Upload
vanminh
View
215
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
PRVI AKCIJSKI PROGRAM ZA IZVAJANJE
TERITORIALNE AGENDE EVROPSKE UNIJE
(dogovorjen 23. novembra 2007 v Ponta Delgadi na Azorih)
................................................................................................................
Kazalo
Politična zaveza
1. Kontekst
2. Vodilna načela za izvajanje Teritorialne agende
3. Namen, časovni okvir in obseg Akcijskega programa
4. Smeri ukrepanja in aktivnosti
5. Izvajanje
Priloga
................................................................................................................
2
POLITIČNA ZAVEZA
Ministri Evropske unije, pristojni za prostorsko načrtovanje in razvoj, zbrani na seji o
teritorialni koheziji v okviru neformalnega srečanja ministrov za teritorialno kohezijo in
regionalno politiko v Ponta Delgadi na Azorih, 23. in 24. novembra 2007 v organizaciji
portugalskega predsedstva Sveta EU, s tem sprejemamo Prvi akcijski program za izvajanje
Teritorialne agende Evropske unije.
S tem sporazumom se zavezujemo, da bomo v skladu s svojimi sredstvi in pristojnostmi
izvajali cilje in prednostne naloge Teritorialne agende na evropski, nacionalni, regionalni
in lokalni ravni, da bomo spodbujali strukturiran, vendar prožen proces sodelovanja med
nami in Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Evropsko investicijsko banko,
Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij, drugimi zainteresiranimi stranmi
in s sosednjimi državami. S tem bomo okrepili tudi dopolnjevanje med Leipziško listino o
trajnostnih evropskih mestih in Teritorialno agendo Evropske unije.
Prvi akcijski program predstavlja korak naprej v procesu, ki se je na osnovi izkušenj ESDP
in CEMAT začel leta 2004 v Rotterdamu in je maja 2007 v Leipzigu pod okriljem nemškega
predsedstva Sveta Evropske unije privedel do sprejetja Teritorialne agende Evropske unije.
S sprejetjem Prvega akcijskega programa potrjujemo svojo zavezanost nadaljevanju tega
sodelovanja in njegovemu oblikovanju v strukturiran proces.
Prvi akcijski program je oblikovan za izvajanje v obdobju 2007-2011 tako v kontekstu
sedanjega neformalnega sodelovanja na področju teritorialne kohezije med državami
članicami in institucijami Evropske skupnosti kot tudi glede na okvir, določen s Pogodbo, ki
spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Lizbonska
pogodba), ki teritorialno kohezijo obravnava kot tretjo razsežnost kohezijske politike.
Prvi akcijski program ima pet vodilnih načel: (i) solidarnost med regijami in ozemlji, (ii)
večnivojsko upravljanje, (iii) integracija politik, (iv) sodelovanje v teritorialnih zadevah in
(v) subsidiarnost. Ta vodilna načela naj bi pomenila spobude za politično delovanje in
orientacijo pri posameznem in skupnem izvajanju Teritorialne agende.
3
Izvajanje Teritorialne agende na področjih, ki so v naši pristojnosti
V Prvem akcijskem programu določamo aktivnosti, katerih cilj je spodbujanje integracije
teritorialnih prednostnih nalog Teritorialne agende v nacionalnih, regionalnih in lokalnih
politikah teritorialnega razvoja, izboljšana koordinacija med teritorialnimi in urbanimi
politikami, podpiranje evropske prostorske raznolikosti in presojanje, kako je Teritorialna
agenda upoštevana pri izvajanju nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih
programov, kakor tudi v nacionalnih programih reform za uresničevanje ciljev Lizbonske
strategije.
Vplivanje na ključne dosjeje EU
V Prvem akcijskem programu se zavezujemo, da bomo sodelovali in aktivno prispevali k
razpravi o ključnih evropskih razvojnih vprašanjih in tako zagotavljali ustrezno upoštevanje
prostorske razsežnosti pri presojanju sedanjih politik in pri oblikovanju prihodnjih politik
Evropske unije. V ta namen bomo obravnavali ključne dosjeje EU, ki se bodo pojavljali do
leta 2011, in sicer izziv podnebnih sprememb, Lizbonsko agendo, strategijo EU za
trajnostni razvoj, politiko razvoja podeželja EU, prometno politiko in kohezijsko politiko,
pri čemer bomo upoštevali prihodnjo revizijo proračuna EU. Spodbujali bomo širjenje
informacij in razprave o teh ključnih temah na primernih forumih z ustreznimi institucijami
in nosilci interesov na evropski ravni in na ravni držav članic.
Dajanje prostorske/urbane razsežnosti sektorskim politikam
V Prvem akcijskem programu se zavezujemo, da bomo v skladu s svojimi sredstvi in
pristojnostmi sodelovali z oblikovalci sektorskih politik in s pristojnimi institucijami tako na
evropski ravni kot na ravni držav članic in tako spodbujali primerno upoštevanje prostorske
in urbane razsežnosti pri oblikovanju in izvajanju sektorskih politik.
Krepitev večnivojskega teritorialnega upravljanja v EU
V Prvem akcijskem programu potrjujemo svoje prepričanje, da je večnivojsko upravljanje
temeljno sredstvo za doseganje uravnoteženega prostorskega razvoja Evropske unije in
izjavljamo, da se bomo sestajali z izbranimi predstavniki interesnih skupin, z lokalnimi in
regionalnimi oblastmi glede izvajanja prednostnih nalog Teritorialne agende v njihovih
lastnih akcijskih programih in aktivnostih in da bomo v skladu s svojimi sredstvi in
4
pristojnostmi v svojih državah podpirali razvoj transparentnih procesov odločanja o
politikah, ki so teritorialno pomembne z vključevanjem javnih in zasebnih interesnih
skupin in nevladnih organizacij.
