Embed Size (px)
Citation preview
1
2
Blaž Bevc, 4. b
3
KAZALO
UVODNIK ................................................................................................................................................ 5
ŠOLSKI OKOLIŠ ..................................................................................................................................... 8
PREDMETNIK OSNOVNE ŠOLE ......................................................................................................12
PREVOZ .................................................................................................................................................14
JUTRANJE VARSTVO IN PODALJŠANO BIVANJE ......................................................................14
ŠOLSKA PREHRANA ..........................................................................................................................14
ODSOTNOST OD POUKA ................................................................................................................16
ZDRAVSTVENO IN ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO ...............................................................16
ZAVAROVANJE ...................................................................................................................................16
UČITELJI ................................................................................................................................................19
INTERESNE DEJAVNOSTI ...............................................................................................................23
ŠOLSKI KOLEDAR ...............................................................................................................................25
GOVORILNE URE ...............................................................................................................................25
ŠOLSKA KNJIŽNICA ..........................................................................................................................26
UČBENIŠKI SKLAD .............................................................................................................................26
BRALNA ZNAČKA ..............................................................................................................................27
ŠOLSKO GLASILO ...............................................................................................................................34
ŠOLSKA SKUPNOST .........................................................................................................................34
SVET STARŠEV .....................................................................................................................................36
ŠOLSKI SKLAD .....................................................................................................................................36
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA ....................................................................................................38
VPIS V 1. RAZRED ..............................................................................................................................38
PREPIS ...................................................................................................................................................38
PREDAVANJA ZA STARŠE ................................................................................................................38
TEKMOVANJA ......................................................................................................................................40
IZVLEČEK IZ VZGOJNEGA NAČRTA OSNOVNE ŠOLE PRULE ..............................................43
PRAVILA HIŠNEGA REDA .................................................................................................................46
POMEMBNI DOSEŽKI UČENCEV IN UČITELJEV V ŠOLSKEM LETU 2008/09 ..................48
POMEMBNI PRAVNI AKTI ZA UČENCE IN STARŠE ...................................................................51
POMEMBNI NASLOVI SPLETNIH STRANI ...................................................................................53
OPOZORILI ...........................................................................................................................................53
4
OSNOVNA ŠOLA PRULEPRULE 13 LJUBLJANA
Telefon: 01 251 84 68, 01 421 46 40
Faks: 01 425 60 26
Telefon ravnatelja: 041 785 013
E-mail: [email protected]
Spletna stran šole: http://osprule.si
E-mail ravnatelja: [email protected]
Ustanovitelj je Mestna občina Ljubljana.
Ravnatelj: Dušan Merc
Pomočnica ravnatelja: mag. Janja Klander
Člani Sveta šole: Olga Debeljak Babnik,
Alenka Dolžan Andjelić, Anton Dremelj,
Andreja Golob, Niko Gračan, Kristina Kralj,
Marko Novak, Urša Otoničar, Gregor Škrlj
Predsednica Sveta staršev: Sabina Golob
Predsednik Upravnega odbora šolskega sklada:
Žiga Osterc
Tajnica: Irena Jaševec
Hišnik: Primož Jenko
Založila Osnovna šola Prule,zanjo Dušan Merc, ravnateljUredniški odbor: Mateja Čad, Urška Dolenec, mag. Janja Klander,Vojka Lasič, Maja Oblak, Jana Slivniker, Gregor ŠkrljLektorirala: Marinka Piletič-BrsanTisk: Tiskarna Kalipso d.o.o.Število izvodov: 700Ljubljana, september 2009
5
Stela Špoljar, 7. a
UVODNIKNovosti in pasti
Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;kdor sadi drevo, al bode zredlo veje, sam ne ve.
France Prešeren, šesta gazela
Po uvedbi devetletne osnovne šole je letošnje leto za vse osnovne šole na Slovenskem prelomno leto. Tako tudi za Osnovno šolo Prule. Najpomembnejše je namreč to, da so šole morale sprejeti vzgojni načrt in pravila šolskega reda.V letošnji publikaciji zato objavljamo temeljne elemente vzgojnega načrta za našo šolo. V vsem drugem je publikacija za letošnje šolsko leto podobna vsem dosedanjim publikacijam - vsebuje namreč obvezne elemente, iz katerih so razvidni osnovni podatki, ki jih morajo o šoli in njenem delovanju vedeti tako učenci kakor starši. Kakor vsako leto so za našo šolo v publikaciji pomembni literarni in likovni prispevki učencev. Šola je vendarle predvsem njihova ustanova, veliko manj naša, ki hodimo vanjo v službo. Šola je delno tudi od staršev, saj njej zaupajo svoje otroke.Vzgojni načrt, pa tudi pravila šole, ki so prav tako novost za letošnje šolsko leto, vsebuje v svoji
osnovni naravnanosti samo vzgojo za štiri elemente, za katere smo se skupaj odločili starši, učitelji in seveda tudi učenci. Gre za naslednja področja: VZGOJA ZA OKOLJE, VZGOJA ZA ODNOSE MED STAREJŠIMI IN MLAJŠIMI, VZGOJA ZA VEČKULTURNOST in VZGOJA ZA SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INŠTITUCIJAMI.Zaradi tega je posebno poglavje v letošnji publikaciji namenjeno prav vzgojnemu načrtu. Po tem se namreč lahko Osnovna šola Prule nedvomno razlikuje od drugih šol. Sam vzgojni načrt ima seveda operativni del – kako posebej uveljavljati vzgojo za navedena področja.To pomeni, da bomo tem področjem v našem siceršnjem vzgojnem delovanju posvečali večjo pozornost, nikakor pa ne bomo zanemarjali drugih elementov, ki jih mora vsebovati vzgoja slehernega učenca na Slovenskem.Druga novost v tem šolskem letu so pravila šolskega reda, s katerim smo določili tudi pohvale in kazni. To je pomembna novost, v katero moramo verjeti vsi, ki smo v Osnovni šoli Prule. Prepričan sem, da je to ena najtežjih nalog, ki so pred nami.
6
7
Nika Novakovič, 6. b
Temeljno vprašanje kljub vzgojnemu načrtu in šolskim pravilom ostaja, kako doseči vzgojne cilje in kako meriti uspešnost vzgojnega delovanja. Vsekakor lahko z veliko mero gotovosti govorimo o vzgojni klimi na šoli – dobri ali slabi, vzpodbudni ali moreči. Pedagoško povsem napačno bi bilo, če bi cilje vzgojnega načrta usmerjali samo proti učencem, pričakovali od njih večjo zavzetost, če bi ne usmerili učitelji in tudi starši pozornosti tudi na lastno delovanje: ali smo takšni, ali živimo tako, kot predvideva vzgojni načrt Osnovne šole Prule? Gre seveda za prastaro pedagoško dejstvo – ne da se vzgajati brez zgleda, pravzaprav se sploh ne da vzgajati drugače kot z zgledom. Ali smo odrasli takšni, kot si želimo in zahtevamo od otrok, da naj bi bili oni? To je osnovno vzgojno vprašanje.Vzgojni načrt osnovne šole Prule torej ni namenjen zgolj otrokom oziroma mladim ljudem sodobne slovenske družbe, učencem, pač pa tudi nam odraslim, staršem in učiteljem.Nerealni bi bili, če bi pričakovali, da bo z vzgojnim načrtom in našim skupnim prizadevanjem konec vzgojnih težav in problemov na šoli ali nasploh v življenju. Naivni bi bili, če bi pričakovali, da lahko s še tako doslednim uveljavljanjem vseh zamisli vzgojnega načrta in tudi drugih vzgojnih prizadevanj, ki so vgrajena v našo družbo, dosežemo popoln rezultat, ali vsaj rezultat, ki bi bil blizu popolnosti. To ni mogoče. Mogoče si je samo prizadevati, biti v tem dosleden, biti tudi nepopustljiv. Mogoče bomo ob uveljavljanju elementov vzgojnega načrta v bistvu ugotovili samo, kako malo smo uspešni in kako slabo ali malo smo vzgojeni mi sami. Vendar bo že to spoznanje za naše delo zelo koristno. Da bi nas le ne potrlo.
Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule
8
ŠOLSKI OKOLIŠ
Šola deluje v starejšem stanovanjskem predelu Ljubljane, na Prulah. Učenci prihajajo na prulsko šolo tudi iz drugih delov Ljubljane, šola pa organizira prevoz učencev iz Črne vasi, Hauptmance in Lip.
Šolski okoliš OŠ Prule: Brglezov štradon, Cimpermanova ulica, Črna vas, Dolgi breg, Gallusovo nabrežje, Gornji trg, Gruberjevo nabrežje, Grudnovo nabrežje, Hladnikova cesta, Hrenova ulica, Ižanska cesta, Janežičeva cesta, Karlovška cesta, Kobetova ulica, Levstikov trg, Lipe, Livada, Malova ulica, Merosodna ulica, Osojna pot, Peruzzijeva ulica, Praprotnikova ulica, Prijateljeva ulica, Privoz, Prule, Reber, Roška cesta, Rožna ulica, Sodarska steza, Stari trg, Stiška ulica, Tesarska ulica, Ulica na Grad, Vožarski pot, Vodna steza, Za Gradom, Zvezdarska ulica, Zvonarska ulica, Žabjak.
9
nevarne točke na poti v šolo
10
JAZ, IZUMITELJ
Fant se je premetaval v postelji. To sem bil jaz, Jakob Grbac. Še malo sem se premetaval, potem pa sem se zbudil. Pogledal sem na uro in se zgrozil, saj bi moral že zdavnaj vstati. Urno sem se oblekel in šel pozajtrkovat.
Po zajtrku sem sedel za računalnik in na iskalniku odtipkal svojo najljubšo stran na internetu – Jaz, izumitelj. Ko sem takole brskal po internetni strani, sem zagledal prijavnico za natečaj Očistimo zrak. Hitro sem se prijavil in prebral navodila. Moral bom izdelati stroj za čiščenje zemlje. Vzel sem papir in pisalo ter se lotil izdelave načrta. Stroj bo imel šest filtrov, štiri navadnein dva vodna filtra. Ko sem končal z izdelavonačrta, sem se odtihotapil v očijevo shrambo z orodjem. Moral sem se podvizati, zato sem celo delavnico stresel v eno vrečo. Pohitel sem še k sosedu in si sposodil železo. Zdaj, ko sem bil pripravljen, sem začel. Najprej sem izdelal močno ogrodje, čez njega sem napel plastiko. Sam s sabo sem bil zelo zadovoljen. Na koncu sem pritrdil še navadne filtre in končal sem. Vključil semga, a se ni nič zgodilo. Takoj sem pomislil, da sem kaj pozabil. Odhlačal sem do načrta in ugotovil … Pozabil sem namestiti vodna filtra. Usedel sem se na kolo in se odpeljalv tehniško trgovino. Ko sem končno vse našel, plačal, se odpeljal domov in vložil vodna filtra, je minila ena ura. Vključil semstroj in …
Še sam ne vem, kaj se je zgodilo, a vedite, da se je v eni uri očistil ves zrak na Zemlji, jaz pa sem dobil značko super izumitelj.
