Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Marko POPIČ
RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE
S ČASOM V PROIZVODNEM PODJETJU
Diplomsko delo
visokošolskega strokovnega študijskega programa
Strojništvo
Maribor, avgust 2016
-I-
RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE
S ČASOM V PROIZVODNEM PODJETJU
Diplomsko delo
Študent: Marko POPIČ
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program
Strojništvo
Smer: Proizvodno strojništvo
Mentor: red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER
Somentor: doc. dr. Marjan LEBER
Maribor, avgust 2016
-II-
-III-
I Z J A V A
Podpisani Marko POPIČ, izjavljam, da:
je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
da je predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli
izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
da so rezultati korektno navedeni,
da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor,_____________________ Podpis: ________________________
-IV-
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Borut
Buchmeistru in somentorju doc. dr. Marjan Leberju za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi svoji družini za podporo.
-V-
RAČUNALNIŠKO PODPRTO GOSPODARJENJE S ČASOM V
PROIZVODNEM PODJETJU
Ključne besede: spremljanje proizvodnje, proizvodni proces, čas izdelave, računalniška
podpora, delovna dokumentacija
UDK: 004:658.51(043.2)
POVZETEK
Gospodarjenje s časom je eden bistvenih elementov produktivnosti proizvodnega podjetja.
Današnje razmere na trgu ne dopuščajo, da bi resna proizvodnja delovala brez sprotnih
podatkov. Pravočasne informacije iz proizvodnje so eden od temeljev za ohranjanje
konkurenčnosti, ustvarjanje zaupanja vrednega poslovnega partnerstva med dobaviteljem in
kupcem ter za samo upravljanje proizvodnje.
Podjetje Kopa d.d. je za podporo interaktivnemu spremljanju in vodenju proizvodnje izdelalo
prilagodljiv sistem UTRIP.PRO, ki po uvedbi nudi boljši nadzor nad dogajanjem v proizvodnih
procesih. Program omogoča, da se lahko v proizvodnih procesih beležijo časi prisotnosti
delavcev na delovnem centru in operaciji. Evidentirajo se izdelane količine, izmet, napake in
zastoji. Analitični modul programa pa omogoča dobro analizo zajetih podatkov.
-VI-
COMPUTER SUPPORTED TIME MANAGEMENT IN A
MANUFACTURING COMPANY
Key words: production monitoring, production process, manufacturing time, computer
support, working documents
UDK: 004:658.51(043.2)
ABSTRACT
Time management is one of the essential elements of productivity of the manufacturing
companies. Today's market situation does not allow them to operate without serious production
line data. Accurate information from the production is among the foundations for maintaining
competitiveness, creating a trustworthy business partnership between the supplier and the
purchaser and for production management.
In order to support interactive monitoring and management of production, Company Kopa d.d.
has produced UTRIP.PRO, which offers better control over the production processes. The
program enables recording the times of the presence of workers at the work centre and
operation in production processes. The quantity produced, scrap, errors and delays are
recorded. Analytical module of the program enables a thorough analysis of the acquired data.
-VII-
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
1.1 Opredelitev področja in opis problematike .................................................................. 1
1.2 Namen in cilji diplome ................................................................................................ 1
1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................. 2
1.4 Metode dela .................................................................................................................. 2
2 PODJETJE KOPA D.D. .................................................................................................. 3
3 CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE ................................................................. 7
3.1 Splošno o ERP rešitvah ................................................................................................ 7
3.2 Ponudniki ERP rešitev ................................................................................................. 8
3.3 Kopa ERP .................................................................................................................... 9
3.3.1 Tehnične značilnosti Kopa ERP ......................................................................... 11
4 PROGRAMSKA REŠITEV UTRIP.PRO ................................................................... 12
4.1 Zajem in zbiranje podatkov o realizaciji .................................................................... 13
4.2 Klasična oblika zajemanja podatkov v proizvodnji ................................................... 13
4.3 Avtomatizacija zajemanja podatkov v proizvodnji ................................................... 14
4.4 Registracija dogodkov v proizvodnji ......................................................................... 16
4.5 Uporabniški vmesniki ................................................................................................ 19
4.5.1 Uporabniški vmesnik za zajem podatkov ........................................................... 19
4.5.2 Uporabniški vmesnik za spremljanje in urejanje evidentiranih podatkov .......... 22
5 ANALIZA ZAJETIH PODATKOV ............................................................................. 24
5.1 Orodje za izdelavo analitičnih poročil ....................................................................... 24
5.2 Splošne analize .......................................................................................................... 24
5.2.1 Analiza po delavcih ............................................................................................ 24
5.2.2 Analiza po delovnih listih - operacijah ............................................................... 25
5.2.3 Posebne analize................................................................................................... 26
6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 29
7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .......................................................................... 30
-VIII-
UPORABLJENE KRATICE
ERP Enterprise Resource Planning
MRP Material Requirements Planning
MRP II Manufacturing Resource Planning
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problematike
Nove zahteve na področju poslovne programske opreme narekujejo oblikovanje prilagodljivih
informacijskih rešitev, ki preko sodobnih tehnologij podpirajo tesno integracijo poslovnih
procesov ter njihovo stalno izboljševanje.