Izvajanje strategije komuniciranja in ozaveščanja o teritorialni koheziji
Razvili in izvajali bomo strategijo komunikacije in ozaveščanja tako na evropski ravni kot
tudi v lastnih državah z namenom, da bi izpostavili vlogo teritorialne kohezije pri izvajanju
lizbonske in gothenburške strategije za doseganje bolj konkurenčne in trajnostne Evrope.
Želimo primerno prispevati k potrebni razpravi o prihodnosti naše celine in spodbujati
nastanek skupne vizije o njenem prostoru.
Razumevanje stanja prostora, perspektiv, smeri razvoja in vplivov
V Prvem akcijskem programu priznavamo, da obstaja potreba po informacijah in
poznavanju stanja prostora, o perspektivah, smereh razvoja in vplivih teritorialnih politik v
Evropski uniji in v državah članicah, kakor tudi potreba po aplikativnih raziskavah in ciljno
usmerjenih študijah, ki predstavljajo osnovo za naše delovanje. Potrjujemo, da je
prispevek programa ESPON (Evropska prostorska opazovalna mreža) pomemben pri
zagotavljanju informacij, potrebnih za ta proces, in izražamo željo, da bi uporabili njegove
možnosti za spodbujanje tematskih ciljnih analiz v korist oblikovanja nacionalnih politik, in
tako podpiramo okrepljeno evropsko razsežnost v nacionalnih strategijah, da bi natančneje
spremljali in preučili rezultate delovne Skupine za teritorialno kohezijo in urbane zadeve
Odbora za koordinacijo skladov, ki jo je ustanovila Evropska komisija.
Koordinacija in spremljanje izvajanja Prvega akcijskega programa
Prvi akcijski program predstavlja korak naprej v procesu, ki gradi na ESDP in obvezujemo
se, da bomo v skladu s svojimi sredstvi in pristojnostmi zbirali in zagotavljali sredstva in
organizacijo, ki je potrebna za koordiniranje in spremljanje izvajanja Prvega akcijskega
programa, pri čemer od predsedujočih držav pričakujemo, da bodo vodile prizadevanja in
mobilizirale države članice, Evropsko komisijo, Evropski parlament, Evropsko investicijsko
banko, Evropski ekonomski in socialni odbor, Odbor regij in druge interesne skupine in
sosednje države za doseganje skupnih ciljev teritorialne kohezije, konkurenčnosti in
trajnosti Evropske celine.
5
1. KONTEKST
Teritorialna agenda Evropske unije
Ministri Evropske unije, pristojni za prostorsko načrtovanje in razvoj, smo na neformalnem
sestanku ministrov za urbani razvoj in teritorialno kohezijo, ki ga je 24. in 25. maja 2007 v
Leipzigu organiziralo nemško predsedstvo EU, sprejeli Teritorialno agendo Evropske unije
(TA) in Portugalski zaupali nalogo, da pripravi Prvi akcijski program (AP1) za njeno
izvajanje.
Ta sporazum predstavlja vrhunec procesa sodelovanja med ministri, katerega cilj je bil
oblikovati okvir skupne politike za reševanje teritorialnih zadev v Evropski skupnosti. V
juniju 2006 se je pričel dialog z glavnimi nosilci interesov, ki je tvoril široko osnovo za
soglasje glede TA.
TA prevzema in se na različne načine nanaša na številne druge pomembne dokumente
politik EU.
Leipziška listina o trajnostnem razvoju evropskih mest
Leipziška listina je nadgradnja procesa sodelovanja za krepitev urbanega razvoja v
evropskem kontekstu. Z Leipziško listino so ministri sprejeli sporazum o skupnih načelih in
strategijah za integralen pristop k politiki urbanega razvoja in o potrebi po delovanju v
socialno in ekonomsko ogroženih urbanih območjih kot tudi v mestih nasploh. Medsebojno
dopolnjevanje Leipziške listine in Teritorialne agende je obravnavano v Prvem akcijskem
programu.
Lizbonska strategija
Cilj Lizbonske strategije je izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, vzporedno
z jasno zavezanostjo evropskemu socialnemu modelu in upravljanju s pritiski na okolje in
konflikti. Lizbonska strategija poudarja splošne cilje rasti in zaposlovanja, pri čemer v
širokem obsegu in na različnih področjih določa številne ukrepe in specifične cilje.
6
Čeprav teritorialna kohezija doslej ni bila izrecno vključena v ciljih lizbonske strategije,
njeno vrednotenje poudarja pomembnost prostorskega pristopa in vlogo regionalne in
lokalne upravne ravni pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev lizbonske strategije.
Koordiniran večnivojski pristop in sicer na evropski, nacionalni in regionalno-lokalni ravni,
usklajen z načelom subsidiarnosti, je ključen dejavnik uspeha teritorialnega upravljanja, in
je osrednja in povezovalna vsebina pri izvajanju Teritorialne agende.
Gothenburška strategija
Gothenburška strategija določa številne ključne okoljske cilje in ciljne datume, tako
politične kot zakonodajne. Med poglavitne prednostne naloge sodijo podnebne
spremembe, trajnostni promet, zdravje ljudi in gospodarjenje z naravnimi viri. Ta
področja so najpomembnejša za teritorialne izzive in prednostne naloge, ki jih določa
Teritorialna agenda.