Jakob Grbac, 5. b
11
Klemen Praznik, 6. b
12
Vzg
ojn
o iz
ob
raže
valn
o p
od
ročj
e1
.2
.3
.4
.5
.6
.7
.8
.9
.
Slo
ven
ščin
a6
77
55
54
3.5
4.5
An
gle
ščin
a2
34
43
3
Liko
vna
vzg
oja
22
22
21
11
1
Gla
sben
a vz
go
ja2
22
1.5
1.5
11
11
Dru
žba
23
Geo
gra
fija
12
1,5
2
Zg
od
ovi
na
12
22
Drž
avlja
nsk
a in
do
mo
vin
ska
vzg
oja
ter
eti
ka1
1
Spo
znav
anje
oko
lja3
33
Fizi
ka2
2
Kem
ija2
2
Bio
log
ija1,
52
Nar
avo
slo
vje
23
Nar
avo
slo
vje
in t
ehn
ika
33
Mat
emat
ika
44
55
44
44
4
Teh
nik
a in
teh
no
log
ija2
11
Go
spo
din
jstv
o1
1,5
Špo
rtn
a vz
go
ja3
33
33
32
22
Izb
irn
i pre
dm
et 1
11
1
Izb
irn
i pre
dm
et 2
2/1
2/1
2/1
Od
del
čna
sku
pn
ost
0.5
0.5
0,5
0.5
0.5
0.5
Uče
nec
mor
a iz
bra
ti dv
e ur
i izb
irneg
a p
redm
eta
tede
nsko
, lah
ko p
a tr
i ure
, če
s te
m p
isno
sog
laša
jo n
jego
vi s
tarš
i. U
čene
c, k
i ob
isku
je g
lasb
eno
šolo
z ja
vno
velja
vnim
pro
gram
om, j
e la
hko
sode
lova
nja
pri
izb
irnih
pre
dmet
ih o
pro
ščen
.
PR
EDM
ETN
IK O
SNO
VN
E ŠO
LE
13
Domen Krštinc, 7. a
14
PREVOZŠola organizira redni prevoz učencev iz Črne vasi in okolice v šolo in domov. Zjutraj je odhod avtobusa ob 7.00 in 7.45, po pouku je odhod avtobusa ob 14.00 in 15.15.
JUTRANJE VARSTVO IN PODALJŠANO BIVANJEZa učence od prvega do četrtega razreda je organizirano jutranje varstvo. Začne se ob 6.00 in traja do 8.10. Podaljšano bivanje je organizirano za učence od prvega do petega razreda in traja od konca pouka do 16.30.
ŠOLSKA PREHRANAŠolska kuhinja učencem nudi štiri obroke dnevno: zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Vsi obroki so sveže pripravljeni in v skladu s predpisi in z normativi. Vodja šolske prehrane je Darja Grdadolnik.Vodja šolske kuhinje je Smilja Vuković.Plačila zajtrkov, malic, kosil in ostalih položnic ureja Nandi Muha.Vloge za subvencioniranje šolske prehrane ureja Magdalena Hribernik.
Starši v začetku šolskega leta s šolo sklenejo pogodbo o prehrani učenca. V skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šolske prehrane starši lahko zaprosijo za subvencioniranje. V tem primeru izpolnijo vlogo, ki jo prejmejo pri socialni delavki.
• Učenci zajtrkujejo v okviru jutranjega varstva, ob 7.30.• Malica je v času glavnega odmora ob 10.05, za učence prvega in drugega razreda ob
9.00. • Za učence od prvega do petega razreda, ki so v podaljšanem bivanju, je organizirana
tudi popoldanska malica, in sicer ob 14.30. • Kosilo je v času podaljšanega bivanja oziroma po pouku. • Za učence tretjega triletja je kosilo po njihovem končanem pouku. V primeru, ko imajo
učenci izbirni predmet po peti uri, gredo najprej na kosilo.
Šolska kuhinja obratuje vsak dan do 14.00.
V primeru odsotnosti otroka lahko starši obroke odjavijo v tajništvu ali računovodstvu šole. Za prvi dan odsotnosti učencem malice in kosila ni mogoče odračunati. To je mogoče naslednji dan. Odjava šolske prehrane se obračuna naslednji mesec. Položnice za prehrano in ostale stroške je potrebno plačati v osmih dneh po prejemu položnice.
15
RECIKLIRNI ROBOTI
Leta 3829 so na Zemljo prišla bitja s planeta Reciklar. Zelo so bila presenečena nad lepotami planeta Zemlja. Sami so poznali le odpadke, ki so preplavljali njihov planet. V želji, da bi rešili svoj planet, so hitro navezali stike z zemljani in s skupnimi močmi so izdelali čistilne robote.
Prvemu robotu je bilo ime SMETKO. Telo je predstavljal smetnjak, roke pa vilice in lopatica za žar. Namesto nog je imel gosenice, namesto glave pa pokrov s smetnjaka s parom radovednih avtomobilskih luči.
Drugi robot je bil MEČKALEC. Imel je eno samo roko v obliki klešč, s katero je pobiral avtomobile in jih spustil v mečkalnico. Namesto oči je imel zelo tanke luči.
Tretji robot pa je bil TOPILKO. Telo je imel vulkanske oblike z velikimi staromodnimi lučmi. Tudi on je imel samo ene klešče, s katerimi je v svoje telo, polno kisline, odvrgel delce kovine, ki se je raztopila.
Četrtemu robotu je bilo ime SPIDER ROBOT. To je bil največji robot, ki je imel klešče v obliki helicer*. V svojem telesu je imel sluz, ki jo je izstrelil, ko je zagledal odpadek in ga zvlekel vase. Njegova posebnost pa je bila ta, da ni bil izbirčen, ampak je pojedel vse odpadke, ki jih je videl.
Ko so bili roboti izdelani, so jih izstrelili na planet Reciklar. Da ob padcu na planet ne bi eksplodirali, so jim vgradili vesoljski ščit.
In tako so roboti pričeli čistiti planet. Ko je bil planet očiščen, so nezemljani zemljanom dali v dar mini robotka, da bi se lahko z njim igrali.
Ker pa jih je sestavljanje robotov tako navdušilo, so na svojem planetu zgradili delavnice za sestavljanje robotov, s katerimi bi se otroci igrali.
Od tistega dne dalje so postali nezemljani in zemljani najboljši prijatelji.
Tristan Jendric, 3. a
Domen Cirar, 4. a
16
ODSOTNOST OD POUKABolezensko odsotnost učenca starši sporočijo v tajništvo, pisno opravičilo pa pošljejo razredniku najkasneje v treh dneh po prihodu učenca v šolo. V šolskem letu lahko učenec izostane od pouka do pet dni, ne da bi bilo za to potrebno posebno opravičilo. Starši morajo razrednika le vnaprej obvestiti, da bo manjkal pri pouku. V tem primeru starši izpolnijo vlogo, ki jo prejmejo pri razredniku, in jo tri dni pred načrtovano odsotnostjo učenca oddajo razredniku. Krajše izjemne odsotnosti (do 3 dni) lahko dovoli razrednik, daljše odsotnosti od pouka pa ravnatelj oziroma pomočnica ravnatelja.
ZDRAVSTVENO IN ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVOZa učence šole skrbi Zdravstveni dom Ljubljana Center, šolski dispanzer, Metelkova ulica 9. Šolska zdravnica je dr. Mojca Pisanski, medicinska sestra Zdenka Vladič. V dogovoru z zdravstvenim domom šola organizira sistematske preglede za učence 1., 3., 6. in 8. razreda.
Zobozdravstveno ambulanto na šoli vodi dr. Karmen Zupančič Modic, zobozdravstvena tehnica je Janja Susman. Urnik ambulante: ponedeljek popoldne, od 12.00 do 18.15, ostale dni v tednu dopoldne, od 7.00 do 13.15. Telefonska številka ambulante je 25 27 954.
FOTOKOPIRANJE Na šoli učitelji fotokopirajo gradiva za šolske naloge, pisne preizkuse znanja ter razmnožujejo gradiva za naravoslovne, kulturne, tehniške in športne dni in za vaje v razredu. Učenci v šoli ne morejo fotokopirati materialov za zasebno rabo, ampak le za pripravo materialov za delo pri pouku. Učencu fotokopira gradivo učitelj, ki ga je napotil k fotokopiranju.
ZAVAROVANJE Urejata: Marija MATKOVIČ in Irena JAŠEVECPonudbe za nezgodno zavarovanje učencev, ki jih bodo posredovale zavarovalnice, bodo na začetku šolskega leta razdeljene vsem učencem. Zavarovanje se sklepa neposredno z izbrano zavarovalnico. Šola v primeru nezgode potrdi le podatke o vpisu otroka v šolo in odsotnosti od pouka.Lastnina učencev (obleka, čevlji in stvari, potrebne za pouk) je zavarovana pri Zavarovalnici Tilia, d. d., ki je bila izbrana na razpisu Mestne občine Ljubljana. V primeru škodnega dogodka se odgovornost ureja na naslednji način: - oškodovanec obvesti tajništvo šole in kaznivo dejanje prijavi na Policijsko postajo
Ljubljana Center, Trdinova ulica 10; - oškodovanec izpolni obrazec Zahtevek za povrnitev škode, ki je objavljen na spletni
stranihttp://www.zav-tilia.si/media/pdf/obrazci/premozenje/odskodninski zahtevek.pdf, in predloži račun. Za dodatne informacije se obrne na Zavarovalnico Tilia, d. d, Celovška cesta 175, tel.: 513 64 96.
17
NEZEMLJANINeke noči sem sedela na Veneri, kjer živim. Rada gledam zvezde, ki se ne utrnejo.
Zdaj so se zvezde utrnile. Prišel je moder kužek na raketi. Bil je lačen in žejen. Dala sem mu hrano in vodo. Postala sva prijatelja. Kužku sem dala ime Princ. Bil je čeden in lep in nasploh krasen.
Nekega dne sva splezala na tobogan in kužek je postal žalosten. Šla sva v raketo in gledala ognjemet. Kužek je postal vesel. Odpeljal se je domov. Še vedno sva prijatelja.
Ana Jovanović, 2. b
NEZEMLJANITo noč se je zgodilo nekaj čudnega. Prišla je vesoljska ladja in ven so poskakali
nezemljani. Govorili so nekaj čudnega. Nisem jih dobro razumela. A kmalu sem jih. Igrali smo se skrivalnice in skakali ristanc. Kmalu smo se naveličali. Hotela sem si ogledati vesoljsko ladjo. Notri so imeli kavč in velik televizor, kuhinjo, jedilnico. Najbolj čudno je bilo to, da so imeli za domačo žival človeka, ki je jedel brikete. V vesoljski ladji mi je bilo zelo všeč. Poslovili smo se. Enemu izmed njih so se ulile solze. Rekla sem: »Adijo in lepo se imejte!«
Veronika Vidmar, 2. b
NEZEMLJANIKo sem se nekega dne zbudila, sem zaslišala: »UŠUUUUŠŠŠŠŽŽZZZ.« Pogledala sem
skozi okno in videla leteči krožnik, v njem pa letečo cigaro. Iz nje so stopili trije marsovci. Ko sem šla ven, so postali prijazni. Bili so z Marsa. Znali so slovensko. Povabili so me v vesolje. Povedala sem jim, da imam naslednji dan pouk.
