal
naĉrte (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).
Vendar so prve lopate delavci podjetja Beton, ki je gradnjo izvajalo, zasadili šele 16.
decembra 1956. Za zaĉetek del so izbrali precej nenavadno zimsko obdobje a je
delo kljub temu potekalo nemoteno. Delavci Betona so se resno lotili gradnje, ki jo je
vodil ing. Bošnjak. Zaradi nizkega terena in visoke talne vode, ki je ob deţevju
pogosto zastajala, so morali najprej navoziti velike koliĉine nasipnega materiala
(Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).
V tej akciji je priskoĉilo na pomoĉ tudi 38 celjskih podjetij, ki so v zaĉetku leta 1957
navozila 6448 m3 nasipnega materiala. Veliko zemeljskih del so opravili z
udarniškimi akcijami. Ob koncu so izraĉunali, da je v akcijah sodelovalo 3796 ljudi, ki
so opravili skupno kar 15409 udarniških ur, najveĉ vojaki celjske garnizije (1881 ur),
vajenci vajeniške šole (1137 ur), podjetje Mleko (577 ur), Potrošnikovi delavci (505
ur). Veĉina celjskih podjetij je k hitrejši gradnji bazena pripomogla z denarnimi
prispevki oziroma z brezplaĉnim strokovnim delom (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955).
Slika 19: Zaĉetki gradnje bazena – udarniške akcije. Original hrani Neptun Celje.
47
4.2.3.2 Otvoritev bazena
31. avgusta 1957 je Celje dobilo olimpijski plavalni bazen. Celjski tednik je zabeleţil:
»Nepopisno je bilo navdušenje preko 1000 gledalcev, ko je predsednik odbora za
gradnjo ljudskega kopališĉa tov. Jakob Ţen prerezal vrvico ob novem olimpijskem
plavalnem bazenu v Celju, skupina plavalcev PK Neptun, pa je v vseh plavalnih
slogih preplavala dolţino bazena. Tej pomembni sveĉanosti so prisostvovali poleg
številnih gledalcev tudi predstavniki celjskega politiĉnega in javnega ţivljenja.
Konĉno je bil ustvarjen davni sen ljubiteljev plavalnega športa. Uvodoma je tov.
Rado Loţar v imenu Turistiĉno – olepševalnega društva in Neptuna opisal teţnje
Celjanov po tem objektu, stare ţe veĉ desetletij, ki pa so se uresniĉile šele sedaj.«
(Celjski tednik, 1957, št. 34).
Slika 20: Ob otvoritvi plavalnega bazena. CT, 1957, št. 34.
48
4.2.4 OTVORITVENI TURNIR – POKAL CELJA
Ob otvoritvi bazena je potekal vaterpolski turnir za pokal Celja. Celjani so nastopili z
dvema moštvoma in so se kljub porazom dobro upirali tekmecem. Zmagal je
zagrebški Naprijed, sledila je ekipa Ljubljane, Branika, Ilirije in Neptuna.
Slika 21: Ob prvem vaterpolu turnirju v Celju. CT, 1957, št. 34.
49
4.3 LETO 1958
4.3.1 PRIHOD TRENERJA IVA STELLA
Po izgradnji bazena so bile ţelje vaterpolistov po uspehih vedno veĉje. Rezultat teh
prizadevanj je bil prihod profesionalnega trenerja vaterpola in nekdanjega igralca
dubrovniškega Juga Iva Stella. S klubom Neptun je podpisal dvoletno pogodbo.
Prvi dan sreĉanja z novim trenerjem je v svoji kroniki zabeleţil Jure Godec.
Slika 22: Kronika prvih dni. Last J. Godec.
50
Svoje obĉutke ob prvem sreĉanju s celjskimi vaterpolisti je Stella opisal: »Na tem
prvem sreĉanju sem videl prijateljsko tekmo celjskih vaterpolistov. Iskreno povedano,
sem takrat opazil nizko raven vaterpolskega znanja, toda hkrati zaznal veliko
navdušenje in volje mladih igralcev, ki bi lahko s sistematiĉnim delom precej
napredovali.« (50 let Neptuna, 2000).