Strateške smernice Skupnosti 2007-2013
Cilj glavnih prednostnih nalog Strateških smernic Skupnosti je tesna usklajenost kohezijskih
politik EU s cilji Lizbonske strategije. Poudarjajo pomembnost teritorialne kohezije in
teritorialnega sodelovanja, še posebej glede dostopnosti, prispevka mestnih območij k rasti
in zaposlovanju, potrebe po gospodarski diverzifikaciji podeželja in vloge
medregionalnega, transnacionalnega in čezmejnega sodelovanja.
Strateške smernice za razvoj podeželja 2007-2013
V skladu s Strateškimi smernicami za razvoj podeželja morajo politike razvoja podeželja
dopolnjevati druge politike, tako na primer kohezijsko politiko in politiko zaposlovanja,
hkrati pa morajo igrati pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju podeželja in doseganju
bolj uravnoteženega teritorialnega modela Evropske unije.
Kohezijska politika in mesta
Uradno sporočilo Komisije Svetu in Parlamentu “Kohezijska politika in mesta: prispevek
mest k rasti in delovnim mestom v regijah” (COM (2006) 385,13.07.06) poudarja, da se v
mestih koncentrirajo tako potrebe kot priložnosti. Čeprav so mesta privlačna za naložbe in
delovna mesta in spodbujajo inovacije, podjetništvo in ekonomijo znanja, se soočajo s
7
pomembnimi problemi rasti globalnega gospodarstva: brezposelnost, migracije, socialno
izključenost, vedno večje razlike znotraj mest. Potrebne so nove oblike teritorialnega
upravljanja, ki bi spodbujale boljši integralen pristop in prožno sodelovanje na različnih
teritorialnih ravneh.
Prispevek Četrtega poročila o ekonomski in socialni koheziji
Četrto poročilo o ekonomski in socialni koheziji (2007) poudarja pozitiven prispevek
kohezijske politike k enakomerni splošni konvergenci. Vendar pa so še vedno pomembna
neskladja med državami in regijami kot posledica dveh poglavitnih dejavnikov: (i) širitev
Evropske unije in (ii) splošni trend h koncentraciji rasti v najbolj dinamičnih območjih
različnih držav članic. Glede socialne kohezije Četrto poročilo opozarja, da doslej še ni bil
dosežen napredek, ki ga je kot splošni cilj za stopnjo zaposlenosti in raven izobrazbe
določila Lizbonska strategija.
Glede teritorialne kohezije Četrto poročilo poudarja pomen bolj uravnotežene
razporeditve BDP-ja, tako da se sredstva za malenkost manj koncentrirajo v tradicionalno
osrednjih regijah in da se spodbuja nastanek novih centrov rasti v drugih in bolj obrobnih
predelih ozemlja Evropske unije. Neuravnoteženo stanje znotraj regij, trend širjenja
predmestij in selitve s podeželja so še vedno pomembni problemi na velikem delu ozemlja
Evropske unije. Za boljšo teritorialno kohezijo in za oblikovanje trajnostnega modela
razvoja, skladnega z lizbonsko in gothenburško strategijo, je bistvenega pomena boljša
koordinacija različnih programov in orodij politike in novih oblik upravljanja ozemelj.
Lizbonska pogodba
Pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske
skupnosti je bila sprejeta 18. oktobra v Lizboni in naj bi bila podpisana 13. decembra. Kdaj
bo pogodba stopila v veljavo, je odvisno od zaključka ratifikacijskega procesa v državah
članicah.
Nova pogodba vključuje teritorialno kohezijo kot tretjo razsežnost kohezijske politike.
Teritorialna kohezija bo v deljeni pristojnosti Evropske unije in držav članic.
8
2. VODILNA NAČELA ZA IZVAJANJE TERITORIALNE AGENDE
Sprejetih je bilo pet vodilnih načel kot spodbude za politično delovanje na vseh odgovornih
ravneh in usmerjanje posameznega in skupnega izvajanja Teritorialne agende, kot
prispevek k nastanku kulturno, socialno, okoljsko in ekonomsko trajnostne Evrope:
1. solidarnost med regijami in ozemlji
2. večnivojsko upravljanje
3. integracija politik
4. sodelovanje v teritorialnih zadevah
5. subsidiarnost.
Solidarnost med regijami in teritoriji je v skladu s členoma 3 in 8 Teritorialne agende.
Sprejetje tega načela utrjuje solidarnost med državami in regijami in je izraz zavezanosti
kohezivnemu in integralnemu pristopu, ki se prilagaja prostorski raznolikosti, ko gre za
vplivanje in odločanje o prednostnih nalogah in financiranju teritorialnih in urbanih
razvojnih politik, tako na ravni Evropske unije kot tudi na nacionalni, regionalni in lokalni
ravni.
Večnivojsko upravljanje je v skladu s členoma 5 in 17 Teritorialne agende. Sprejetje tega
načela je izraz zavezanosti do strukturiranja primernih komunikacijskih poti, udeležbe in
sodelovanja, ki bodo pripomogli k temu, da bodo presoja, načrtovanje in upravljanje
ozemelj postalo popolnoma demokratičen, transparenten in učinkovit proces.
Integracija politik je v skladu s členi 10, 11, 23 in 27 Teritorialne agende. Sprejetje tega
načela je izraz našega priznavanja posebnih odgovornosti oblikovalcev sektorskih politik in
pripravljenosti do sodelovanja z njimi in vplivanja na njihove odločitve, da bi pri izvajanju
tematskih politik namenili več pozornosti teritorialnim in urbanim dejavnikom. Namen je
boljše usklajevanje specifičnih tematskih aktivnosti, poenostavitev njihove koordinacije in
zmanjševanje nezaželenih zunanjih učinkov.