»Juhuhu!!« sem vzklikala med letenjem po vesolju. Super sem se imela. Rekla sem: »Še enkrat!!!!«
Tea Andjelić, 2. b
VESOLJEV vesolju so imeli dragocene kamne in puške. V vesoljski ladji sta bili lava in voda. V
vodo je padel vojak. En vojak je prebil zid in padel v lavo. Timotej Preskar, 2. a
VESOLJEV vesolje sem prišla z raketo. Ko sem prišla, sem videla vesoljčke, so bili tako smešni,
da sem padla na tla. Pobrali so me in me pogostili. Igrali smo se pepčka. Prespala sem v vesolju. Naslednji dan so prišle živali.
Maša Likar, 2. a
VESOLJEV vesolju je veliko različnih planetov. V vesolju živijo tudi vesoljčki. Tam ni zraka. Ko
greš v vesolje, se moraš obleči v opremo, da lahko dihaš.Sara Tič, 2. a
18
VESOLJEVesolje ni neskončno, kot večina misli. NLP je neznano vozilo, ki straši po vesolju. Če
bi padel skozi črno luknjo v drugo dimenzijo, si jo predstavljam pod imenom Vestroja.Emil Demić, 2. a
VESOLJCIV vesolju so vesoljci, ki potujejo po vesolju z vesoljsko ladjo. Tam živijo dinozavri. Letijo
s posebnimi motorji. V vesolju živijo še smešne živali, ki plešejo po vesolju in govorijo smešne stvari.
Ula Šercer, 2. a
VESOLJEV vesolju so vesoljci, ki so zeleni in potujejo z vesoljsko ladjo. Rada imam vesoljce, ker
so za nekatere zanimivi. Sploh za mlajše, ker je nova beseda. Vesoljci tudi raziskujejo. Govori se, da imajo tudi moč, s katero lahko raznesejo cel svet. Nekega dne me je zanimalo, kakšni so vesoljci. Prišla sem z raketo. So nezemljani in jedo ljudi, dinozavre, kmetijske živali in slone. So zalo prikupne živali zame. Vesolje mi je postalo zanimivo in lepo. Prej mi ni bilo všeč, zdaj pa. Z vesoljci se radi igramo. Kar naenkrat sem padla in sem morala v bolnišnico in me je zelo, zelo in zelo bolelo. Potem so vesoljci poklicali mojo mamico, očka, Nežko in Špelo. Ko so prišli vesoljci, so rekli, da lahko grem domov. Vsi so bili zadovoljni, ko sem prišla domov. Vsi so bili zdravi in srečni.
Zala Penič, 2. a
Matic Povh, 7, a
19
UČITELJIIME IN PRIIMEK PREDMET ODDELKI RAZREDNIK GOVORILNE URE
dan ura
Sabina Bauer jutranje varstvovzgojiteljica
2. – 5. 1. a, b
čet. 5.
Aleksandra Šeme razredni pouk 1. A čet. 5.
Simona Turnšek podaljšano bivanje 1. a, 3. b pet. 4.
Andreja Golob razredni pouk 1. B čet. 5.
Irena Goričanec laborantka – biologija, fizikapodaljšano bivanje 1. b, 3. b
pet. 4.
Nataša Lenarčič razredni pouk 2. A sre. 5.
Suzana Zgonec podaljšano bivanje 2. a čet. 4.
Mojca Mali razredni pouk 2. B sre. 5.
Tatjana Zakrajšek dodatna strokovna pomočpodaljšano bivanje
1. – 9.2. b
čet. 4.
Danica Zupančič Pavlič
razredni pouk 3. A tor. 5.
Mojca Sečkar podaljšano bivanje 3. a, b pon. 5.
Mojca Brnot angleščinapodaljšano bivanje
4. a, b, 5. a, b3. a, b
tor. 3.
Irena Petrič razredni pouk 3. B tor. 3.
Vojka Lasič razredni pouk 4. A pon. 5.
Marija Matkovič podaljšano bivanje 4. a tor. 5.
Urška Dolenec razredni pouk 4. B pon. 5.
Milesa Štemberger podaljšano bivanje 4. b tor. 5.
Olga Debeljak Babnik
razredni pouk 5. A pet. 3.
Andreja Popovič podaljšano bivanjeruščina 1ruščina 3
5. a7.9.
pet. 5.
Andreja Kovač razredni pouk 5. B pet. 3.
Lilijana Bučar podaljšano bivanje 5. b čet. 6.
Magdalena Hribernik
socialna delavkapodaljšano bivanje 5. a, b
tor. 6.
20
IME IN PRIIMEK PREDMET ODDELKI RAZREDNIK GOVORILNE UREdan ura
Darja Grdadolnik naravoslovjegospodinjstvo
sodobna priprava hrane
6. a6. a, b, 8. a, b, 9. a, b7., 8., 9.
6. A pet. 3.
Vida Zupančič matematikatehnika in tehnologija
obdelava gradiv: les
6. b6. a, b, 7. a, b, 8. a, b7., 8., 9.
6. B pon. 3.
Mateja Čad matematikajutranje varstvo
6. a, 7. a, 8. b2. – 5.
7. A tor. 1.
Bojana Mlinar slovenščinaangleščina
7. a, 9. a6. b, 7. b, 9. b
7. B sre. 5.
Eva Černe angleščina 6. a, 7. a, 8. a, b, 9. a
8. A sre. 3.
Marinka Piletič Brsan
slovenščina
šolsko novinarstvo
7. b, 8. a, 8. b, 9. b7., 8., 9.
8. B sre. 5.
Tina Pančur glasbena vzgoja
ansambelska igrapevski zbor
4. a, 5. a, b, 6. a, b, 7. a, b, 8. a, b, 9. a, b7., 8., 9.2. – 9.
9. A sre. 6.
Valerija Janež naravoslovjebiologijarastline in človekživljenje v naravi inumetnem okoljujutranje varstvo
6. b, 7. a, b8. a, b, 9. a, b7., 8., 9.7., 8., 9.
1. – 2.
9. B sre. 5.
Janja Bec zgodovina
nemščina 1nemščina 2nemščina 3
6. a, b, 7. a, b,8. a, b, 9. a, b7.8.9.
tor. 3.
Mirjam Černe športna vzgoja
šport za sprostitev
5. a, 6. a, b, 7. a, b, 8. a, 9. b7., 8., 9.
čet. 4.
Patrik Ipavec geografija
državljanska in domovinska vzgoja ter etikajutranje varstvo
6. a, b, 7. a, b, 8. a, b, 9. a, b 7. a, b, 8. a, b
2. – 5.
pon. 2.
21
IME IN PRIIMEK PREDMET ODDELKI RAZREDNIK GOVORILNE UREdan ura
Janja Klander slovenščina 6. a, b pet. 4.
Andreja Kolman fizikakemijalaborantka - naravoslovje
8. b, 9. b8. a, b, 9. a, b
tor. 4.
Maja Oblak likovna vzgoja
likovno snovanje 3
6. a, b, 7. a, b,8. a, b, 9. a, b9.
pon. 5.
Jožica Okorn matematikafizikalaborantka - kemija
7. b, 8. a, 9. b8. a, 9. a
pon. 5.
Jana Slivniker učna pomočpsihologinja
6. a /
Gregor Škrlj jutranje varstvoknjižničar
1. – 2. /
Aleksandra Šturm dodatna strokovna pomoč 1. – 9. pon. 6.
Mojca Tisovic matematikaurejanje besedil
9. a7., 8., 9.
sre. 4.
Metka Turk dodatna strokovna pomoč 1. – 9. pon. 6.
Dušan Zof športna vzgoja
izbrani šport: nogomet
6. a, b, 7. a, b, 8. a, b, 9. a, b7., 8., 9.
sre. 6.
Pomembne kratice:
RU: razredna uraPU: preduraJV: jutranje varstvoDOP: dopolnilni poukDOD: dodatni pouk
PB: podaljšano bivanjeGU: govorilne ureIP: izbirni predmetFD: fleksibilna diferenciacijaID: interesna dejavnost
22
Lana Radon, 4. a
KUŽA RUDI
V rumeni hiši v Vrtni ulici številka tri je živel kuža Rudi, ki je bil vesel in prijazen. Rad se je družil z drugimi psički in se podil za metulji.
Nekega dne, ko je Rudi tekal po travniku, je zagledal siničko. Bila je lepo pisana in tako čudovito je pela, da se je Rudi odločil, da ji bo sledil. Šla sta mimo velike mlake, ki je bila polna lokvanjev. Po zraku so letali kačji pastirji, v vodi pa so skakljale žabe. Bilo je tako lepo, da bi Rudi kar ostal. Sinička pa je že letela naprej. Rudi je pohitel za njo, a je ni več ujel. Siničkinega petja ni več slišal in prestrašil se je tišine. Ozrl se je okrog sebe in ugotovil, da je v neznanem gozdu. Poti domov ni poznal. Brezglavo je začel teči med drevesi in skoraj pohodil veliko krastačo. Bila je tako nagnusna, da je bilo Rudija še bolj strah. Vendar je bila zelo prijazna in mu je pokazala pot iz gozda. Rudi se je krastači zahvalil za pomoč in jo ucvrl skozi visoko travo proti domu. Ni opazil sončnega travnika, polnega dišečih cvetic, ptic in metuljev. Mislil je le na svoj dom, na svojo prijateljico mačko Fani in na gospodarja Toneta. Presrečen je bil, ko se je znašel v domačem vrtu.
»Povsod je lepo, toda doma je najlepše,« je ugotovil Rudi.
Jana Intihar, 3. b
23
INTERESNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST RAZRED MENTOR
Gibalne igre 1. Andreja Golob
Glasbene urice 1., 2. Mojca Brnot
Pravljično ustvarjalni krožek 1., 2. Sabina Bauer
Ustvarjalne urice 1., 2., 3. Simona Turnšek
Strupene živali 1., 2., 3. Irena Goričanec
Likovni krožek 1., 2., 3. Suzana Zgonec
Plesni krožek 1., 2., 3. Mojca Sečkar
Socialne igre 1., 2., 3. Tatjana Zakrajšek
Športne igre 2. Mojca Mali
Igre z žogo 3. Irena Petrič
Literarni sprehodi 4., 5. Magdalena Hribernik
Vezenje, pletenje, šivanje 4., 5. Marija Matkovič
Košarka 4., 5. Lilijana Bučar
Likovni krožek 4., 5. Milesa Štemberger
Angleški dramski krožek 4., 5. Mojca Brnot
Naravoslovni krožek – Naš planet 4., 5. Urška Dolenec
Ljudske igre, pesmi in plesi 4., 5. Andreja Kovač
Knjižničarski krožek 4., 5., 6. Gregor Škrlj
Dramski krožek 4., 5., 6. Olga Debeljak Babnik
Klekljanje 4., 5., 6., 7. Aleksandra Šeme
Računalniške urice 5., 6. Mojca Tisovic
Rož’ca 5., 6., 7., 8., 9. Jožica Okorn
Likovni krožek 6., 7., 8 Maja Oblak
Digitalna fotografija 6., 7., 8., 9. Maja Oblak
Dramski krožek 7. Magdalena Hribernik
Tehniški krožek 7., 8., 9. Vida Zupančič
Geografski krožek 7., 8., 9. Patrik Ipavec
Zgodovinarski krožek 7., 8., 9. Janja Bec
Dramski krožek 7., 8., 9. Meta Turk
Logika 7., 8., 9. Mateja Čad
Biološki krožek 8., 9. Valerija Janež
Rekreativni (športni) krožek 8., 9. Dušan Zof
Interesne dejavnosti, ki jih bodo izvajali zunanji sodelavci, bodo objavljene septembra in se bodo začele izvajati oktobra.
