Upload
sven
View
152
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
PSIHIATRIČNI BOLNIK V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE. asist.Darinka Klančar dr.med. Katedra za družinsko medicino. Definicije,incidenca. Psihiatrični bolnik-bolnik z duševno motnjo MKB-10: F00-F99 F00-F09Organske, simptomatske duševne motnje - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
PSIHIATRIČNI BOLNIK V
AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE
asist.Darinka Klančar dr.med.Katedra za družinsko medicino
Definicije,incidenca Psihiatrični bolnik-bolnik z duševno motnjo MKB-10: F00-F99F00-F09Organske, simptomatske duševne motnjeF10-F19 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snoviF20-F29 Shizofrenija,shizotipske in blodnajve motnjeF30-F39 Razpoloženjske (afektivne ) motnjeF40-F48 Nevrotske, stresne in somatoformne motnjeF50-F59 Vedenjski simptomi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavnikiF60-F69 Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobiF70-F79 Duševna manjrazvitost(mentalna retardacija)F80-F89Motnje duševnega (psihološkega ) razvojaF90-F98 Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu
in adolescenciF99 Neopredeljena duševna motnja Dve tretjini bolnikov v splošnih ambulantah ima
poleg telesnih tudi različne duševne motnje
Klinični psihiater
Obravnava bolnika z diagnozo
Na kliniki ob hudem poslabšanju V specialistični ambulanti, če jo
bolnik obiskuje
Zdravnik družinske medicine
obravnava psihiatričnega bolnika
in
člane njegove družine
Ukrepi zdravnika družinske medicine
KDAJ? ob pojavu bolezni ob kritičnem poslabšanju v fazi remisije ob neugodnem izidu bolezniKJE? v ambulanti v bolnikovi družini in bližnjem okolju na njegovem delovnem mestu
MARTINOVA ZGODBAv 10 slikah
Obravnava psihiatričnega bolnika
Obiski v ambulanti, na domu
Urejanje terapije,stalež,IK Zaznava poslabšanjaNapotitve
Slika 1 PREPOZNAVANJE BOLEZNI Kliče me župnik, da se
je v župnišče zatekla gospa R.K., vsa prestrašena in obupana, ker je sin Martin čisto ponorel. Očetu grozi, da ga bo zaklal in končno napravil red, za kar je poklican. Konec je njegovega tiranstva, ne bo se več znašal niti nanj, niti na mamo.
Doslej ni bil še nikoli tako grob, res pa je, da se z očetom nikoli nista razumela.
Nekaj je treba storiti, mož se je pred pobesnelim sinom skril in bo vsak čas pribežal za njo.
Družino K dobro poznam, saj je gospa R.K. pogosta obiskovalka v moji ambulanti. Prihaja zlasti zaradi migren, težko prizna kaj več. Vendar z leti spoznavam, da živi ob možu, ki vedno beži pred odgovornostjo, rad popije, prepušča vzgojo dveh sinov materi, nato pa očita, da jih je razvadila.
Gospa R.M. se zelo trudi svojo stisko prikriti in dajati vtis urejene družine, češ, mož je zelo zaposlen, nima časa…
Obravnava družinskih članov psihiatričnega
bolnika
Pomoč družini pri sprejemanju diagnoze
Pomoč družini pri obvladovanju bolnika
Pomoč “skrbniku” v družiniPomoč v krizni situaciji
Slika 2 Diagnostika Ob mojem prihodu v župnišče, so tam že jokajoča mati, pobesneli sin in oče.Sin razgraja, kriči in zmerja očeta, da je tiran, da ne bo več mučil njegove matere. On- Martin je poklican, da ga pokonča in odreši družino.V rokah ima veliko dleto, s katerim maha proti očetu in ga skuša večkrat zabosti. Kaže na svete podobe na steni in govori, da je on trinajsti apostol, poslan, da odreši svet. Prvi je na vrsti njegov oče.
V uri in pol trajajoči drami, z župnikom zaman poskušala pomiriti Martina, ki je vse bolj blodnjav, nasilen in preusmerja svojo agresijo tudi na župnika in name.
Oče reagira na sinovo agresijo enako agresivno in nikakor noče poskuša umiriti vzdušja.Mama prosi naj ne kličemo policije, vendar končno popusti, ko sin rani očeta z dletom po roki.Ko se Martin zave, da prihaja policija, odvihra iz župnišča.
Ukrepi ob prvem pojavu bolezni
BOLNIK Prepoznavanje bolezni Diagnostika, napotitve Predpisovanje terapijeDRUŽINA Seznanitev z diagnozo Premagovanje ovir pri sprejemanju
diagnoze Vključitev družine v terapevtski proces
Slika 3 Premagovanje ovir pri sprejemnaju diagnoze
Ko Martin zapusti hišo, sem prepričana, da so vsi spoznali patologijo, vendar oče ne popusti v prepričanju, da gre za histerični izpad razvajenca, za kar obsoja mater, Ta se povsem zruši in vrača obsodbe možu, da je to zato ,ker ga ni bilo nikoli doma. O kakršnikoli diagnozi noče nihče nič slišati, oni so urejena družina, nihče še ni bil nor. Oče odide iz župnišča, mati v šoku obsedi na stopnicah.
S policaji, ki medtem prispejo, se podamo na lov za Martinom in ga dobimo sredi Cerknice pri nekem sorodniku, kjer mu pred hišo vneto dopoveduje, kako bo on apostol Martin napravil red. Sorodnik je k sreči razumen človek in s spretnim pogovorom nekoliko umiri Martina, tako, da me ta ob prihodu celo ne napada več, ampak se z menoj mirno pogovarja.Čim nanese beseda na očeta, Martin vidno pobesni.