Sodelovanje v teritorialnih zadevah je v skladu s členom 35 Teritorialne agende. S
sprejetjem tega načela se priznava pomembnost razvoja in podpore pobudam za
medregionalno, transnacionalno in čezmejno sodelovanje, ki dejavno spodbujajo
teritorialno integracijo. Pri teritorialnem sodelovanju morata biti upoštevani prostorska in
9
urbana razsežnost ekonomskega in socialnega razvoja, vključene morajo biti sosednje
države EU in sicer v okviru programov EU za evropsko teritorialno sodelovanje (cilj 3).
Subsidiarnost je v skladu s členoma 30 in 33 Teritorialne agende. Sprejetje tega načela
izraža, da je polno in učinkovito doseganje ciljev Teritorialne agende najbolje izvajati na
osnovi institucionalnih ureditev znotraj vsake države članice, z intenzivnim vključevanjem
nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti in interesnih skupin in preko dialoga z Evropsko
komisijo in drugimi evropskimi institucijami.
10
3. NAMEN, ČASOVNI OKVIR IN OBSEG AKCIJSKEGA PROGRAMA
Poglavitni namen Prvega akcijskega programa (AP1) je zagotoviti okvir za izvajanje
Teritorialne agende, ki daje ministrom, evropskim institucijam in vsem drugim
zainteresiranim stranem strukturirano in vendar prožno izhodišče za spodbujanje razprave
in vplivanje na odločitve glede evropskih razvojnih vprašanj, da bi bilo zagotovljeno
primerno upoštevanje teritorialne dimenzije pri presoji sedanjih politik in oblikovanju
prihodnjih politik Evropske unije in ob upoštevanju prihodnje revizije proračuna EU.
Nadaljnja ambicija Prvega akcijskega programa je ministrom omogočiti strukturo za
oblikovanje skupnih teritorialnih pobud in priporočil, nadgrajevanje ESDP in Vodilnih načel
CEMAT in osredotočanje na teritorialne prednostne naloge in izzive, ki jih je določila
Teritorialna agenda, in katerih delovanje naj bi vplivalo na oblikovanje politik tako na
ravni Evropske unije kot na ravni držav članic.
Prvi akcijski program povezuje prednostne teritorialne naloge, izzive in aktivnosti, ki so
omenjene v Teritorialni agendi, s ciljno usmerjenimi aktivnostmi, katerih izvajanje je
vezano na določene institucionalne izvajalce in zainteresirane strani v vmesnem časovnem
obdobju (2007-2011).
Načrt Prvega akcijskega programa upošteva revizijo Teritorialne agende v prvi polovici leta
2011 (člen 45 TA).
Prav tako je upoštevan časovni načrt za razprave in odločitve glede pomembnih ključnih
tem EU v skladu z odločitvijo ministrov, da bodo svoja skupna prizadevanja usmerili na
“spodbujanje vseevropske razprave o ključnih temah EU s prostorskega vidika” (41. člen
TA).
Zaradi njihovega teritorialnega vpliva in časovnega načrta razprav in odločitev je v Prvem
akcijskem programu posebne pozornosti deležna skupina ključnih tem EU:
- razprava o Lizbonskem procesu po letu 2010;
- vmesni pregled kohezijske politike, ki bo opravljen leta 2010 in razprava o
kohezijski politiki po letu 2013;
- prometna politika po letu 2010;
- vmesni pregled politike razvoja podeželja EU, ki bo opravljen leta 2010;
- preoblikovanje Strategije trajnostnega razvoja EU (SDS) v letu 2011;
11
Druge teme Evropske unije, ki so tudi omenjene v Teritorialni agendi, bomo spremljali v
okviru Prvega akcijskega programa in po potrebi sprejeli posebne ukrepe:
- “Modra knjiga” o integralni pomorski politiki Evropske unije;
- 7. okoljski akcijski program Evropske unije;
- politika raziskav in inovacij;
- sosedska politika.
Druge teme Evropske unije, ki niso omenjene v Teritorialni agendi, so prav tako pomembne
za njeno izvajanje in sicer sklop 1 skupne kmetijske politike, kulturna politika in politika
zaposlovanja ter socialnih zadev. Upoštevane bodo v Prvem akcijskem programu in na
njihovih področjih bodo po potrebi sprejeti posebni ukrepi.
Teritorialni učinki podnebnih sprememb opravičujejo vključevanje te teme v Prvi akcijski
program, s čimer je poudarjena pomembnost prostorsko utemeljenega pristopa in uporabe
orodij politike trajnostnega prostorskega razvoja pri določanju in izvajanju stroškovno
učinkovitih ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagoditev nanje.
Prvi akcijski program obravnava potrebo po spodbujanju izvajanja Teritorialne agende z
primernim, dobro premišljenim in pravočasnim obveščanjem in poznavanjem stanja
prostora, procesov in trendov, povezanih z uporabo teritorialnih virov in s teritorialno
kohezijo v Evropski uniji.
Prvi akcijski program se osredotoča predvsem na teritorialna vprašanja. Vendar pa
upošteva dejstvo, da politika integralnega urbanega razvoja in politika teritorialne
kohezije tudi prispevata k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Integracija politik
prostorskega in urbanega razvoja prav tako izhaja iz potrebe po oblikovanju in izvajanju
novih oblik partnerstva med mestom in podeželjem, kakor tudi novih oblik večnivojskega
teritorialnega upravljanja.