O novem trenerju je Saško Dopllihar povedal (S. Doplihar, intervju, september 2007):
«Prihod Stelle v Celje je pomenil zaĉetek modernega vaterpola. Prej smo igrali bolj
za zabavo in druţenje, Stella pa je uvedel resne treninge. Poudarek je bil sedaj na
plavanju, ĉesar pa starejši vaterpolisti nismo bili navajeni.«
»Treningi so bili dobro organizirani. Potekali so pet dni na teden po 6-8 ur na dan.
Obiĉajno so se zaĉel ob 8.00 uri zjutraj. Najprej smo imeli zbor v vrsti in ker smo
morali biti vsi prisotni, smo tako dolgo ĉakali v vrsti, da so prišli vsi zamudniki, ĉe
seveda niso obvestili, da bodo manjkali. Opraviĉilo za manjkanje je veljajo samo, ĉe
je mama telefonirala trenerju, da ima njegov varovanec druge obveznosti.«
»Najprej se je trening zaĉel z razgibalnimi vajami in nekaj telovadbe – suhi trening.
Sledil je plavalni kondicijski trening. Plavalni kondicijski trening je vkljuĉeval plavanje
od 2000 do 3000 metrov, kratke šprinte – 10m, 20m, 50m in trening škarjic.«
»Trening se je konĉal okoli 10.00 ure in sledil je kratek odmor nekje do 11.00 ure, ko
so plavalci zakljuĉili s treningom.«
»Ob 11.00 uri smo vaterpolisti organizirali tekmo med seboj, kjer smo vadili obrambo
in napad. Igrali smo na en ali dva gola, odvisno je bilo od števila igralcev.
Po tekmi smo odšli domov na kosilo in po kosilu smo se zopet vrnili na trening, ki se
je zaĉel predvidoma ob 15.00 uri.«
»Trening se je zopet zaĉel enako kot zjutraj – suhi trening, kondicijski plavalni
trening in zveĉer, po zaprtju bazena za plavalce, smo zopet organizirali tekmo med
seboj.«
51
4.3.2 TEKMOVANJA V LETU 1958
Otvoritveno tekmovanje v sezoni 1958 je bilo tradicionalno prvega maja v Rimskih
Toplicah. Vaterpolisti so premagali moštvo Ilirije z rezultatom 5:4, izgubili pa z
Ljubljano s 3:7 (CT, 1958, št.17).
Mesec dni kasneje je bil v Celju organiziran mednarodni turnir v vaterpolu. Na
pripravah je bila jugoslovanska vaterpolska reprezentanca. Enotedenski trening
najboljših jugoslovanskih vaterpolistov se je odrazil tudi pri Celjanih, ki so s tem
pridobili novo znanje in izkušnje. Jugoslovanska ekipa vaterpolistov je na
mednarodnem turnirju odigrala dve tekmi s Poljaki. V predtekmah so celjski
vaterpolisti odigrali z moštvom Celuloze iz Krškega. Rezultat je bil 10:2 in 13:6 v
korist Celjanov (50 let Neptuna, 2000).
Nekaj dni po mednarodnem turnirju so se Celjani udeleţili turnirja v Ljubljani ob 10
letnici kluba ŢPK. Sodelovala sta jugoslovanska prvoligaša Spartak iz Subotice in
Primorje II ter Neptun in ŢPK Ljubljana. Moštvo Neptuna je na tem moĉnem turnirju
igralo z dvema ekipama ter zasedlo zadnje mesto, a je pred Ljubljanĉani
demonstriralo tehniĉno lepo igro. Celjani so pokazali svoje kvalitete predvsem v
prvem delu igre, v drugem pa jim je v odloĉilnih trenutkih vselej zmanjkalo
vzdrţljivosti.
