PROJEKT SiiT Spoznavanje biotske pestrosti z interaktivnimi določevalnimi ključi

PRVE POMLADANSKE CVETLICE

DELO Z DOLOČEVALNIM KLJUČEM

Avtor: Tjaša Klaj e-naslov: tjasa.klaj@guest.arnes.si

OŠ Elvire Vatovec Prade Pobeška cesta 52, 6000 Koper

1. UVOD Kako izpeljati projekt z določevalnimi ključi? Kaj izbrati, da bo primerno za 1.r? Ali dovolj poznam rastline? ... Taka in podobna vprašanja so se mi kar nekaj časa podila po glavi. Začela sem že v jeseni na temo Gozd jeseni, spoznavali smo drevesa, iglasta in listnata, plodove… Veliko smo ustvarjali, raziskovali, nastalo je ogromno izdelkov in učenci so veliko usvojili, vendar do ključev ni prišlo. Nato je prišla pomlad, letos kar hitro, tako da je je bil skrajni čas, da se tega lotim. Ker sem v tem obdobju imela študentke, sem imela več časa za razmišljanje o tem in hkrati bi jim tako postregla z nečim novim. Pri spoznavanju okolja je bila na vrsti tema o pomladi in prvih znanilcih pomladi. Ker mi je bila ta tema bliže, sem se odločila, da bom poizkusila. Najprej sem nabrala cvetlice, ki naj bi jih vključila. Takoj sem ugotovila, da je najbolje oz. najbolj enostavno začeti z obliko listov. Najprej sem ključ naredila za enostavne liste, nato pa še za sestavljene liste. Največ težav sem imela s tem, kako pripraviti, da bodo piktogrami dovolj jasni in razumljivi, ker večina učencev še ni brala. Ko sem pripravila določevalni ključ, se mi je zdel na listu formata A4 premajhen oz. premalo nazoren. Zato sem se odločila, da bom to pripravila na večjem formatu, ki ga bom lahko postavila tudi na tablo. Določene razdelke sem prekrila s kartončki, tako da bo učencem še bolj zanimivo. 1.1. Starostna stopnja: 1. razred: 6 - 7 let

1.2. Cilji in sklopi iz učnega načrta

SPOZNAVANJE OKOLJA ČAS

− Časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih.

− Spoznajo časovni potek dogodkov, uporabljajo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov.

PROSTOR

− Se orientira v svojem okolju, v okolici šole in v naravi. ŽIVA BITJA

− Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja.

− Znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami. OKOLJSKA VZGOJA

− Vedo, da moramo varovati naravo in okolje.

MATEMATIKA

ORIENTACIJA

− Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oziroma glede na druge predmete in se znajo pri opisu položajev pravilno izražati.

MERJENJE

− Ocenijo in primerjajo količine za dolžino (najkrajši, najdaljši…). NARAVNA ŠTEVILA IN ŠTEVILO 0

− Štejejo, zapišejo in berejo števila do 20, vključno s številom 0.

LOGIKA IN JEZIK

− Razporejajo predmete glede na izbrano eno lastnost in s tem oblikujejo množice.

− Odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmeti razporejeni. PRIKAZI

− Podatke prikaže s prikazom s stolpci ter jih tudi prebere. SLOVENŠČINA

− Smiselno sodelujejo v pogovoru in upoštevajo temeljna načela vljudnega pogovarjanja.

− Iz nebesednih znamenj prepozna sporočilo in ga izrazi z besedami.

− Bogatijo si besedni zaklad.

− Vadijo razločno in naravno govorjenje in se navajajo na zborno izreko. ŠPORTNA

− Učenec sproščeno izvaja naravne oblike gibanja.

− Pozna pravila varne hoje.

Vključeni POSTOPKI

− Opazovanje: Usmerjeno opazujejo, uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napišejo; primerjajo, uporabljajo štetje.

− Razvrščanje: Razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po enem kriteriju, spremenljivki).

1.3. Metode dela in predviden potek učne enote

Kot sem že v uvodu omenila, sem že v jeseni izvedla nekaj aktivnosti na temo gozd (opazovanje listnatih dreves) in posledično že navajala učence na natančno opazovanje in jih s tem pripravljala na delo z določevalnim ključem. Potek aktivnosti: A. OPAZOVALNI SPREHOD V GOZD (jesen 2013):

− Po poti opazujemo drevesa, primerjamo jih po velikosti, krošnjah, barvi listov, deblu oz. skorji in poimenujemo dele drevesa.