KOPA ERP pomaga optimalno organizirati in obvladovati proizvodni in poslovni proces in je
idealna rešitev za srednja in velika podjetja.
Sistem KOPA ERP z modulom Proizvodnja omogoča proizvodnim podjetjem, da ohranijo
fleksibilnost in sposobnost hitrega reagiranja na specifične zahteve kupcev, kar je velikokrat
njihova konkurenčna prednost.
Z namenom boljšega obvladovanja ključnih proizvodnih procesov je Kopa razvila sistem
Utrip.Pro kot programsko rešitev za nadzor in optimizacijo elementov proizvodnega procesa v
realnem času.
1.2 Namen in cilji diplome
Pri izdelavi diplomskega dela bom predstavil funkcionalnosti aplikacije Utrip.Pro, ki
proizvodnim podjetjem omogoča interaktivne podatke o trenutnem stanju na delovnih centrih
oz. proizvodni liniji. Z računalniško podporo določeni oz. spremljani časi procesov in stanje
strojev so natančnejši, hitreje določeni in hkrati zanesljivejši.
Kopa na osnovi teh podatkov ustvarja informacije z dodano vrednostjo, ki delavcem za stroji,
vodjem v proizvodnji in v ostalih oddelkih omogočajo izboljšanje vseh postopkov in procesov
v povezavi s proizvodnjo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
1.3 Predpostavke in omejitve
Za proizvodna podjetja je ključno, da pravočasno in učinkovito odreagirajo na informacije iz
proizvodnje.
Predpostavljam, da programske rešitve avtomatskega zajemanja podatkov o dogajanju v
proizvodnji omogočajo podlago za pravilne odločitve, ki povečajo pretočnost proizvodnje.
V diplomski nalogi se bom omejil le na programsko rešitev Utrip.Pro podjetja Kopa d.d.
1.4 Metode dela
V prvem delu diplomske naloge bom uporabil deskriptivno metodo s študijem domače in tuje
literature.
V drugem delu bom prikazal uporabnost programske opreme Kopa Utrip.Pro
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
2 PODJETJE KOPA D.D.
KOPA računalniški inženiring, d.d. je že več kot 35 let med vodilnimi pri uvajanju celovitih
rešitev informacijskih sistemov v slovenska proizvodna podjetja.
V KOPI je zaposleno 60 strokovnjakov s področja informacijske tehnologije, ki so uspešno
postavili ali prenovili informacijske sisteme v mnogih velikih in srednje velikih slovenskih
podjetjih.
Jedro informacijskega sistema KOPA predstavlja popolnoma integrirana aplikativna
programska rešitev KOPA ERP za področje poslovnega vodenja in spremljanja proizvodnje, ki
je v celoti zasnovana na ORACLE relacijski tehnologiji. Poleg tega KOPA zagotavlja ustrezne
rešitve na področju strojne in mrežne opreme ter seveda tudi vso licenčno programsko opremo.
Izdelali smo vrsto rešitev za posamezne gospodarske panoge.
Z uporabo novih tehnologij dodatno razvijamo posamezne rešitve za obvladovanje kakovosti,
spremljanje potnih nalogov, elektronsko izmenjavo dokumentov, registracijo delovnega časa,
CRM point, spremljanje projektov itd.
Naše izkušnje izhajajo iz petintridesetletnega dela in iz več kot sto postavljenih informacijskih
sistemov za različna podjetja.
Začetki segajo že v leto 1978, ko je bila KOPA še organizacijski del Slovenijales Tovarne meril
Slovenj Gradec n.sol.o, in se je v to proizvodnjo vključila kot član skupine, ki je pričela z
uvajanjem računalniške tehnologije pri nas. Danes smo samostojno podjetje z 61 redno
zaposlenimi, ki v sodobno opremljenih proizvodno-poslovnih prostorih, v sodelovanju z
mnogimi tujimi in domačimi podjetji, nudi svojim uporabnikom najnovejše dosežke s področja
računalništva.
Pričeli smo z videoterminali KOPA 700, KOPA 1000, nadaljevali z inteligentnimi terminali in
oktobra leta 1982 na sejmu Interbiro v Zagrebu predstavili prvi domač mikroračunalnik KOPA
2500.
Vzporedno z inteligentnimi terminali smo leta 1981 pričeli z razvojem in izdelavo programske
opreme za integrirano obdelavo računovodskega podsistema.
Že leta 1984 smo zapisali, da je naša dolgoročna usmeritev v proizvodnji na ključ, ki vsebuje
organizacijske, programske in strojne rešitve za informacijske sisteme delovnih organizacij.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
Tako smo na področju strojne in programske računalniške opreme ves čas sledili razvoju
računalniške in informacijske tehnologije v svetu in v domače okolje uvajali najbolj primerne
rešitve za naše uporabnike.