24
Ajda Stepišnik, 6. b
ŠOLA V PRIHODNOSTI
Danes so se pokvarili računalniki, zato nas je poučeval robot. Bilo je zelo zabavno. Ko sem povedala doma, kaj se je zgodilo, se je babica spomnila, da je njih nekoč, ko
se je pokvaril računalnik, poučevala učiteljica. Le kako je bilo to?! Povedala je, da so pisali v zvezke, pri likovni vzgoji so risali na papir, imeli so tudi neko športno vzgojo, šola je imela streho, ne milnega mehurčka, v šolo so se peljali s čudno stvarjo s štirimi kolesi, ki se je imenovala avto.
Mi se v šolo peljemo z letečimi torbami, pišemo na vodo, pri likovnem rišemo in slikamo na zrak s hidroelastičnimi čopiči in elektrovoščenkami in kar so oni imeli za športno, imamo mi hidrofitnes.
Le kako je danes vse drugače!?
Mia Golob, 4. a
25
ŠOLSKI KOLEDARŠolsko leto 2009/10 traja od 1. 9. 2009 do 24. 6. 2010.1. ocenjevalno obdobje traja od 1. 9. 2009 do 29. 1. 2010. 2. ocenjevalno obdobje traja od 1. 2. 2010 do 24. 6. 2010 (za 9. razred do 15. 6. 2010).
JESENSKE POČITNICE: 26. 10. – 1. 11. 2009NOVOLETNE POČITNICE: 25. 12. 2009 – 2. 1. 2010SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK: 8. 2. 2010ZIMSKE POČITNICE: 15. 2. – 19. 2. 2010VELIKONOČNI PONEDELJEK: 5. 4. 2010DELOVNA SOBOTA: 10. 4. 2010 (nadomešča se ponedeljek, 26. 4. 2010)PRVOMAJSKE POČITNICE: 28. 4. – 3. 5. 2010INFORMATIVNA DNEVA: 12. in 13. 2. 2010NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ZA UČENCE 6. RAZREDA: – matematika, 4. 5. 2010 – slovenščina, 10. 5. 2010 – tuji jezik, 11. 5. 2010 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ZA UČENCE 9. RAZREDA: a) redni rok b) naknadni rok – matematika, 4. 5. 2010 28. 5. 2010 – slovenščina, 10. 5. 2010 1. 6. 2010 – tretji predmet, 5. 5. 2010 31. 5. 2010POPRAVNI IZPITI ZA UČENCE 9. RAZREDA: 16. – 28. 6. 2010PREDMETNI, RAZREDNI IN POPRAVNI IZPITI: 28. 6. – 9. 7. 2010 in 18. – 31. 8. 2010
GOVORILNE URE Redne mesečne govorilne ure potekajo vsak prvi četrtek v mesecu, in sicer:3. 9. 2009 4. 2. 20101. 10. 2009 4. 3. 20105. 11. 2009 1. 4. 20103. 12. 2009 6. 5. 20107. 1. 2010 3. 6. 2010
RAZŠIRJENI PROGRAM 1. razred: navajanje na vodo, Hala Tivoli, 8. – 19. 3. 20101. razred: naravoslovni tabor, kmetija, 31. 5. – 2. 6. 20102. razred: naravoslovni teden, dom LIPA, 16. – 20. 11. 2009 (CŠOD)3. razred: športni teden, dom LIPA, 11. – 15. 1. 2010 (CŠOD)3. razred: tečaj plavanja, Hala Tivoli, 4. – 15. 1. 20104. razred: naravoslovni teden, dom LIPA, 22. – 26. 2. 2010 (CŠOD)5. razred: poletna šola v naravi, Terme Ptuj, 14. – 19. 9. 20096. razred: naravoslovni teden, dom TRILOBIT, 30. 11. – 4. 12. 2009 (CŠOD)7. razred: naravoslovni teden, dom SOČA, 17. – 21. 5. 2010 (CŠOD)8. razred: naravoslovni teden, dom PECA, 6. –9. 4. 2010 (CŠOD)8., 9. razred: naravoslovni tabor za nadarjene, pomladanski čas
26
ŠOLSKA KNJIŽNICA Knjižničar: Gregor ŠKRLJKnjižnica se z gradivom ter informacijsko, pedagoško in kulturno dejavnostjo aktivno vključuje v vzgojno-izobraževalni proces šole. Zaposleni in učenci se navajajo na samostojno iskanje in uporabo knjižničnega gradiva, ki je urejeno po sistemu prostega pristopa. Leposlovne knjige so razporejene v prostem pristopu po starostnih stopnjah in abecednem redu avtorjev oziroma naslovov. Strokovno gradivo je urejeno po sistemu UDK. Poleg gradiva v knjižnici lahko učenci mesečno rešujejo uganko meseca, odgovarjajo na nagradne knjižne igre, sodelujejo pri Slovenskem MEGA kvizu in glasujejo za Naj knjigo. V knjižnici potekajo v okviru pouka tudi ure knjižnično-informacijskih znanj, kjer se učenci seznanijo s knjižnico kot informacijskim središčem in razvijajo veščine za samostojno uporabo knjižnice ter informacijskih virov. Šolska knjižnica je za izposojo odprta vsak dan po urniku. Član knjižnice je vsak učenec od vpisa do zaključka šolanja. Izposoja je mogoča le s knjižnično izkaznico. Knjige si uporabniki izposodijo za 14 dni, z možnostjo podaljšanja. Gradiva za bralno značko in domače branje ne podaljšujemo.
UČBENIŠKI SKLAD Skrbnik: Gregor ŠKRLJUčbeniški sklad je namenjen vsem učencem od 1. do 9. razreda. Informacije o izposoji učbenikov dobijo učenci in starši v mesecu maju. Če se odločijo za izposojo, izpolnijo naročilnico, ki jo vrnejo razredničarki do dogovorjenega roka. Komplet učbenikov, ki si ga učenec izposodi, mora ob koncu šolskega leta vrniti nepoškodovan. Če učbenik poškoduje ali izgubi, ga mora nadomestiti z novim oziroma doplačati razliko cene v skladu s Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov. S šolskim letom 2008/2009 pa je Ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo sklep, da si lahko vsi učenci od 1. do 9. razreda osnovne šole IZPOSODIJO učbenike BREZPLAČNO.
27
Matej Vidmar, 6. a
SLOVENSKA BRALNA ZNAČKA Mentorji: Andreja GOLOB, Marinka PILETIČ-BRSAN, Gregor ŠKRLJBralna značka je gibanje, ki otroke in mlade spodbuja k branju. Trudimo se, da bi učencem olajšali stik s knjigo in jim pomagali, da bi se spoprijateljili z njo. Želimo jih vzpodbuditi k rednemu branju (tudi za kasnejše življenje). Za bralno značko prostovoljno tekmujejo učenci od 1. do 9. razreda osnovne šole. Tekmovanje se začne 17. septembra in se zaključi 2. aprila. Vsi učenci, ki opravijo bralno značko, prejmejo priznanje. Ob zaključku bralne značke je v šoli organizirana zaključna prireditev.
DINOZAVRI PRIHAJAJO V VESOLJE
Nekega poznega poletja je odletel trop dinozavrov z novo letečo cigaro »Dinozavro« v vesolje. Leteča cigara s premerom 10000 x 1000 je le s težavo vzletela, ker je bila grozno težka. Vzletela je celo 5 cm od tal. Zgodilo se je nekaj čudovitega. Zletela je do vesolja!
Dinozavri so si z zanimanjem ogledovali vesolje. Pristali so na Veneri. Ni jih zmečkal pritisk, ker so bili preveliki in pretežki. Poiskali so si udobno zavetje in hrano. Po nekaj letih in po nekaj doživetjih so se odpravili nazaj na Zemljo. Vsem živim bitjem so povedali za polet in pripravili zabavo. Bilo je zelo žalostno, ker niso mogli povabiti nikogar, saj so za gorivo uporabili travo in rastlinje.
Zato so vsa živa bitja umrla.Ema Novakovič, 3. b
28
Koledar OŠ Prule za šolsko leto 2009/2010
JULIJ
7 / 2010
AVGUST
8 / 2010
31 To
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
Ne
Po
To
Sr
^e
MAJ
5 / 2010
JUNIJ
6 / 2010
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
^e
APRIL
4 / 2010
MAREC
3 / 2010
FEBRUAR
2 / 2010
DECEMBER
12 / 2009
NOVEMBER
GU
11 / 2009
SEPTEMBER
9 / 2009
OKTOBER
10 / 2009
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
^e
JANUAR
1 / 2010
GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
To
Sr
^e
GU1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
^e 1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
Ne
Po
To
Sr
^e GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
To
Sr
^e
10
13
14
16
17
20
23
24
26
27
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
12
15
18
19
21
22
25
28
29
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne31
GU
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e GU
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
Po
To
Sr
^e
GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
31
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
To
Sr
^e
GU
GU
delovna sobota
29
Koledar OŠ Prule za šolsko leto 2009/2010
JULIJ
7 / 2010
AVGUST
8 / 2010
31 To
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
Ne
Po
To
Sr
^e
MAJ
5 / 2010
JUNIJ
6 / 2010
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
^e
APRIL
4 / 2010
MAREC
3 / 2010
FEBRUAR
2 / 2010
DECEMBER
12 / 2009
NOVEMBER
GU
11 / 2009
SEPTEMBER
9 / 2009
OKTOBER
10 / 2009
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
^e
JANUAR
1 / 2010
GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
To
Sr
^e
GU1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
^e 1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
Ne
Po
To
Sr
^e GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
To
Sr
^e
10
13
14
16
17
20
23
24
26
27
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
12
15
18
19
21
22
25
28
29
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne31
GU
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e GU
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
Po
To
Sr
^e
GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
31
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
GU
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20
22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
11
21
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
^e
Pe
So
Ne
Po
To
Sr
To
Sr
^e
GU
GU
delovna sobota
30
GOZD
Nekega dne se je gospod Jože sprehajal po gozdu. Ker je bil zelo zamišljen, je kmalu zašel. Zelo dolgo je iskal stezico. Ko jo je naposled le našel, si je oddahnil.
Pogledal je okoli sebe in to, kar je videl, je bilo prečudovito. Okoli sebe je imel prečudovita visoka drevesa, ki so se zibala v vetru. Slišal je petje ptic, ki so se skrivale v krošnjah. V trenutku se je zavedel, da je v središču narave.