− Ko pridemo v gozd, povem kratko zgodbico o dečku Roku: Rok zelo rad zaide v gozd. Sprehaja se, posluša ptice, opazuje polže, mravlje in druge žuželke. Večkrat za ljudmi pobere tudi smeti. Še posebej rad se sprehaja po gozdu jeseni, ko pisano listje šumi pod nogami. S seboj vzame košarico in nabira gozdne plodove. Nekega dne ga je v gozdu presenetil dež. Na njegovo mokro obleko je z dreves padalo jesensko listje in se lepilo nanjo. Rok se je vrnil domov ves premočen. Njegovo obleko in lase so krasili jesensko obarvani listi. Domači so se mu iz srca nasmejali. Bratec Jošt pa mu je rekel: »Rok, zdaj si pa pravi gozdni ___________. (Učenci dokončajo poved.)

(Vir: Priprava - spoznavanje okolja za 1. r, Lili in Bine, založba Rokus)

− Učenci po navodilu iščejo liste: rjav, zelen in pisan list, list z nazobčanim robom in list, ki je sestavljen iz manjših lističev (pokažem). Vsak najden list pokažejo vsem. Učencem naročim naj liste shranijo v vrečko, ki jo imajo s seboj.

− Nato se postavijo v pare. Vsak par si poišče eno listnato drevo, ki ga opišejo s svojimi besedami. Usmerjam jih z naslednjimi navodili: »Odtrgaj en list na drevesu. Kakšen je na otip? Kakšna je zgornja stran in kakšna spodnja stran lista? Kakšna je oblika lista? Kakšen listni rob ima? List zmečkaj in povonjaj.”

Nato se osredotočimo na deblo, povedo, kakšne barve je, kakšno je na dotik. List papirja prislonijo na deblo in ga pobarvajo z voščenko. Primerjajo gladkost oz. hrapavost drevesne skorje.

− Naberejo plodove dreves, če jih le-ta imajo in jih poimenujemo.

− Naberejo različne liste in se vrnemo v šolo.

Slika 1: Barvanje z voščenko. Slika 2: Nabiranje listov.

Delo v učilnici

− Postavijo se v skupine po tri ter urejajo in razvrščajo liste: po barvi, obliki, dolžini peclja, velikosti in po obliki listnih robov.

− Iz nabranega materiala oblikujejo slike.

Slike 3, 4 in 5: Slike iz naravnega materiala.

B. PRVE POMLADANSKE CVETLICE – DELO Z DOLOČEVALNIM KLJUČEM (pomlad 2014)

1. dan (3 šolske ure)

Učenci so najprej spoznali in začutili okolje, v katerem rastejo prve pomladne cvetlice. Tam so jih usmerjeno opazovali, opisovali, primerjali in razvrščali po skupnih lastnostih in razlikah ter spoznavali nove pojme. 2. dan (2 šolski uri)

Naslednji dan so ponovili spoznane pojme in nekatere cvetlice poimenovali, s pomočjo določevalnega ključa, ki sem ga izdelala oz. pripravila na večjem plakatu.

Metode dela: pogovor, opazovanje, poročanje, delo z določevalnim ključem, delo v DZ Oblike dela: individualna, frontalna, skupinska, dvojice Material: Pri izvedbi projekta sem uporabila naravni material (cvetlice) in na plakatu izdelan določevalni ključ za prve pomladne cvetlice. Medpredmetne povezave: SLJ, MAT, ŠPO

2. OPIS IZVEDBE IN POTEKA AKTIVNOSTI - PRVE POMLADANSKE CVETLICE (5 šolskih ur)

2.1. OPAZOVALNI SPREHOD V GOZD – PRVI DAN ( 3 šolske ure, 50 minut za pot v obe

smeri)

2.1.1. POTEK DEJAVNOSTI:

UVOD (30 min)

� Prihod v gozd.

Učenci se najprej sprostijo, tečejo, skačejo in raziskujejo po svoje. Med tem jim povem,

naj poskušajo poiskati, nekaj njim zanimivega. Nato svoje najdbe predstavijo.

� Zaznavajo okolico z vsemi čutili.