Pri tem smo vseskozi sodelovali z znanimi proizvajalci računalniške opreme.
V obdobju delovanja smo doživeli kar nekaj statusnih sprememb. Z novembrom leta 1989 smo
se, kot TOZD KOPA, računalniški inženiring n.sol.o., izločili iz delovne organizacije
Slovenijales Tovarna meril Slovenj Gradec n.sol.o in se v skladu z obstoječo zakonodajo
organizirali v družbeno podjetje KOPA računalniški inženiring p.o. V aprilu leta 1996 smo se
vpisali v register kot delniška družba.
Osnovna usmeritev delniške družbe KOPA računalniški inženiring d.d. je kompleten inženiring
računalniško podprtih informacijskih sistemov in uporaba najnovejših dosežkov računalniške
tehnologije na področju strojne opreme, sistemske programske opreme in razvoja aplikativne
programske opreme. Ponudimo lahko naslednje rešitve na ključ, ki zajemajo vse faze uvajanja
računalniško podprtih informacijskih sistemov, od idejnega projekta do končne realizacije:
razvoj in proizvodnja strojne opreme,
načrtovanje in realizacija heterogenih računalniških mrež,
periferno opremo,
svetovanje pri nakupu strojne opreme,
snovanje, razvoj in proizvodnja aplikativnih programskih proizvodov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
Pomembnejši mejniki v zgodovini Kope:
Preglednica 2.1: Mejniki v zgodovini Kope
1978 Ustanovitev delovne enote KOPA videoterminali v TOZD-u PLASTIKA v
DO SLOVENIJALES - TMSG; KOPA 700 – videoterminal.
1979 Predstavitev TMSG - KOPA terminali na sejmu Interbiro - Informatika v
Zagrebu s KOPA 1000 - videoterminalom nove generacije.
1980 Uvedba inteligentnih terminalov KOPA 1500; Začetek izdelovanja
aplikativne programske opreme - tesna povezava z DELTA računalniškimi
sistemi.
1981 KOPA računalniški sistemi - prvi pravi sistemi s štirimi delovnimi mesti,
tiskalniki in delujočo aplikacijo - prodor na jugoslovanski trg - posel z
Jugopetrolom. Uvedba modemov v prodajnem programu in pričetek dela na
komunikacijah.
1982 Razvoj mikroračunalnika KOPA 2500 v sodelovanju z IJS - predstavitev
prvega domačega mikroračunalnika na Interbiroju v Zagrebu. Hkrati poteka
intenzivno delo na razvoju APL - računovodski podsistem.
1984 Na trgu predstavimo KOPO 3500 z novim procesorjem, večjo zmogljivostjo
in tudi polepšano.
1986 6. junija otvoritev in selitev v nove proizvodne poslovne prostore. Intenzivno
delamo na razvoju na Q-Busu in pripravljamo nov mikroračunalnik na osnovi
VAX procesorja, ter na izdelavi poslovnega in proizvodnega programskega
paketa.
1987 Uvedemo podatkovno bazo ORACLE in orodja IV generacije - razvijamo
aplikacije v bazi ORACLE, konec junija prevzamemo generalno zastopstvo
za celotno področje Jugoslavije.
1988 S kombinacijo HW - KOPA 4500 in bazo ORACLE osvajamo YU trg
1990 Uvedemo UNIX DB sisteme firme WYSE, na sejmu Elektronika v Ljubljani
predstavimo celo družino UNIX sistemov vključno s PC-ji. V tem letu
začnemo sodelovati s Pivovarno Laško (kompletno HW, SW, APL,
komunikacije). Začnemo tudi s programi trgovinskega poslovanja in blagajne.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
1992 Splošna recesija gospodarstva Slovenije, popolna prekinitev sodelovanja s
Hrvaškimi podjetji. Kljub temu ohranjamo "image" zanesljivega partnerja v
izgradnji računalniško podprtih informacijskih sistemov.
1993- 1998 S prodajo celovitih informacijskih sistemov pridobimo trideset partnerjev s
področja cele Slovenije.
1997 Pričnemo razvoj nove generacije programske opreme v grafičnem okolju
ORACLA.
2001 Uvedemo tri nivojsko arhitekturo.
2006 Podpora brezpapirnemu poslovanju e-KOPA. Produkcijska verzija v 10g.
Kopa največji domači ponudnik ERP rešitev (vir:IDC).
2008 Kopa prva v Sloveniji, ki ima svoj ERP v produkciji na bazi 11g. 30 letnica
poslovanja.
2009 KOPA ERP aplikacije v verziji 11g. Uvedba dinamičnih prevodov in prevod
v poljski jezik.
2014 Reorganizacija družbe na več manjših samostojnih oddelkov v smislu lažjega
doseganja razvojno trženjskih ciljev.