Gozd je bil za Jožeta neverjetno doživetje. Kar hitro se je znašel na cesti, po kateri so drveli avtomobili.
Gozd ga je vsak dan privabil nazaj.
Aldin Adrović, 3. b
DJ LISICA
Nekoč je živela lisica, ki je bila nekaj posebnega. Posebna je bila zato, ker si je vedno želela postati slavna DJ lisica.
Tako je nekega dne odšla v mesto in tam srečala župana. Vprašala ga je, ali lahko poskusi biti DJ. Župan ji je dovolil. Ob 21. uri je prišlo toliko ljudi, da je lisica v eni uri postala slavna DJ lisica, ki je zelo veliko potovala po svetu.
Tilen Fikfak Peršak, 3. b
31
Blaž Bevc, 4. b
VLAKEC ČUHA PUHA
Nekoč je živel vlakec Čuha puha. Imel je številko U 37, osem koles in bil je najmanjši med vlaki. Visok je bil komaj tri metre, dolg pa šest metrov.
Nekoč se je peljal po najdaljši gorski poti v gozdu, dolgi 129 kilometrov. Tedaj je zapeljal v meglico. Ko je prišel ven, se je spremenil v princa s 1200 konjskimi močmi.
Tako je postal najelegantnejši vlak na svetu.
Leon Jablanovec, 3. b
OBISK ZEMLJANA DREJČKA NA MARSU
Drejček je imel tri prijatelje marsovce. Vsak dan jih je obiskoval z letečim avtom, ker je zadel nagrado – obiskovanje Marsa.
Na Marsu so imeli hiše v obliki DVD-jev, imele so 777 nadstropij, pet kuhinj in podobno. V šolo niso nosili šolskih torb, ampak so imeli hodeče torbe. V njih so imeli računalnik, pisalo, sok in zvezek. Starši otrok niso nič silili. Vstajali so ob pol dvanajstih, spat so hodili ob pol enajstih, s poukom so začeli ob enih. Jedli so sladkarije – to je bila zdrava hrana, zelenjava pa škodljiva. Otroci in starši so se pravil držali.
Drejček je spoznal še mnogo prijaznih marsovcev. Imel jih je zelo rad.
Eva Andjelič, 4. a
32
ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA - EPI READING BADGE IN BOOKWORMS Mentorice: Mojca BRNOT, Eva ČERNE, Bojana MLINARTekmovanje vsebinsko in organizacijsko zasnuje DZS – Šolski epicenter. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi učenci od 4. do 9. razreda. Cilji branja v tujem jeziku so:• zbuditi v njih voljo do branja tudi v tujem
jeziku,• mladim privzgojiti pozitiven odnos do
knjige,• branje neleposlovnih besedil, in sicer
s poudarkom na medpredmetnih povezavah,
• jim ponuditi drugačen, zanimiv, svež in njihovi starosti primeren način usvajanja jezikovnega znanja,
• jim neposredno pokazati privlačnost in koristnost medkulturne komunikacije ter jim omogočiti, da si sami oblikujejo pogled na svet,
• spoznavanje različnih žanrov, • jim nevsiljivo dokazati, kaj zmorejo in
znajo, in jim tako dvigati samozavest.Prepričani smo, da bo takšno branje pritegnilo tiste mlade bralce, ki radi sami raziskujejo. Znanje o prebranih knjigah se preverja na šolskem tekmovanju spomladi (navadno meseca marca) v obliki testa. Za dobre dosežke prejmejo učenci zlata, srebrna in bronasta priznanja, manj uspešni pa priznanja za sodelovanje.
NEMŠKA BRALNA ZNAČKA Mentorica: Janja BECTekmovanje za nemško bralno značko EPI Lesepreis, ki ga organizira DZS v sodelovanju s Šolskim epicentrom, je namenjeno učencem 7., 8. in 9. razredov, ki obiskujejo izbirni predmet nemščina. Učenci preberejo
33
Ina Zalar, 7. a
tri knjige in rešujejo testne naloge. Ob koncu si lahko prislužijo zlata in srebrna priznanja ter priznanje za sodelovanje.
RUSKA BRALNA ZNAČKAMentorica: Andreja POPOVIĆUčenci, ki obiskujejo izbirni predmet ruščina 1, 2, 3, opravljajo rusko bralno značko. Preberejo krajšo zgodbo ter rešijo test. Za uspešno opravljeno bralno značko prejmejo priznanje in knjižno nagrado, ki ju prispeva Sklad za pospeševanje učenja ruskega jezika na srednjih in osnovnih šolah v Republiki Sloveniji.
ZAMEJSKA BRALNA ZNAČKA Mentorica: Bojana MLINARZamejska bralna značka je gibanje, ki poteka v Ljubljani pod okriljem Zveze prijateljev mladine in osvešča učence o problematiki Slovencev, živečih izven meja Slovenije, o njihovi zgodovini ter tudi o sodobnih problemih za mejo in v izseljenstvu ter zdomstvu živečih rojakov. K branju za Zamejsko bralno značko se priključijo učenci 9. razredov v začetku šolskega leta, ki se s to problematiko srečajo tudi pri pouku slovenščine. Od mentorice dobijo na skupnem sestanku seznam literature z zgodovinsko in narodnostno tematiko, s katerega preberejo dve knjigi in še eno z enako tematiko po lastni izbiri. Brali bodo individualno in se srečali enkrat mesečno v bralnem debatnem klubu, kjer se bodo v skupini pogovorili o prebranem, lahko pa tudi individualno v pogovoru z učiteljico. Vsak učenec bo pripravil kratko predstavitev prebranih knjig. Ob koncu, ko opravijo vse naloge, učenci prejmejo priznanje in se priključijo izletu za bralne značkarje. Skupaj z mentorico obiščejo tudi kulturno prireditev.
34
ŠOLSKO GLASILOMentorica: Andreja POPOVIĆNa šoli izhaja glasilo ISKRICE.
ŠOLSKA SKUPNOST Mentorice: Nataša LENARČIČ, Jožica OKORN, Andreja POPOVIĆ, Metka TURKŠolska skupnost je prostor odprtih vprašanj, dialoga, učenja liberalnosti, iskanja konstruktivnih rešitev in strpnosti do različnih mnenj. Idejno so v šolsko skupnost vključeni vsi učenci šole, nekateri zelo aktivno in neposredno, drugi posredno ali pasivno. Delovanje šolske skupnosti bo usmerjeno k udejanjanju tem, ki smo jih vzeli pod drobnogled v vzgojnem načrtu naše šole – vzgoja za okolje, vzgoja za odnose med starejšimi in mlajšimi, vzgoja za večkulturnost in sodelovanje z zunanjimi inštitucijami. Kot vsako leto, se bomo nekajkrat letno sestale s predstavniki vseh razredov. Namen teh srečanj je reševanje aktualnih
oz. akutnih problemov, posredovanje informacij in dajanje povratnih sporočil na dogodke, ki so se v tistem obdobju odvijali v šoli. Posameznih dejavnosti pa se bomo lotili v manjših delovnih skupinah, v katere vabimo tako učitelje kot učence in njihove starše. Naše aktivnosti bodo objavljene na spletni strani šole, oglasni deski in seveda neposredno na takšnih in drugačnih dogodkih oz. praznikih, ki bodo na naših obrazih izrisali nasmeh in iskrice v očeh.
35
VODNI DETEKTIV
Nekega dne je šel 10-letni Jan na morje. Oboževal je poletje in potapljanje pod vodo. V bližini širnega morja je tekla počasna motna reka.
Jan je šel dostikrat sam raziskovat plažo. To je naredil tudi zdaj. Hitro se je oddaljil od trušča in neopazno pobegnil v neznano. Stopal je po peščeni plaži in tekal preko obljudenih prostorov. Nato se je pot spremenila v kamenčkasto potko, ki je vodila do kamnitih peščin nad plažo. Jan je malce poskočil in preplezal potko, nato pa je prišel na vrh pečine. Pogledal je navzdol in zagledal mamo, očeta ter svojo manjšo sestrico. Pogledal je naprej in zagledal svoj skrivni kotiček. Tja je zahajal vsako poletje
Nika Aleša Strle, 7. a
in gledal čudesa prelepe narave – reko, ki je bila tam. Ko jo je zadnjič videl, je bila prelepo čista in zeleno obarvana. A zdaj je bila čisto rjava in kalna. Jan je bil osupel nad reko. Še zadnjič jo je pogledal in prisegel, da bo »svojo« reko naredil spet čisto.
Čez dvajset let je Jan postal odličen astronom in znanstvenik. Vsako noč je raziskoval vesolje, bral in pisal knjige z znanstvenimi teorijami. A še vedno ga je tlačila mora in spomin na zdaj nečisto reko. Zadnje čase je pripravljal poseben projekt – vesoljsko plovilo, ki bi lahko poletelo do Saturna. Nato je nenadoma dobil izjemno idejo. Imel je posebno čistilno napravo, ki bi vzdrževala red v plovilu. A ta naprava bi lahko briljantno očistila tudi reko. Jan je svojim nadrejenim to predlagal in kmalu je v reko namestil ta stroj. V nekaj mesecih je bila reka kristalno čista in pitna. Jan je tako postal vodni detektiv – ukvarjal se je s čiščenjem rek.
Kmalu je ustvaril mnogo takih naprav in jih razmnožil po svetu. Tako so bila vse reke na Zemlji čiste. Sam si želim, da bi se moja želja uresničila.
Max Rakušček, 5. b
36
SVET STARŠEVSvet staršev je sestavljen iz predstavnikov posameznih oddelkov, ki se izvolijo na roditeljskih sestankih. V vsakem ocenjevalnem obdobju je predviden en sestanek sveta staršev. Trije predstavniki staršev so člani Sveta šole: Alenka Dolžan Andjelić, Anton Dremelj, Marko Novak.
ŠOLSKI SKLADPredsednik Upravnega odbora šolskega sklada je Žiga OSTERC.Namestnica predsednika je Aleksandra ŠEME.
Od leta 1998 na šoli deluje šolski sklad, ki ga vodi Upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov staršev in šole. Finančna sredstva se prostovoljno zbirajo s prispevki domačih in tujih pravnih oseb, prispevki staršev in z drugimi viri donacij. Namen sklada je financiranjedejavnosti, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme inzagotavljanje sredstev za spodbujanje raziskovalnih dejavnosti učencev. Finančni načrt potrjuje Svet OŠ Prule.
S sredstvi šolskega sklada je bilo doslej kupljeno: videokamera, smučarska oprema, šolski radio, akvarij, digitalni videoprojektor, grafična stiskalnica, kolesa, oprema malegagledališkega odra, didaktični komplet Fischer Tecnik, mikroskopi za mlajše učence, teleskop, plastifikator, kovčka za analizo vode, del sredstev se vsako leto nameni tudi sofinanciranjušole v naravi za učence, ki se brez pomoči šole v naravi ne bi mogli udeležiti.