- Zaprejo oči (poslušajo, vonjajo). Povedo, kaj so slišali in kaj vonjajo.

- Naročim jim, naj se ozrejo naokoli, naštevajo in opisujejo, kaj vidijo.

- Učenci poiščejo nekaj trdnega, mehkega, hrapavega, gladkega, rjavega, sivega in

zelenega. Postopoma dajem navodila: »Poiščite nekaj trdega.« Ko vsi učenci

najdejo in položijo na svoj prostor, šele takrat dam naslednje navodilo: »Poiščite

nekaj mehkega.« Tako nadaljujem za vsako lastnost. Po končanem iskanju, se

učenci usedejo in povedo, kaj so našli za določeno lastnost.

Slika 6: Poročanje o najdenih predmetih. Slika 7: Iskanje predmeta.

OSREDNJI DEL (40 min)

� Na pladnju učencem ponudim liste cvetlic (vijolice, trobentice, zvončka in zelenega

teloha). Vsak učenec si enega izbere in poišče sošolce z enakim listom. Tako so nastale

štiri skupine.

� List usmerjeno opisujejo: »Otipaj list. Kakšen je na otip? Kakšne oblike je? Kateri

predmet je podobne oblike? Kakšen listni rob ima? Ali sta zgornja in spodnja stran lista

enaki?« Tudi sama sem imela v roki list, ga opazovala in tipala. Tako sem učencem

neposredno demonstrirala potek opazovanja. Nekaj težav se je pojavilo pri listu

zelenega teloha. Učenci so najprej opazovali samo en del lista. Spomnila sem jih, da

vsi listi skupaj sestavljajo en list.

� Poiščejo cvetlico, ki ji list pripada in ji odtrgajo cvet.

Učenci se posedejo po skupinah in vodeno opazujejo cvetlico:

(Vsaki skupini dam še cvetlico s podzemnim delom, ki sem jo že prej nabrala.)

»Oglej si cvet. Kakšne barve je? Povonjaj cvet. Kakšen vonj ima? Koliko venčnih listov

ima cvetlica? Odtrgaj enega. Kakšen je? Otipaj steblo. Opiši ga. Prelomi steblo. Ali se je

takoj prelomilo? Ste morali večkrat poizkusiti?«

Pokažejo, kateri del je v zemlji. Povem jim, da imajo trobentica, vijolica in zeleni teloh

koreniko in koreninice, zvonček pa čebulico in koreninice. Povem, čemu služi.

� P

o dve skupini skupaj primerjata svoji cvetlici. Učencem sem pustila nekaj minut, da si

ogledajo cvetlici in se pogovorijo v skupini. Nato poročajo, kaj so opazili oz. naštevajo

razlike in podobnosti med cvetlicama: listi (oblika, barva, rob in pecelj), cvetova

(barva, velikost, razporeditev venčnih listov, vonj), steblo (debelina in dolžina) in kaj

imata v zemlji. Učenci so bili pri tej dejavnosti malo bolj samostojni, povedali so več primerjav, kljub

temu pa sem jih morala spodbujati z vprašanji. Opazila sem, da imajo težave z

izražanjem oz. zamenjevali so izraze velik/visok, suh/ozek in širok/debel, izraza

korenika si ni nihče zapomnil.

Slika 9: Opazovanje podzemnega dela

Slika 8: Opazovanje cvetlic (tipanje)

Slika 10: Opazovanje cvetlic (vonjanje)

ZAKLJUČEK (15 min)

Učenci odtrgajo cvet trobentice in

poskusijo pihniti vanj, tako da se zasliši zvok

ter okusijo njen cvet.

Slika11: Zaključek

2.2. DELO Z DOLOČEVALNIMI KLJUČI V RAZREDU – DRUGI DAN ( 2 šolski uri)

2.2.1. POTEK DEJAVNOSTI:

UVOD - Ponovitev pojmov (20 minut)

� Vsak učenec izžreba iz škatle košček

sestavljanke - en del narisane cvetlice. Postavijo se v tri skupine tako, da sestavijo cvetlico in jo nalepijo na kartonček. Vsaka skupina dobi tudi pravo cvetlico.

Slika 12: Sestavljanka.

� Učenci ponovijo dele rastlin. Povedo barvo cveta, preštejejo venčne liste,

opišejo list oz. obliko lista, poimenujemo, kaj ima cvetlica v zemlji.