Rezultati:
Neptun B : Ljubljana 1:11
Neptun A : Primorje 7:10 (6:4)
Neptun A : Spartak 4:7 (4:2)
52
4.3.2.1 Republiško prvenstvo v vaterpolu
Prvenstvo je bilo organizirano v obliki turnirskega tekmovanja, kjer sta se
organizirala dva turnirja. Udeleţba je bila skromna, saj sta Branik iz Maribora in
Triglav iz Kranja odstopila od tekmovanja. Ĉlanska ekipa Neptuna je na prvem
turnirju v konkurenci treh ekip osvojila drugo mesto za ekipo Ljubljane.
Rezultati:
Ilirija : Neptun 7:7 (5:4)
ŢPK Ljubljana : Neptun 8:5 (5:2)
ŢPK Ljubljana : Ilirija 10:4 (4:1)
Prvenstvena lestvica je bila po prvem delu prvenstva naslednja:
ŢPK Ljubljana 2 2 0 0 18:9 4
Neptun 2 0 1 1 12:15 1
Ilirija 2 0 1 1 11:17 1
Zakljuĉni – drugi turnir za prvenstvo Slovenije je bil v Celju. Z zmago nad Ilirijo so si
Celjani zagotovili drugo mesto. V odloĉilnem sreĉanju z ŢPK Ljubljana pa so izgubili.
Rezultati:
Neptun : Ilirija 7:4 (3:1)
ŢPK Ljubljna : Ilirija 9:2 (5:2)
ŢPK Ljubljana : Neptun 9:6 (2:2)
Celjski tednik je poroĉal, da je bil preseneĉen nad prikazanim znanjem celjskih
vaterpolistov. Viden napredek je bil odraz solidne in vztrajne vadbe pod odliĉnim
strokovnim vodstvom trenerja Stelle. Proti Iliriji so bili Celjani boljši v vseh pogledih –
po taktiki, tehniki in hitrosti plavanja in so tako po svojem znanju prekosili doslej
stalnega tekmeca Ilirijo. Proti Ljubljani velikih moţnosti za zmago niso imeli, saj so
bili Ljubljanĉani bolj izkušeni, imeli boljšo rutino ter bili hitrejši v plavanju (CT, 1958,
št. 33).
53
Slika 23: Vaterpolisti osvojili drugo mesto. CT, 1958, št. 33.
54
4.3.2.2 Mladinci osvojijo naslov
Mladinci so dosegli najveĉji uspeh, saj so na prvenstvu v Ljubljani postali prvaki
Slovenije. V konkurenci šestih klubov so odigrali pet tekem in jih vse zmagali, razlika
v golih je bila 56:9 v njihovo korist (CT, 1958, št. 34).
Rezultati:
Neptun : Bled 7:1 (3:1)
Neptun : Triglav 6:4 (4:2)
Neptun : Ilirija 11:0 (4:0)
Neptun : Koper 27:0 (14:0)
Neptun : Ljubljana 5:4 (3:2)
Slika 24: Last T. Goršiĉ.
55
Slika 25: Prvaki Slovenije. Last Neptun Celje.
56
4.4 LETO 1959
Prvi nastop vaterpolistov je bil 25. maja v Krškem na otvoritvenem plavalnem
mitingu. Odigrana je bila vaterpolo tekma med Ljubljano in Neptunom, ki se je
konĉala z zmago Ljubljane 4:0 (CT, 1959, št. 21).
4.4.1 SLOVENSKA PLAVALNA LIGA
Neptun je v tej sezoni prviĉ nastopal v prvi slovenski plavalni ligi, ki je zdruţevala
plavalce in vaterpoliste. 24. junija so se zaĉeli prvi boji za toĉke in prvi nasprotnik jim
je bil Triglav. Vaterpolo tekma se je zakljuĉila z zmago Triglava 14:2 (6:1). Prav tako
so plavalni del tekmovanja dobili Kranjĉani s 95:45. Reporter Celjskega tednika je
ugotovil, da plavalci in vaterpolisti Neptuna še niso bili pripravljeni na takrat najboljše
slovensko plavalno moštvo (CT, 1959, št. 25).