Prvi akcijski program obravnava izvajanje Teritorialne agende na področju pristojnosti
ministrov na ravni Evropske unije in na ravni držav članic, da bi bil dosežen cilj integracije
političnih prednostnih nalog Teritorialne agende in teritorialnih vidikov Strateških smernic
Skupnosti za kohezijsko politiko v obdobju 2007-2013 v nacionalne, regionalne in lokalne
razvojne politike.
12
V prvem akcijskem programu je priznana potreba, da se zagotovi ustrezno upoštevanje
teritorialne in urbane razsežnosti, ko evropske institucije presojajo sedanje politike in
oblikujejo nove, ter da se spodbuja boljše teritorialneo utemeljene sektorske politike.
13
4. SMERI UKREPANJA IN AKTIVNOSTI
Da bi bili omenjeni nameni uresničeni v časovnem okviru 2007-2011, je Prvi akcijski
program določil pet smeri ukrepanja (lines of action = LA):
LA1 izvajati Teritorialno agendo na področjih pristojnosti ministrov na ravni Evropske
unije in na ravni držav članic;
LA2 vplivati na ključne teme EU in dajati sektorskim politikam teritorialno/urbano
razsežnost;
LA3 krepiti večnivojsko teritorialno upravljanje v Evropski uniji in državah članicah;
LA4 primerjati in presojati stanje prostora, perspektive, usmeritve in vplive politik v
Evropski uniji in v državah članicah z vidika teritorialne kohezije in trajnostnega
prostorskega razvoja;
LA5 koordinirati in nadzorovati izvajanje Prvega akcijskega programa, presojati in
pregledovati Teritorialno agendo in Prvi akcijski program in razviti komunikacijsko
strategijo in strategijo ozaveščanja o teritorialni koheziji in trajnostnem razvoju
prostora.
LA1 (izvajati Teritorialno agendo na področjih pristojnosti ministrov na ravni Evropske
unije in na ravni držav članic) se neposredno nanaša na teritorialne prednostne naloge, ki
so omenjene v Delu III Teritorialne agende:
(i) policentričen razvoj in inovacije z mrežnim povezovanjem urbanih regij in mest;
(ii) nove oblike partnerstva in teritorialnega upravljanja med urbanimi in
podeželskimi območji;
(iii) regionalni konkurenčni in inovacijski grozdi;
(iv) krepitev in širitev transevropskih omrežij;
(v) transevropsko obvladovanje tveganj, vključujoč vplive podnebnih sprememb;
(vi) krepitev ekoloških struktur in kulturnih virov kot potencialov za razvoj.
Poleg neposredne vključenosti ministrov je namen te smeri ukrepanja tudi ta, da
predstavlja spodbudo drugim zadevnim institucijam in zainteresiranim stranem, da se
pridružijo tem prizadevanjem.
LA2 (vplivati na ključne teme EU in dajati sektorskim politikam teritorialno/urbano
razsežnost) vključuje dejavnosti iz IV. dela Teritorialne agende. Poleg tega se z uporabo
strateškega integralnega prostorsko razvojnega pristopa nanaša na zadeve, ki so omenjene
v členih 3 in 10 Teritorialne agende in na vse večji teritorialni vpliv politik Skupnosti. Z
14
vidika teritorialne kohezije in z upoštevanjem prihodnje revizije proračuna EU (2008-
2009), so poglavitne in ključne teme EU Lizbonska agenda, Strategija trajnostnega razvoja
EU, skupna kmetijska politika (pregled zdravstvenega stanja politike razvoja podeželja in
skupne kmetijske politike, ki bo v letu 2008), prometna politika, pomembno vprašanje
podnebnih sprememb in seveda, kohezijska politika.
LA3 (krepiti večnivojsko teritorialno upravljanje na ravni Evropske unije in držav članic)
sledi pogledom iz členov 4 in 5 Teritorialne agende in priznava, da obstaja pripravljenost
za intenzivno in prožno sodelovanje, tako horizontalno kot vertikalno, vključujoč tako
javne kot zasebne izvajalce in interesne skupine za prostorski razvoj, ki nadaljuje uspešen
dialog med zainteresiranimi stranmi, ki se je začel v letu 2006.
LA4 (primerjati in ocenjevati stanje prostora, perspektive, usmeritve in vplive politik v
Evropski uniji in v državah članicah z vidika teritorialne kohezije in trajnostnega razvoja
prostora) predstavlja odziv na potrebo po trdnih informacijah, znanju in dokazih o
teritorialni dinamiki z evropske perspektive in spodbuja sodelovanje z ustreznimi
obstoječimi organizacijami in institucijami na tem področju, kar bi omogočilo širšo
dostopnost teh informacij in znanj.
LA5 (koordinirati in nadzorovati izvajanje Prvega akcijskega programa, presojati in
pregledovati Teritorialno agendo in Prvi akcijski program in razviti komunikacijsko
strategijo in strategijo ozaveščanja o teritorialni koheziji in trajnostnem prostorskem
razvoju) predstavlja odziv na potrebo po prerazporeditvi sredstev in zagotavljanju
odgovornosti, da bi naslednja predsedstva lažje izvajala Prvi akcijski program, pri čemer so
dopustne nujne prilagoditve, a brez izgube splošne usklajenosti. Ta smer ukrepanja se
neposredno nanaša tudi na potrebo po spodbujanju javnih in zasebnih interesnih skupin, da
bi se vključile v širšo razpravo o teritorialni koheziji Evropske unije, kot je to izraženo v
členu 44 Teritorialne agende.