OSREDNJI DEL - Delo z določevalnim ključem (45 minut)

� Na tablo pritrdim plakat z določevalnim ključem. � Pokažem način dela z določevalnim ključem in tako določimo ime navadnemu

malemu zvončku in črnemu telohu.

Slika 13: Učimo se uporabljati določevalni ključ.

� Vsaka skupina dobi plakat z določevalnim ključem in posodico, v kateri so naslednje cvetlice: črni in zeleni teloh, navadni mali zvonček, trobentica, vijolica, žafran, jetrnik in podlesna vetrnica. Učenci s pomočjo določevalnih ključev poimenujejo vse rastline, ki so jih dobili v posodici.

Slika 14: Delo z določevalnim ključem. Slika 15: Delo z določevalnim ključem.

ZAKLJUČEK (20 minut) � V delovnem zvezku pravilno

pobarvajo spoznane cvetlice.

� Kdor zna pisati, napiše tudi ime

cvetlice.

Slika 16: Reševanje naloge v delovnem zvezku

3. ZAKLJUČKI IN EVALVACIJA Določevalni ključ sem izdelala tako, da bo primeren za otroke, ki ne znajo brati. Takšno obliko plakata sem izbrala, ker se mi je zdela bolj nazorna in primerna starostni stopnji. Pred uporabo ključa so se učenci urili v opazovalnih veščinah, spoznali dele rastline in pojme, ki so jih potrebovali pri delu z določevalnim ključem. Zato sem več časa posvetila uvodnim uram v gozdu, ker vem, da največ pridobijo v konkretnem okolju ob materialu. Spoznali so nove pojme: suličast list, srčast list, enostaven list in sestavljen list, venčni oz. cvetni listi, korenika, čebulica in korenine. Pri vodenem opazovanju cvetlic so imeli največ težav pri ustreznem poimenovanju, iskanju izrazov za opisovanje listov in ravno tako pri iskanju podobnosti in razlik med cveticami. Po zaključku projekta je bila uporaba novih pojmov bolj prisotna. Učenci so se naučili dele rastlin in v večini so jih tudi pravilno poimenovali. S tem so bili cilji spoznavanja okolja (tematski sklop živa narava ) doseženi. Predstavitve in razlage ključa sem se lotila z zvončkom (enostavni listi), ker ga učenci najbolj poznajo in nato še z zelenim telohom (sestavljenimi listi). Hitro so ugotovili, kaj nam sporočajo piktogrami na določevalnem ključu. Učenci so samostojno uporabljali ključe, potrebovali so le potrditev, če so pravilno določili. Ker so bile nekatere cvetlice že malo ovenele, so imeli nekaj težav pri štetju venčnih listov. Učenci so z zanimanjem določevali, med seboj so aktivno sodelovali, se pogovarjali in opazovali. Učenci so urili in razvijali opazovalne spretnosti, razvijali medsebojne odnose in komunikacijo, se veliko novega naučili v naravnem okolju in nadgradili znanje v poznavanju cvetlic, njihovih delov, imen ter natančnem opazovanju. Spoznali so nov pripomoček, s katerim samostojno spoznavajo in poimenujejo cvetlice. Menim, da so bili doseženi vsi zastavljeni cilji. Cilje sem sproti preverjala s pogovorom, spraševanjem ob konkretnem materialu in fotografijah ter z reševanjem nalog v delovnem zvezku. Vsi učenci so pravilno pobarvali cvetlice in jih poimenovali, le nekaj učencev je imelo težave pri poimenovanju podlesne vetrnice in jetrnika. V prikazu z vrsticami so vsi pravilno prikazali število cvetnih listov posamezne cvetlice. Usvojeno znanje so uporabili tudi pri likovnem pouku, ko so iz kolaž papirja oblikovali izbrano cvetlico skupaj z vsemi njenimi deli. Učenci so med seboj sodelovali in se pogovarjali, upoštevali so navodila ter spraševali. Pri delu z določevalnim ključem je bilo timsko delo odlično, vsi učenci v skupinah so bili zelo aktivni. Ob vsem tem sem spoznala, da je bila izbira teme pravilna, način dela s ključem zanimiv, inovativen ter zabaven, tako zame kot za otroke.

Slika 17: Določevalni ključ Slika 18: Določevalni ključ