Slika 2.1: Mikroračunalniki Kopa [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
3 CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE
Živimo v času, v katerem smo priča nenehnim in hitrim spremembam, tako v sami organizaciji
kot tudi v okolju, v katerem se organizacija nahaja. Te spremembe so vse bolj nepredvidljive.
Po drugi strani pa dinamika sprememb dviguje raven potreb po konkurenčnosti organizacije,
pa tudi po pospešitvi pretoka podatkov znotraj organizacije in z njenim okoljem. Spremembe
okolja vodstvom organizacij narekujejo potrebo po sprotnih informacijah, izhajajočih iz
najrazličnejših virov. Tako v vse večjem številu organizacij prevladuje ugotovitev, da je
potrebno podatke obravnavati in za njih skrbeti ravno tako kot za vse ostale dejavnike
poslovanja [2].
Poslovni informacijski sistemi se ukvarjajo s pretvarjanjem podatkov o poslovnih procesih in
stanjih v informacije, ki so potrebne pri odločanju o poslovanju [3].
3.1 Splošno o ERP rešitvah
ERP je angleška kratica za Enterprise Resource Planning. Kratico je leta 1990 prvo uporabilo
podjetje Gartner Group, kot koncept, ki opisuje naslednjo generacijo proizvodnih IS, ki
vključuje planiranje vseh proizvodnih virov (MRP II). Rešitev ERP vključuje arhitekturo
odjemalec/strežnik, grafični vmesnik in je prepletena z različnimi sistemi. Poleg standardne
funkcionalnosti omogoča tudi zagotavljanje kakovosti, urejeno poročanje itd. Tehnologija
uporabljena v rešitvah ERP, daje uporabnikom programsko in strojno neodvisnost, omogoča pa
tudi enostavno pot do nadgradenj. Ključ do uspešne uporabe rešitve ERP je prilagoditev rešitve
ERP [4].
Integriran informacijski sistem je nastal kot nadaljevanje sistemov, usmerjenih najprej v
načrtovanje materialnih potreb proizvodnje (MRP - Material Requirements Planning), ki se
pojavi po letu 1965, in pozneje po letu 1975, celovitega obvladovanja vseh virov procesa
proizvajanja v podjetju (MRP II - Manufacturing Resource Planning. ERP je torej nadgradnja
MRP II-sistemov in predstavlja celovito (uporabniško) rešitev informatizacije poslovanja
podjetja [5].
Koncept ERP izhaja iz potrebe po celovitem upravljanju z vsemi viri in njihove uporabe v
celotni organizaciji. Glavni cilj je povezati vse oddelke in enote (tudi, če so med njimi velike
geografske razdalje) podjetja oziroma njegove poslovne procese z enim samim računalniškim
sistemom, s centralno bazo podatkov [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
Rešitve ERP združujejo naslednje poslovne procese: proizvodnjo, proces naročanja, upravljanje
osnovnih sredstev in skladišč, prejem in plačevanje računov, glavno knjigo in plače.
Slika 3.1: Celovita programska rešitev [5]
3.2 Ponudniki ERP rešitev
Če so proizvodna podjetja še pred nedavnim razmišljala, ali bi informatiko za proizvodno
dejavnost zaradi nekaterih posebnosti razvijala sama ali rešitev kupila na trgu, je sedaj jasno,
da se v večini primerov splača samo zadnje. Vsi uveljavljeni ponudniki rešitev ERP podpirajo
vse funkcije, kar si jih je mogoče zamisliti, saj se na svoji poti srečujejo z zelo različnimi izzivi
in implementacijami. Tako imajo ERP rešitve podprto vsaj 90 odstotkov funkcij ne glede na
dejavnost, v kateri deluje naročnik. Ponudniki so ugotovili, da s standardnimi rešitvami »out of
the box« ne morejo več tako dobro zaslužiti, zato se predvsem ozirajo k prodaji aplikativnih
prilagoditev na ključ [6].
Veliko slovenskih proizvodnih podjetij še vedno uporablja domače ERP rešitve. Večina njih
je zrasla prav z domačimi rešitvami, šele nato pa prešla na enega od tuji ponudnikov ERP
rešitev. V zelo malo primerih je prehod izboljšal poslovanje podjetja. Po navadi je podjetje za
nišne rešitve ohranilo obstoječe slovenske rešitve. Takšen model se pojavlja še naprej:
standardni procesi so podprti s tujim informacijskim sistemom, ki je nekajkrat dražji kot
konkurenčni slovenski proizvod, osnovna dejavnost, predvsem v proizvodnih podjetjih, pa je
podprta z domačim znanjem.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
Preglednica 3.1: Domači ponudniki ERP rešitev
Podjetje Rešitev ERP Spletna stran
Kopa Kopa ERP www.kopa.si
Datalab Pantheon http://www.datalab.si
Perftech Perftech.Largo www.perftech.si
SAOP iCenter http://www.saop.si
Comtron TRONInterCenter http://www.comtron.si
Preglednica 3.2: Tuji ponudniki ERP rešitev
Podjetje Rešitev ERP Spletna stran
SAP SAP R/3 www.sap.com
Microsoft Microsoft Dynamics www.microsoft.com
Oracle PeopleSoft www.oracle.com
Oracle Oracle E-business Suite www.oracle.com
Infor (Baan) Infor Ln http://www.infor.com
3.3 Kopa ERP
Programski paket Kopa ERP predstavlja skupek sodobnih rešitev s področja računovodsko
finančnega poslovanja in vodenja poslovnih procesov.