V okviru vsake smeri ukrepanja so bile za izvajanje Teritorialne agende v obdobju 2007-
2011 izbrane naslednje aktivnosti:
15
LA 1 Izvajati Teritorialno agendo na področjih pristojnosti ministrov na ravni Evropske unije in na ravni držav članic
aktivnost 1.1
Pripraviti in spodbujati politične možnosti za koordinacijo med prostorskim in urbanim
razvojem z vidika Teritorialne agende in Leipziške listine tako na ravni EU kot na ravni
držav članic
aktivnost 1.2
Poročati o integraciji teritorialnih prednostnih nalog in izzivov Teritorialne agende v politike,
programe in načrte prostorskega razvoja tako na ravni držav članic kot na čezmejni in
transnacionalni ravni
aktivnost 1.3
Presojati upoštevanje teritorialnih prednostnih nalog in izzivov Teritorialne agende pri
izvajanju NSRO in operativnih programov
LA 2 Vplivati na ključne teme EU in dajati sektorskim politikam teritorialno/urbano razsežnost
aktivnost 2.1
Sodelovati z EK pri uporabi dejavnosti tematskih delovnih skupin za teritorialno kohezijo in
urbane zadeve (TCUM) za analiziranje ključnih tem, politik in zakonodaje na ravni držav
članic in na ravni EU z vidika Teritorialne agende in Leipziške listine
aktivnost 2.2
Preučiti teritorialne vplive določenih sektorskih politik skupaj z oblikovalci teh politik in
skupaj analizirati uvajanje presoje prostorskih vplivov v proces priprave politik
aktivnost 2.3
Analizirati ključne teme, politike in zakonodajo z vidika regij s posebnimi prostorskimi
omejitvami
aktivnost 2.4
Pripraviti in spodbujati prispevke ministrov k razpravi o najpomembnejših ključnih temah
EU z vidika trajnostnega prostorskega razvoja in teritorialne kohezije
LA 3 Krepiti večnivojsko teritorialno upravljanje v Evropski uniji in državah članicah
aktivnost 3.1
Oblikovati in izvajati strategijo za spodbujanje transparentnih procesov odločanja v
administraciji in z javnimi in zasebnimi nosilci interesov, kakor tudi z nevladnimi
organizacijah na področju teritorialnih politik na ravni EU kot na ravni držav članic
aktivnost 3.2
Sestajati se z izbranimi interesnimi skupinami glede njihove pripravljenosti za izvajanja
teritorialnih prednostnih nalog TA v njihovih lastnih akcijskih programih in pobudah
LA 4 Primerjati in ocenjevati stanje prostora, perspektive, usmeritve in vplive politik v Evropski uniji in v državah članicah z vidika teritorialne
aktivnost 4.1
Ob upoštevanju institucionalnega okvira in načinov upravljanja uporabljati program ESPON
2013 pri razvijanju čvrste platforme znanja o stanju prostora, perspektivah, usmeritvah in
vplivih politik v EU in v državah članicah z vidika teritorialne kohezije in trajnostnega
razvoja prostora
16
kohezije in trajnostnega razvoja prostora
aktivnost 4.2
Ob upoštevanju institucionalnega okvira in načinov upravljanja uporabljati program ESPON
2013 in druge evropske mednarodne teritorialne in urbane mreže ter institucije, vključno z
Odborom OECD za politiko teritorialnega razvoja, za podporo pri nadzoru in presoji
teritorialnega razvoja in kohezije od leta 2008 naprej
aktivnost 4.3
Posodobiti poročilo o “Teritorialnem stanju in perspektivah EU” (TSP) pred vmesnim
pregledom TA v letu 2011
LA 5 Koordinirati in nadzorovati izvajanje Prvega akcijskega programa, presojati in pregledovati Teritorialno agendo in Prvi akcijski program in razviti strategijo komunicfiranja in ozaveščanja o teritorialni koheziji in trajnostnem razvoju prostora
aktivnost 5.1
Koordinirati, spremljati in presojati izvajanje AP1
aktivnost 5.2
Oblikovati in izvajati strategijo komuniciranja in ozaveščanja o teritorialni koheziji in
trajnostnem razvoju prostora
aktivnost 5.3
Ovrednotiti in pregledati TA v letu 2011
Izvajanje teh aktivnosti naj bi namreč prispevalo k:
- boljši koordiniranosti prostorskih politik držav članic z uvajanjem evropske
razsežnosti in določanjem ter izvajanjem skupnih prednostnih nalog;
- boljši usklajenosti politik Evropske unije in politik prostorskega razvoja znotraj
držav članic zaradi vplivanja na oblikovanje politik Evropske unije z vidika
teritorialne kohezije;
- boljšemu razumevanju prostorskega sistema in teritorialnih smeri razvoja na ravni
Evropske unije;
- boljši vertikalni in horizontalni koordinaciji in k udeležbi javnega in zasebnega
sektorja za bolj odzivno teritorialno upravljanje.
Prej navedene aktivnosti so podrobneje opisane v posebni Prilogi, ki je del tega Akcijskega
programa.
17
5. IZVAJANJE
Odgovornost za izvajanje aktivnosti
Večina aktivnosti iz Prvega akcijskega programa ima tako politično kot tudi tehnično
razsežnost. Nekatere aktivnosti so predvsem politične narave, nekatere pa predvsem
tehnične narave.