DRUŽINA-sistem,skupnost članov, ki so med seboj neprestano povezani
O M O M
S H funkcionalna družina S H izločitev očeta
O M O M
S H dvojica dveh generacij S H izločitev otroka
O M družina s šibkimi vezmi
S H
DRUŽINA-sistem,skupnost članov, kjer ima vsak svojo vlogo
SKRBNIK ŽRTVENO JAGNJEGENIJ (DEŽURNI KRIVEC)
O M S H ? Z
TIHI PODPORNIK
DRUŽINA Seznanitev z diagnozo Ovire Prednosti
Premagovanje ovir pri sprejemanju diagnoze
Odklonilen odnos do psihiatrične diagnoze Družbena stigma, negativna etiketa
Prikrivanje-pred samim seboj, pred okolico Vključitev družine v terapevtski proces Določitev “skrbnika”
Vzpostavitev podporne klime Vzdrževanje podpornega okolja
Slika 3 Napotitev, prisilna hospitalizacija
Sledi nova ura pogajanj z Martinom, ko uspem umiriti njegova čustva in razmišljanje z ranljivega področja odnosov v družini preusmeriti na vsakodnevno življenje.Tudi tu Martina vsi izzivajo, ga obsojajo, mu podtikajo napake drugih in končno pristane, da gre po pomoč v bolnišnico,
Ker ne izpusti dleta, zaprosim za asistenco policije.
V uri vožnje do Ljubljane z veliko težavo vzdržujem klimo, ki Martina ne vznemiri do te meje, da začne spet mahati z dletom.Oddam ga na sprejemu.
Ukrepi ob kritičnem poslabšanju
BOLNIK Napotitev Prisilna hospitalizacijaDRUŽINA Vključitev v napotitveni proces Premagovanje ovir v prepoznavanju
kritičnega poslabšanjaOKOLJE Premagovanje ovir na delovnem mestu
Prisilna hospitalizacija
Organizacija Postavitev indikacije Organizacija pomožnih služb Določitev dneva D
Dileme Vključitev organov represije Lastna varnost Vključitev svojcev
Slika 4 Vključitev družine v terapevtski proces
Martin je hospitaliziran tri mesece in pol. V tem času sprva poredko, nato pa vse pogosteje prihaja v ambulanto mama, s katero v dolgih pogovorih dosežem, da uvidi, da gre za patologijo in da opere krivdo, ki ji jo je naložil mož. Zrela je, da prevzame vlogo skrbnika po sinovem povratku iz bolnišnice.
Slika 5 Ukrepi v fazi remisije
Martin se vrne iz bolnišnice povsem spremenjen, otopel, brez cilja, kar naprej ponavlja, da se sedaj bolje počuti, doma se lepo razumejo. Nima volje do dela, nima energije, da bi sploh kaj počel.Redno prejema depo terapijo in vestno jemlje zdravila.
Mama prihaja v ambulanto redno , zase ne zahteva ničesar, vsa je usmerjena v sina, hoče ga zavarovati pred očetom , okoljem.
PREPOZNAVANJE BOLEZNI
Dileme Zakaj se družina
zateče k župniku?
Zakaj kličejo zdravnika?
Kako reagira zdravnik?
Slika 6 Preprečevanje izgorelosti “skrbnika”
Dileme:Družina je odklonilna do pretiranega
vpliva zdravnika,Odklanja prepogoste posege v notranji
svetBolnik postane izgovor za vse svoje
reakcijeVlogo skrbnika prevzame izključno mati.
Slika 7 Ukrepi v fazi remisije
Glede na Martinovo depresivno naravnanost, brezvoljnost,ki se malenkost popravi, pišem obrazec IK3 in Martin je po 6 mesecih ocenjen kot invalid II kategorije
Začne z delom po 4 h, po enem mesecu pride prvič v ambulanto po bolniške liste v opitem stanju
Vse bolj spoznavam svojo nemoč: družina je nedostopna, pri Martinu se pojavi sekundarni alkoholizem, mama se ni oglasila zaradi migrene že 4 mesece, očeta sploh ni blizu.
Slika 8 Premagovanje ovir v prepoznavanju kritičnega poslabšanja
Večkrat pošljem na dom patronažno sestro ,ki vedno znova poroča o pretiranem Martinovem pitju. Martin opušča terapijo.
Naročam ga na pogostejše kontrole, a se ne odziva
Odločim se za obisk v družini in se sama najavim , domači so odklonilni, vse je v redu.
Najdem Martina , opitega, zanemarjenega, dva dni ni šel v službo, mama pove, da ima dopust.
Družina je popolnoma nekritična do stanja.
Ukrepi v fazi remisije
BOLNIK Ohranjanje kontakta z bolnikom Vodenje terapije, delazmožnost DRUŽINA Ohranjanje kontakta Preprečevanje izgorelosti
“skrbnika”
Slika 9
V dežurni službi dobim klic s policije, da so svojci našli obešenca naročajo krajevni ogled…
Naslov, kamor me kličejo,
je Martinov
domači naslov…
Ukrepi ob neugodnem iziduSAMOMOR
DRUŽINA Pomoč pri sprejemnaju izida Pomoč pri odpravljanju občutka
krivde Preprečevanje sekundarne
patologije ZDRAVNIK Razbremenitev občutka krivde
Slika 10 Ukrepi ob neugodnem izidu
Po pogrebu se ne oglasi nihče iz Martinove družine en mesec.
Po enem mesecu pride mama spet s hudo migreno.
Zvem, da jo je mož zapustil
Ne more si odpustiti, da je pustila sina umreti
Moj lastni občutek krivde?
Kaj sem spregledala?