Za leto 2009 je Upravni odbor šolskega sklada sklenil, da se del zbranih sredstev nameni sofinanciranju šol v naravi, del pa nakupu dveh miz za namizni tenis. Nakup miz za namiznitenis je sofinanciralo tudi podjetje Propeler, d. o. o., Ljubljana (100,00 eur), šole v naravi papodjetje Art Rebel 9, d. o. o., Ljubljana (800,00 eur).
Leta 2008 je bilo na računu šolskega sklada zbranih nekaj sredstev, ki so jih donirali posamezni starši za učence določenega razreda ali za potrebe izvedbe dejavnosti učencev, in sicer sta dva starša financirala avtobusni prevoz učencev 9. razreda, ena mama pa jeprispevala 500,00 eur za dejavnosti učencev 4. a razreda. Posebej pohvalno je, da so z lastnimi aktivnostmi, pod mentorstvom učiteljic in učiteljev, v šolski sklad prispevali udi učenci sami, saj so na Miklavževem sejmu zbrali 1.326,07 eur.
Svet šole je potrdil sklep o zbiranju prostovoljnih prispevkov staršev, v znesku 10,00 eur na učenca. Starši lahko sredstva v šolski sklad prispevate na račun šolskega sklada: 01261 - 6030661206.
Šolski sklad ima v okviru šolske spletne strani svoje spletno mesto, kjer so zbrane informacije o delovanju šolskega sklada, priložene pa so tudi fotografije, s katerimi želimo prikazati,kako učinkovito se v okviru pouka, šol v naravi in dni dejavnosti uporabljajo s sredstvi šolskega sklada kupljeni didaktični pripomočki in druga oprema.
37
ZALJUBLJENA VIJOLICA
Vijolica domišljava na robu gozda domuje,dan za dnem pozorno okolico pregleduje,na levo in desno pozorno pogleduje,zraven pa zamišljeno modruje.
Levi sosed je teloh, desni pa zvonček,ampak kaj, ko nihče ni pravi zanjo,nihče ni zrasel po njeni meri,čeprav se pogosto primeri, da se kdo zaljubi vanjo.
Ona pa nič.Vsako jutro se skrbno z vijolično aromo odišavi,nadene si najlepšo obleko, si gube na njej popraviin čaka in gleda in upa, da ta dan pride pravi.
Pred dnevi je videla prelepega metulja,barve in velikosti ravno pravšnje zanjo,za hip je celo sedel nanjo,potem pa odletel v daljo.
To je bila ljubezen na prvi dotik.Ta bi bil tisti pravi zanjo,morda se bo sčasoma celo zaljubil vanjo ...
In vijolica zdaj vsak dan čaka svojega junaka.Metulj se kdaj pa kdaj res oglasi, vendar ne prav pogosto,in to zanjo sploh ni tako preprosto.
Dora Levstek, 6. b
38
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA Šolska psihologinja: Jana SLIVNIKER, socialna delavka: Magdalena HRIBERNIK
Med šolanjem lahko otroka ovirajo različne težave. Če starši in otroci začutijo težave in se želijo o njih pogovoriti, lahko poiščejo psihologinjo ali socialno delavko. Prisluhnili vam bosta, seznanili pa vas bosta tudi s specializiranimi ustanovami, ki nudijo otrokom in staršem poglobljeno pomoč. Starši in otroci se s svetovalnima delavkama srečajo že ob vpisu v prvi razred.
Psihologinja pomaga pri reševanju učnih, čustvenih in vzgojnih težav. Organizira strokovno pomoč za otroke z učnimi težavami in za otroke s posebnimi potrebami. Vodi poklicno orientacijo in proti koncu šolanja pomaga otrokom in staršem ugotoviti, kaj otroke zanima, kakšne so njihove sposobnosti in možnosti pri nadaljnjem šolanju.
Socialna delavka pomaga družinam, ki se nahajajo v težjih socialnih razmerah, jim svetuje pri ravnanju v takih situacijah ter jih usmerja v ustanove, ki nudijo pomoč pri reševanju družinske problematike. Sprejema vloge za subvencioniranje šolske malice, šole v naravi in taborov ter v sodelovanju z vodstvom šole odloči o višini subvencije. Devetošolcem pomaga pri iskanju učnih mest za vajeniško usposabljanje ter pri iskanju kadrovskih štipendij. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Zavodom za letovanje pomaga organizirati letovanja in počitniško varstvo. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana pa pomaga pri organizaciji rednih zdravstvenih pregledov ter obveznih cepljenj.S Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) sodeluje pri organizaciji naravoslovnih in družboslovnih taborov ter dni dejavnosti.
VPIS V 1. RAZRED Starši vpišejo otroka v prvi razred prihodnjega šolskega leta v mesecu februarju. Datumi vpisa bodo javno objavljeni.
PREPIS Vloge za prepis učencev v drugi in naslednje razrede starši oddajo na šoli do 15. julija, 15. avgust pa je rok, do katerega se izvede prepis.
PREDAVANJA ZA STARŠEŠola bo organizirala predavanje dr. Vilijema Ščuke na temo malodostnik na poti do sebe.
39
Neža Milavec, 4. a
40
TEKMOVANJA
Učenci sodelujejo pod vodstvom mentorjev na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih na različnih predmetnih področjih.
SLOVENŠČINA Tekmovanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje. Bralna značka (ZPM Slovenije). Zamejska bralna značka. ANGLEŠČINA Tekmovanje iz angleščine (9. razred). Angleška bralna značka (od 4. razreda dalje).
NEMŠČINA Nemška bralna značka.
RUŠČINA Ruska bralna značka.
ZGODOVINA Tekmovanje iz znanja zgodovine.
GEOGRAFIJA Tekmovanje iz znanja geografije.
MATEMATIKA Tekmovanje v znanju matematike za Vegovo priznanje. Računanje je igra (do 4. razreda). Tekmovanje iz znanja logike.
FIZIKA Tekmovanje v znanju fizike za Stefanovo priznanje.
KEMIJA Tekmovanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje.
BIOLOGIJA Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo priznanje. Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Tekmovanje v znanju prve pomoči.
TEHNIČNA VZGOJA Srečanje mladih tehnikov.
PROMET Kaj veš o prometu?
ŠPORTNA VZGOJA Atletika, mali nogomet, rokomet, med dvema ognjema, judo. Zlati sonček, športna značka.
LIKOVNA VZGOJA Sodelovanje na različnih likovnih natečajih.
GLASBENA VZGOJA Revija pevskih zborov ljubljanskih osnovnih šol.
RAZISKOVALNENALOGE Sodelovanje v okviru gibanja Znanost mladini.
41
OKAMENELO ŽIVLJENJE
Nekega sončnega dne sem, kot običajno, šla iz šole domov, ko sem nenadoma opazila, da z neba padajo drobne zlate snežinke. Presenečena sem se ustavila in pogledovala proti nebu. Nebo je bilo jasno in bili smo sredi junija! Ozrla sem se naokoli in nenadoma opazila nekaj nenavadnega.
Vsi ljudje okoli mene so se sredi hoje začeli spreminjati v nekakšno trdo gmoto. V kamen. Začelo se je pri nogah, potem pa vse do vrha glave. Počasi me je začela grabiti panika. Kaj se vendar dogaja?! Opazila sem, da sem edina, ki se ne spreminjam. Verjetno zato, ker sem stala pod streho neke hiše in se me snežinke še niso dotaknile. Vse življenje, ki je še pred nekaj minutami potekalo v običajnem mestnem utripu, je bilo kot okamenelo.
Nenadoma pa sem na glavnem trgu zagledala slepečo svetlobo. Prihajala je iz vodnjaka, ki se je podiral. Na tleh je zazijala velika luknja. Počasi sem se ji približala in se spustila po stopnicah, ki so vodile nekam v podzemlje. Hodila sem kakih deset minut, ko sem prišla do visokih, a zelo ozkih vrat. Izza njih je prihajala glasna glasba, ki je zvenela, kot bi prihajala iz daljnega, čudovitega časa. Odprla sem vrata in se znašla v prostoru divje zelene barve. Ob straneh so stale lebdeče mize s prigrizki. Po prostoru so v ritmu poplesavale grozne pošasti. Vse so se pognale k meni in mi začele ponujati jedi. Popolnoma zmedena sem jih nekaj poskusila – še sama ne vem, kaj sem jedla! – in odkrila tablice z napisi jedi. Ravno sem si v usta dajala ocvrto pavijanovo uho z omako iz krokodiljih jezikov, ko sem zaslišala ...
Drin, drin, drin! Drin, drin, drin! Oh, ne! Budilka!
Lana Lavrač, 6. b
ŠKRAT FRICKO NAJDE KNJIGO
Nekoč je v gozdu živel škrat Fricko. Vse dni je skrbel za gozd.
Nekega dne, ko je delal, je našel knjigo. Bila je stara in umazana. Škrat Fricko jo je odnesel hitro domov, kjer jo je očistil in začel brati. Bral jo je tri noči. Ko jo je prebral, je izvedel, da je to starodavna knjiga njegovih prednikov. Škrat se je zelo razveselil, da jo je našel. Novico je moral povedati vsem prijateljem. Ker je cele dneve in noči tulil, da je našel knjigo, so ga živali vrgle iz gozda. Fricko je vedel, da je naredil napako. Prišel je nazaj in se vsem opravičil.
Živali so mu odpustile in vsi so bili prijatelji.
Patricija Pirc, 3. b
42
KONS 0
Šola sprašuje!?
Ne.
Učitelji sprašujejo!?
Da!
Zakaj le?
Ne vemo.
Da dobimo ocene?
Mogoče.
Ocene, zakaj?
Temelj naše prihodnosti?
Seveda ne!?
Dobre in slabe ocene
povedo marsikaj:
nekaj o učencu
in nekaj o učitelju.
Tit Lagler, 9. b
KONS 0
Ocenjevanje mojega znanja.
Potne dlani
⇒ razmočena kreda.
Obraz je živ? (vprašaj)
Brala sem pesem!
Ne kemijskega učbenika …
Hidriranje?
43
Hidrogeniranje?
Goethe ali Mendeljejev?
Moje znanje je izginilo v H2SO
4.
Kaj že pravi Kosovel?
» Usmiljenje! Usmiljenje!
Gospod profesor,
razumete življenje?«
Lucija Mandić, 9. b
Lucija Mandić, 9. b
IZVLEČEK IZ VZGOJNEGA NAČRTA OSNOVNE ŠOLE PRULE
SPLOŠNA NAČELAŠola mora vzgojno delovati znotraj civilizacijskih okvirov, znotraj humanih odnosov med ljudmi in odnosov odraslih do otrok. Ti odnosi morajo biti nenasilni, ne ideološko obvezujoči in ne smejo biti določeni s predsodki, ki izvirajo iz verskih, rasnih in drugih različnostih med ljudmi. V osnovi je v odnosu med odraslo osebo in otrokom v šoli otrok privilegirana oseba, kar pomeni, da so mu dopustna dejanja, izražanje mnenj, ki izvirajo iz njegove specifične razvojnestopnje ali iz njegove nevednosti, zaradi njegovih stisk, specifičnih osebnostnihlastnosti ali iz njegovih stisk, ki izvirajo iz okolja, v katerem živi in odrašča. Šola mora otroku s svojim strokovnim znanjem osebno pomagati, mu lajšati stiske in ga usmerjati in mu skupaj s starši omogočiti zmanjšanje težav, nikakor pa ga ne sme zaradi stisk in težav, razvojnih posebnosti ali zaradi njegovih osebnostnih značilnosti kaznovati ali z njim kako drugače neprimerno ravnati.