Politično razsežnost bodo izvajali:
(a) minister predsedujoče države;
(b) ministri držav članic (členi od 38 do 46 TA);
(c) evropske institucije (členi od 39 do 31);
(d) Evropska komisija in države članice Evropske unije v tesnem medsebojnem
sodelovanju (členi od 32 do 35);
(e) ministri na področju svojih pristojnosti (člena 36 in 37);
(f) ministri v dialogu z nosilci interesov (člena 42 in 44).
Tehnično razsežnost bo zagotavljala mreža kontaktnih točk za teritorialno kohezijo (NTCP),
izvajale pa:
(a) predsedujoča država;
(b) države članice skupaj ali v organiziranih podskupinah glede na izbrane teme ali
interesna področja;
(c) institucije Evropske unije, same ali v sodelovanju s predsedujočo državo in/ali z
državami članicami;
(d) druge zainteresirane strani, same ali v sodelovanju s predsedujočo državo in/ali z
državami članicami.
Tehnična razsežnost je nujna, da se:
- zagotovi neposredno podporo za posebne politične aktivnosti;
- zagotovi splošne tehnične podpore ministrom pri izvajanju Teritorialne agende;
- koordinira in spremlja izvajanje Prvega akcijskega programa.
Za koordinacijo politične in tehnične razsežnosti so primarno odgovorni tisti, ki skrbijo za
izvajanje vsake posamezne aktivnosti, subsidiarno pa je odgovorna predsedujoča država.
Odgovornost za izvajanje aktivnosti je navedena v ustreznih predlogah (glej Prilogo).
18
Predloge za aktivnosti so orodja za podporo pri koordinaciji, izvajanju in presojanju Prvega
akcijskega programa. Njihova vsebina je okvirna in naj bi jo predsedujoča država, ki skrbi
za izvajanje Prvega akcijskega programa, redno posodaljala in prilagajala v dialogu s
tistimi, ki so odgovorni za izvajanje teh aktivnosti.
Poleg splošnih predlog, ki opisujejo in podpirajo izvajanje aktivnosti iz 4. poglavja, se
lahko pripravi tudi predloge, ki opisujejo in podpirajo posebne podaktivnosti znotraj
posameznih aktivnosti.
Pred pripravo nove predloge mora biti vedno sprejet sporazum med predsedujočo državo in
tistimi, ki so odgovorni za izvajanje te posebne aktivnosti ali podaktivnosti. Naloga vsakega
predsedstva je spodbujati države članice in nosilce interesov, da prevzamejo odgovornost
za izvajanje aktivnosti ali da pri tem izvajanju sodelujejo.
Koordinacija izvajanja Prvega akcijskega programa
Ministri Evropske unije, pristojni za prostorsko načrtovanje in razvoj, so skupaj politično
odgovorni za izvajanje Prvega akcijskega programa. Zato bodo delovali skupaj, tako na
neformalnih srečanjih ministrov kot tudi z drugimi sredstvi, in sodelovali z institucijami
Evropske unije in drugimi nosilci interesov.
Operativna odgovornost za koordiniranje in izvajanje Prvega akcijskega programa je v
rokah posameznega predsedstva. Poleg naloge koordiniranja celotnega procesa izvajanja
lahko vsaka predsedujoča država prevzame odgovornost za nekatere programske
aktivnosti.
Koordinacija izvajanja Prvega akcijskega programa je najpomembnejša in najnujnejša
naloga in je prednostna pri določanju programa posameznega predsedstva. Od
predsedujoče države terja tako politično kot tudi tehnično delovanje.
Koordinacija izvajanja Prvega akcijskega programa vključuje tesno sodelovanje med
predsedujočo državo in:
- državami članicami, ki so odgovorne za izvajanje posebnih aktivnosti, podaktivnosti
ali nalog znotraj aktivnosti;
19
- institucijami Evropske unije in drugimi nosilci interesov, bodisi v okviru formalnih
sporazumov z ministri ali na lastno pobudo v referenčnem okviru Teritorialne
agende.
Upravljanje izvajanja Prvega akcijskega programa
Izvajanje Prvega akcijskega programa mora biti dinamičen proces. Da bi se lahko prilagajal
spremenljivemu političnemu, gospodarskemu in družbenemu okolju, mora biti Prvi akcijski
program prožen in med procesom izvajanja sprejemljiv za nove aktivnosti, nove cilje
obstoječih aktivnosti in nove obveznosti.
Zato je potreben sistem upravljanja za izvajanje Prvega akcijskega programa.
Sistem upravljanja Prvega akcijskega programa temelji na treh ravneh:
- Predsedstvo, ki deluje s podporo trojke, ima izvršilno vlogo in je odgovorno za
koordiniranje, spodbujanje in vodenje tekočega procesa izvajanja. Prav tako je
odgovorno za pripravo poročil o napredku pri izvajanju Prvega akcijskega
programa, ki jih predstavi na neformalnih ministrskih srečanjih (glej tudi
spremljanje in presojanje);
- Ministri, ki sodelujejo na neformalnih ministrskih srečanjih, imajo skupno
odgovornost za presojanje napredka in dogovarjanje glede novih aktivnosti in/ali
sprememb pri smereh delovanja;
- Institucije Evropske unije in nosilci interesov v okviru izvajanja Teritorialne agende
v političnem dialogu z ministri.
S tem, ko ministri predsedujoči državi zaupajo vlogo koordiniranja, spodbujanja in vodenja
procesa ter pripravljanja poročil o napredku izvajanja Prvega akcijskega programa,
zagotovijo jasno opredeljeno operativno odgovornost in enakomerno porazdelitev
prizadevanj za izvajanje.
Podpora trojke predsedujoči državi daje širšo osnovo za izpolnjevanje operativnih
odgovornosti in zagotavlja doslednejše načrtovanje izvajanja Prvega akcijskega programa.