Slika 3.2: Kopa ERP [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
Rešitev je namenjena za srednja in velika podjetja. ERP rešitev je prilagojena slovenski
zakonodajo in standardom. Poleg slovenske različice so na voljo še hrvaška, srbska in poljska
različica. Osnovno vodilo aplikacij je, da se vsak podatek zajema samo enkrat na mestu
nastanka in je takoj na razpolago vsem ostalim uporabnikom informacijskega sistema.
Poleg programskega paketa Kopa ERP je Kopa razvila še vrsto nišnih rešitev, ki so bodisi
integrirane v programski paket ERP, oziroma so zasnovane kot neodvisne programske rešitve:
Projekta prodaja,
Elektronske pogodbe,
CRM Point,
KOPA Odip,
KOPA HRM,
UTRIP.Pro.
Moduli, ki jih najdemo v ERP rešitvi, so:
Slika 3.3: Kopa ERP moduli [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
3.3.1 Tehnične značilnosti Kopa ERP
Kopa ERP je rešitev, ki je zgrajena po konceptu odjemalec - strežnik. Arhitektura rešitve je tri
nivojska, kar pomeni, da v arhitekturo spadajo odjemalec, strežnik programske opreme in
strežnik podatkovne baze.
KOPA pri izgradnji in uvajanju svojih storitev uporablja najsodobnejšo programsko opremo
podjetja Oracle.
Slika 3.4: Tri nivojska arhitektura [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
4 PROGRAMSKA REŠITEV UTRIP.PRO
Utrip.Pro monitoring je modularna rešitev, ki se prek parametrizacije hitro prilagaja
posebnostim proizvodnega procesa ter spremembam pri poslovanju. Splošna rešitev ima tudi
več prilagoditev glede na vrsto proizvodnje.
Uporabniku prijazen grafični vmesnik na terminalu z zaslonom na dotik zaposlenim omogoča
na preprost in nadzorovan način izbiro delovnega listka in vrste dela ter vnašanje napak in
zastojev. Informacijsko okno se uporabniku prilagodi ob prijavi, kar pomeni, da delavci, vodje
skupin, kontrolorji ter vzdrževalci dostopajo samo do tistih informacij, nalog in aktivnosti, za
do katerih imajo pravice oziroma zadolžitve.
Prednost takšnega pristopa je več. Delavci se ne obremenjujejo z informacijami in dejavnostmi,
za katere niso pooblaščeni, poleg tega pa tudi ne morejo narediti napake, na primer, da bi kaj
po pomoti knjižili. Poleg tega se vnosi podatkov izvajajo neposredno na delovnem centru, kar
skrajšuje čas za zajem in obdelavo informacij, po drugi strani pa zagotavlja sočasne podatke in
zanesljiv revizijski pregled dogajanja v proizvodnji vse do ravni posameznega delovnega
centra, delavca in delovnega naloga.
Rešitev pomaga pri dvigu produktivnosti ob enakih zmogljivostih in stalnih stroških. Uporaba
programa omogoča:
Transparentnost proizvodnje:
Program zapisuje dogajanje v proizvodnji v realnem času in na osnovi podatkov zagotavlja
obveščanje v primeru incidentov ter analize delovanja proizvodnje vse do ravni posameznega
stroja in delavca.
Konkurenčna prednost:
Interaktivni podatki in analize produktivnosti po linijah, strojih, izmenah in posameznih
delavcih omogočajo optimizacijo normativov, zmanjšanje zahtev po naložbah v dodatne
proizvodne zmogljivosti in zmanjšanje potreb po kooperaciji, nadurah ter prazničnem delu.
Obvladovanje kakovosti:
Spremljanje parametrov delovanja strojev v povezavi s podatki o izmetu in zajemom podatkov
preko terminalov hitro odkrijemo vzroke za neustrezno kakovost glede na stroj, izmeno in
posameznega delavca.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
4.1 Zajem in zbiranje podatkov o realizaciji
Današnje razmere na trgu ne dopuščajo, da bi resna proizvodnja delovala brez sprotnih
podatkov. Prav tako proizvodna podjetja nimajo niti časa niti denarja, da bi si lahko privoščila
nihanja v kakovosti, zamude pri dobavah ali neučinkovite procese. Preveliki časovni zamiki, ki
so predvsem posledica ročnega vnašanja podatkov o opravljenem delu in drugih dogodkih,
podjetjem povzročajo vrsto težav: nepopolne informacije o izgotovljenosti naročil, nezmožnost
natančnega načrtovanja proizvodnje, slabe informacije za kalkulacije, počasna odzivnost na
anomalije v proizvodnji in podobno.