ODNOS UČENEC UČITELJZnotraj učnih vsebin, ki same po sebi, v svojem strukturnem sporočilu, v odnosu učitelj učenec, ki ga definira tudi obča inspecialna didaktika slehernega predmeta, je potrebno definirati odnos medučencem in ustanovo znotraj veljavnih zakonskih in moralnih postulatov, ki jih nosi seboj družba. S spoznanjem učni proces definira tudi odnos učenca doučne snovi in vzgojo samo. V tem odnosu učitelj še vedno ostaja učitelj in učenec učenec.
44
POHVALE Pohvale in kazni morajo biti v skladu s pravilniki, ki na obči ravni definirajo odnosdo otroka, prvenstveno pa morajo biti takšne, da ne žalijo ali zaničujejo otroka kot osebnosti, naravnane morajo biti na njegovo delovanje, ne pa na njegovo osebnost. Vzgojna načela morajo temeljiti na pozitivnem pristopu pri ocenjevanju otrokovega delovanja in vedenja. To pomeni, da morajo v celotnem odnosu prevladovati pohvale pred grajami in kaznimi.
VZGOJNI UKREPIKazni ne smejo biti ponižujoče. Biti morajo časovno omejene in izrečene tako, da jih otrok razume. Otroku mora biti zagotovljeno pravno in družbeno varstvo ob izreku kazni, kar pomeni, da mora biti kazen utemeljena v samem nesprejemljivem vedenju, izrečena pa za vsak primer posebej, njena teža pa mora biti definirana. Otrok mora imetipri vsakem obravnavanju njegovega neprimernega vedenja možnost jasnega izražanja svojega mnenja, pri tem mora imeti svojega zagovornika oziroma zaščitnika, ki mu otrok zaupa in ki zagotavlja otrokovo izjavljanje glede njegovega videnja vedenja in glede njegovega odnosa do kazni.
PROAKTIVNE DEJAVNOSTIPrvi šolski dan bo vsakega prvošolca sprejel en starejši učenec. Cel september bodo posamezni starejši učenci obiskovali prvošolčke, jim pred poukom pomagali pri preobuvanju in preoblačenju, pri prinašanju malice, jih usmerjali pri ločevanju odpadkov, se z njimi igrali, jim brali pravljice ... Ob tednu otroka bo organizirana svečana prireditev, na
kateri bodo prvošolci sprejeti v šolsko skupnost, obdarjeni pa bodo z darilci, ki jih bodo izdelali starejši učenci (npr. pri tehniki in tehnologiji). Razredne ure v septembru in deloma tudi v oktobru se bodo v vseh oddelkih namenile ločevanju odpadkov in obravnavi pravila o prehrani. Organizirali bomo npr. dan ruskih jedi ..., pri čemer bo pri kosilu ena jed pripravljena na ta način ali pa npr. ruski dan, ko bodo učenci spoznali značilne družabne igre, plese, glasbo, umetnost ..., skratka državo, iz katere izhajajo tudi nekateri naši učenci, bodo spoznavali z različnih vidikov. Ponovno bomo oživeli »kulturne torbe«, pri čemer bo poudarek na večkulturnosti. Kulturne prireditve, ki bodo organizirane preko celega šolskega leta, bodo »obarvane« z vzgojnimi temami, ki bodo naša rdeča nit v tem šolskem letu. Organizirali bomo tri šolske plese (pred novim letom, za Valentinovo in ob dnevu Zemlje). Vsakič bo ples organiziral drug razred, npr. pred novim letom 9., za Valentinovo 8. in ob dnevu Zemlje 7. razred. Pred vsakim plesom se bo odvijala t. i. preddejavnost, npr. pred novim letom »mizica pogrni se«, ob dnevu Zemlje »plesi različnih kultur« ... Vzpodbudili bomo sodelovanje staršev s šolo oz. z učenci, in sicer pri sodelovanju ob Gregorjevem v marcu. Enkrat v šolskem letu bodo starši povabljeni, da pripravijo neko obliko druženja z otroki. Zlasti pri mlajših, lahko tudi pri starejših, bomo vpeljali »praznični stol«, ki ga bo učenec npr. uporabljal ves čas bivanja v šoli, ko ima rojstni dan, ko prejme pohvalo za neko izjemno dobro opravljeno delo, ko doseže vidnejši napredek na vzgojnem področju ipd. Okrepili bomo medsebojno (učno) pomoč učencev in organizirali nov način preživljanja časa, ko učenci v
45
Amila Bojnić, 4. b
šoli čakajo na šolski avtobus. Organizirali bomo prostočasno središče in učencem v tem času ponudili možnost, da se udeležijo kakšne interesne dejavnosti, kot na primer šolsko glasilo, likovni krožek, tehniški krožek, športni krožek, obisk knjižnice, pisanje domačih nalog, delo v računalniški učilnici, fotografsko dokumentiranje dogajanja na šoli (npr. v šolski knjižnici, v jedilnici, pri interesnih dejavnostih, v podaljšanem bivanju ...) in objavljanje gradiva na oglasnih deskah ali spletnih straneh, kasneje pa v šolskem glasilu. Z razstavami in prireditvami se bomo predstavili navzven, starejše občane in učence iz OŠ J. Levca pa bomo
povabili na prireditve tudi v šolo. Šolsko glasilo bo izvajanje proaktivnih dejavnosti povzelo in dokumentiralo deloma že v decembru, posebna izdaja pa bi izšla ob praznovanju dneva Zemlje.
46
PRAVILA HIŠNEGA REDA
OBMOČJE ŠOLE IN POVRŠINE, KI SODIJO V ŠOLSKI PROSTORV območje šole sodijo poleg zgradb šolskih prostorov še igrišče oziroma dvorišče ob Prijateljevi in Praprotnikovi ulici ter igrišče ob Janežičevi ulici in pločnik pred šolo na Prulah.
POSLOVNI ČAS IN URADNE UREŠola je odprta za svojo osnovno dejavnost od 6.00 do 16.30,telovadnice od 16.30 do 22.00,blagajna od 7.30 do 8.30 in od 13.00 do 14.00,računovodstvo od 7.30 do 13.30,tajništvo od 7.30 do 14.00, svetovalna služba od 7.30 do 14.00, ob četrtkih od 11.30 do 17.30,ravnateljeve uradne ure od 8.30 do 12.00,knjižnica od 8.30 do 12.00; izposoja od 7.15 do 8.30 in od 12.00 do 14.30,kuhinja obratuje od 7.00 do 14.00.Šola je odprta za skupine občanov, ki imajo s šolo pogodbe za svoje dejavnosti (športne in kulturne).
UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA Šolski prostor se uporablja v skladu s šolsko zakonodajo in je namenjen vzgoji in izobraževanju učencev, učiteljev in staršev.Šolski prostor se lahko uporablja za izvajanje športnih in izobraževalnih dejavnosti, ki jih poleg rednega programa izvaja šola ali pa zunanji pogodbeni sodelavci.Uporabo šolskih prostorov nadzira ravnatelj in izvajalci programa.Varnost med poslovnim časom, uradnimi urami in v času izvajanja rednih dejavnosti zagotavljajo delavci šole ali pa zaposleni in pogodbeno povezani izvajalci programov, v ostalem času pa pooblaščena varnostna služba.Red v času pouka in drugih dejavnosti šole zagotavljajo zaposleni ali pogodbeno povezani sodelavci.Čistočo zagotavljajo zaposlene snažilke in hišnik znotraj šolskih stavb in na igriščih, za red in čistočo pred šolo pa tudi javna komunala.
PRAVILA VEDENJA• Dobro se počutimo v čisti, urejeni šoli in za to tudi skrbimo.• Drug do drugega smo prijazni in spoštljivi.• Spoštujemo osebno nedotakljivost.• Nesporazume rešujemo strpno in pošteno.• K pouku prihajamo pravočasno.• Pouku mirno sledimo, aktivno sodelujemo in omogočamo potek pouka.• Med poukom in ostalimi dejavnostmi so mobilni telefoni in ostali elektronski aparati
izključeni.• Odgovorno ravnamo s šolsko imovino.• Jemo kulturno, hrano pojemo za mizo in za seboj pospravimo.• V šoli smo v copatih.
47
MOJA ZGODBA
Nekega dne sem se odločil, da grem na potovanje. V nahrbtnik sem položil nekaj besed, ki bi mi lahko prišle prav.
Ko se je deveti dan hoda prevešal h koncu, sem zagledal gozd, iz katerega se je slišal žalosten zvok. Napotil sem se tja in zagledal medvedjo godbo, ki se je žalostno razhajala. Enega izmed njih sem vprašal, zakaj so žalostni. Rekel je, da znajo zaigrati vse melodije na svetu, a jih nihče noče poslušati, ker nimajo besedil za pesmi. Takoj sem jim bil pripravljen pomagati z besedilom za kakšno pesem. In res sem spesnil tole, malo pa sem si pomagal tudi z besedami iz nahrbtnika:
Medved, iščoč in tarnajoč,išče deželo,iz katere nosi neskončno lepih besed,sladkih kot med,gladkih kot svet,dolgih kot vrvin njih veliko,kot peska na plaži v deželi tej,ki se ji pravi domišljija.Tam je vroče ali hladno,tako ima medved glavo,vse se iskri, da ga glava boli,tako ptič odletiin svetu oznanjat hiti:»Pridite na zabavo vsi!Tam bo ognjemet vseh besed,ki je velik kot svet.Zabave konec bo,ko lonec počil bo,pa kadarkoli že to bo.«
Vsi so bili navdušeni, tako da smo se družno odločili, da gremo na turnejo. Pesem je doživela velik uspeh, hkrati pa sem z medvedi doživel še veliko zanimivega. A o tem raje jutri.