Ko se ministrom, ki se sestanejo na neformalnem ministrskem sestanku, dodeli
odgovornost za presojo procesa in za odločanje o pomembnih vidikih izvajanja in
20
posodabljanja Prvega akcijskega programa, je zajamčen skupni politični nadzor nad
procesom tako, kot to mora biti.
S tem, ko je institucijam Evropske unije in nosilcem interesov zagotovljeno mesto v
sistemu upravljanja, se bo utrdil tudi politični dialog na ravni Evropske unije, ki je
omogočil široko podporo Teritorialni agendi v Leipzigu.
Upravljanje in koordiniranje izvajanja Prvega akcijskega programa v okviru Lizbonske
pogodbe
V skladu z Lizbonsko pogodbo bo sedanji sistem rotiranja predsedujočih držav nadomestil
nov sistem, o katerem bo odločal Svet Evropske unije. V 3. izjavi o členu 9c(9) Pogodbe o
Evropski uniji je predviden sistem skupinskih predsedovanj, po katerem Svetu v obdobju
18-ih mesecev predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic. Vsaka članica take
skupine bo šest mesecev predsedovala vsem postavitvam Sveta z izjemo Sveta za zunanje
zadeve.
Prva raven omenjenega sistema upravljanja Prvega akcijskega programa, ki je povezana s
predsedujočo državo in s sistemom trojke, mora biti ustrezno prilagojena, ko bo Lizbonska
pogodba stopila v veljavo. Pojem predsedujoče države bo tedaj nadomestil pojem države
članice, ki je za obdobje 6-ih mesecev odgovorna za kohezijsko politiko. Trojko bo tako
nadomestila skupina predsedujočih držav članic v tem 18-mesečnem obdobju.
Te prilagoditve morajo biti usklajene s trenutkom, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba.
Ker bo v skladu z novo Lizbonsko pogodbo teritorialna kohezija v deljeni pristojnosti
Evropske unije in držav članic, se bo z veljavnostjo te pogodbe povečal obseg koordinacije
in sodelovanja s Komisijo, Evropskim parlamentom in drugimi evropskimi institucijami, s
čimer bo dana osnova za nove pobude Skupnosti, ki bodo poglobile proces izvajanja
Teritorialne agende.
Viri za izvajanje Prvega akcijskega programa
Izvajanje Prvega akcijskega programa terja nove načine vključevanja virov v proces
Teritorialne agende. Ocena potreb po virih, njihovega razporejanja in zagotavljanja za
izvajanje Teritorialne agende je predmet aktivnosti 5.1.
21
Vsaka predsedujoča država bo v izvajanje Prvega akcijskega programa vključila svoje
lastne politične in tehnične vire:
- vsak pristojni minister bo v času predsedovanja svoje države vzdrževal posebne
politične stike na različnih ravneh in z različnimi akterji;
- nacionalna ekipa strokovnjakov, ki podpira ministra med vsakičnim predsedovanjem
bo zagotavljala vire za izvajanje tehničnih aktivnosti, ki so potrebne za
nadaljevanje procesa, vključno s koordinacijo mreže kontaktnih točk za teritorialne
zadeve.
Države članice in nosilci interesov, ki vodijo dejavnosti in/ali sodelujejo v njih, bodo tudi
prispevali lastne politične in tehnične vire za izvajanje Prvega akcijskega programa.
Komunikacija
Spletni naslov, ki je bil izdelan za Teritorialno agendo in za spodbujanje dialoga med
nosilci interesov (www.territorial-agenda.eu), bo postal osrednje informacijsko vozlišče in
stalna tehnološka platforma za informiranje in komuniciranje med vsemi vključenimi v
proces Teritorialne agende, vključno z regionalnimi in lokalnimi oblastmi in širšo javnostjo.
Mreža kontaktnih točk za teritorialno kohezijo (NTCCP), ki je bila izoblikovana pod
portugalskim predsedovanjem v skladu z odločitvijo, ki so jo sprejeli ministri v Leipzigu, in
ki vključuje države članice, države kandidatke in gostujoče države, evropske institucije in
druge nosilce interesov, tvori osnovno strukturo za komuniciranje in koordiniranje med
vsemi, ki jih neposredno zadeva izvajanje Teritorialne agende in Prvega akcijskega
programa.
Spremljanje in presoja izvajanja Prvega akcijskega programa
Spremljanje in presoja napredka pri izvajanju Prvega akcijskega programa bosta potekala
na dva načina. Prvič, spremljan bo napredek pri izpolnjevanju dejavnosti in smeri
delovanja. Drugič, spremljani bodo tudi učinki teh dejavnosti in njihovo razmerje do
splošnih usmeritev v evropskem prostorskem razvoju. Ta slednja aktivnost bo temeljila na
rezultatih programa ESPON (zlasti na razvijanju kazalnikov).
22
Spremljanje in presoja napredka pri izvajanju Prvega akcijskega programa sodi med
posebne dejavnosti v okviru smeri delovanja LA5 in bo predstavljalo osnovo za odločitve
ministrov, in sicer glede potrebe po novih dejavnostih ali po spreminjanju obstoječih
dejavnosti in smeri delovanja.
S tem namenom bo poročila o skupnem napredku pri izvajanju Prvega akcijskega programa
pripravljala tedaj predsedujoča država s podporo trojke in v sodelovanju z državami
članicami, institucijami Evropske unije ter drugimi nosilci interesov in bodo predstavljena
na vsakem neformalnem srečanju ministrov.