V drugem krogu so Neptunovci zopet izgubili tokrat proti ekipi Ljubljane. Vaterpolo
tekma se je konĉala z rezultatom 14:6 v korist Ljubljanĉanov. V plavalnem delu pa je
bil rezultat ob koncu tekmovanja 93:47 (CT, 1959, št. 26).
Naslednjo tekmo z Ilirijo, ki je potekala v Celju, so dobili domaĉini. Vaterpolisti so
zmagali z 9:5 (4:2). Prvo zmago Celjanov je novinar Celjskega tednika komentiral:
»Tudi waterpolo tekma je bila bolj borbena kot lepa. Domaĉi waterpolisti so bili le
mestoma odliĉni v igri pa vseskozi boljši.« (CT, 1959, št. 27).
Teden dni kasneje se je proti ekipi Celuloze tekma konĉala s porazom celjskih
plavalcev z rezultatom 90:52, v vaterpolu pa so bili boljši Celjani 13:7 (6:6) (CT,
1959, št. 28).
Slovenska plavalna liga ni bila zakljuĉena, ker se glavna tekmeca za prvo mesto
Triglav in ŢPK Ljubljana nista sreĉala. Prvotno tekmovanje v Kranju so domaĉini
odpovedali zaradi hladne vode. Ponovni datum tekme ni bil doloĉen po krivdi obeh
klubov (Polet, 1959, št.43).
57
Ob 40 letnici društvenega obstoja je Ilirija organizirala turnir na katerem je
sodelovalo tudi moštvo celjskega Neptuna. Na turnirju Celjani niso prikazali igre s
katero bi se lahko enakovredno zoperstavili nasprotniku, ki je spadal v vrh takratne
Jugoslavije, zato se je tudi poroĉevalec spraševal ali je bila udeleţba na tem turnirju
smotrna. Tako jih je Korĉula premagala 20 : 3, Reka 21 : 2, Ljubljana 19 :1 in Kranj
7 : 1.
Slika 26: CT, 1959, št. 29.
4.4.2 SLOVENSKO VATERPOLO PRVENSTVO
V Ljubljani se je odvijal prvi del prvenstva Slovenije, na katerem se Celjani niso
izkazali. Izgubili so vse tri tekme, najbolj boleĉ poraz pa je bil proti Iliriji, za katero je
poroĉevalec ugotavljal, da so jih v pretekli sezoni zlahka premagovali (Celjski tednik
1959, št. 30).
Rezultati:
Neptun : Triglav 1:5
Neptun : Ilirija 4:8
Neptun : Ljubljana 3:9
58
V Kranju se je nadaljeval drugi del slovenskega prvenstva. Tu so Celjani prikazali
mnogo boljšo igro in so v prvi tekmi premagali Ilirijo z 9:3. Tekma pa je bila na
preseneĉenje Celjanov razveljavljena, toda tudi v ponovljeni tekmi so bili boljši in
slavili s 5:2. Tekmo z Ljubljano so po slabem zaĉetku prav tako dobro odigrali in
izgubili tesno s 4:3. S porazom v zadnji tekmi proti Triglavu so ostali na ĉetrtem
mestu, kar je pomenilo da so osvojili zadnje mesto in igranje v kvalifikacijah za
obstanek v 1. slovenski ligi (CT, 1959, št. 35).
Slika 27: Last Neptun Celje.
59
4.4.3 MLADINSKO VATERPOLO PRVENSTVO LRS V CELJU IN PONOVNO ZMAGOSLAVJE CELJANOV
Na mladinskem prvenstvu je nastopilo osem ekip, in sicer: Ilirija, Ljubljana, Celuloza,
Prešeren, Domţale, Bled, Triglav in Neptun. Mladi Celjani so brez poraza obranili
naslov republiškega mladinskega prvaka v postavi: Vošinek, Lovšin, Trbovc, Zajc,
Goršiĉ, Cvehte in Vodiĉar.