4.2 Klasična oblika zajemanja podatkov v proizvodnji
V klasičnih ročnih sistemih se podatki ročno zapisujejo na papirno delovno dokumentacijo in
vračajo v mape, v katerih je bila razdeljena. Pogosto ima mapa za vrnjeno dokumentacijo ,
poseben predal, tako da je enostavno vidno napredovanje delovnega naloga. Ob zaključku
delovnega naloga se kopije delovnih listov, zahtevnic za material in izmetnih listkov pošljejo v
službo obratovnega knjigovodstva, ki ugotovi stroške delovnega naloga, zahtevnice in
oddajnice služba materialnega knjigovodstva, kopije delovnih listov pa služba za obračun plač
[3].
Slika 4.1: Razpis in spremljanje - klasika [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
4.3 Avtomatizacija zajemanja podatkov v proizvodnji
V sodobnih sistemih nadzora in vodenja proizvodnje težimo k avtomatizaciji zajemanja
podatkov. Upravljanje proizvodnje poteka v realnem času. Izmenjava informacij med pripravo
dela in delovnimi mesti poteka brez časovnega zamika.
Slika 4.2: Avtomatizacija zajema podatkov [1]
V ta namen je potrebno zagotoviti potrebno strojno opremo in urejenost podatkov v tehnologiji.
Za uvedbo programa Utrip.Pro, mora imeti podjetje sestavnice in delovne postopke, iz katerih
tvori planske dokumenta ali vsaj delovne naloge.
V programski rešitvi Utrip.Pro uporabljamo način identifikacije s črtno kodo GS1-128, ki se
izpiše na planskih dokumentih, kot so izdajnica, delovni list, spremnica, delovni nalog itd.
Slika 4.3: Delovni list [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
Delavci imajo osebno številko v zapisu črtne kode natisnjeno na osebni kartici.
Slika 4.4: Primer črtne kode GS1-128 [1]
Potrebna strojna oprema za uporabo programa Utrip.Pro je odvisna od pogojev proizvodnega
okolja. Pri manj obremenjenih proizvodnih pogojih je za delovno postajo dovolj osebni
računalnik z monitorjem na dotik, ki ima dostop do interneta in čitalec črtne kode.
Slika 4.5: Delovna postaja - osebni računalnik [1]
V bolj obremenjenih proizvodnih pogojih je potrebno izbrati za delovno postajo industrijski
računalnik, ki dosega stopnjo zaščite IP65, kar pomeni, da je odporen proti prahu in zaščiten
pred nizkotlačnimi curki vode.
Slika 4.6: Delovna postaja - industrijski računalnik [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
Prednost terminalov v primerjavi z ročnim vnosom podatkov je kar nekaj: zajemanje in
procesiranje podatkov je ažurno; ker je mogoče nekatere vnaprej znane in nespremenljive
podatke (npr. identifikacijo delovnega naloga, lansirano količino itd.) na različne načine (črtna
koda, optično berljiv zapis, magnetni zapis) priklicati iz pomnilnika, je potrebno vnašati manj
podatkov [3].
Za prenos podatkov iz strojev preko krmilnikov (štetje izdelanih kosov) uporabljamo partnersko
rešitev podjetja Artes d.o.o., ki uporablja krmilnike Beckhoff BC9000 in BC9050.
Štetje kosov, ki jih je stroj izdelal, se zajema z industrijskim krmilnikom z Ethernet
komunikacijo preko vhoda digitalnega vhodnega modula v proizvodnji. Na strežniku SCADA
sistem direktno zajema stanja iz krmilnika, namenska aplikacija iz SCADA sistema zapisuje
podatke o številu izdelanih kosov v SQL bazo.
Slika 4.7: Zajem podatkov preko krmilnika [1]
4.4 Registracija dogodkov v proizvodnji
V realnem času, torej takoj po dogodku, v programu registriramo naslednje dogodke:
prihod delavca v službo,
odhod delavca iz službe,
službeni odhod delavca,
privatni izhod delavca,
prijava delavca na stroj,
začetek priprave delovnega stroja,
zaključek priprave delovnega stroja,
začetek dela na operaciji,
zaključek dela na operaciji,
vnos količine dobrih kosov,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
vnos količine slabih kosov in vzrok za njih,
prijava/odjava zastoja na stroju in njegov vzrok:
o okvara stroja,
o okvara orodja,
o ni materiala,
o material ne ustreza,
o malica,
o odsotnost operaterja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
Slika 4.8: Diagram poteka spremljanja [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
4.5 Uporabniški vmesniki
4.5.1 Uporabniški vmesnik za zajem podatkov
Uporabniški vmesnik za registracijo in zajem podatkov je glavna forma, ki je nameščena na
delovnih postajah. Preko nje lahko s pomočjo zunanjih perifernih enot (tipkovnica, čitalec črtne
kode, zaslon na dotik) in krmilnikov na strojih zajemamo vse dogodke, ki se beležijo v
proizvodnih podjetjih. V večini primerov se zajem podatkov vrši preko črtne kode.