Gašper Šetina, 4. a
48
POMEMBNI DOSEŽKI UČENCEV IN UČITELJEV V ŠOLSKEM LETU 2008/09
PODROČJE DOSEŽEK UČENCI MENTORJI
judo 1. mesto na državnem prvenstvu
Anja Štangar, 8. a Zof
zgodovina zlato priznanje Ivana Sedej, 9. b Bec
zgodovina srebrno priznanje Ivana Sedej, 9. b Bec
logika zlato priznanje Adam Gabrič, 9. b Čad
logika srebrno priznanje Una Košir, 9. a Čad
fizika zlato priznanje Adam Gabrič, 9. b Kolman
fizika srebrno priznanje Živa Urbančič, 8. a Klemen Iskra, 8. b Adam Gabrič, 9. b Luka Planina Medin, 9. b
Kolman, Okorn
slovenska bralna značka
zlato priznanje 22 učencev (9. r.) Mlinar, Piletič-Brsan, Škrlj
angleška bralna značka
zlato priznanje 45 učencev (4.–9. r.) Brnot, Černe, Mlinar
angleška bralna značka
srebrno priznanje 37 učencev (4.–9. r.) Brnot, Černe, Mlinar
nemška bralna značka
zlato priznanje 6 učencev (7.–9. r.) Bec
nemška bralna značka
srebrno priznanje 15 učencev (7. in 8. r.) Bec
matematika srebrno priznanje Nika Aleša Strle, 7. a Maša Arnšek, 7. b Klemen Iskra, 8. bUna Košir, 9. aAdam Gabrič, 9. b
Čad, Okorn
znanje o sladkorni bolezni
srebrno priznanje Una Košir, 9. aSara Hadžić, 9. bIvana Sedej, 9. b
Grdadolnik
biologija srebrno priznanje Živa Urbančič, 8. aAdam Gabrič, 9. bIvana Sedej, 9. b
Janež
slovenščina srebrno priznanje Živa Urbančič, 8. aLucija Mandić, 9. b
Piletič-Brsan
49
PODROČJE DOSEŽEK UČENCI MENTORJI
likovni natečaj na temo »Potujmo z vlakom«
skupinski izlet 5. b Debeljak Babnik
prva pomoč 1. mesto na lokalnem tekmovanju
učenci 8. a, 8. b, 9. a, 9. b Grdadolnik
rokomet 3. mesto na prvenstvu Ljubljane
mlajše deklice Zof
nogomet 3. mesto na prvenstvu Ljubljane
starejše deklice Zof
rokomet 4. mesto v četrtfinaludržavnega prvenstva
starejši dečki Zof
Slovenski knjižnično – muzejski MEGA kviz
knjižna nagrada Peter Remec, 7. b Škrlj
Anže Urankar, 6. b
50
ČUDEŽNA ZGODBA MAJSKE VILEPoustvarjanje pesmi Toneta Pavčka Majska vila
Nekega dne je iz gozda priletela Majska vila. Ko smo jo zagledali, smo se zelo začudili in prestrašili, kajti to ni bila vsakdanja stvar. Bila je vsa bleščeča, pisana in polna rož. Na glavi je imela cvetlični venec in v rokah je nosila čarobno palico, iz katere je letel čarobni cvetni prah. Ta prah je nabiral njen metuljček v Deželi sončnih žarkov.
Vila nam je povedala zgodbo o dnevu, ko se je prebudila pomlad. Tistega dne so v Deželi sončnih žarkov nenadoma zrastle posebne cvetlice. Cvetovi so se razprli in iz njih so priletele ptičice, ki so prekrile nebo in sonce. Na nebu je zažarela čarobna zvezda, ki je bila zvezda želja. Majska vila je zaprla oči in si zašepetala: »Želim si sestrico, zelo si jo želim.« Ko je odprla oči, je v svojem naročju zagledala prečudovito deklico, ki je imela modre oči in dolge svetle lase. Majska vila jo je objela in stekla k mami, da ji pove o čudežu.
»Mama, mama, želela sem si sestrico in končno se mi je želja izpolnila.«Mama ji je povedala, da se v Deželi sončnih žarkov vsako leto rodi le ena vila, ampak
samo, če si tega nekdo zelo, zelo želi.Doma so vsi skupaj pripravili žurko. Tistega dne se je zdelo, kot da nad našo šolo letijo sladke, sončne ptice. Ko bi jih le
lahko ujeli …
Učenci 1. b razreda in učiteljici M. Mali in S. Bauer
Žiga Rus, 6, b
51
POMEMBNI PRAVNI AKTI ZA UČENCE IN STARŠE
1. PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU ŠOLSKE PREHRANENa podlagi 7. člena Pravilnika o subvencioniranja šolske prehrane učencev v osnovnih šolah Svet šole določi podrobnejše kriterije za dodelitev sredstev za subvencionirano šolsko prehrano po predhodni pridobitvi mnenja Sveta staršev (Ur. l. RS, št. 70/08). Pisne vloge za dodelitev sredstev zbira socialna delavka, ga. Magdalena Hribernik, in sicer do 30. 9. tekočega šolskega leta. O upravičenosti subvencioniranja in višini subvencije se odloča skladno s 60. a, 60. b in 60. c členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07).
2. PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU ŠOLE V NARAVINa podlagi 14. člena Pravilnika o financiranju šole v naravi učencev v osnovnih šolahSvet šole določi podrobnejše kriterije za dodelitev sredstev za subvencioniranje šole v naravi po predhodni pridobitvi mnenja Sveta staršev (Ur. l. RS, št. 70/08). Pisne vloge zbira socialna delavka, ga. Magdalena Hribernik, in sicer do 30 dni pred izvedbo šole v naravi. O upravičenosti subvencioniranja in višini subvencije se odloča skladno s 60. a, 60. b in 60. c členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07).
3. PRAVILNIK O PRILAGAJANJU ŠOLSKIH OBVEZNOSTIInterni Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti ureja prilagajanje šolskih obveznosti učencem Osnovne šole Prule, športnikom oziroma kulturnikom, ki redno trenirajo v športnih organizacijah, in učencem, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe. Predlog za pridobitev pravic do prilagajanja šolskih obveznosti se predloži do 20. 9. v tekočem šolskem letu.
4. ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI (Ur. l. RS, št. 16/2008)Zakon določa pojem nasilja v družini, vlogo in naloge različnih organov in organizacij, med drugim tudi vzgojno-izobraževalnih zavodov. Vzgojno-izobraževalni zavodi so sum, da je otrok žrtev nasilja, dolžni prijaviti. V šoli bomo ob sumu nasilja v družini ravnali v skladu z zakonom in protokolom za vzgojno-izobraževalne zavode pri obravnavi nasilja v družini. To pomeni, da bomo o sumu nasilja v družini obvestili center za socialno delo in policijo. Starše bomo o prijavi suma nasilja obvestili samo takrat, ko bo to v korist otroka.
5. PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA TER NAPREDOVANJU UČENCEV V OSNOVNI ŠOLINov pravilnik (Ur. l. RS, št. 73/08) ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja. Novosti se nanašajo predvsem na čas pridobivanja ocen v ocenjevalnem obdobju, splošni učni uspeh, na morebitno ponavljanje razreda in na morebitno opravljanje izpitov.
6. PRAVILNIK O PREVERJANJU ZNANJA Z NACIONALNIMI PREIZKUSI ZNANJA OB KONCU OBDOBIJ V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLIPravilnik (Ur. l. RS, št. 67/05) ureja sestavo in pristojnosti organov in organizacij, pristojnih za vodenje in pripravo nacionalnih preizkusov znanja ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli.
52
GOS IN MUCEK
Na kmetiji Kozji rog je prebivala gos. Bila je največja izmed gosi in najbolj siva. Nekega dne pa je do goske prišel mucek. »Kssss!« je zasikala gos. Mucek pa se je nesramno pretegnil in odšel stran. »To mi boš še plačal!« mu je siknila gos. Naslednji dan je gos spet zagledala mucka. Prikradla se je do njegove hrane in mu jo
snedla. Ko je mucek zagledal, da je ostal brez kosila, je takoj planil na gosko in začel se je divji boj. Gos je bila nekaj časa na boljšem, nato pa je začel zmagovati mucek. Kmalu sta se besna razšla. Gos čisto razcufana, mucek pa razmršen.
Bližala se je zima in mucek in gos sta se izogibala drug drugemu. Gos je postajala vedno bolj debela in mucek vedno bolj zaspan. Spet sta se zagledala, vendar se nista napadla. Nenadoma je gos nekaj prijelo za kljun. Bil je le kmet, ki je gos stehtal in rekel:
»Tole bo odlična gosja pašteta!« Gos je odkimala z glavo, mucek pa se je pretegnil in zazehal.
Ana Arhar Finžgar, 3. b
53
Jure Kogoj, 3, a
POMEMBNI NASLOVI SPLETNIH STRANI
1. Zavod RS za šolstvo: http://www.zrss.si
2. Ministrstvo za šolstvo in šport: http://www.mss.gov.si
3. Republiški izpitni center: http://www.ric.si
4. Inšpektorat za šolstvo: http://www.mss.gov.si/slo/ministrstvo/organi/inspektorat.asp
OPOZORILI
1. Učencem, ki jim spričeval ne bo mogoče razdeliti ob zaključku pouka (ker bodo na primer odsotni zaradi bolezni ali zaradi drugih razlogov), šola spričevala vroči osebno učencem ali njihovim staršem v času od zaključka pouka do 30. 6. ali od 20. do 31. avgusta tekočega šolskega leta.
2. Skladno z Zakonom o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 32/06, 68/06, 131/06, 33/07, 63/07), med katere spadamo tudi delavci, zaposleni v šolstvu, in skladno z Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Ur. l. RS, št. 58/03) vas delavci Osnovne šole Prule vljudno prosimo, da se obdarovanju ob koncu pouka in ob drugih priložnostih, če je le mogoče, izognete, saj imamo zaposleni delavci kot javni uslužbenci pravico prejeti le simbolično darilo (na primer roža, manjša čokolada itd.). Z ostalimi darili pa bomo morali ravnati skladno z navedenim zakonom in uredbo.
54
Kim Ana Badovinac, 6. b
PRED MANO SE JE POJAVIL JAVORNIŠKI ROVT
Sedli smo v minihelikopter. Kapitan Tril Obit je oznanil: »Danes, 14. 4. 4444, ob 4. uri poletimo proti Karavankam. Raziskali bomo Javorniški Rovt. Leteli bomo na višini 44444 visokometrov. Potniki naj pregledajo svojo potapljaško opremo, saj nas lahko preseneti poplava Panonskega morja.«
Čez nekaj trenutkov smo že preleteli Vrbo in Žirovnico. Skozi vidoglede smo opazili Golico in Stol. Minihelikopter je pristal na podgorski višini 950 makrometrov. Po ozkem hodniku smo vstopili v dolg rudniški rov in se skozenj povzpeli na površje. Pred nami se je pojavil Javorniški Rovt.
Bilo je tako, kot nas je kapitan opozoril – vsa pokrajina je bila zalita z vodo. Hitro smo si oblekli potapljaške jopiče in brezskrbno skočili v vodo. Jopiči so samodejno iz vode pridelovali zrak. Povsem drugače kot pred 2435 leti!
Potopili smo se. Iskali smo stare dragocenosti, našli pa smo le veliko votlino. Raziskovali smo. V njej smo pod velikimi kamni našli na stotine fosilov in celo skrinje z zlatom. Daleč pred seboj smo v predoru opazili rdečo svetlobo. Zelo nas je zanimalo, od kod prihaja, in zaplavali smo proti tej rdeči lučki. Preplavali smo predor, lučka pa se je oddaljevala. Čudili smo se. Strah nas je bilo. Priplavali smo na površje in ugotovili, da je to le luč našega minihelikopterja. Planili smo v smeh.
Z zlatom, ki smo ga našli v votlini, smo kasneje odprli podvodni muzej. Ta je bil zelo obiskan in dogodivščina je bila ...
Jan Kromar, 6. b
55
MO
J U
RN
IK
Ura
od
do
po
ned
elje
kto
rek
sred
ače
trte
kp
etek
pre
du
ra
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
11.
12.
56