Rezultati predtekmovanja:
Triglav : Prešeren 10:3 (5:0)
Bled : Domţale 18:2 (10:1)
Ljubljana : Ilirija 9:4 (9:4)
Neptun : Celuloza 3:2 (1:1)
Rezultati prve skupine:
Neptun : Ljubljana 13:6 (4:0)
Triglav : Bled 7:3 (5:3)
Triglav : Ljubljana 6:5 (4:2)
Ljubljana : Bled 9:3 (4:1)
Neptun : Triglav 8:4 (6:3)
Lestvica I. skupine:
Neptun 3 3 0 0 36:10 6
Triglav 3 2 0 1 17:16 4
Ljubljana 3 1 0 2 20:22 2
Bled 3 0 0 3 6:31 0
60
Slika 28: Last T. Goršiĉ.
61
4.4.4 DRUGI TURNIR ZA VELIKO NAGRADO CELJA
Plavalni klub Neptun je ob koncu sezone drugiĉ pripravil vaterpolo turnir za veliko
nagrado Celja. Na turnirju je sodelovalo šest ekip. Na koncu je slavila ekipa
zagrebške Mladosti pred Spartakom iz Subotice.
Rezultati:
I. skupina II. skupina
Spartak : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 10:3 Proleter : Mladost (Bjelovar) 4:1
Neptun : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 10:3 Mladost (Zagreb) : Proleter 9:0
Spartak : Neptun 3:2
Zaključni del
Mladost (B) : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 9:5
Proleter : Neptun 4:3
Mladost (Z) : Spartak 5:1
Slika 29: Last T. Goršiĉ.
62
4.4.5 ODHOD IVA STELLE
Rezultati sistematiĉnega dela trenerja Iva Stelle so bili ţe v prvem letu (1958) v
republiških merilih odliĉni. Pionirji in ĉlani so bili drugi, mladinci pa celo prvi v
Sloveniji. Tudi naslednje leto so se odliĉni rezultati nadaljevali, saj so mladinci
ohranili naslov republiških prvakov.
Dokaz, da je bila uprava kluba zadovoljna z njegovim delom, je bila tudi sveĉana
veĉerja ob koncu leta, ko so ga celo obdarili s ĉekom za 30.000 takratnih dinarjev.
Razlog, zakaj ni veĉ podaljšal pogodbe, je bil v tem, da je kot Dalmatinec pogrešal
morje, postal pa je tudi hrvaški republiški svetovalec za telesno vzgojo (50 let
plavalni klub Neptun, 2000).
Druţenje z vaterpolisti »stare garde« mu je ostalo v prijetnem spominu, kar kaţe tudi
njegova udeleţba na vsakoletnih druţenjih s starimi celjskimi prijatelji (50 let plavalni
klub Neptun, 2000).
63
5. ZAKLJUČEK
Plavalni šport v Celju se je zaĉel razvijati okoli leta 1950. Geografske znaĉilnosti
celjske kotline so omogoĉile razvoj plavalnega športa na Celjskem, saj se je ta šport
zaĉel razvijati tukaj predvsem zaradi danih naravnih moţnosti plavanja in igranja
vaterpola v reki Savinji.
Prvi zaĉetki vaterpola leta 1950 so bili bolj za šalo kot zares. Zaĉetniki vaterpola na
Celjskem med katere lahko štejemo Šĉuka Cvetka, Šef Marjana, Gedrih Igorja,
Mozer Ivana, Ţgeĉa, Pušnik Cirila in Doplihar Saška, so zaĉeli igrati to igro v vodi
zaradi zanimivejšega preţivljanja prostega ĉasa. O organiziranosti še ne moremo
govoriti, saj je bila to le skupina prijateljev, ki je na tak naĉin preţivljala prosti ĉas.
Ţe leta 1951 pa so ustanovili Ţelezniĉarski plavalni klub – ŢPK, ki je deloval pod
okriljem Ţelezniĉarskega društva. ŢPK jim je tako omogoĉil nastope na razliĉnih
turnirjih in tekmovanjih, sponzorstvo Ţeleznic v obliki brezplaĉnega prevoza na
tekme, moţnosti spanja v vlaku ter ureditev »bazena« v reki Savinji.