Prijava prihoda na delo in odhoda iz dela
Skozi zavihek Prih./Odh. evidentiramo prihod/odhod delavca v službo. Delavec izbere vrsto
prihoda in se evidentira na čitalcu črtne kode preko črtne kode delavca.
Slika 4.9: Uporabniški vmesnik - prihodi/odhodi [1]
Prijava stroškovnega mesta - delovnega centra
Skozi zavihek Str.mesta delavec prijavi prihod na delovni center preko črtne kode delovnega
centra. Delovni center prijavljamo tudi skozi zavihek Operacije, ob prijavi delovnega lista.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Slika 4.10: Uporabniški vmesnik - stroškovno mesto [1]
Prijava operacije
Skozi zavihek Operacije delavec prijavi operacijo preko črtne kode natisnjene na delovnem
listu. Evidentiramo še izdelano količino in vrsto dela (priprava stroja, redno delo, dodatno delo).
Črtna koda vsebuje šifro delovnega lista, ki na formo dodatno pokaže podatke iz baze, ki so
enoznačno povezani s tem delovnim listom. (planska količina, izdelana količina itd.) Operacije
se zaključujejo s prijavo nove operacije.
Slika 4.11: Uporabniški vmesnik - operacije [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Prijava napake
Skozi zavihek Napake delavec prijavi, glede na šifrant napak, vrsto napake, eventualno vnese
količino in opombo glede na prijavljeno operacijo.
Slika 4.12: Uporabniški vmesnik - napake [1]
Prijava zastoja
Skozi zavihek Zastoji prijavljamo vse vrste zastojev, ki nastanejo v proizvodnem procesu.
Slika 4.13: Uporabniški vmesnik - zastoji [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
4.5.2 Uporabniški vmesnik za spremljanje in urejanje evidentiranih podatkov
Uporabniška vmesnika uporabljajo predvsem mojstri, ki na tak način brezpapirno spremljajo
dogodke v proizvodnji.
Forma za urejanje oseb
V formi za urejanje oseb mojster preko filtra v glavi forme spremlja in popravlja evidentirane
podatke. Dodatno vnaša dogodke, kot so bolniške, dopusti, nadure.
Slika 4.14: Uporabniški vmesnik - urejanje delavcev [1]
Forma za urejanje delovnih listov
V formi za urejanje delovnih listov mojster filtra v glavi forme spremlja in popravlja
evidentirane podatke. Ob tem ima na voljo dodatne podatke za vsak evidentiran delovni list:
naročilo kupca,
vsoto opravljenih ur,
normativ,
planirano količino,
izdelano količino,
izmet.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Slika 4.15: Uporabniški vmesnik - urejanje delovnih listov [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
5 ANALIZA ZAJETIH PODATKOV
Analiza ugotavlja vzroke odstopanj, ki so bila izmerjena v sistemu nadzora in kontrole.
Odstopanja dejanskih vrednosti od predpostavljenih (planiranih) vrednosti so lahko:
posledica sistemskih napak,
posledica sprememb poti skozi proizvodni proces.
Za uspešnost proizvodnega procesa je pogoj ažurna sprotna kontrola dogajanj v proizvodnem
procesu in seveda takojšnja analiza. Zakasnela analiza je manj pomembna (in včasih celo
škodljiva), saj je največkrat zamujena in se na osnovi njenih rezultatov lahko odločamo za
napačne ukrepe odločanja [5].
Izkoristek delovnega časa je eden od bistvenih elementov produktivnosti proizvodnega
podjetja.
Analize programa Utrip.Pro lahko razdelimo na 2 sklopa:
splošne analize (delavci, zastoji, operacije itd.),
posebne analize (Paret-ov diagram).
5.1 Orodje za izdelavo analitičnih poročil
Glede na veliko količino zajetih podatkov v fazi nadzora proizvodnje je zelo pomembna
predstavitev le-teh skozi analitična orodja.
Za analizo podatkov podjetje Kopa uporablja Oracle orodje za izdelavo analiz Oracle
Application Express (Apex). Apex je orodje za razvoj programske opreme, ki deluje na
podatkovni bazi Oracle. Lahko se uporablja za razvoj spletnih aplikacij, ki se izvajajo v večini
spletnih brskalnikov.
5.2 Splošne analize
5.2.1 Analiza po delavcih
V realnem času nam analiza prikaže prisotnost delavca po vrsti dogodka (redno delo, privatna
odsotnost, službena odsotnost itd.) po delovnih centrih in vrstah delovnih dni (redno delo
dopoldan, redno delo popoldan itd.). Podatki o evidenci prisotnosti so osnova za obračun plač.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
Slika 5.1: Analiza po delavcih [1]
Za dano obdobje lahko grafično prikažemo deleže ur po vrsti dogodka.