Vse do leta 1957, ko je Celje ob koncu sezone dobilo svoj olimpijski bazen, so morali
vaterpolisti in plavalci igrati in trenirati v Savinji in okoliških bazenih v Rimskih
Toplicah, Laškem, Preboldu in Velenjskem jezeru.
Z olimpijskim bazenom je Celje dobilo moţnosti za velik razmah plavalnega športa in
moţnost enakovrednega tekmovanja z ostalimi ekipami Slovenije. Poleg izgradnje
bazena so celjski vaterpolisti v svoj krog privabili tudi profesionalnega trenerja
vaterpola Iva Stella. Tako so se v republiških merilih Celjani kosali z ostalimi
moĉnimi klubi.
64
6. VIRI IN LITERATURA
VIRI:
Beseda o celjskih plavalcih. (1957). Celjski tednik, št. 27.
Brez plavalnega bazena – pa zmagujejo. (1954). Polet, št. 33.
Celje : Ilirija 72:70. (1959). Celjski tednik, št. 27.
Celjski plavalci – prvaki vzhodne skupine III. slovenske plavalne lige. (1953).
Savinjski vestnik, št. 31.
Celjski plavalci – zmagovalci vzhodne skupine slovenske plavalne lige. (1954).
Celjski tednik, št. 30.
Celjski plavalci na prvenstvenem nastopu. (1956). Celjski tednik, št. 31.
Celjski plavalci v Trbovljah. (1956). Celjski tednik, št. 27.
Dani Vrhovšek izboljšal svoj rekord. (1959). Celjski tednik, št. 28.
Dve zmagi celjskih plavaĉev. (1951). Savinjski vestnik, št. 36.
Hrvatsko – slovenska liga bo razširjena. (1955). Polet, št. 16.
Hud poraz domaĉinov. (1959). Celjski tednik, št. 25.
Ilirija najuspešnejša. (1954). Polet, št. 36.
Kako dolgo še? Slovenski vaterpolo sodniki so pereĉ problem. (1955). Polet, št. 33.
Konĉno tudi v Celju olimpijski bazen. (1957). Celjski tednik, št. 34.
Konĉno uspeh celjskega vaterpola. (1959). Celjski tednik, št. 31.
Mladinci Neptuna prvaki Slovenije. (1958). Celjski tednik, št. 34.
Mladost osvojila nagrado Celja. (1959). Celjski tednik, št. 36.
Nad 220 plavalcev v Rimskih toplicah. (1958). Celjski tednik, št. 17.
Nekaj besed o plavalcih celjskega Ţelezniĉarja. (1954). Celjski tednik, št. 34.
Neptun drugi. (1958). Celjski tednik, št. 32.
Nova zmaga celjskih plavalcev. (1953). Savinjski vestnik, št. 32.
Ob prvem vaterpolu turnirju v Celju. (1957). Celjski tednik, št. 34.
Od danes naprej v Celju mladinsko prvenstvo LRS v vaterpolu. (1959). Celjski
tednik, št. 30.
Plavaĉi Celja poraţeni v Murski Soboti. (1952). Savinjski vestnik, št. 32.
Plavalci in vaterpolisti kranjskega Triglava v Celju. (1959). Celjski tednik, št. 24.
Plavanje, PK Branik II : PS Celje 95:83. (1952). Savinjski vestnik, št. 31.
Po ustanovitvi hrvatsko – slovenske lige. (1954). Polet, št. 14.
65
Pomembna zmaga celjskih plavalcev. (1955). Celjski tednik, št. 22.
Poraz celjskih plavalcev v Preboldu. (1955). Celjski tednik, št. 33.
Poraz vaterpolistov. (1956). Celjski tednik, št. 35.
Porazna bilanca celjskih vaterpolistov. (1959). Celjski tednik, št. 29.
Preko 200 plavalcev v Rimskih toplicah. (1957). Celjski tednik, št. 17.
Prvenstvo Slovenije v vaterpolu, kdo bo prvak: Ilirija ali Ljubljana. (1955). Polet, št.
32.
Prvenstvo Slovenije v vaterpolu. (1954). Polet, št. 32.
Slovenska plavalna liga. (1956). Polet, št. 26.
Še en poraz Neptuna. (1959). Celjski tednik, št. 26.
Uspele prireditve v Preboldu. (1952). Savinjski vestnik, št.29.
Uspešen nastop celjskih plavalcev v Konjicah. (1956). Celjski tednik, št. 29.
Uspešni nastopi celjskih plavalcev in vaterpolistov. (1957). Celjski tednik, št. 30.
Ustanovljena je hrvatsko – slovenska plavalna liga. (1954). Polet, št. 13.
Vaterpolisti ostali na ĉetrtem mestu. (1959). Celjski tednik, št. 35.
Vaterpolo tekma PK Triglav : ŢPK Neptun razveljavljena!. (1956). Celjski tednik, št.
33.
Velik napredek v vaterpolu, v plavanju še ne gre. (1958). Celjski tednik, št. 23.
Velik podvig vaterpolistov. (1958). Celjski tednik, št. 33.
Zmaga v Novi Gorici. (1956). Celjski tednik, št. 36.
LITERATURA:
Godec, J. (1974). Kronika prvih dni ŢPK Neptun. Neobjavljeno delo.
Goropevšek, B. (2001). Stoletje v Celju 1900 – 2000 (str. 126-127, 132-133). Celje:
Fitmedia Celje.
Goršiĉ, E. (2000). 50 let plavalnega kluba Neptun 1950 – 2000 (str. 9-28). Celje:
Plavalni klub Neptun Celje.
Kuzma, J. in Kramer, F. (ur.) (1990). Šport v Celju 1890 – 1990 (str. 111-114). Celje:
Zveza telesnokulturnih organizacij Celje.
Ljudsko kopališče v Celju. (1956). Celje: Reklama.
Pavlin , T. (2005). »Zanimanje za sport je prodrlo med Slovenci ţe v široke sloje«.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
66
Pavlin, T. Oris razvoja celjske telesne kulture in športa po drugi svetovni vojni. V:
Poĉivavšek, M. (ur.), Cvirn, J., Studen, A., Cvelfar, B., Panĉur, A., Lazarević, Ţ.,
Zajc – Cizelj, I., Himmelreich, B., Kregar, T., Mikola, M., Stariha, G., Vodeb, J. Iz
zgodovine Celja, (Odsevi preteklosti, 1; 2; 3; 4; 5). Celje: Muzej novejše
zgodovine, 1996 - 2006, 2006, zv. 5, str. 241-256.
Prešeren, M. in Gala, S. (1956). Plavanje, waterpolo, skoki v vodo. Ljubljana:
Tiskovni svet Polet.
Stanišiĉ S. (1986). Zgodovina vaterpola v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Stepišnik, D. (1968). Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: DZS.
ELEKTRONSKI NASLOVI:
Hickok, R. (2000). Water Polo History. Pridobljeno 10.10.2007, iz
http://www.hickoksports.com/history/watrpolo.shtml#hist1
Lancaster, M.(2000). Facts and information about the game. Pridobljeno 10.10.2007,
iz http://athleticscholarships.net/history-of-water-polo.htm
Štirn, I. (2005). Bodo spremembe pravil pozitivno vplivale na razvoj vaterpola?.
Pridobljeno 10.10.2007, iz
www.vaterpolska-zveza.si/html/dokumenti/spremembe_pravil_DIF.doc
http://ujme-stoletja.stajerska.com/2004/50_let_poplave_celje.htm
USTNI VIRI:
Doplihar Saško, 29. september 2007
Godec Jure, 30. september 2007
PRILOGA 1: Plakat za Veliko nagrado Celja. Original hrani Osrednja knjiţnica Celje.