Slika 5.2: Grafični prikaz podatkov evidentiranih ur po vrsti dogodka [1]
5.2.2 Analiza po delovnih listih - operacijah
Na podlagi evidentiranih operacij lahko analiziramo:
za vsako operacijo primerjamo opravljene ure glede na normativ,
primerjava časov prisotnosti delavca na izdelku, programu glede na razpoložljivi čas,
spremljanje realizacije po operacijah, delovnih nalogih,
spremljanje glede na izdelek,
spremljanje po izmenah (uspešnost),
spremljanje po napakah.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
Slika 5.3: Analiza po operacijah [1]
Slika 5.4: Primerjava časov prisotnost delavca na izdelku, programu glede na razpoložljivi čas
[1]
5.2.3 Posebne analize
Diagram ABC (Paretova porazdelitev) je grafična analitična metoda, ki nam omogoča, da na
nazoren način, koliko vsak od pripadnikov ene množice podatkov (prikazanega na abscisni osi)
sodeluje pri ustvarjanju opazovane karakteristične veličine (prikazane na ordinatni osi).
Spodnji primer je prikazan glede na vpliv napak [7].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
Primer zajema podatkov v proizvodnji po vrstah napak glede na stroj.
Grafični prikaz količinskega vpliva napak v Pareto-vem diagramu.
Slika 5.5: Količinski vpliv napak [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
Glede na Paret-ovo pravilo lahko vidimo, da je 80 % tehnoloških in dimenzijskih napak. To
pomeni, da se moramo osredotočiti na ti dve napaki, saj predstavljata največjo možnost za
izboljševanje proizvodnje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
6 ZAKLJUČEK
Čas je edina dobrina, ki ga je nemogoče nadomestiti, zato je gospodarjenje s časom ena od
ključnih nalog v proizvodnih podjetjih. Raziskava trga je pokazala povpraševanje proizvodnih
podjetij po avtomatizaciji in nadzoru dogodkov v proizvodnji. Temu pripomore tudi padec cen
strojne opreme. Tako se vedno več podjetij odloča za informatizacijo proizvodnih procesov z
namenom podrobnega vpogleda v delovanje proizvodnje. Glavni cilj uvedbe monitoringa v
proizvodnji je izvedba proizvodnega procesa s čim manj motnjami in stroški.
Podjetje Kopa je prisotno s svojimi informacijskimi rešitvami v proizvodnih podjetjih že skoraj
35 let. Na podlagi teh izkušenj je Kopa razvila samostojno programsko rešitev nadzora
proizvodnje Utrip.Pro, ki sem jo opisal v diplomski nalogi.
Uporabniku prijazen grafični vmesnik na terminalu z zaslonom na dotik zaposlenim omogoča
na preprost in nadzorovan način izbiro delovnega listka in vrste dela ter vnašanje napak in
zastojev. Poleg tega se vnosi podatkov izvajajo neposredno na delovnem centru, kar skrajšuje
čas za zajem in obdelavo informacij, po drugi strani pa zagotavlja sočasne podatke in zanesljiv
revizijski pregled dogajanja v proizvodnji vse do ravni posameznega delovnega centra, delavca
in delovnega naloga.
S tem, ko so sistemi med sabo povezani do take mere, da se vsak dogodek takoj odrazi v
poslovnem sistemu, se odzivni časi v proizvodnji in do kupca, zmanjšajo na minimum. Ta
odzivnost omogoča vitkost in prilagodljivost in posledično tudi skladnost z industrijo 4.0.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
[1] Kopa d.d., „Podjetje Kopa d.d.,“ [Elektronski]. Available: http://www.kopa.si. [Datum
dostopa 1 8 2016].
[2] B. Poštrak, „Težavnost uvedbe ERP projekta na primeru Rolls Royce,“ 2008.
[Elektronski]. Available: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/postrak3198.pdf. [Datum
dostopa 5 8 2016].
[3] T. Ljubič, Planiranje in vodenje proizvodnje, Kranj: Moderna organizacija, 2000.
[4] S. Sternad, „Analiza vplivov uporabe celovitih informacijskih rešitev na obnašanje
uporabnikov,“ 2011. [Elektronski]. Available: http://www.cek.ef.uni-
lj.si/doktor/sternad.pdf. [Datum dostopa 10 8 2016].
[5] A. Kovačič in V. Bosilj Vukšić, Management poslovnih procesov: prenova in
informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri, Ljubljana: GV Založba, 2005.
[6] J. Žorž, „IKT Informator,“ Časnik Finance d.o.o., [Elektronski]. Available:
http://beta.finance.si/files/2013-09-26/oglasna-priloga.pdf. [Datum dostopa 10 8 2016].
[7] A. Polajnar, B. Buchmeister in M. Leber, Proizvodni menedžment, Maribor: Fakulteta za
strojništvo Maribor, 2001.
[8] A. Kovačič, Prenova in informatizacija delovnih procesov, Ljubljana: Visoka upravna šola,
2002.